Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (13/24 0C) delno oblačno, v soboto (13/22 0C) in nedeljo (13/23 0C) pretežno oblačno. Možne plohe. Sreda, 24. junija 2015 številka 25 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim V soboto seje končal 8. velenjski turistični teden, ki gaje rahlo krojilo vreme. Tako za tiste, ki so kdaj že bili na šrangi, kot za tiste, ki je še nikoli niso doživeli, je bil sobotni prikaz kmečke ohceti pred Vilo Bianca več kot zabaven. Uživali so tako nastopajoči kot gledalci. Tudi, ko so lahko okušali stare slovenske jedi, povezane z ohcetjo. Več na strani 13. ■ bš -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Prevelika odvisnost od velikih Mira Zakošek Ko beremo, kako smo poslovali in seveda kako poslujemo v Sa-ša regiji, nikakor ne moremo biti zadovoljni. Med tem ko v Sloveniji ugotavljamo, da seje gospodarstvo okrepilo, celo za 2,6 odstotka, to na našem območju stagnira. Verjetno še veliko bolj, kot kažejo uradne številke, saj smo ravno v tem okolju izpeljali številne investicije s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev in te so seveda pozitivno vplivale na rezultate. Opazno je, da na slabše rezultate regije vplivajo predvsem velike gospodarske družbe, na katere smo se močno zanašali zaradi njihovih preteklih uspehov, spremenjeni pogoji poslovanja pa so jih potisnili v bolj ali manj negotov položaj. Še posebej to velja za energetiko in rudarstvo, na katera smo stavili veliko, a očitno na premalo verodostojnih podatkih, zato sta se znašla v veliki, težko obvladljivi izgubi, ki je potegnila za sabo še številne poslovne partnerje in podizvajalce, največ seveda iz te regije. V obeh, pa tudi v Gorenju, seje število zaposlenih močno znižalo, novih programov, ki bi bili vlečni konji razvoja tukajšnjega gospodarstva, pa žal nimamo. Kar 88 milijonov evrov izgube izkazuje savinjsko-šaleško gospodarstvo, doseženi prihodki lanskega leta pa so nižji od leta poprej. Je pa zanimivo, da ob tem še ohranjamo dokaj visoko raven plač. Te so, če jih primerjamo s celotno Savinjsko regijo, daleč najvišje v občini Šoštanj, kjer se v povprečju v bruto znesku približujejo dvema tisočakoma. Velenje je na četrtem mestu, plače presegajo 1.500 evrov, z njimi pa smo pred Celjem in nekoliko nad slovenskim povprečjem. Bolj optimistično prihodnost sicer napovedujejo tudi letošnji rezultati slovenskega gospodarstva, a vendar prve lastovke največkrat še ne prinesejo pomladi. Poleg dobrih je namreč še vedno vrsta slabih kazalcev, ki opozarjajo, da moramo prihodnost načrtovati zelo premišljeno. Ob koncu lanskega leta se je v Sloveniji plačilna disciplina sicer nekoliko izboljšala, a je bila še vedno vsaka dvanajsta družba plačilno nesposobna, vsaka deseta pa je imela blokiran žiro račun, dnevni povprečni znesek dospelih neplačanih obveznosti pa je presegal 641 milijonov evrov. Število brezposelnih in število obubožanih je postalo veliko breme ne le zanje, ampak tudi za državo. Pot okrevanja ne bo ne hitra in ne enostavna. Zato mora biti v Saša regiji, predvsem pa v Šaleški dolini, ki najbolj občuti krizo, iskanje možnosti za nove zaposlitve ena od prioritetnih nalog politike in gospodarstva. nikoli s a mi' 107,81 Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 24. junija 2015 LOKALNE novice V sporih praviloma zmagajo močnejši Certifikat kakovosti za Zimzelen Topolšica, 15. junij - V Centru starejših Zimzelen je 11. in 12. junija potekala zunanja presoja za pridobitev certifikata kakovosti po modelu E-Qalin. Na zaključnem sestanku sta presojevalca Bureau Veritas povedala, da je bila presoja uspešna in se Zimzelenu certifikat kakovosti podeli. Direktorica Andreja Štefan Bukovič je po presoji povedala: »Zavedamo se, da smo na trgu, in to nas usmerja v razvoj, spremembe in povezovanje. Vesela sem, da smo opravili zunanjo presojo in dobili potrditev mednarodne akreditacijske organizacije, da smo na pravi poti.« E-Qalin je vseevropski model upravljanja s kakovostjo v domovih za starejše, posebnih socialnih zavodih, zavodih za usposabljanje in varstveno-delovnih centrih ter centrih za socialno delo. Osnovna ideja modela E-Qalin v domovih za starejše je kakovost, tako izvajanja storitev in programov zaposlenih kot življenja stanovalcev, vodenja ustanove, sodelovanja z okoljem, doseganja zadovoljstva zaposlenih, stanovalcev in svojcev. aDiana Janežič Sprejem za Taekwondo klub Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol in direktor občinske uprave mag. Iztok Mori sta v prostorih Vile Biance sprejela člane Taekwondo kluba Skala Velenje, ki so v zadnjem obdobju dosegli nekaj odličnih rezultatov. Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol se jim je ob tem zahvalil, saj s svojimi uspehi promovirajo Velenje in Šaleško dolino. Povedal je tudi, da Mestna občina Velenje z veseljem podpira aktivnosti domačih športnih klubov in društev in da si bodo za to prizadevali tudi v prihodnje. Spinovci pri županu Velenje - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sprejel plesalke in plesalce Plesne šole Spin, ki so na tekmovanju v organizaciji Evropske plesne zveze EDSU - Dancestar 2015, World Dance Master maja v Poreču dosegli odličen uspeh. Na tekmovanju je sodelovalo dvanajst plesalcev Plesne šole Spin, starih od 12 do 15 let. Vsa dvanajsterica je v skupini, imenovani DBTS (Different But The Same), dosegla 4. mesto. Sedmošolke Zala Jerčič, Monika Vertačnik in Medea Pesjak pa so z imenom Spin Angels poleg tega tekmovale tudi v kategoriji duo/trio/quatro in dosegle 3. mesto. Plesalci in plesalke so bili zelo uspešni tudi konec maja v Laškem na Master Dance Festival - Lukec Open. a Ob prazniku Občine Mislinja bo v soboto, 27. junija 2015, ob 10. uri v veliki dvorani PC Lopan v Mislinji Občina Mislinja SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA MISLINJA s kratkim kulturnim programom, na kateri bomo podelili občinska Bojan Borovnik, župan občine priznanja. Mislinja s sodelavci Čestitamo za dan državnosti. Luče, 17. junija - V 20 letih delovanja je Varuh človekovih pravic RS prvič »uradoval« v Zgornji Savinjski dolini. Aktualna varuhinja Vla-sta Nussdorfer je s sodelavci izbrala Luče, kjer so prisluhnili težavam 14 občanov doline, ki so ocenili, da jim lahko inštitut pomaga pri uresničevanju njihovih pravic. Vlasta Nussdorfer je na novinarski konferenci ob koncu delovnih obveznosti v kraju med drugim dejala, da želi s tem dejavnost inštituta približati ljudem, ki ne (z)morejo priti v Ljubljano, se seznaniti z delovanjem lokalnih oblasti ter težavami prebivalcev krajev, ki so oddaljeni od večjih mestnih središč. V pogovorih z občani je poudarila ugotovitev, da so ljudje, če nimajo denarja za ustrezno pravno pomoč, v različnih postopkih precej sami. Pogosto se ne znajdejo in ne znajo uveljavljati svojih pravic. »V Varuhinja Vlasta Nussdorfer je po končanih delovnih obveznostih strnila ugotovitve na novinarski konferenci. sporih praviloma zmagajo močnejši.« Ljudje so ji med drugim še po-tarnali zaradi zelo nizkih pokojnin, seznanila se je z nezadovoljstvom ljudi v bližini strelišča v Gornjem Gradu. Nekatere moti obratovanje določenih gostinskih lokalov v Lu-čah, pa video nadzor ob vstopu v Logarsko dolino ter pobiranje vsto- pnine. Varuhinja bo proučila tudi primer kazenskega ukrepa, ki močno posega v proračun družine. Namestnik varuhinje Tone Drolčič ter svetovalca pa so se ukvarjali predvsem s primeri slabe komunikacije z občino in nekaterimi državnimi organi. Slednje bodo na inštitutu proučili in ukrepali. Ob tej priložnosti se je Vlasta Nussdorfer srečala še z lučkim županom Cirilom Roscem, ki pa jo je med drugim seznanil s pripombami lokalnih skupnosti doline o reorganizaciji urgentnih centrov. Obisk iz Trbovelj Velenje, 18. junij - Mestno občino Velenje je obiskala županja občine Trbovlje Jasna Gabrič s sodelavci. Sprejel jih je podžupan Peter Dermol, ki je v pogovorih med drugim poudaril vprašanje 3. razvojne osi, katere izgradnja je prvi pogoj za nadaljnji napredek mesta Velenje in ohranjanje delovnih mest. Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori je predstavil organiziranost uprave, javne zavode, značilnosti in priložnosti mesta Velenje. Karla Sitar, vodja Službe za razvojne projekte in gospodarstvo, pa je goste seznanila z večjimi projekti, ki jih izvajajo s pomočjo evropskih sredstev. Predstavniki občin Trbovelj in Velenje so si izmenjali izkušnje. Savinjsko-šaleška naveza Da bi se le res slišala resnica! T O ne za vse - Policistom ne zmanjka dela - Praznovanja tako in drugače - V Celju o spopadu plemičev in puntarjev - Vransko izplavalo iz zosa! Kot da je po »time outu« pri prodaji Telekoma pri nas nastalo nekakšno zatišje. Vsaj tako napetega stanja, kot je bilo pri preigravanju tega trgovanja ni več. Seveda pa Slovenija ne bi bila Slovenija, če ne bi bilo vseeno dovolj drugih dogodkov, ki pri nekaterih dvigujejo temperaturo, pri drugih budijo pričakovanja. Taka, pozitivna. V parlamentu je dvigovala temperaturo razprava o tem, ali lahko v poslanskih klopeh sedi tudi pravnomočno obsojeni ali ne. Oziroma, ali lahko sploh kandidira na volitvah. Večina jih je za to, da je nekomu, ki je pravnomočno obsojen na več kot pol leta nepogojne kazni, pot do poslanca zaprta. Nekateri pa bi stvar še zaostrili; da ne bi smeli kandidirati niti nekdanji sodelavci službe državne varnosti. Ali celo niti tisti, ki so bili kdaj člani zveze komunistov. Za vsak primer je takih malo! Podobno se krešejo mnenja o tem, kdo naj imenuje našega ta glavnega državnega tožilca: še naprej sodni svet ali naj ga vlada. Pa čeprav smo zaradi ločitve sedanjo ureditev šele sprejeli. Odmeva tudi rojevanje nove medijske hiše, ki naj bi jo ustanovila največja opozicijska stranka. Da bi se res slišala resnica! Ce je namenjena temu, potem verjetno ne bi smel nihče imeti nič proti. Saj če kaj, potem potrebujemo resnico. A kaj, ko tudi pri tem nekateri že dvomijo, da bo res tako. Podobno velja za snovanje zdravstvene reforme. Da bo le res prinesla zboljšanje na tem pomembnem področju. Vsi niso na strani ministrice za zdravje, da bo, tako kot je zasnovana, res prinesla več zdravja in reda v zdravstvu. Skratka, »time out« pri prodaji Telekoma ne pomeni »time outa« pri naših problemih. Ni tudi premora za policiste oziroma kriminaliste, ki razkrivajo sume raznih kaznivih dejanj. Tisti z našega območja so te dni raziskovali primer na relaciji Ljubljana - Slovenske Konjice. Pod lupo naj bi se znašel uslužbenec ministrstva za delo in to v povezavi z obnovo in sanacijo Lambrech-tovega doma, doma za starejše v Slovenskih Konjicah. Izvajalec dela naj ne bi bil opravil dobro, saj so se kmalu po dokončanju začele kazati večje pomanjkljivosti, delavec ministrstva pa naj ne bi bil poskrbel za unovčen- je bančne garancije. Seveda bo šele preiskava potrdila ali zavrgla sum. To dogajanje pa naj ne bi pokvarilo slavja praznika te občine; je pa svoj čas močno poslabšalo bivalne pogoje oskrbovancev in zaposlenim v domu. Zadnji dan v tem mesecu slavijo občinski praznik tudi v Šmarju pri Jelšah. Osrednjo prireditev so že izvedli, saj so pred tednom proslavili tudi 20-letnico »osamosvojitve« - ustanovitve samostojne občine. Letos so pridobili dve pomembni stvari: skupaj s še petimi občinami so končali pomemben projekt vodooskrbe, zanje je zelo pomemben tudi nov nadvoz nad železnico v Grobelnem. Več stvari pa so uredili tudi v več krajih občine. V Celju so na svoj način proslavili pol tisočletja slovenskih kmečkih uporov. V tem kraju, znanem po grofih in knezih, je bil namreč zadnji odločilen spopad med plemstvom in kmeti oziroma puntarji. To prikazujejo na posebni razstavi v Pokrajinskem muzeju. Z muzejem pa je, vsaj posredno, povezana tudi razstava v celjski Kvartirni hiši. Tu je namreč razstava RazGLEDNICE&jaški. Na ogled so likovna dela Stojana Špegla, kije vodja velenjskega Muzeja premogovništva. V Rogaški Slatini pa delajo navzgor in navzdol. Že nekaj časa namreč obnavljajo pročelje z dvanajstimi nadstropji najvišje stavbe v tem zdraviliškem kraju, Terapijo na severnem koncu Zdraviliškega parka. Ker je stara že pol stoletja, je bila obnova že nujna, tudi zato ker v zdraviliški center v njej prihaja vse več imenitnih gostov iz tujine. Ne bodo pa poskrbeli le za lepoto tudi za še večje udobje in varnost. Pri obnovi morajo seveda upoštevati, da gre za spomeniško zaščiten objekt. V tem kraju so tudi obnovili, preuredili in opremili še kletne prostore Mladinskega kulturnega centra. Tako bo lahko ta še bolj zaživel in privabljal še več mladih. Pa še to: občina Vransko ne bo več v zosu. Razočarana nad delom je namreč sklenila, da bo iz Zosa izstopila. Iz Združenja občin Slovenije. a k ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 3 AKTUALNO 3 so druge 24. junija 2015 uaS(lAS Nasilja nič več, le oblike Na šolah manj fizičnega, a več verbalnega nasilja - Največ nasilnežev iz neurejenih družin, med žrtvami najpogosteje tisti, ki se ne znajo postaviti zase Tatjana Podgoršek Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. V medvrstniškem nasilju so -po nekaterih podatkih - kot žrtve ali storilci udeleženo od 30 do 40 odstotkov učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev omenjenega nasilja. Podatki policije sicer govorijo o upadu števila kaznivih dejanj, ki jih izvršijo mladoletne osebe, a gre pri tem le za mlade, stare od 14 do 18 let. Preverjali smo, kako je z medvrstniškim nasiljem v našem okolju. Izstopa iz slovenskega povprečja? Nasilja je toliko, kot ga je bilo, oblike so druge Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Miha Pintarja Toleda Velenje, ravnateljica šoštanjske šole Majda Završnik Puc ter Peter Rozman, svetovalni delavec na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje (ŠCV), bi težko pritrdili mnenju, da tukajšnje okolje po medvrstniškem nasilju izstopa iz slovenskega povprečja. »Nasilja je toliko,« so menili, »kot ga je bilo pred leti. Spremenile pa so se oblike nasilja.« Če je bilo pred leti več fizičnega, je sedaj tega precej manj v primerjavi z nasiljem, ki ga omogoča sodobna tehnologija (sms spo- ročila, socialna omrežja), nekaj več je psihičnega, na srednjih šolah tudi ekonomskega, na katerega pa v preteklih letih niso bili toliko pozorni. »Mi ga imenujemo oderuštvo,« pojasni Rozman. Grožnje, zbadljivke, zmerljivke, zafrkavanje, spotikanja, izzivanja so najpogostejše oblike nasilja, ki pa so - tako kažejo analize - kar velikokrat odraz komunikacije v družinah oziroma družinskih razmer, iz katerih izhajajo nasilneži. Nasilja več v obdobju napetosti Vzrokov za nasilje je več: poistovetenje z glavnimi igralci v TV nadaljevankah, tekmovalnost, slabe ocene, zunanji videz (pri osnovnošolcih), najpogosteje pa je za nasilje »kriva« napetost ob koncu ocenjevalnega obdobja ter šolskega leta. V veselem decembru pa gre, vsaj med osnovnošolci, bolj za igrivost. Žrtev najpogosteje otroci, ki se ne znajo postaviti zase Žrtve nasilja so najpogosteje učenci, dijaki, ki so nekoliko drugačni kot skupina, v kateri si hočejo najti svoje mesto. Taki, ki se ne znajo postaviti zase. Nasilniki pa najpogosteje izhajajo iz neurejenih družinskih razmer. »Ista skupina, z enakimi težavami, le da jih vsak rešuje po svoje.« So med žrtvami nasilja tudi učitelji, profesorji? Zaradi neprimernega vedenja učencev so tu in tam žrtve tudi učitelji, pravi Završnik Puco-va. Peter Rozman pa: »V iztekajočem se šolskem letu sem se prvič srečal s primeri, ko naj bi bili žrtve različnih oblik nasilja profesorji. Ko smo pridobili informacijo, se pogovorili, pa ne bi mogel pritrditi, da je šlo za nasilje.« Pogovor, pogovor in še enkrat pogovor Prav vsi so nam zatrdili, da se na različne oblike nasilja odzovejo takoj, ko zanje izvedo. Rešujejo pa jih kot »pogovor, pogovor in še enkrat pogovor.« Vanje vključijo vse: od nasilneža, žrtve do razrednika, ravnatelja, svetovalne službe, po potrebi tudi starše. Tesno sodelujejo s policijo, centrom za socialno delo, a če se da, primeri reševanja ostajajo znotraj šol oziroma »odvisno od oblike nasilja prijavljamo primere policiji in centru. Prijavo lahko podajo sami starši.« Na šoštanjski šoli, ki je s 760 učenci največja v Šaleški dolini, so v tem šolskem letu prijavili starši tri primere, eno prijavo so prejeli kriminalisti in center zaradi nasilja v družini. Na Rudarski šoli in šoli za varstvo okolja ŠCV so v tem šolskem letu zabeležili eno prijavo policiji, posredovali so jo starši dijaka. Vsi trije sogovorniki so še menili, da je primerov medvrstniškega nasilja manj kot morda v drugih okoljih zaradi sprotnega reševanja, predvsem pa ukrepov, s katerimi poskušajo odpraviti vzroke za nasilje: dežurstvo, pogovori o medsebojnih odnosih, opazovalci (na ŠCV), dostopnost do razrednikov, učiteljev, svetovalnih delavcev ... Na šoli Mihe Pintarja Toleda vsaj enkrat na leto organizirajo tudi posvet ali delavnico na temo reševanja nasilja doma. Vprašanje nasilja je sistemsko in zelo kompleksno "Na Centru za socialno delo Velenje ne zaznavamo porasta medvrstniškega nasilja, a zagotovo nimamo enake slike o tej problematiki, kot jo imajo osnovne in srednje šole, kjer se nasilje dogaja," je povedala Darja Regvat z omenjenega centra. O posameznih dogodkih jih seznanjajo strokovni delavci šole ali policisti, če dobijo prijavo o nasilnem ravnanju. Šole jih povabijo k sodelovanju, ko same izčrpajo vse možnosti svetovalnega dela in ukrepanja. Redki so primeri dalj časa trajajočega izvajanja medvrstniškega nasilja učencev ali dijakov do drugih otrok na šoli, o katerih bi bili seznanjeni na centru. »Se pa v takih primerih vselej izkaže, da je treba strokovno pomoč ponuditi vsem članom družine in jim pomagati na poti reorganizacije njihovega življenja. Družina je namreč osnovna celica, najpomembnejši sistem, v katerega je vpet otrok. Ponuja mu lahko doživetje najlepših izkustev, lahko pa tudi najmanj prijetnih, bolečih, celo travmatskih.« Regvatova še meni, da je nasilje sistemsko vprašanje in kot tako zelo kompleksno. S celotne družbe se prenaša v družino, med partnerja, s staršev na otroke ter od teh na vrstnike. V družini na otroka najbolj negativno vplivajo doživljanje kakršnekoli oblike neposrednega ali posrednega nasilja nad njim, neenotnost, nedoslednost in pretirana popustljivost staršev do otrok, s čimer se ta ne nauči sprejemati odgovornosti za svoje ravnanje. Na drugi strani so primeri pretirane strogosti, nedostopnosti staršev za otroka, ignoriranje, izolacija otroka. Neustrezna, nasilna ravnanja staršev povzročijo v otroku zanj toliko neprijetnih občutij (strah, sram, občutke manjvrednosti, jezo, hudo vznemirjenje, bes, maščevalnost), da jih ne zmore predelati sam. »Še posebej ne doma, zato je zunanji svet tisti, ki predstavlja dovolj varnosti za izživete stiske. In ta svet predstavlja tudi šola,« je še dejala Darja Regvat. a Policisti ne opažajo porasta Na velenjski policijski postaji smo preverili, kolikokrat so v zadnjem letu posredovali zaradi medvrstniškega nasilja na šolah. Komandir Boštjan Debelak nam je v uvodu povedal, da ne opažajo, da bi bilo med-vrstniško nasilje v Šaleški dolini v porastu. »Enkrat smo posredovali na osnovni šoli, kjer je šlo za nasilje med učenci višjih razredov. Trikrat so nas poklicali na Šolski center Velenje. Med vsemi primeri ni šlo za kaj posebej izstopajočega,« smo izvedeli. Kot tudi, da se na PP Velenje trudijo na tem področju delovati tudi preventivno. V okviru predavanj, ki jih pripravljajo za osnovnošolce in dijake, zato z mladimi govorijo tudi o medvrstniškem nasilju, ki se seli tudi na svetovni splet. Če se to zgodi, lahko policija učinkovito pomaga izslediti tiste, ki grozijo ali nadlegujejo vrstnike, a v Velenju policisti takega primera še niso obravnavali. a bš Mladi vse bolj jezni, eksplozivni Pod okriljem MZPM Slovenije deluje telefon za pomoč otrokom in mladim TOM. V njem enkrat tedensko klice sprejemajo usposobljeni svetovalci iz Šaleške doline, ki so tako del nacionalne mreže. Zanimalo nas je, ali opažajo, da se na njih obračajo mladi tudi zato, ker doživljajo medvrstniško nasilje. Izvemo, da je tako in da tovrstno nasilje narašča. Posebej spremljajo t. i. »bullyng«. To angleško besedo, za katero pri nas še nimamo prevoda, ker je težko najti enakovredno besedo, uporabljajo tudi slovenski mladostniki. Gre za trpinčenje, ki se dogaja dlje časa. Preprosto bi lahko rekli, da jo lahko uporabimo, ko se nekdo od vrstnikov »spravi na nekoga«. Svetovalci na Tom telefonu se vse pogosteje pogovarjajo z mladimi, ki doživljajo tovrstno trpinčenje. Lani so v državnem merilu zabeležili 150 klicev žrtev »bullynga«, leto prej pa 109. »Zelo pomembno je, da žrtve povedo, kaj se jim dogaja. Praviloma se, ko o tem spregovorijo, tovr- stno trpinčenje prekine,« izvemo. Posebej spremljajo nasilje na šolah, kjer tudi beležijo porast; lani so zabeležili 46 takih primerov, leto prej pa 31. Svetovalci mladim svetujejo, kaj lahko sami naredijo in na koga se lahko obrnejo, da se nasilje preneha. Število mladih, ki, ko se znajdejo v stiski, kličejo na TOM telefon, narašča. V letu 2014 so zabeležili 28.650 sklicev, leto prej pa 24.782. Ob tem strokovnjaki, ki delajo preko TOM telefona, pozivajo družine, da se starši potrudijo, da so strpni in ne prenašajo svojih težav na otroke. Te se potem samo stopnjujejo. »Opažamo, da je zelo prisotna hitra jeza otrok in mladih, med katerimi je vse več mlajših otrok, tudi predšolskih. Sogovornika niti ne poslušajo do konca, so eksplozivni, reagirajo s hitro besedo, v odnosih med vrstniki pa včasih tudi z udarcem. In to seveda ne pomeni nič dobrega«. a bš Občina Šmartno ob Paki vas vljudno vabi na proslavo ob dnevu državnosti terotvoritev vodovoda in kanalizacije, ki bovsredo, 24.6.2015 ob 18.uri na prireditvenem prostoru ob gasilskem domu v Paški vasi. Prav tako vam ob prazniku iskreno čestitamo. ZupanJankoKopušar, Občinski svet in občinska uprava Občine Šmartno ob Paki Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»WAS 24. junija 2015 Za praznike podarja svoje dobrote Vse je bilo dobro ocenjeno, najbolje pa sir za žar Tatjana Podgoršek Jt , Na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju je bero priznanj Društva kmečkih žena Šaleške doline dopolnila Marta Štumpfl iz Spodnjega Razboija. Na dobrotah je sodelovala s štirimi marmeladami in za tri prejela zlato priznanje, za eno srebrno, za sir za žar pa že tretjič zapored zlato priznanje in s tem kipec kakovosti. »Res sem ga vesela, saj v takšni konkurenci ni enostavno trikrat zapored predelati mleko v kakovosten sir za žar. Znanci, prijatelji in domači so mi že rekli, da je sir dober, ampak sedaj imam tudi črno na belem,« je povedala. Na prireditvi na Ptuju je doslej sodelovala še z drugimi izdelki: s kruhom, krofi, potico. Za vse je prejela dobro oceno. Sama meni, da predvsem zato, ker vse, česar se loti, dela s srcem, voljo, znanje nadgrajuje na tečajih. Vse surovine za domače dobrote pridelajo doma na kmetiji, na kateri je glavna mlečna proizvodnja. O tem, da bi izdelke tržila, za zdaj še ne razmišlja. Za dopolnilno dejavnost bi morala urediti prostore in zadostiti še nekaterim drugim zahtevam, saj predelava mleka v sir ni enostavna. Ob delu na kmetiji bi bilo to preveč. Izdelava domačih dobrot je za njeno osebno zadovoljstvo. Zato svoje izdelke s toliko večjim veseljem podarja prijateljem, znancem kot darilo ob praznikih. »Upam, da sodijo med vse več tistih, ki znajo ceniti to, kar je domače.« Na ocenjevanju dobrot na Ptuju bo še sodelovala. Zagotovo z marmeladami, za katere je doslej že prejelo eno ali dve zlati medalji. Tudi zanje želi pridobiti certifikat kakovosti. Preizkusila pa se bo v izdelavi še kakšne druge domače dobrote. Marta Štumpfl: »Opažam, da so ljudje začeli bolj ceniti kmečke izdelke, kar me še posebej veseli.« Edina papirnica ostaja papirnica Šoštanjska Pentlja nadaljuje kot Moja pentlja Šoštanj - V interesu Občine Šoštanj je, da svojim prebivalcem zagotavlja potrebe po papirnici. Zato so po odhodu samostojne podjetnice Zofije Šuligoj v pokoj zagotovili -s prostori, ki so jih oddali novi najemnici - nadaljevanje trenutne dejavnosti mestne papirnice Pentlja. Prevzela jo je Valentina Verhovnik in z imenom, ki mu je dodala »moja« poudarila, da bo nadaljevala poslanstvo. V soboto sta v Pentlji oziroma Moji pentlji za poslovne partnerje pripravili sprejem in tako obeležili ter združili en uspešen konec in eno rojstvo novega. »Na to papirnico gledam z malo nostalgije, zato sem bila zelo vesela, da sva se z Valentino našli. Prenesla sem ji vse dobre in slabe plati takšne papirnice. Prepričana sem, da bo dobra naslednica,« pravi Šuligojeva, ki jo po Pentlji poznajo tudi številni Velenjčani. Verhovnikova pa ne bo vodila samo papirnice, ampak je k »s.p.« dodala tudi inštrukci-je matematike in rodoslovno raziskovanje prednikov ter vsega tistega, kar sodi k temu. Šoštanjčani so tega, da v papirnici 'teče' klasična prodaja, veseli. Stiki so bolj pristni, lahko bi rekli »angažirani«. Velikokrat pride kdo po samo eno kopijo, ker potrebuje le prijazen pozdrav in kratek klepetek. Zofijo Šuligioj smo vprašali tudi, ali je svoji naslednici povedala, kako se da preživeti s papirnico. »Povedala sem ji, povedala pa tudi, da si želim, ko bom stara devetdeset let in bom šla tod mimo s palčko, sama sebi reči - lej, Pentlja je še tu.« a mkp Uspešne zgodbe se povezujejo, kar dokazujeta Zofija Šuligoj in Valentina Verhovnik. Premogovnik dobi novega nadzornika Velenje - Delničarji Premogovnika bodo na skupščini 9. julija odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala in skoraj 72-milijonski dokapitalizaciji. Seznanili se bodo z revizijskim poročilom in odločali o morebitnih odškodninskih tožbah. Imenovali pa naj bi tudi novega nadzornika. Za to nalogo Holding Slovenske elektrarne predlaga Nena-da Trkuljo. Zbirajo odpadno e-opremo Velenje - Gorenje Studio je v sodelovanju s podjetji PUP Saubermacher Velenje in ZEOS pripravil akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme. Poimenovali so jo Adijo stari, ampak ne v naravi. Vsem tistim, ki bodo oddali stare aparate na Zbirnem centru ob Škalskem jezeru ali pa v Studiu Gorenje, bodo omogočili ugodnejši nakup novih aparatov. Sodelovali pa bodo tudi v nagradnem žrebanju. Začetek privatizacije energetike? Ljubljana - Sindikat energetike ostaja kritičen do strategije upravljanja državnih naložb in ocenjuje, da trenutni postopki v tej panogi peljejo v privatizacijo celotne slovenske energetike. Predsednik sindikata Branko Sevčnikar ocenjuje, da prihod multinacional-ke RWE na slovenski trg ni naključje. RWE je imel lani 1,7 milijarde evrov dobička, kar je približno enako letnemu prometu skupine Holding Slovenske elektrarne. Kritičen je tudi do premalo uspešne prodaje električne energije v okviru HSE. Sindikat ocenjuje, da mora energetika ostati v slovenskih rokah. Aleksander Mervar, predsednik uprave Ele-sa, pa pravi, da „Pri današnjih cenah energije na trgu ni ekonomična nobena naložba v elektrarne, ne v hidro, nuklearno in ne v termo. Eles je sicer lani posloval z 11,2 milijona evrov čistega dobička. a Naše delo plemenitita odgovornost in inovativnost. Čestitamo ob dnevu državnosti www.gorenje. gorenjegroup Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 5 24. junija 2015 uaWAS Manj prihodkov, izgube pa kar za 88 milijonov evrov Kako smo poslovali v Savinjsko-šaleški regiji v letu 2014? Postavke poslovnega izida Letno poročilo 2014 Letno poročilo 2013 2014 2013* 2013** 2012 število družb, ki so predložile letno poročilo 1.079 1.017 število zaposlencev 15.456 15.383 15.639 15.398 prihodki, znesek v tisoč EUR 2.378.141 2.234.355 2.406.604 2.274.595 čisti prihodki od prodaje, znesek v tisoč EUR 2.198.219 2.282.401 2.312.956 2.150.846 odhodki, znesek v tisoč EUR 2.312.325 2.376.385 2.394.359 2.201.915 čisti dobiček, znesek v tisoč EUR 55.114 69.727 70.231 86.359 čista izguba, znesek v tisoč EUR 143.154 73.964 58.863 26.135 neto čisti dobiček/neto čista izguba -88.040 -4.237 11.368 60.224 Opomba: *Podatki za leto 2013 iz letnih poročil za leto 2014 Število novoustanovljenih in brisanih družb in zadrug ter število začetih stečajnih postopkov v SA-ŠA regiji GD Zadruga NOVOUSTANOVLJENE 75 0 BRISANE 70 0 ZAČETI STEČAJNI POSTOPKI 12 1 • Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2014 povečale za 0,2 %, v letu 2013 pa 1,8 %. • Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se znižale za 1,1 %, medtem ko so se v predhodnih štirih letih povečale. • Obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2014 povečal za 1,6 %, medtem ko se je v letu 2013 zmanjšal za 0,7 %. • Povprečna temeljna obrestna mera se je zmanjšala, v letu 2014 je bila 0,51 %, v letu 2013 pa 1,92 %. Neto izid gospodarskih družb po letih »«0 ÍOÍKM ■IG C« KWX Q -JGHN -ÍOOCfl -»«M M- ^ ara JtBfl aflio ?frn -3012- ¿OtJv flm \ Predstavljamo poslovni izid in premoženjski finančni položaj gospodarskih družb (družbe) in zadrug s področja Savinjsko-šaleške statistične regije v letu 2014 (SA--ŠA). Osnova so podatki iz letnih poročil za lansko leto, ki so jih družbe in zadruge v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) za namen državne statistike predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJ-PES) do 31. marca letos. Pregled smo pripravili v sodelovanju s tukajšnjo enoto AJPES. SA-ŠA regija obsega naslednje občine: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Solčava, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Družbe in zadruge so podatke iz letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile na poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisala z Navodilom za predložitev letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov. V informaciji ni podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Pri presoji poslovanja družb in zadrug v letu 2014 je treba upoštevati, da letna poročila družb in zadrug, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugačni. Prihodki manjši za 1,2 %, izguba pa večja za dobrih 93% V informaciji o rezultatih poslovanja gospodarskih družb v SA-ŠA regiji v letu 2014 so obravnavani podatki 1.079 gospodarskih družb (6,1 % več kot lani) in 3 zadrug. Med družbami je bilo 92,7 % mikro, 4,1 % majhnih, 1,9 % srednjih in 1,3 % velikih družb. Na rezultate poslovanja so odločilno vplivale družbe v predelovalni dejavnosti. Največji vpliv na skupne rezultate poslovanja so imele družbe iz občine Velenje. S primerjavo podatkov družb za leto 2014, izkazanih v letnih poročilih za leto 2014, in podatkov za leto 2013, izkazanih v letnih poro- čilih za leto 2013, ugotovimo, da so se prihodki zmanjšali za 1,2 %, odhodki pa za 3,4 %. Čisti dobiček se je zmanjšal za 21,5 %, čista izguba pa se je povečala kar za 93,5 %, tako so družbe poslovno leto 2014 zaključile z neto čisto izgubo v višini 88.040.000 evrov. Zaposlenost se je povečala Družbe so po podatkih iz izkaza poslovnega izida za leto 2014 zaposlovale 15.456 delavcev, kar je pol odstotka več kakor v letu 2013. Število zaposlenih se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 73 delavcev. Manjši prihodki, višja izguba Družbe so skupaj ustvarile 2.234.355.000 evrov prihodkov, v letu 2013 pa 2.378.141.000 evrov. Prihodki so bili tako za 6 odstotkov nižji, odhodki so se zmanjšali za 2,7 odstotka. Kazalnik celotne gospodarnosti je za slovenskim povprečjem, kjer ta znaša 1,02 v Sa-ša regiji pa le 0,97. Nižja dodana vrednost Tudi z drugimi kazalniki uspešnosti capljamo za slovenskim povprečjem. Skupaj so družbe lani ustvarile za 526.015.000 evrov neto dodane vrednosti, kar je 11,8 % manj kakor v letu 2013. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 34.033 evrov, kar 11,2 % manj kakor v letu 2013. Izkazan čisti dobiček je znašal 55.114.000 evrov, kar je 21 % manj kakor v letu 2013. Čisti dobiček sta ugotovili 702 družbi, kar je 65,1 % vseh. Izguba je dosegla višino dobrih 143 milijonov evrov, v primerjavi s predhodnim letom pa se je podvojila. Z izgubo je poslovalo 328 družb, kar je dobrih 30 odstotkov vseh. Neto čista izguba je znašala dobrih 88 milijonov evrov, kar je dvajsetkrat več kot leta 2013. Največ čiste izgube izkazuje rudarstvo Največji vpliv na tako slabe rezultate je imelo rudarstvo, v katerem so izkazali kar 33 milijonov evrov GOSPODARSTVO izgube. Največji neto čisti dobiček pa je bil dosežen v predelovalni dejavnosti - 25,9 milijona evrov, po posameznih občinah pa je v ospredju občina Ljubno, v kateri je znašal čisti dobiček kar dobrih 13 milijonov evrov. Na slabše rezultate poslovanja v letu 2014 glede na leto 2013 so vplivale predvsem velike in mikro družbe. Čista izguba velikih družb je znašala skoraj 70 milijonov evrov (leto prej malo manj kot 50 milijonov), čista izguba mikro družb pa je znašala 56 milijonov, leto prej dobrih 15 milijonov. Družbe so izkazale v bilanci stanja za leto 2014: • 3.701.947.000 evrov sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev, 1,5 % več kot ob koncu leta 2013. • Kratkoročna sredstva v višini 976.393.000 evrov, ki so se zmanjšala za 3,5 %, dolgoročna sredstva v višini 2.678.818.000 evrov, ki so se povečala za 3,8 % v primerjavi z letom 2013. • 1.194.017.000 evrov kapitala, 8,6 % manj kot konec leta 2013. Njegov delež v strukturi obveznosti do virov sredstev se je zmanja-al iz 35,8 % na 32,3 %. • 1.198.638.000 evrov dolgoročnih obveznosti, 4,7 % več kot konec leta 2013. Prav tako se je povečal delež v strukturi obveznosti do virov sredstev iz 31,4 % na kar 32,4 %. Na povečanje je vplivalo povečanje dolgoročnih finančnih obveznosti iz 31 % v preteklem letu na 32,1 % v letu 2014. • 1.137.623.000 evrov kratkoročnih obveznosti, ki so se povečale za 17,9 % v primerjavi z letom 2013. Negativni poslovni izid Družbe so leto 2014 zaključile z negativnim poslovnim rezultatom. 5 Ustvarile so 2.234.355.000 evrov prihodkov in 2.312.325.000 evrov odhodkov. Neto celotna izguba (razlika med prihodki in odhodki) je znašala 77.970.000 evrov. Zadruge poslovale slabše Zadruge so v letu 2014 občutno poslabšale rezultate poslovanja: • Zaposlovale so 61 delavcev, 24,5 % več kakor v letu 2013. • Ustvarile so 14.859.000 evrov prihodkov, 14 % več kot v letu 2013. Večina prihodkov je bila dosežena na domačem trgu (14.231.000 evrov). • Ustvarile so 1.429.000 evrov neto dodane vrednosti, 16,7 % več kakor v letu 2013. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 23.426 evrov, 6,3 % manj kot leta 2013. • Čisti dobiček poslovnega leta v znesku 17 tisoč evrov je ugotovila ena zadruga. V primerjavi z letom 2013 je bil čisti dobiček poslovnega leta večji za 13,3 %. • S čisto izgubo v znesku 6 tisoč evrov sta poslovno leto 2014 zaključili 2 zadrugi. Tako so zadruge izkazale 11 tisoč evrov neto čistega dobička. • Zadruge so na dan 31. 12. 2014 imele 8.285.000 evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 5,2 % več, kot konec leta 2013. Tudi obrtniki z izgubo Velikih podjetnikov v SA-ŠA regiji ni bilo. Srednji je bil le eden, ki pa zaradi pravil statistične obravnave (dovoljen prikaz agregatnih podatkov, individualnih pa ne) ni zajet v podatkih. Podatke iz letnih poročil za lani je AJPES predložilo 1.715 samostojnih podjetnikov oziroma 4,2 % manj kot za leto 2013. Samostojni podjetniki so: • Zaposlovali so 1.348 delavcev, 7,3 % več kot v letu 2013. • Izkazali so 139.877.000 evrov prihodkov, 11,8 % več kot leta 2013. • Ustvarili so 40.099.000 evrov neto dodane vrednosti, 8,1 % več kot v letu 2013. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 29.747 evrov oz. 0,7 % več kot v letu 2013, neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti skupaj z njegovimi zaposlenimi pa je znašala 13.093 evrov, 7,5 % več kot leta 2013. • Ugotovili so 10.921.000 evrov podjetnikovega dohodka, 9,8 % več kot leta 2013. Podjetnikov dohodek je ugotovilo 82,6 % vseh samostojnih podjetnikov. • Izkazali so negativni poslovni izid v znesku 1.041.000 evrov, 0,9 % manj kot v letu 2013. Negativni poslovni izid je ugotovilo 16,8 % vseh samostojnih podjetnikov. • Kot celota so ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 9.880.000 evrov, tj. 11 % več kakor v letu 2013. Struktura gospodarskih družb po čistih prihodkih od prodaje Rezultati gospodarskih družb po velikosti Velikost 2014 2013 indeks znesek v tisoč eur delež v % znesek v tisoč eur delež v % leto 2013 =100 Skupaj 526.015 100,00 589.871 100,0 89,2 Mikro 52.214 9,9 75.811 12,9 68,9 Majhne 48.907 9,3 50.335 8,5 97,2 Srednje 108.018 20,5 106.503 18,1 101,4 Velike 316.876 60,2 357.222 60,6 88,7 Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP »»WAS 24. junija 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 17. junija Kot da se je zgodilo nekaj neverjetnega, so vsi domači mediji poročali, da je bilo letališče Jožeta Pučnika nekaj časa zaprto zaradi zasilnega pristanka letala Slovenske vojske. Vlada je medtem obravnavala novo gradivo za izboljšave plačne-ga sistema javnega sektorja: prihodnje leto bi lahko sprostili znižani regres za letni dopust in pokojninske premije. Državni zbor je soglasno poslal v nadaljnjo obravnavo sveženj petih novel, ki naj bi onemogočile na volitvah kandidirati pravnomočno obsojenim na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta. Na Hrvaškem so predstavili za ta dan napovedani maturitetni izpit iz maternega jezika, ker so ugotovili, da je na zasebni gimnaziji v Pulju nekdo ukradel dva izvoda maturi-tetnih izpitov. odgovornosti za že drugo sanacijo bank. Sprejel je tudi zakon o podaljšanju prehodnega obdobja za u prosto gibanje hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov do 1. julija 2018. Na Brniku so pridržali nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, s čimer so diplomatski odnosi med Slovenijo in Kosovom dosegli najbolj zaostreno točko v zgodovini medsebojnih odnosov. Finančni ministri držav v evrskem območju v Luksemburgu niso dosegli dogovora z Grčijo o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč. Petek, 19. junija Državni izpitni center je objavil uradne izide nacionalnega preverjanja znanja. Vlasta Nussdorfer je opozorila, da učinkovito delo varuha človekovih pravic v naši državi omejuje nedosledna zakonodaja in dolgotrajnost številnih postopkov. Kot so pokazala raziskovanja novinarjev, novela zakona o državnem tožilstvu, s katero bi vlada lahko predlagala v imenovanje in razrešitev generalnega državnega tožilca, ne bo dobila podpore. Sobota, 20. junija V Marijinem svetišču na Brezjah se je zbralo več tisoč bolnih, ostarelih in invalidov, ki so zaznamovali svoj dan. Na osrednji zasavski proslavi ob dnevu državnosti na Kumu so se spomnili 24. obletnice letalskega napada na Kum in 25. obletnice oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite. Slavnostni govornik je bil predsednik DZ Milan Brglez. Po več britanskih mestih je na tisoče ljudi protestiralo proti varčevalni politiki konservativne vlade premierja Davida Camerona. V središču Gradca je voznik terenskega vozila z veliko hitrostjo zapeljal v množico ljudi, pri čemer so umrli trije ljudje. Zatem se je med mimoidoče odpravil z nožem; 34 Izrael je izvedel zračni napad na zahodu Libanona, tarča pa je bilo izraelsko brezpilotno letalo, ki je strmoglavilo na libanonsko ozemlje. Na ruševinah antičnega mesta Palmira so pripadniki Islamske države namestili eksplozivna sredstva, vendar ni bilo jasno, ali želijo razstreliti mesto ali zgolj ovirati morebitno ofenzivo vladnih sil. Ponedeljek, 22. junija Poslanci ZL in ZaAB so ob podpori poslancev SD v zakonodajni postopek vložili akt, s katerim bi Slovenija priznala samostojno in neodvisno državo Palestino. V Državnem zboru je bilo govora o poplačilu deviznih varčevalcev nekdanje LB. Zaznamovali smo svetovni dan beguncev. Madžari nameravajo naval migrantov v državo ustaviti z ograjo. Madžarska je napovedala, da bo na 175 kilometrov dolgi meji s Srbijo postavila štiri metre visoko ograjo, da bi tako ustavila naval migrantov v državo. Palestinski premier Rami Hamda-la je predsedniku Mahmudu Abasu predal odstop, ta pa mu je poveril oblikovanje nove vlade. Beli tiger, ki je med poplavami nedeljo pred tem pobegnil iz živalskega vrta v gruzijski prestolnici Tbilisi, je v središču mesta ubil moškega in ranil drugega. Policisti so ga našli in ustrelili. Četrtek, 18. junija Premier Miro Cerar je na Brdu pri Kranju gostil britanskega kolega Davida Camerona, ta pa mu je predstavil britanski pogled na prihodnost EU. Našo državo so na Expu zastopali politiki, Janez Bratož in Tina Maze. Naša država je dočakala svoj dan na Expu v Milanu. Poleg političnih predstavnikov sta našo državo predstavljala kuharski mojster Janez Bratož in športnica Tina Maze. Vladimir Putin je spregovoril o krizi v Ukrajini in zanjo okrivil Zahod, še posebej ZDA, »zato je njihova odgovornost, da pritisnejo na Kijev za rešitev konflikta«. V ZDA je po pokolu v sredo pred tem 21-letni Dylann Roof priznal krivdo in povedal, da je bil njegov namen začeti rasno vojno. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je Grčiji sporočil, da se ljudi je bilo ranjenih, od tega deset huje. Zznamovali smo svetovni dan beguncev in prešteli, da je bilo lani tistih, ki so bili izgnani iz svojih domov, okoli 60 milijonov. Nedelja, 21. junija Potem ko so se hrvaški mediji razpisali o brezsramnem besedičenju našega zunanjega ministra, je svojo plat zgodbe povedalo tudi Arbitražno sodišče, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško - zapisali so, da ni prišlo do izdaje tajnih informacij. Se bo Grkom uspelo rešiti bankrota? V Bruslju je postajalo vse bolj vroče - osem dni pred iztekom programa pomoči Grčiji in rokom za plačilo mednarodnih posojil so se začenjali sestanki, na katerih soiskali rešitve za Grčijo, da bi preprečile njen bankrot. Medtem je bilo slišati, da naj bi Grki privolili v znižanje pokojnin in zmanjšanje izdatkov za obrambo. Zunanji ministri Evropske unije so se v Bruslju dogovorili, da bodo začeli vojaško operacijo nadzora Sredozemlja. Cilj operacije naj bi bil uničiti poslovni model tihotapcev z ljudmi. Južni del Pakistana je zajel vročinski val, ki je ob temperaturah do 45 stopinj Celzija zahteval že več kot 120 smrtnih žrtev. Tjaša Zajc Teoretiki in praktiki Obstaja ogromno parov vrst ljudi. Teoretiki in praktiki. Optimisti in pesimisti. Pridni in leni. Učitelji in učenci. Opazovalci in opazovani. Če se teoretiku marsikaj zdi mogoče in optimistično zre v prihodnost, bo praktik bolj zadržan ali zaradi izkušenj s specifičnega področja tudi pesimističen. V zdravstvu je ogromno takih primerov: že pred desetletjem je bila spisana strategija in vizija razvoja eZdravja. Teoretični nastavki in ideje, kako ga uresničiti, so bili jasni še vsaj pet let prej. Vse je bilo jasno. Kakšne so kadrovske in tehnološke potrebe, kakšni projekti so potrebni za digitalizacijo zdravstva, manj birokracije, hitrejšo in boljšo obravnavo. Deset let kasneje je še vedno vse jasno. Predvsem kritikom, ki se še niso znašli v čevljih odločevalcev. Teorija štima. V praksi so se pojavili in se še pojavljajo novi in novi škrati, ki onemogočajo izpeljavo: pravne ovire. Človeški karakterji, zaradi katerih stvari organizacijsko niso spremenjene. Finančne ovire ... Podobno obstaja diskrepanca med raziskovalci in inovatorji ter opazovalci in promotorji na področju tehnologij in zdravljenja. Na konferencah o inovacijah investitorji farmacevtskih družb optimistično napovedujejo hiter razvoj zdravil, nove pristope v zdravljenju raka in človek skoraj dobi občutek, da bo čez dvajset let rak skorajda enako ozdravljiv kot prehlad. Drži: danes so na voljo biološka zdravila - izjemno draga, a v točno določeno tarčo usmerjena zdravila, ki za mnoge bolnike prinašajo bistveno hitrejše in učinkovito zdravljenje kot včasih. A optimizem ob tem hitro umiri pogovor, s katerim med raziskovalci, ki imajo tudi izkušnje iz laboratorijev. Recimo farmakogenetikom, ki se s preučevanjem zdravil in genetiko ukvarja že desetletja. On je v tej dihotomiji tisti praktik, pesimist. Po njegovem mnenju se zdravljenje raka v svoji osnovi v zadnjih petdesetih letih ni bistveno spremenilo. Zdravila so prinesla daljše življenje za rakave bolnike, ni pa radikalne spremembe v zdravljenju. "Za nove, drastične terapije moramo razumeti še bistveno več o rakavih celicah. Nekatere rakave celice imajo zelo dinamično življenje, nenehno formirajo nove mutacije, so različnih oblik. V enem tumorju so različni podtipi celic, ki se različno odzivajo na različna zdravila. Predvidevam, da bo trajalo zelo dolgo, preden bomo razumeli tumorje, ki so heterogeni in danes neozdravljivi," mi je pred kratkim dejal prof. dr. Magnus Ingelman s švedskega Inštituta Karolinska. Pa smo tam. Napovedi prihodnosti, vizije in strategije so lahko vedno navdihujoče, realnost pa vse skupaj začini po svoje. Spremembe se predvsem dogajajo počasi, zato imamo včasih občutek, da ne gremo nikamor. Zaradi tega zavedanja si inovatorji, ki si drznejo sanjati in poskušati nove stvari ter vztrajati, tudi ko je poskus že petkrat propadel, zaslužijo občudovanje. Morda pa šesti poskus uspe ali prinese nekaj novega, revolucionarnega, lepega ... Samo znana izhodišča in teorija ne smejo biti ročna zavora, sicer nikamor ne bi prišli. Enako je z življenjskimi izkušnjami in staranjem. Namesto da bi se brezglavo prepustili kakšni izkušnji, kot to počnejo mladi, ostanemo na mestu, ker so še pred premikom noge preračunani vsi scenariji, zamišljeni izidi in sprejet sklep, kaj bi bilo, če bi bilo. Morda niti ni važno, ali vemo, kakšen bo razplet neke zgodbe. Morda nas preseneti. Predvsem pa niti približno ne moremo vedeti, kateri dejavniki se bodo pojavili na poti, če se zanjo odločimo. Samo če stopimo na pot, lahko ugotovimo, kaj se res zgodi. In kako zanimivo je lahko življenje. DeSUS Demokratična stranka Upokojencev Slovenije Območni odbor Velenje Cameron je Cerarju predstavil svoj pogled na prihodnost EU. Slovenija je v Bruslju prejela posebno nagrado za varnost v cestnem prometu, saj je v zadnjih 14 letih zmanjšala število žrtev prometnih nesreč za več kot 60 odstotkov. DZ je potrdil sestavo preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu ter vzrokov in mora odločiti, ali sprejme ponudbo za nadaljnjo pomoč ali se sooči s plačilno nesposobnostjo. Nekdanjemu kosovskemu premi-erju Ramushu Haradinaju so vrnili potni list, tako da se je lahko vrnil domov. Zunanji minister ni izdal preveč. Ameriški obrambni minister Ash Carter je napovedal, da Združene države Amerike ne bodo uresničile načrta, da bi do jeseni letos izurile 24 tisoč iraških vojakov. Po navodilu egiptovskih oblasti je nemška policija na letališču v Berlinu aretirala egiptovskega novinarja katarske televizijske mreže Al Dža-zira Ahmeda Mansurja. V slogi je moč. Enotnost in povezovalnost uresničujeta naše cilje. Čestitamo za dan državnosti. Svetniška skupina DeSUS MO Velenje Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 7 24. junija 2015 »»WAS POLITIKA 7 Večji projekti v čakalni vrsti Občini Gornji Grad za blizu 200 tisoč evrov manj iz državnega proračuna - Večjih vlaganj ni na obzorju tudi prihodnje leto Tatjana Podgoršek Letošnji praznik Občine Gornji Grad (od 19. do 30. junija) bo predvsem v znamenju kulturnih, športnih prireditev in drugih oblik srečanj občanov. Ob blizu 200 tisoč evrov Po zagotovilih tamkajšnjega župana Stanka Ogradija so si od zadnjega praznovanja prizadevali uresničiti nekaj manjših naložb, vse v skladu z možnostmi. Za vlaganja in druga vzdrževalna dela na javni infrastrukturi namenjajo približno 550 tisoč evrov ali 25 odstotkov občinskega proračuna. S tem so financirali gradnjo mostu v Novi Štifti, vzdrževali lokalne ceste, plačevali stroške zimske službe, med letnimi počitnicami pa načrtujejo obnovo strehe na podružnični osnovni šoli v Novi Štifti in objektu telovadnice pri matični šoli v Gornjem Gradu. To so tudi naložbe, ki bodo - pravi Ogradi - najbolj zaznamovale čas od lanskega do letošnjega občinskega praznika. »Država občinam reže vse manjši kos pogače. Izračuni kažejo, da bo naša lokalna skupnost letos dobila blizu 200 tisoč evrov manj v primerjavi z lanskim letom. Stanko Ogradi: »Kolikor denarja imamo, toliko delamo.« Glavnino tega denarja smo namenjali predvsem za naložbe. Ne kaže, da bi bilo prihodnje leto kaj boljše. Večji projekti tako ostajajo v čakalni vrsti.« Dodal je še, da imajo lokalne skupnosti tudi druge obveznosti, zato vsega denarja, ki ga dobijo, ne morejo izkoristiti samo za vlaganja. Kljub temu je za sofinanciranje delovanja društev, podporo kmetijski in gospodarski dejavnosti in za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na razpršenih območjih odmerjenih 220 tisoč evrov, za izvajanje programov šolske in predšolske vzgoje pa blizu 470 tisoč evrov. Razvojne usmeritve v turizmu kot prednostni gospodarski dejavnosti prav tako izvajajo postopoma. Vstopili so v mrežo 50 občin, ki urejajo postajališča za avtodome, uredili so sprehajalno pot. Pripravljajo programe Tudi v občini Gornji Grad upajo, da se bodo razmere v financah kmalu izboljšale, sicer se jim bo reševanje odprtih vprašanj, ki terjajo večja vlaganja, samo kopičilo. Največ potreb imajo v javni infrastrukturi, npr. posodobitvi vodovodnega in cestnega omrežja, sanacijah po naravnih nesrečah, potrebe v vzgoji in izobraževanju. Za uresničitev nekaterih med njimi bi potrebovali milijonske vsote. »Ne moremo zanemariti nekaterih in dati prednost drugim. Že tako izvajamo marsikje samo najnujnejša vzdrževalna dela.« Na večje možnosti za črpanje evropskega in državnega denarja ne morejo računati. Za omenjene njihove potrebe razpisov ni na obzorju, za projekte čezmejnega sodelovanja, v katerih se obeta nekaj denarja, pa je potreben partner. O tem razmišljajo, pravi Ogradi, pripravljajo programe in napeli bodo vse sile, da bi jih našli. Občina Mislinja praznuje Mislinja, 22. junija - V ponedeljek so na igrišču osnovne šole v Mislinji pripravili otvoritev letošnjega občinskega praznovanja. Kot vedno so prižgali oglarsko kopo in pripravili prireditev, ki so jo tokrat poimenovali Kresna noč, na njej pa obudili tudi pohorske legende in pravljice. Nekaj dogodkov se je zvrstilo že pred uradnim začet- kom praznovanja, ki bo trajalo vse do 4. julija. Tako so 13. junija pripravili prireditev v spomin na letos umrlega župana Franca Šilaka. Pohodniki so se iz Gornjega Doliča podali na spominski pohod na »njegov« Paški Kozjak, kjer so v tamkajšnji cerkvi pripravili spominsko mašo. V soboto pa so v Doliču predali namenu nov gasilski dom. Svečanosti je sledila prava gasilska veselica. V naslednjih dneh se bodo vrstili številni otrokom in odraslim namenjeni dogodki. Pred poslovnim centrom Lopan bodo za otroke pripravljali delavnice in glasbeni program, v mali dvorani centra pa predavanje o botaničnem vrtu in koncu druge svetovne vojne. Danes ob 19. uri pripravljajo tudi proslavo ob dnevu državnosti, ki bo v veliki dvorani Lopan. Od tega petka do prihodnje sobote se bodo vrstile prireditve, na katerih bodo svojo dejavnost prikazala občinska društva. Zelo veliko bo športnih srečanj in tekmovanj. Svečana seja sveta Občine Mislinja, na kateri bodo podelili tudi letošnje občinske nagrade, pa bo v soboto, 27. junija, v veliki dvorani centra Lopan. a bš PIUP PE VRTNARSTVO PE GRADNJE Koroška cesta 40 A, Velenje KARBON Koroška c. 40 A Velenje Seu&&tmac6&i> Koroška cesta 46, Velenje Za urejeno okolje. Čestitamo za Dan državnosti in vam želimo prijetne poletne dni! ml I T^B F ff f. j- x ™ Lokalni odbor SMC Velenje odprl pisarno Vsak prvi in tretji ponedeljek imajo uradne ure, na katerih bodo veseli vseh pobud občanov vseh treh občin Mira Zakošek Stranka modernega centra (SMC) ima svoj lokalni odbor tudi v Velenju. Pristojna je za vse tri občine Šaleške doline, vodi pa ga Breda Kolar. V Velenju je SMC del koalicije v svetu Mestne občine Velenje, predsednica Breda Kolar pa je tudi podžupanja, zadolžena za družbene dejavnosti. »Seveda smo še zelo mladi in neizkušeni, zato se moramo še veliko naučiti. Odbor je bil ustanovljen avgusta lani, torej tik pred lokalnimi volitvami. To, da nimamo politične preteklosti, je včasih tudi prednost. Neobremenjeno uresničujemo program, ki smo si ga zadali, ta pa temelji predvsem na tem, da bi omogočili občanom čim boljše življenje, da torej prisluhnemo njihovim težavam in jih tudi rešujemo,« pravi Kolarjeva. To bo zdaj veliko lažje. Od prejšnje srede imajo namreč svoje prostore v drugem nadstropju Ljudske univerze v središču Velenja. Otvoritev so zaznamovali delovno, medse so povabili državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade in ustanovitelja Slovenskega foruma socialnega podjetništva Tadeja Sla-pnika in nosilce Saša inkubatorja in Štart up skupnosti ter coworking skupnosti iz Šoštanja. Razpravljali so o priložnostih, ki se odpirajo na tem področju, po njihovem mnenju pa prinašajo veliko zaposlitvenih priložnosti, še posebej mladim, katerih število je med brezposelnimi mnogo preveliko. Stavijo tudi na razvoj turizma, še posebej ob Velenj- Predsednica lokalnega odbora SMC Velenje Breda Kolar: »V ospredje postavljamo nova delovna mesta.« skem jezeru. Pri pripravi razvojnega projekta za to področje želijo aktivno sodelovati, njihov član Matej Jenko pa je tudi že pripravil idejo o razvoju turizma, namenjenega osebam v tretjem življenjskm obdobju. »Ko spremljamo dogajanje v občini, smo zaskrbljeni. Očitno smo se preveč zanašali na velika podjetja, ki pa očitno ne morejo zagotavljati delovnih mest našim mladim. Zagotoviti jim jih moramo na drugih področjih in ravno to postavljamo v ospredje,« dodaja Kolarjeva. Obiščete jih lahko torej osebno v njihovih prostorih, kmalu pa bodo »dostopni« tudi preko spetne strani, ki jo že pripravljajo. Tudi tam bodo sprejemali pripombe, pobude in sugestije občanov, seveda pa bodo poročali tudi o svojem delu. DAN DRŽAVNOSTI! Praznujemo v sredo, 24. junija 2015, ob 18.00 uri, pod šotorom na športnem igrišču v Skornem. Slavnostni govornik je župan Občine Šoštanj g. Darko Menih. Za zabavo bodo poskrbeli Poskočni muzikanti in Skor band. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 8 8 NALOŽBE "«WAS 24. junija 2015 Negativno mnenje k cesti Svetniki Občine Šmartno ob Paki podali 13 predlogov in pripomb k osnutku državnega prostorskega načrta o hitri cesti tretje razvojne osi Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 22. junija - Zadnjo sejo sveta Občine Šmartno ob Paki pred poletnimi počitnicami je med 15 točkami dnevnega reda najbolj zaznamovalo mnenje lokalne skupnosti in občinskega sveta k osnutku razgrnjenega državne- občinska uprava podala negativno mnenje. Po pojasnilu tajnika Občine Draga Kovača, so pri pregledu ugotovili, da pri pripravi osnutka trase F 2-2 niso bile upoštevane smernice, druge pripombe in predlogi, ki jih je izdala Občina decembra 2008. Občinski svet pa je na razgrnjen osnutek podal 13 predlogov infrastrukture pii umeščanju povezovalne ceste. Čeprav so se na koordinaciji vodje svetniških skupin pred sejo občinskega sveta soglasno opredelili do zapisanih predlogov in pripomb, je na seji sveta zanje glasovalo 12 od 14 prisotnih svetnikov. Predstavniki šmarške civilne iniciative in vaške skupnosti Podgora so ga prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentrupert do priključka Velenje jug. Z njimi so se na sami seji seznanili tudi prisotni nekateri predstavniki šmarške civilne iniciative. K osnutku razgrnjenega državnega prostorskega načrta o umestitvi trase hitre ceste tretje razvojne osi na območju lokalne skupnosti je in pripomb. Poleg predloga o umestitvi trase hitre ceste, ki bo pripravljena v skladu s smernicami občinske uprave pred sedmimi leti in podpre prej zapisano mnenje občinske uprave, je v preostalih predlogih in pripombah poudarjena potreba po zaščiti prizadetih občanov, minimi-ziranju negativnih vplivov na okolje in čim večji izkoriščenosti obstoječe povedali, da nasprotujejo kakršnikoli umestitvi trase hitre ceste v tamkajšnji prostor. Na naše vprašanje, kako komentirajo sprejete predloge in pripombe občinskega sveta, pa so nekateri dejali: »Naši občutki so mešani. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.« Dom pred temeljito preobrazbo Ministrstvo odobrilo milijon evrov za projekt - Fazna obnova in nadgradnja Tatjana Podgoršek Dom za varstvo odraslih Velenje po izvedeni energetski sanaciji kaže lepo zunanjo podobo. Sedaj je očitno tudi pred temeljito notranjo preobrazbo. Pred nedavnim je namreč ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prižgalo zeleno luč za izvedbo projekta za dom četrte generacije. Še ta mesec vloga za gradbeno dovoljenje Direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc je potrdila informacijo o milijonu evrov, ki jim jih je namenilo omenjeno ministrstvo za rekonstruk- Dom za varstvo odraslih Velenje postopoma do doma četrte generacije. cijo ter nadzidavo doma v letu 2016. »Aktivnosti v zvezi s projektom smo že začeli. Kompletirati moramo potrebno dokumentacijo, še ta mesec bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje, ki ga pričakujemo v 60 dneh od vložitve vloge. Temu bo sledil razpis in izbor za izvajalca del.« Projekt je finančno in tudi sicer zelo zahteven. Izvedbe se bodo lotili po fazah. Dela ne bodo enostavna, saj jih bodo opravljali v »živi hiši«. Seliti bo potrebno stanovalce iz ene v drugo sobo. Fazno izvedbo narekuje tudi denar. Projekt je namreč vreden 5 milijonov evrov, odobren milijon je le petina potrebnega denarja. Napreči bodo morali vse sile za pridobitev razlike. Lani so »pridelali« kar nekaj prihodkov nad odhodki, tudi letos upajo, da bo tako, kljub temu se pa bodo Violeta Potočnik Krajnc: »Načrt je zelo razgiban, predstavili pa ga bomo našim varovancem in njihovim svojcem pred začetkom del. Še ta mesec bomo oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.« najbrž morali še zadolžiti. »Hiša je stara več kot 38 let in pri obnovi se lahko pojavi kaj nepredvidenega. Zato težko rečem bolj konkretno, kako hitro bo ta potekala.« S stanovalci in njihovimi sorodniki So stanovalci o poteku predvidenih del že obveščeni, so novico sprejeli z razumevanjem? O dogajanju v hiši za zdaj stanovalcev še niso obremenjevali, njihov predstavnik v svetu zavoda pa ve nekaj več podrobnosti. O vsem potrebnem se bodo pogovorili s stanovalci, njihovimi sorodniki ter zastopniki še pred objavo razpisa. Do težav bo gotovo prihajalo, vendar bodo nanje pripravljeni, zagotavlja sogovornica. Verjame, da bodo z dobrim dialogom, ki ga imajo že sedaj, reševali ovire v skupno zadovoljstvo. Le eno- in dvoposteljne sobe Z izvedbo rekonstrukcije in nadzidavo doma bodo pridobili zaposleni, še več pa stanovalci. Prvim prinaša precej boljše delovne pogoje, drugim višjo kakovost življenja in bivanja v domu. Projekt namreč predvideva preureditev sob v eno- in dvoposteljne, vsaka bo imela svoje sanitarije, kar jih sedaj nimajo. Omogočil bo oblikovanje družinskih skupin oziroma stanovanjskih skupnosti. V zgornjem nadstropju je predvidena oaza s povsem novim načinom dela. Tu bodo namestili stanovalce v zadnjem stadiju demence, nekaj sob bo namenjenih paliativni oskrbi in tu bodo imeli možnost sobivanja tudi njihovi svojci. Sob bo v domu po izvedbi projekta več, njegova zmogljivost pa bo ostala na dosedanji ravni - 190 postelj. ŠOLSKI CENTER VELENJE mavr ca znanja WWW.SCV.Si SOUZA RUDARSTVO IN VARSTVO STROJNA OKOLJA ŠOLA Občankam in občanom čestitamo ob Dnevu državnosti. ELEKTRO IN ŠOLA ZA RAČUNALNIŠKA STORITVENE ŠOLA DEJAVNOSTI D^HHHHei DIJAŠKI IZOBRAŽEVALNI IN ŠTUDENTSKI CENTER DOM Želimo vam sproščujoče poletne dni, odmik od hitrega tempa in storilne naravnanosti. V jeseni pa vas vabimo, da se nam pridružite pod našo mavrico znanja. V šolskem letu 2015/16 smo poskrbeli za nekaj novosti in ugodnosti - dodatni prevozi na relaciji Dobrna - Velenje, dvojne štipendije PV za poklica Geotehnik in Geostrojnik rudar in še kaj več. Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 9 24. junija 2015 uaWAS V Pekarni prevzela otroška ustvarjalnost Otroci iz vrtca Najdihojca so s KUD-om Koncentrat v Pekarni postavili večmedijsko razstavo o Velenju - V treh dneh si jo je ogledalo več kot 600 ljudi Projekt Velenje - moje mesto je ob 55-letnici Velenja zasnovala likovna pedagoginja Nina Cvirn, da bi otroci v likovnem ustvarjanju spoznali mesto. Potekal je celo leto, ko so se otroci na sprehodih in skozi zgodbe učili o Velenju, mladi velenjski umetniki pa prirejali delavnice v vrtcu, da so otroci lahko spoznavali raznolikost umetniških strok, medijev in poklicev - od arhitekta do kiparja. »Tako smo jim želeli razširiti pristop k umetnosti in spodbuditi njihovo kreativnost,« pojasnjuje vodja projekta. Ustvarjali so tudi v Pekarni, »kjer smo otrokom pokazali nekonvenciona-len galerijski prostor in jih spodbudili, da ustvarjajo v sam prostor,« pravi Nina. Tako so z medgeneracijskim sodelovanjem v Pekarni razstavili risbe, slike, kolaže, makete, kipe pa tudi avdio in video izdelke ter stenske posli-kave. Upodobili so legendo o zmaju Pozoju, izdelali makete slovitih stavb Velenja, zamislili so si svoje fasade, igrišča in parke, razmišljali so, kaj jim je v mestu všeč, in pokazali, kako bi ga izboljšali. »Otroci so najboljši opazovalci in zaznajo nove pridobitve, ob tem pa so zelo kritični in pričakujejo še marsikaj,« njihove ugotovitve o Velenju povzema Nina Cvirn. Zato vrtec in Koncentrat želita razvijati sodelovanje s podobnimi projekti, ki spodbujajo samostojno razmišljanje in ustvarjalno izražanje otrok. a tf KULTURA 9 Na novo pišejo zgodovino zbora »Postali smo zrel zbor, ki pa še vedno ohranja svojo otroškost in navihano igrivost. In za to smo bili poplačani z najvišjim dosežkom v zgodovini zbora,« pravijo člani mešanega pevskega zbora Gorenje. Dve zlati priznanji na tekmovanju na Češkem -Prihajajoče slavje Tatjana Podgoršek Pred nedavnim končana sezona je bila za mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja drugačna kot minule. Vsaj tako jo je ocenil njegov predsednik Klemen Hrastnik. Krona dve zlati priznanji Po njegovih besedah je bila dinamična zaradi zamenjave zborovodkinje. Aktualno Špelo Kase-snik je zaradi odhoda na porodniško zamenjala Katja Gruber, ki je sestav vodila že 10 let. Ta zamenjava je vplivala na nekatere spremembe. Drugačna je bila tudi zaradi osvojenih dveh zlatih priznanj, ki jih je zbor osvojil na tekmovanju v Olomoucu na Češkem. »Ti sta bili »krona« ob zaključku sezone in sta najvišji dosežek v zgodovini zbora. Z njima smo začeli na določen način pisati njegovo novo zgodovino. Zelo ponosni smo nanju, ob veselju pa se pevci ter pevke zavedamo tudi tega, da nam postavljata visoko letvico za prihodnje. Za dosego takega uspeha se bo namreč potrebno zelo potruditi.« Zlati medalji je zbor prejel v kategorijah ljudskih pesmi in prosti program. V slednjem so od 100 možnih prejeli 98 točk. Tekmovanje pa si bodo zapomnili tudi po sproščenosti, igrivosti, navihanosti, ki so prevevali razpoloženje v zboru. Tekmovalni program so »Gorenjčani« predstavil ljubiteljem ubranega zborovskega petja že pred nastopom na letnem koncertu konec prejšnjega meseca v Velenju. Sicer pa so jih slišali prepevati še na regijskem srečanju odraslih zborov v Podčetrtku, na koncertu na začetku februarja. Zaradi prezasedenosti Katje Gruber se niso udeležili Pozdrava pomladi v domačem okolju, so pa zato gostovali v Rogaški Slatini. Po Hra-stnikovih besedah najraje prepevajo slovenske pesmi, glede na način dela in kakovost zbora se lotevajo tudi pesmi tujih avtorjev. Na vprašanje, kam bi umestil zbor po kakovosti, je odgovoril: »Velenje je valilnica kakovostnega zborovskega petja. Vsaj trije tvorimo vrh. Precej bolj izstopa kakovost slovenskih zborov na nastopih v tujini. Povsod posegajo zelo visoko.« Zbor se je pomladil V tem trenutku prepeva v zboru 45 pevcev in pevk, od tega je le petina zaposlenih v Gorenju, ostali so iz Zgornje, Spodnje Savinjske in ostalega dela Šaleške doline. Razveseljuje, pojasnjuje sogovornik, da se v zadnjem času njihove vrste pomlajujejo. Za program za prihajajočo sezono se še niso v celoti dogovorili. So pa z mislimi že pri sezoni 2016/2017, ko zbor praznuje 40Lletnico delovanja. »Sezona, ki je pred vrati, bo bolj odskočna deska za prihajajoče slavje,« je še dejal Klemen Hrastnik. Okoli sveta do sodobnejše likovne učilnice Ob poslušanju glasbe, ki jih je popeljala okoli Zemlje in jim približala oddaljene kraje, so ustvarili unikatna likovna dela, ki so bila razstavljena v atriju Velenjskega gradu vse od 22. maja Dobrodelna dražba likovnih del učencev CVIU uspela - S pomočjo dobrih ljudi, ki cenijo ustvarjalnost, zbrali 1600 evrov Bojana Špegel Velenje, 22. junija - Do konca junija bo atrij Velenjskega gradu še žarel v pisanih barvah slik, ki so jih ustvarili učenci Centra za vzgojo in izobraževanje Velenje. Potem se bodo preselila k tisti, ki so v ponedeljek zvečer na dobrodelni dražbi izbrali sebi všečno sliko in jo kupili. Tudi zato, ker bodo s tem pomagali k boljši opremi likovne učilnice za mlade, ki v zadnjih letih prav na likovnem področju dosegajo neverjetne uspehe. Mestna občina Velenje je namreč v sodelovanju z Muzejem Velenje v po- nedeljek zvečer v atriju Velenjskega gradu organizirala dobrodelno dražbo likovnih del, ki so nastala v okviru projekta Rišemo glasbo. V uvodu so tisti, ki so prišli na dobrodelno dražbo, spoznali projekt Rišemo glasbo, ki si ga je zamislil multimedijski umetnik Stane Špegel. Ta je ustvaril z etnom obarvano elektronsko avtorsko glasbo, ki poslušalca popelje na pot okoli sveta. Naslov plošče, ki je pred dnevi izšla v ZDA, je »Around the World«. Učenci so potem ustvarjali pod mentorstvom njihovega likovnega pedagoga Roberta Klančnika. »Projekt je bil za naše učence zelo zanimiv in ustvarjalen. Vesel sem, da nas je Stane povabil k sodelovanju, saj je pripravil res zanimivo zvočno podlago, na katero so učenci v tehniki kolaža upodabljali zvočne pokrajine in iskali sinonime, preslikave zvokov v barve in oblike. Najbolj zanimivi del projekta je bil del, ko je Stane na šolo nekajkrat pripeljal vse svoje instrumente in so se lahko v ustvarjanju glasbe preizkusili tudi sami. Če bi lahko projekt trajal še dlje časa, bi bili še bolj motivirani, a tudi to, kar je nastalo, je lepo in likovno kvalitetno,« nam je zaupal Robert Klančnik, ki je v letošnjem šolskem letu z učenci Centra za vzgojo in izobraževanje dosegel niz uspehov na likovnem področju. »Ponosen sem na njih, saj so na državni razstavi Likovni svet otrok prejeli 16 zlatih priznanj. To so priznanja, ki so enakovredna vsem ostalim državnim tekmovanjem v državi, kot sta Vegovo ali Cankarjevo priznanje, kar je za njih res izreden uspeh. Poleg tega so na nacionalnem razpisu Evropa v šoli štirje učenci prejeli posebno nagrado,« nam je še zaupal Klančnik. Dražbo likovnih del je vodil Drago Martinšek, ki mu gre to dobro od rok. Prodali so vseh 36 likovnih del, nastalih v projektu. Krasile bodo tudi vse velenjske osnovne šole in MO Velenje. a Mag. Aleksander Vališer, ravnatelj Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje: »Za našo šolo je to, da so se dela naših učencev prodala na dobrodelni dražbi, zelo pozitivna gesta. Vsa sredstva, ki jih bomo prejeli, bomo povrnili nazaj k učencem. Potrudili se bomo, da bodo pogoji za delo v likovni učilnici še bolje. Naši učenci se ne morejo toliko izkazati na kognitivnem področju, so pa toliko bolj uspešni na umetnostnem, ne le na likovnem, tudi plesnem, dramskem. Zelo smo ponosni na njih«. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA «»^AS 24. junija 2015 Razstavili zgodbe, vklesane v kamen ALTERMATOR Na Poletno muzejsko noč so na Velenjskem gradu odprli lapidarij - V njem zaenkrat trije kosi - Razstavo bodo še širili Bojana Špegel Velenje, 20. junija - V soboto je že 13. leto zapored po vsej Sloveniji potekala Poletna muzejska noč. Vanjo se vključujejo muzeji, galerije in druge kulturne ustanove, ki vrata svojih kulturnih hramov na stežaj odprejo tudi ponoči. Poleg tega je to noč, ko si lahko ljubitelji kulture številne muzejske zbirke, razstave in kulturne dogodke ogledajo povsem brezplačno. V vseslovenski ak- ciji že vsa leta sodeluje tudi Muzej Velenje, v katerem so v soboto odprli tudi novo zbirko. Muzej Velenje je tudi letos na široko odprl vrata med 18. in 24. uro v treh svojih enotah. Na Velenjskem gradu so ob 19. uri pripravili vodenje po razstavi Kapele in križi MO Velenje. Obiskovalce je po zanimivi razstavi popeljal njen avtor Sto-jan Kneževič. Uro kasneje pa so v grajskem atriju odprli lapidarij. »Na ogled smo za stalno postavili nekaj kamnitih kosov, ki jih hrani naš muzej, poleg tega smo razstavili nekaj primerkov zanimivega starega orožja,« nam pove direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Za zdaj so za stalno postavitev v nastajajočem la-pidariju izbrali tri kamnite kose, za katere zagotovo vedo, od kod so in kaj so. Prvi je t. i. Speratinov antični nagrobnik s pokopališča Šmartno v Velenju. Ta priča o poselitvi našega območja v antiki, morda ga lahko razumemo tudi kot droben dokaz, Nova ^ poslovna ideja. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. S'i KREDIT ZA MALO QOSPODARSTVO Nižje obrestne mere, daljše odplačilne dobe! Posebna ponudba ugodnejše obrestne mere podaljšana do 31. avgusta 2015! I) banka celje www.banka-celje.si da je na območju današnjega Velenja res bila znamenita poštna postaja Upellae, o kateri se še vedno ugiba, kje natančno je stala. Razstavili so tudi kamnito znamenje, ki je v preteklosti stalo ob poti, ki je vodila od trga Velenje do cerkve svetega Martina. Umaknili so ga zaradi gradnje novega mesta. Razstavili pa so še pozno gotsko strelno lino, ki je bila nekoč vzidana v severni pol-stolp Velenjskega gradu. Tam je sedaj zamenjana s kopijo, original pa je razstavljen v atriju. Izvemo, da se v grajskih kleteh in depojih skriva še nekaj zanimivih kamnitih kosov. »Ob urejanju grajskega atrija smo naredili malo inventuro. Pregledali smo vse kamnite eksponate, ki smo jih našli v muzeju. Ni jih malo, a razstavili jih bomo šele, ko bomo dobili dovolj podatkov o njih, zato bomo lapida-rij zagotovo še razširili.« Mojca Ževart ob tem doda, da imajo tudi nekaj zanimivih kosov iz polpretekle zgodovine. »Naj omenim le kamniti portal tako imenovanega Rakovega hotela iz Starega Velenja. V prihodnje ga bomo umestili v prostor kot zanimivost in morda tudi kot okras v mestu Velenje.« V soboto zvečer so v atriju Velenjskega gradu odprli lapidarij. V prihodnosti bodo novo stalno razstavo, ki služi tudi kot odlična scena dogodkom v atriju, še širili. Pomembno je, da beremo Velenje, 18. junija - Na travniku na velenjski promenadi so v četrtek popoldne postavili ležalnike, ki jih je MO Velenje opremila z napisi občanov, ki so odgovarjali na vprašanje »Zakaj imam rad Velenje«. Na njih so dobro uro počivali in uživali tisti, ki radi berejo, saj je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje sredi mesta pripravila prireditev »Mlado Velenje bere«. Zbrale so se različne generacije bralcev, ki so z veseljem prisluhnile velenjskemu literatu in pesniku Ivu Stropniku in Karlu Dragu Semetu, ki je, oblečen v rudarsko uniformo, predstavil zanimive zgodbe, poveza- Pogovor o knjigah, pomenu branja in rudarskih šegah je bil prijeten. Zato sta poskrbela gosta prvega srečanja na temo »Mlado Velenje bere« Ivo Stropnik in Karl Drago Seme. ne z rudarstvom in skokom čez kožo. Stropnik je že v uvodu poudaril, da rad ponovi misel Tone Pavčka: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo,« ker se mu zdi za majhen narod, kot je slovenski, to zelo resnična misel. Na naše vprašanje, zakaj je pomembno, da mladi berejo, je povedal: »Če v zelo zgodnji mladosti ne bereš ali ti ne berejo, potem veliko izgubiš, saj je to čas, ko te branje osvoji. Življenje brez knjig je bistveno bolj siromašno kot pri tistih, ki informacije dobivajo preko branja. Poznamo več oblik branja in več literarnih zvrsti, pri narodu, ki ni ameriški, ki ni več kot dvomilijon-ski, je bralna kultura zato toliko bolj pomembna od vrtca naprej.« Ob tem je dodal, da mladi tudi zaradi bralnih značk do srednje šole veliko berejo, najbolj pa se interes porazgubi v in po srednji šoli. »Ne vemo, ali je bolj nevarno to, da drugi jeziki utesnjujejo slovenščino, ali to, da preprosto premalo beremo,« je še dodal Stropnik, ki je ob dejstvu, da so knjige pri nas predrage, poudaril, da pri tem svojo vlogo dobro opravljajo knjižnice, knjiga pa je še vedno lepo darilo, zato bi jo morali še pogosteje poklanjati. a bš Ena žlahtna telenovela Matjaž Šalej Letošnjo pomlad je televizijske navdušence obiskala in razveselila domača telenovela z naslovom Ena žlahtna štorija. Glede na priznano produkcijsko hišo Mangart in kopico poznanih filmskih in televizijskih obrazov - igralcev, ki jih večina pripada uglednim domačim gledališkim hišam, smo lahko enotni, da je v prvi sezoni s 45 nadaljevanji telenovela (nadaljevanka) zadostila potrebam in željam gledalcev. Njen rejting je skoraj ves čas rasel, bil je precej uravnotežen po gledanosti, tako po spolu kot tudi po starosti, zato lahko rečemo, da se je producentom velik vložek v nadaljevanko poplačal. Planet TV je spet prepričal. Pripravljajo se že na drugo snemalno sezono in verjamemo, da si bo do nove serije ponovitve ogledalo dodatno nadpovprečno število gledalcev. Zasledili smo lahko, da se je celo na Wikipediji že odprla stran nadaljevanke oz. zasnova serije. Kaj je vzrok, da je (bila) TV novela precej uspešna. Prav gotovo je osnova sama žanrska naravnanost, saj ob poplavi raznih Big Brotheijev, »kuharij«, Bar-ov in drugih zelo banalnih resničnostnih šovov ljudje postanejo željni kakšne čisto navadne zgodbe, recimo primorske štorije. Ta pa mora biti seveda po slovensko malo nenea-vadna in potrebuje samo malo nadrealnega zapleta. Pravzaprav ne preseneča, da je komunikacija in nekaj malih zgodb, znotraj velike družinske zgodbe Špacapanovih delovalo, kot bi bile zelo vešče kopirane iz celega opusa pesmi Iztoka Mlakarja (od brajd, do očetovih pup, popivanja in modrovanja na primoorski način ter še česa ...). Za njih pa vemo, kako priljubljene so. Goriška brda so bila idealna kulisa za snemanje in torej nekako samoumeven, najbolj odprt del Slovenije, primeren za lokacijo nadaljevanke. Če se prostoru doda njegova prepoznavnost in spevnost govorjenega narečja, pritakne podprtost scenarija z vseslovensko dimenzijo, med drugim tudi z dodatkom vseprisotnega naivnega in veseljaškega Štajerca, pa nekako finega in vase zagledanega Ljubljančana ter še kakšnega Bosanca ..., je to lahko le zadetek v polno. Prav gotovo je eden od razlogov za priljubljenost dobra in profesionalna produkcija, kot tudi to, da so glavni akterji prepoznani in odlični igralci, pretežno iz primorskih in še kakšnega gledališča iz notranjosti. In niti ni zanemarljivo (v obeh pomenih zanemarljivosti), da si igralci s takšnim angažma-jem v današnjih za kulturo težkih časih po svoje oplemenitijo svoj zaslužek. Čeprav so bili morda v svoji uspešni gledališki karieri ti dramski igralci pogostokrat neupravičeno zapostavljani, so domači gledalci šele z novo romantično telenovelo sprejeli Bertota, očeta Bonifacija, Marijo, Guštota, pa seveda Eli, Majo in Zalo ter številne druge za svoje televizijske junake. No, in kaj mi je pri vsem skupaj najpomembneje? Priznavam si, da so me štorije vsaj enkrat tedensko pritegnile k ekranu. Ne čisto redno. Prvotno zato, ker kakšnega igralca poznam malo bolj kot le iz kulture, teatra, kasneje pa predvsem zato, ker je bila v nadaljevanki prava mera vsega, kar ta žanr potrebuje. Pomembno pa se mi zdi v tem zapisu predvsem to, da je sveži TV medij, in to Planet TV je, nacionalni televiziji zopet za prgišče pozornost speljal nekaj gledalcev. In to kljub njihovim prizedavanjim za všečnost (na silo), prav v prime-timeu. Saj ne trdim, da bi takšna nadaljevanka sodila po svoji kvaliteti na naciolnalko. Ali pač. Trdim pa, da se stari preživeti seriali težko kosajo s takšno svežo štorijo. Še posebej, če ponujajajo preostale komercialne televizijie nekakšne nebulozne re-sničnostne šove, ki so na trenutke tako slaboumni, da delajo za gledalce in mladino pravo nacionalno vzgojno katastrofo, medtem ko v istem času nacionalka prisega na nekašne ponovitve neuspešnih serij, ki jih lahko gledajo samo še tisti, ki res nimajo prave mere televizijskega medija. In slednjič sem zopet vesel, da je nadaljevanka malo naša tudi zaradi enega od »naših« režiserjev. »Za kulturo je treba nekaj narediti« V Muzeju Velenje so v zadnjem času dvakrat dobili brezplačno pomoč šoštanjskega gradbinca Franca Soviča. Kot nam je povedala direktorica Mojca Ževart, jim je s svojim tovornjakom pomagal pri prevozu ene od njihovih zbirk v Slovenj Gradec, po koncu gostujoče razstave pa je eksponate tudi brezplačno pripeljal nazaj na grad. Ko so postavljali lapidarij, so v muzeju naleteli na novo težavo. Vsi trije kamniti eksponati, ki so jih javnosti prvič pokazali v soboto, so namreč zelo težki, najtežji tehta skoraj eno tono. Da o tem, da je treba z njimi ravnati previdno, ne govorimo. Spet jim je na pomoč priskočil Franc Sovič, ki je eksponate na pravo mesto skupaj s svojimi delavci postavil s pomočjo manjše dvigalke. Ob tem je direktorici, ko se mu je iskreno zahvalila za pomoč, ki jim veliko pomeni tudi zato, ker so zaradi rezanja državnega proračuna pogosto v finančni stiski, povedal stavek, zapisan v naslovu. Več kot pohvalno je, da lokalni podjetniki pomagajo lokalnim kulturnikom. a ■ ■ Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 11 24. junija 2015 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Bili smo pri ministrici Mediji imamo v Sloveniji zakonodajo, ki z manjšimi popravki velja že vse od leta 2001. Nove pa nam kljub številnim pomanjkljivostim obstoječe dobesedno na vseh področjih našega delovanja in lastništva ne uspe spraviti skupaj. Posamezni popravki so se sprejemali dobesedno mimo nas, saj se je vedno mudilo, celovite priprave medijskega zakona pa se ni lotilo. Tudi v tem času prihaja do sprememb, in ker je znova kazalo, da bodo šle te mimo nas (obravnave se ni udeležil nihče iz ministrstva za kulturo), je Združenje izdajateljev radijskih in televizijskih programov, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, zahtevalo celo odpoklic ministrice. Od tega smo odstopili, saj nas je ministrica Julijana Bizjak Mlakar prejšnji teden sklicala (to je bil prvi takšen sestanek, ki smo ga doživeli v zadnjih desetih letih ali pa še več) in nam zagotovila dvostopenjsko obravnavo predvidenih sprememb zakona. Nanj smo lahko GLASBENE novice The Damned v dvorani Royal Albert Hall ob 40-letnici prvega punk singla Britanski punkerji The Damned so napovedali, da bodo izid svojega prvega britanskega punk singla New Rose zaznamovali s koncertom v londonski dvorani Royal Albert Hall maja 2016. Band bo odigral triurni koncert, na katerem bodo odigrali vse skladbe, ki so jih kdajkoli posneli. Dvorana sprejme 5000 obiskovalcev, vstopnice za jubilejni koncert pa je že mogoče rezervirati. The Damned so bili prva britanska punk skupina, ki je izdala singl, prav tako so leta 1977 kot prvi Britanci izdali punk album z naslovom Damned Damned Damned in se odpravili na turnejo po ZDA. Na lestvico 40 najboljših britanskih pesmi so se uvrstili z devetimi skladbami. Prvencu je sledilo osem studijskih izdelkov. Zadnjega z naslovom So, Who's Paranoid? so izdali leta 2008. Jernej Zoran z romantično skladbo Najine barve Kitarist Jernej Zoran predstavlja novi single z njegovega albuma Romeo, Julija in tatovi sonca, ki ga je izdal letos spomladi. Naslov skladbe je Najine barve, pri njenem nastanku pa je praktično za vse poskrbel sam. Napisal je besedilo, glasbo in aranžma, poskrbel za produkcijo ter sam posnel tudi kitare, bas in klavi-taure, medtem ko je glavni vokal odpela Lara Poreber. Jernej je na glasbenem prizorišču že 25 let, po igra- pripombe podali do tega ponedeljka, pregledala jih bo posebna strokovna komisija (upajmo, da naše tudi vnesla v zakon), nato pa bi o gradivu, preden ga bo obravnavala vlada, lahko razpravljali še enkrat. In kakšne so naše najpomembnejše pripombe? Zagotoviti si želimo reden vir financiranja programov posebnega pomena, kar je tudi Radio Velenje. Prav tako si želimo, da bi bili razpisi za dodelitev teh sredstev štiri- ali petletni. Dosegli bi radi tudi, da bi se nam programske kvote (izpolnjevati moramo namreč določene količine programskih vsebin) v poletnih mesecih, ob nedeljah in praznikih znižale in da bi ob morebitnih napakah (nedoseganja zahtevanih norm) na to bili najprej opozorjeni (še posebej, ker gre pri tem pogosto za dvoumna vprašanja) in bi nam dali možnost, da jih odpravimo. Opozorili pa smo tudi na prehude kazenske določbe, ki so v osnutku tega dokumenta predvidevale celo zaplembo osnovnih sredstev radijske postaje. Pa tudi ostale kazni so predvidene tako visoko, da bi lahko kaj hitro ogrozile delovanje manjših radijskih postaj. a mz PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. lja pa za eno najbolj prodajanih izvajalk vseh časov, saj je po vsem svetu prodala več kot 160 milijonov singlov in albumov. Osvojila je številne glasbene nagrade, med njimi tudi šest grammyjev, nastopila pa je tudi v več filmih. Bliža se koncert skupine Toto 2. julija bomo v ljubljanski Hali Tivoli lahko priče neponovljivemu koncertu, saj bomo na skupnem odru prvič v Sloveniji videli in slišali legendarno ameriško zasedbo Toto, kot goste pa slovito slovensko zasedbo Perpetuum Jazzile. Kon- v sloviti hiši slavnih - Musicians Hall of Fame. Ponovna združitev Spice Girls ob jubileju velikega uspeha skupine? Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar so Spice Girls zaslovele z uspešnico Wannabe. Skupina, ki so jo sestavljale Melanie Brown, Melanie Chisholm, Emma Bunton, Geri Halliwell in Victoria Beckham (takrat še Adams), si je nabrala veliko oboževalcev, debitantski singl Wannabe pa je zasedel vrh glasbenih lestvic v več kot 30 državah. Nato so skupaj nastopale do leta 2000, čemur je sledil večletni premor, ker so se odločile za samostojne kariere. Po razpadu leta 2007 so pripravile še eno turnejo, leta 2010 so združile moči za muzikal Viva Forever z njihovimi pesmimi, leta 2012 pa s pesmima Wannabe in Spice Up Your Life še zadnjič skupaj nastopile na zaprtju olimpijskih iger v Londonu. nju v raznih skupinah, med drugim tudi v zasedbi Društvo mrtvih pesnikov, pa se je pred skoraj petnajstimi leti odločil za samostojno glasbeno pot. Leta 2001 je izdal prvi instrumentalni album Avgustovski kosci, ki mu je sledil še drugi z naslovom Stratosfera. Romeo, Julija in tatovi sonca je tretji samostojni studijski album tega izjemnega kitarista. Janet Jackson se vrača Janet Jackson, 49-letna sestra pokojnega kralja popa Michela Jacksona, se po letu 2011 vrača na glasbeno prizorišče. Z grammyjem nagrajena pevka je bila nazadnje na turneji leta 2011, njen zadnji album Discipline pa je izšel leta 2008. Po štirih letih premora se spet odpravlja na turnejo, ki jo je naslovila Unbreakable (Nezlomljiva) in jo bo začela 31. avgusta v Vancouvru v Kanadi. Uvodnemu nastopu bo sledilo še nekaj koncertov po Kanadi, konec septembra pa se vrača v ZDA, kjer bo nastopila še v Miamiju, Las Vegasu, Chicagu, San Franciscu in Nashvillu. Novembra bo nastopila na Havajih. Janet Jackson je doslej izdala deset studijskih albumov, ve- cert bo poslastica za ljubitelje prvovrstnega rocka, pa tudi pravi praznik za poznavalce vrhunske zborovske jazz in pop glasbe. Po odgovor na vprašanje, ali bosta obe zasedbi skupaj zaigrali tudi svetovno uspešnico Africa, pa boste morali priti na koncert. Toto so avtorji večnih uspešnic Africa, Rosanna, Hold The Line, I Will Remember, Stop Loving You, I'll Be Over You, Pamela in drugih. V 38-letni karieri so objavili 13 studijskih plošč, ki so jih prodali v več kot 35 milijonih izvodov. Prejeli so številna priznanja, med katerimi je kar 6 prestižnih nagrad grammy, in si prislužili mesto Victoria Beckham je takrat zatrdila, da je bil to njihov zadnji skupni nastop, toda promotor znamenitega glasbenega festivala Isle of Wight John Gidding se je odločil, da bo na vsak način poskušal dekleta spet združiti. Želi si, da bi prihodnje leto, ob 20. obletnici njihovega velikega uspeha, spet skupaj stale na odru znamenitega festivala. 1. ALMA - Do nagega 2. AVICII - Waiting For Love 3. PETAR GRAŠO - Moje zlato Almo smo lahko prvič spoznali v glasbenem šovu X Factor leta 2012. V začetku leta je izdala svoj prvenec Almanah, s katerim se je skupaj z ustvarjalno ekipo, na čelu katere je klaviaturist Denis Horvat, obrnila k retrozvoku. Obudila je čase svinga in charlestona, jih z ekipo zapakirala v sodobno preobleko, dodala slovenska besedila in si s prvencem prislužila glasbeno nagrado zlata piščal za novinko leta. Skladba Do nagega prihaja z njenega prvenca. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Vikend - Si 2. Vihar - Ljubiti muzikanta 3. Mladika - Tvoje sa nje 4. Veseli Dolenjci - Najin večer 5. Poskočni muzikanti - Lubi 6. Žlindra & Slavko Ivančič - Dober dan 7. Naveza - Daj mi 8. Unikat - Kar je moje je tvoje 9. Klateži - Punca pojdi z mano 10. Vitezi Celjski in Irena Vrčkovnik - Sprejmi dlan www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO 2CELLOS Neumorna Luka Sulic in Stjepan Hauser sta objavila video za avtorsko pesem Celloverse, po kateri sta tudi poimenovala svoj tretji studijski album. Nove pesmi z albuma bosta Luka in Stjepan že prihodnji mesec, 23. julija, predstavila tudi v ljubljanskih Križankah. NATALIE IMBRUGLIA Šest let je minilo, odkar je Natalie Imbruglia izdala svoj zadnji album, zdaj pa se simpatična Avstralka vrača na glasbeno sceno z novim albumom Male. Svojo svetovno turnejo pa bo začela kar pri nas, in sicer 16. julija na festivalu Pivo in cvetje v Laškem. DAN D Solze z neba je drugi single z albuma DNA D, petega studijskega albuma skupi- ne Dan D. Prvi del albuma je izšel 1. aprila, skupina pa trenutno intenzivno pripravlja drugi del, katerega izid je napovedan za 1. november. FLOW FESTIVAL Prvi Flow Festival Ljubljana bo potekal od 26. do 28. junija v Tobačna mestu in gostil več kot 20 svetovno in lokalno zvenečih imen iz sveta glasbe. Med njimi bodo tudi Pet Shop Boys, Roisin Murphy, Metrono-my, Jose Gonzalez, Caribou, Edo Maajka in drugi. NANA MILČINSKI Nana Milčinski je v due-tu s Klemnom Slakonjo posnela singl Ljubezen naj gre vedno v cvet. To je ena redkih pesmi, ki jih je pel že Nanin slavni dedek Frane Milčinski Ježek sam in jih je Nana priredila. Aranžma je napisal jazz kitarist in producent Femi Temowo. tf_l\_ jtjjîi Pravi naslov za uspešno reklamo! Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 12 12 »»WAS 24. junija 2015 ^^ Za Miša Melanška velja, da ima veliko glasbenih izkušenj in znanja. V Starem Velenju, kjer je lokalni »minister za kulturo«, jih ob prireditvah vedno tudi pokaže. Ne le da skrbi za tehniko in prireditve povezuje tudi z besedami, rad tudi zaigra. V soboto se je na rokodelski tržnici pridružil ansamblu Žarek iz Hrastovca. Njegova kitara se je hitro ujela z ostalimi člani skupine, pa čeprav se je ob tem znal vesti precej rokersko. Žarek pa prisega na narodnozabavno. »Kdaj boste ustanovili svojo občino«, je vprašal starovelenjski »župan« Andrej Kozlevčarpred-stavnike krajevne skupnosti Gorica. Jože Kandolf, ki jo vodi, je brez obotavljanja povedal: »Ko bomo končno naselili nove bloke. Potem nas bo že več, kot jih imajo v Šmartnem ob Paki.« Je mislil resno? Bomo videli, a dejstvo je, da je Gorica največja krajevna skupnost v velenjski občini. Vsaj po številu prebivalcev. Prvi violini Visoke šole za varstvo okolja Velenje direktorica mag. Milena Pečovnik in dekan doc. dr. Boštjan Pokorny sta bila zelo zadovoljna, ko je izšel letošnji razpis za magistrski študij varstva okolja in eko tehnologij. Pa nista bila zadovoljna le zato, čvekje slišal, kako sta se pogovarjala čisto tako kot študentje, kako vesela sta, da je napočil konec študijskega leta. Seveda jima privoščimo lepe počitnice. Študentje verjetno tudi. ZANIMIVOSTI Tudi v službi več gibanja Ljudje, ki opravljajo sedeče delo, bi morali - da bi se izognili debelosti, kardiovaskularnim boleznim in raku - vsaj četrtino svojega delovnega dne preživeti na nogah, kažejo izsledki mednarodne študije zdravstvenih strokovnjakov. Svetujejo, da se sedeče delo redno prekinja s stoječim delom ob dvižnih pisalnih mizah ali s kratkimi aktivnimi stoječimi premori. Znanstvenik dokazoval, da morski psi niso nevarni Znanstvenik Samuel Doc Gruber je pred očmi radovednih potapljačev z ribami nahranil kak ducat koralnih morskih psov in tako skušal dokazati, da omenjene živali niso nevarne, kot jih prikazujemo ljudje. »Moramo jih opazovati, ker so lepi,« je dejal 77-letni znanstvenik, ki je pred 25 leti ustanovi! laboratorij v prihodnjih letih. Obratno se je v zadnjih 110 letih število smrti zaradi ugriza morskega psa nenehno zmanjševalo. »Opažamo res velike spremembe v pogledu na te živali, še veliko pa moramo na tem področju tudi postoriti,« je dejal Gruber. Vse na pol! Skupaj sta bila dvanajst let, nato pa se je ženska odločila, da ji je bolje brez njega. Fant je sklenil, da bo dal njuno skupno premoženje na pol. »Laura, hvala za 12 lepih let, Večina kengurujev levičarjev Najnovejše raziskave so pokazale, da je večina kengurujev levičarjev. »Divji kenguruji v Avstraliji in Tasmaniji so pokazali naravno nagnjenost k uporabi leve roke oziroma šape pred desno,« je pojasnil vodilni raziskovalec v študiji Jegor Malašičev, ki je dodal, da se je levi-čarstvo še posebej pokazalo pri sivih in rdečih kengurujih. Točneje: v primeru rdečevratih malih vrstah kengurujev valabijev je študija po- Kmalu naprodaj natisnjena Wikipedija Čeprav bo zastarela praktično takoj, saj je vsak dan bogatejša za stotine novih vsebin, se je ameriški računalničar in umetnik Michael Mandiberg odločil, da bo v celoti natisnil angleški del spletne enciklopedije Wikipedija. Njena cena bo slabih 440 tisoč evrov (posamezne knjige bodo stale približno 70 evrov). Projekt je bil sprva zasno- »Zaposleni v pisarni bi morali biti med delovnim dnem na nogah vsaj dve uri,« priporočajo strokovnjaki, ki so opravili raziskavo za britansko vladno zdravstveno agencijo. »Ta dnevna norma bi sčasoma morala prerasti na štiri ure dnevno, kar bi lahko dosegli z menjavo sedečega in stoječega dela ob dvižnih pisalnih mizah ter rednimi kratkimi sprehodi,« navajajo priporočila, ki jih je objavila britanska revija British Journal of Sports Medicine. za preučevanje morskih psov. Priznava, da plavanje s temi živalmi ni povsem nenavarno, toda v letih, odkar sam gosti obiskovalce v vodi, ni bilo še nikoli nič narobe. Gruberjevi sodelavci pravijo, da je tako zato, ker je veliko morskih psov tam že kakšnih 15 let in natančno vedo, kaj lahko pričakujejo ter jih je zelo lahko vzgajati. Poudarjajo, da v resnici preti morskim psom nevarnost zaradi ljudi: vsako leto jih pokončajo približno sto milijonov, veliko jih mora poginiti zaradi juhe iz njihove plavuti, ki je nadvse priljubljena med Kitajci. Skoraj tretjina vrst morskega psa je blizu izumrtja, še četrtina se ji bo pridružila res si zaslužiš polovico vsega,« je Nemec zapisal ob posnetku, ki ga je objavil na spletu in prikazuje, kaj delitev na pol pomeni v praksi: očitno je vzel delitev zelo dobesedno, kajti na pol je prežagal avto, posteljo, telefon, televizor in celo plišastega medvedka. Odločil se je, da bo vse polovične izdelke dal v prodajo, zato jih je ponudil na spletni dražbi. Polovica Opel Corse ima trenutno ceno 80 evrov, polovica prenosnega računalnika Apple 81 evrov, priljubljen iPhone oziroma njegovo polovico pa bi lahko kupili za 81 evrov, prodajajo pa se tudi štirje stoli (seveda polovice), polovica kolesa in pol televizorja. kazala, da so levičarji le v nekaterih primerih, denimo pri drobnih motoričnih nalogah, kot je čiščenje nosu, nabiranja listja ali upogibanje drevesnih vej, medtem ko desno uporabljajo pri nalogah, kjer je potrebna fizična moč. Gre za spoznanje, da je asimetrija možganov pri kengurujih zelo podobna asimetriji možganov človeka. van kot umetniška razstava v galeriji Denny v New Yorku, a bo tiskano različico najobsežnejše enciklopedije na svetu mogoče tudi naročiti. Da bi Wikipedijo pripravil na tisk, je Michael Mandiberg razvil programski algoritem, ki bo trenutnih več kot 5,2 milijona enciklopedičnih vnosov organiziral v neverjetnih 7471 knjig, vsaka pa bo imela približno 700 strani. Proces pretvarjanja Wikipedije v do tiska prijazno obliko naj bi trajal vsaj 11 dni. V organizaciji Wikimedia Foundation ne pričakujejo, da bo natisnjeno Wikipedijo dejansko kdo naročil, a je po njihovem mnenju pomembno, da imajo to možnost. frkanje » Levo & desno « Država in državnost Dan državnosti imamo. Le do naše Slovenije se nekateri obnašajo, kot da (nam) ni prava država. No, najboljša nam res ni. »Pokritost« z vodo Šaleška dolina je zdaj končno dobro »pokrita« s kakovostno pitno vodo. Treba pa bo storiti še marsikaj, da ne bo prepogosto »pokrita« še s tekočo. Nič rožnatega Junij se bliža koncu. Tudi letošnjega rožnika se nam ni zgodilo nič kaj posebno rožnatega. Popravila Tudi v Šoštanju naj bi posnemali Velenjčane in se popravljanja občinskih cest lotili v javno-zaseb-nem partnerstvu. Le da morajo prej še sami popraviti nekaj občinskih aktov. Na pomoč Slovenske občine še kar »oddajajo« SOS. Ker padajo v vse globlji denarni zos. Standard z napako Nekateri sprašujejo, če projekt Standard le ni napaka. Morda so stvari malo zamešali. Napaka svoje vrste je tisti drugi standard. Standard mnogih naših ljudi. Pred skokom Prihodnji teden bo tradicionalni skok čez kožo. Včasih je bila to zelo radostna prireditev mladih rudarjev. Tisti, ki se za ta poklic odločajo zdaj, morajo biti predvsem pogumni. Več reda Pri plakatiranju je končno veliko več reda. Pri različnem etiketiranju pa še ne. Pri tem je tudi pestrost vse večja. Po izkušnje? Zadnjega srečanja turističnih društev v Velenju se je (seveda) udeležil tudi Peter Misja, predsednik TZS. Morda pa je kot župan Podčetrtka prišel tudi na oglede, kako Velenjčani razvijajo svoja jezera. Saj tudi v Podčetrtku upajo, da bodo kmalu spet dobili nazaj svoje Vonarsko jezero. Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 13 24. junija 2015 S REPORTAŽA Ohcet uspela, jedi teknile 13 S prikazom starih slovenskih jedi, ki so jih nekoč stregli na »ohceti«, obogatili prikaz kmečke ohceti pred vilo Bianca - Dogodke 8. turističnega tedna rahlo krojilo vreme Bojana Špegel Velenje, 20. junija - V soboto dopoldne je bilo v Starem Velenju pestro dogajanje. V okviru ta dan zadnjega dne 8. turističnega tedna je bila na Starem trgu rokodelska tržnica, pred vilo Bianca pa razstava starih jedi, ki pa so jo letos prvič vsebinsko še nadgradili. S pomočjo pridnih mladcev iz društva podeželske mladine Vinska Gora so namreč (pre)redkim obiskovalcem pripravili pester prikaz najbolj zanimivih šeg in navad ob kmečki ohceti. Fantje in možje so se do vile pripeljali s starodobnimi traktorji in lesenimi vozovi. S sabo so pripeljali vse, kar so potrebovali za šrango, saj so se odločili, da mladenke iz svoje vasi ne dajo brez odkupnine. Ženin je najprej skupaj s pričo (ki jo je odigral kar predsednik Turtistične zveze Velenje Franc Špegel) odšel po nevesto. Po tem ko so mu sprva hoteli podtakniti okrašeno kokoš in potem v žensko oblečenega fanta, je le prišel do svoje neveste. Prihitel je poštar, ki je zmotil obred z obvestilom, da ženina čaka šranga. Ta je bila za obiskovalce prireditve več kot zabavna. Mladeniči so svojo so-vaščanko posadili na stol, ženina in pričo pa pred šrango. Za motenje miru v vasi, zato, ker so kure zaradi tega znesle manj jajc, in še česa so se začeli pogajati za ceno. Nabriti so bili tako eni kot drugi. Ko je ženin dokazal, da zna tudi s krampom sklepati koso in da cepiti tudi drva, je cena za nevesto padla. Po tem ko so se pogodili, se je lahko začela ohcet. Za mizo so prikazali še Na stojnicah so posamezna šaleška turistična društva pripravila jedi, ki so jih nekoč stregli na ohceti. Pri tem so se potrudili, da so tudi z obleko vabili na prireditve, kijih bodo sami pripravili v tem poletju. Že v nedeljo bo TD Velenje na Velenjskem gradu pripravilo Srednjeveški dan, zato so takole vabili nanj. V turističnem tednu se je zvrstila vrsta prireditev. Največja je bila srečanje tustičnih društev Slovenije. nekaj šeg, predvsem pa so si želodce okrepčali z jedmi, ki so jih pripravili člani prav vseh turističnih društev, ki se združujejo v Turistično zvezo Velenje. Postregli so govejo juho, tri vrste mesa - menda so morali biti na mizi tako piščančji kot svinjski in goveji kosi - pa »restan« krompir, vinska in hrenova omaka. Ni manjkala torta in ne potica ... Svatje so seveda tudi zaplesali in med stojnicami urno vrteli dekleta, ki so prišla na ohcet ... V iskanju zvenečega imena Ni kaj, sobotna prireditev je bila dobra, a žal se lokacija za izvedbo ni pokazala za najboljšo. Verjetno bi pritegnila več pozornosti, če bi bila v središču mesta. Organizatorji, ki si želijo v prihodnje v času velenjskega turističnega tedna marsikaj spremeniti, bodo razmislili tudi o tem. »Čeprav nam je dogodke precej krojilo vreme, smo zadovoljni. Na ponedeljkovi okrogli mizi o prihodnosti turističnega tedna so med drugim ugotavljali, da mu morajo dati bolj privlačno ime. In da morajo v Velenju spet začeti pripravljati večjo turistično prireditev, kot je bila nekoč Noč ob jezeru. »Želimo si, da bi jo izvedli že prihodnje leto, morda celo z istim imenom. Ne vemo še, ali bi ta bila konec maja ali konec junija, vsekakor pa bomo po- skušali pripraviti dvodnevno prireditev. V petek bi ves dan pripravljali dogodke za mlade, zvečer še zabavo za njih. V soboto pa bi ponovno pripravili celodnevno dogajanje za vse generacije, večer pa zaključili z bogato kulinarično-glasbeno prireditvijo ob Velenjskem jezeru.« Predlog bodo predstavili županu, če ga bo mestni proračun podprl, bo prireditev že prihodnje leto, sicer pa jim bo vzelo še kakšno leto več. Teden brez slaščic Na 8. Turističnem tednu so se organizatorjem tudi letos priključili nekateri lokalni gostinci. Žal pa so bili tisti, ki so prišli na dan slaščic v hotel Paka, razočarani, ker ga ni bilo. Zanimalo nas je, zakaj. Franc Špegel, predsednik Turistične zveze Velenje, ki je teden pripravila, nam je povedal, »da se v imenu organizatorjev vsem, ki so zaman prišli v hotel Paka, opravičuje, saj so se očitno za dan slaščic slabo dogovorili. Drugič te napake gotovo ne bo.« ■ Konferenca Mestnega odbora SDS Velenje V ŠPORTNEM PARKU ŠENTILJ NAJPREJ DELOVNO, V NADALJEVANJU PA SPROŠČENO DRUŽENJE Osrednja točka konference je bila ustanovitevkrajevnih odborov v krajevnih skupnostih Šentilj, Cirkovce, Pesje, Staro Velenje in Gorica. Gosta konference sta bila tudi evroposlanec dr. Milan Zver in poslanec v DZ Ljubo Žnidar. Dr. Milan Zver se je osredotočil na aktualne evropske teme, med katerimi je izpostavil odnose med EU in Rusijo. Predsednik SDS Janez Janša gost konference Poudaril je, da je veliko stvari, zaradi katerih si je potrebno to leto zapomniti. Povzel je besede predsednika Sveta stranke Francija Cukjatija, da je bilo v tem letu za SDS pomembno vstati in obstati zaradi dnevnih ofenziv, ki jih je bila deležna stranka. Menil je, da bi bila Slovenija danes brez stranke SDS nižje, kot je Grčija. Izpostavil je potrebo po novi medijski hiši v slovenskem prostoru zaradi medijskega monopola. Potrebne aktivnosti že potekajo, v juliju bosta registrirani dve družbi, v jeseni bo razpisana objava zbiranja delnic. Pozval je vse člane, simpatizeije, tudi druge k nakupu delnic, cena ene delnice bo 100 EUR. Kljub naporom ekipe SDS so preprečljivo zmagali domačini. g * K&1M V® L * « Tekma med ekipo SDS in domačo ekipo Krajevne skupnosti Šentilj S konference, govori Janez Janša Sproščeno in veselo brez politike. Čestitamo za dan državnosti. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 14 14 MLADI «»^AS 24. junija 2015 Slovenija je izbrala njo Cristina Di Vico, Italijanka venezuelskih korenin, v Velenje prišla iz Avstralije - Zagotovljeno ima službo v Sao Paulu V Mladinskem centru Velenje se bo še en mesec zadrževala Cristina iz Evropske prostovoljne službe. Z zanimanjem za delo z otroki in poznavanjem multimedije je bila odlična kandidatka za prostovoljno delo v MC-ju. Celo leto je od ponedeljka od četrtka sodelovala pri popoldanskih aktivnostih otrok v centru, kot fotografinja pa je delala na Pi-kinem festivalu, tržnici KK? TK! in festivalu Kunigunda. »Mentorji so ustrežljivi, sodelavci so prijazni, dopoldne imam vedno čas zase in konec tedna lahko hodim na izlete, še nikoli nisem imela tako velike sobe kot tu,« je zadovoljna s programom. Azijo ali Južno Ameriko, se je odločila za EVS, ker program nudi kritje prevoznih in bivalnih stroškov, zdravstveno zavarovanje in žepnino, ki je zadostovala za obiskovanje slovenskih krajev in sosednjih prestolnic. »Motivacijska pisma sem poslala v Moldavijo, Nemčijo, na > »Pri Slovencih je tako: ti moraš do njih, oni ne bodo prišli k tebi, kar je zame bilo težavno, ker nisem vsiljiv tip človeka. Ampak ne glede na to so ljudje zelo prijazni in prijateljski.« Doma, v okolici Milana, se je zaposlila takoj po maturi in nato osem let delala v računovodski pisarni, a se je začela dolgočasiti in se je odločila, da zapusti Italijo. Za prostovoljno delo v tujini prek programa Erasmus+ se je odločila že v Avstraliji, kjer je štiri mesece delala na farmi sladkega krompirja, nato pa kupila avto in celino sama prepotovala v enem letu. Takrat je tudi spoznala, da si želi delati z otroki, zato je iskala projekte in organizacije v tujini, kjer bi lahko preživljala čas z njimi. Čeprav si je želela v Cristina je pomagala otrokom, s skupino starejših s posebnimi potrebami pa so v atriju igralnice Mladinskega centra ustvarili keramični mozaik. Madžarsko, Slovaško, odločila pa sem se, da bom šla tja, od koder mi bodo prvi odgovorili. Zato pravim, da je Slovenija izbrala mene, ne jaz nje,« pripoveduje 27-letnica. Slovenije ni obiskala nikoli prej in ji je zelo všeč zaradi narave in lepih razgledov. »Moram pa biti iskrena in povedati, da mi jezik ni najbolj všeč, kot tudi ne drugi slovanski jeziki. Nekaterih vokalov ne uporabljate, slovnica je zelo težka,« našte- va, ko slovenščino primerja z nemščino, francoščino in španščino, ki se jih uči. V Velenju se je dobro počutila, čeprav je precej majhno mesto, pravi, in hitro postane dolgočasno. »Po določenem času tu ni kaj posebnega početi. Vedno lahko greš na jezera, čeprav zrak tam zelo smrdi zaradi premoga, česar se nikoli nisem zares navadila. Ali pa se družiš v eM-Ce placu. Kljub temu je Velenje postalo moje mesto in mi je malo težko, ker odhajam, a ga bom zagotovo še obiskovala,« je prepričana Cristina, ki bi sicer - če bi lahko, za opravljanje Evropske prostovoljne službe najraje izbrala Maribor, ki jo je navdušil s toplino in dogajanjem. V zadnjem mesecu bo morala zaključiti projekt, napisati poročilo in pripraviti Youth Pass, mednarodno veljaven dokument, ki je potrdilo o opravljenem delu in uporabna referenca pri iskanju zaposlitve. To si je že zagotovila v Sao Paulu, kjer bo pri brazilsko-italijanski družini pol leta čuvala otroke, potem pa potovala po Južni Ameriki proti Venezueli, da bo spoznala rodno mesto svoje mame. ■ Tina Felicijan Tatu - modna muha ali kaj več? Danes se tetovira že vsak peti Slovenec - Pri moških najbolj priljubljeno mesto rama, pri ženskah lopatica in hrbet Tatjana Podgoršek Devetošolka osnovne šole bratov Letanja Šmartno ob Paki Urša Irman je avtorica raziskovalne naloge Tatu - modna muha ali še kaj več?, za katero je na nedavnem državnem srečanju mladih raziskovalcev prejela zlato priznanje s pohvalo. Urša je povedala, da je pričakovala dober rezultat, ne pa zlatega priznanja. Deli ga z mentorico Mojco A. Juras in starši, saj ji brez njihove podpore takšne naloge ne bi uspelo izdelati. Ideja zanjo se ji je »posvetila« na pogovoru v družinskem krogu, v katerem je takrat njen še nepolnoletni brat izrazil željo po tatuju. Z mentorico sta ugotovili, da je tema aktualna in še dokaj neraziskana. Po besedah sogovornice je bil osrednji cilj naloge ugotoviti, kolikšen odstotek posameznikov se v slovenski družbi odloči za tetoviranje, koliko na to odloči- Urša Irman: »Tatu ni le modna muha, saj so jih poznale že civilizacije pred našim štetjem.« tev vplivajo starost, izobrazba, okolje, kakšni so razlogi posameznika za to življenjsko odločitev, izbrani motivi, mesto tetoviranja ... Vprašanja je strnila v šest hipotez, potrdila ali ovrgla pa jih je na osnovi analize odgovorov 15 intervjuvancev, štirih opazovanj, analize mnenj 383 naključnih in 140 izbranih tetoviranih oseb. Ugotovitve? »Zelo me je presenetilo, da se danes tetovira že vsak peti Slovenec, da se mladi odločajo za poseg po 20 letu starosti in da ima večina med njimi le en tatu. Z zbranimi rezultati pa nisem mogla potrditi in ne ovreči hipoteze, da se ženske tetovirajo pogosteje kot moški.« Razlogi, zaradi katerih se ljudje odločijo za tatu, so različni, pravi Urša. Za nekatere je to modni dodatek, drugi tako zaznamujejo pomembnejši življenjski dogodek, pri tretjih je razlog verska pripadnost, pa navdih... Med najpogostejšimi »moškimi motivi« so vojaški, verski, domišljijski (lobanje), pri ženskah pa cvetlice, okraski, ornamenti... Pri obeh so dokaj pogosti tudi tako imenovani nevtralni motivi, med katere prištevajo citate in osebne napise. Najpogostejša mesta tetoviranja? Pri moških rama in meča, pri ženskah lopatica, hrbet in gležnji. V nalogo je vložila veliko truda in časa. Svoje odločitve za vključitev v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline pa nikakor ne obžaluje. Pridobljene dragocene izkušnje bo koristno uporabila že prihodnje šolsko leto kot dijakinja gimnazije Velenje, splošne smeri. Lokalna mladinska strategija uspešno napreduje MSV je projekt Mladi za Veleje uspešno prijavil na evropski razpis in pridobil 26 tisoč evrov - Denar bodo porabili za oblikovanje lokalnih mladinskih politik Tina Felicijan V Mladinskem svetu Velenje se že veselijo prihodnjih dveh let, ko bodo mladi izražali svoje želje in potrebe za še bolj kakovostno življenje v mestni občini Velenje. Od Evropske komisije so prek programa Erasmus+ pridobili denar za mladinski delavci in vodje lokalnih mladinskih organizacij že srečali na posvetih, kmalu pa se bodo sestali tudi z županom in nekaterimi njegovimi sodelavci ter mestnim svetom. Tako se bodo najbolje izrazile želje in potrebe ter se uskladile z ukrepi, ki bodo zbrani v Lokalnem programu razvoja delovanja devet aktivnosti, katerih glavna izdelka bosta drugi Lokalni program razvoja delovanja mladih v MOV 2016-2020 in knjiga Mladi za Veleje. Medgeneracijski pristop k oblikovanju lokalnih mladinskih politik Pred šestimi leti so mladi v Velenju prvič in tudi prvi v Sloveniji oblikovali program za razvoj svojega delovanja, ki ga je sprejel mestni svet. Izvajal se je do letošnjega leta, plod strategije pa so med drugim občinske štipendije in razpisi, na katerih mladih lahko pridobivajo denar za svoje projektne aktivnosti. Zdaj je čas, da mladi ponovno povedo, česa jim manjka, in spišejo nov dokument. V prvi fazi priprave nove lokalne mladinske strategije so se mladi, rodnim projektom Youth for Europe, avgusta pa bomo z multi »ge-ocaching« iskanjem zakladov po mladinski infrastrukturi praznovali dan mladih,« našteva Barbara. Namen vsega je mlade spodbuditi, da se s predlogi aktivno vključijo v oblikovanje mladinskih politik in tako neposredno vplivajo na svoje življenje v občini, pa tudi seznanjati občane z delovanjem mladih. Zajetna zbirka podatkov o mladih Med oblikovanjem programa delovanja mladih bo nastajala knjiga Mladi za Veleje, v kateri bo zajeto dogajanje vse od 60-ih let, ko se je mladinsko organiziranje začelo pojavljati. »Radi bi intervjuva-li prve predsednike lokalnih mladinskih organizacij o začetkih in razvoju delovanja. Nato se bomo z mladimi domačini z različnimi družbenimi ozadji in osebnimi zgodbami pogovarjali o njihovem bivanju v Velenju. Povzeli bomo učinke prve mladinske strategije, predstavili bomo rezultate anketiranja 500 mladih ter cilje in že izvedene ukrepe druge strategije,« pripoveduje Barbara Kelher, ki bo vodila projekt Mladi za Veleje. mladih, pravi predsednica MSV Barbara Kelher. »Najprej bomo raziskali učinke potekle strategije in izdelali študijo o družbenem profilu mladih v MOV leta 2015. Tako bomo lažje pripravili novo strategijo. Organizirali bomo delavnice za prijavo na razpis, se ponovno srečali s predstavniki občine, z igro človek ne jezi se z živimi figurami bi radi zaznamovali Evropski teden mladih in združili projekt Spoznaj Velenje z medna- Mladinski trenerji so že izvedli srečanja in posvete z več kot 300 osnovnošolci, srednješolci, mladimi z manj priložnostmi in pripadniki organizirane mladine o njihovih potrebah v mestni občini Velenje. Ti so izglasovali svoje predloge za projekte in ukrepe, ki bodo jeseni zapisani v Lokalni program ra- ^hh^m zvoja delovanja mladih v MOV — 2016-2020. WBm Era sm u s+ 2fD Zdravstveni dom Velenje Vodnikova 1,3320Velenje Vsi iščemo isto pot, več veselja in manj krivde. Danes imamo najboljšo možnost, da uberemo zase najboljšo smer. Zdaj in tukaj ... (nasta.krevze.si) Čestitamo za dan državnosti. ■ Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 15 24. junija 2015 »»WAS IZOBRAŽEVANJE 15 Župani sprejeli odličnjake V Velenju v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja doseglo odličen uspeh 63 devetošolcev in 31 dijakov Šolskega centra Velenje, 17. junija - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sprejel najboljše devetošolce in dijake, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen učni uspeh. Na šestih osnovnih šolah v Velenju je ob koncu šolskega leta 2014/2015 takšen uspeh doseglo 63 učenk in učencev. Odličen uspeh v vseh letih srednješolskega izobraževanja pa je doseglo 31 dijakov zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje. Na OŠ Antona Aškerca je takšnih učencev enajst, na OŠ Gorica devet, na OŠ Gustava Šiliha šestnajst, na OŠ Livada štirje, na OŠ Mihe Pintarja Toleda je takšnih učenk in učencev petnajst, na OŠ Šalek pa osem. Na Gimnaziji Velenje je letos šolanje zaključilo petnajst vsa leta odličnih dijakinj in di- jakov, na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja dva, na Elektro in računalniški šoli štirje, na Strojni šoli en, na Šoli za storitvene dejavnosti pa devet dijakov. V Šoštanju petnajst ... Župan Občine Šoštanj Darko Menih pa je v torek pripravil sprejem za najboljše šo-štanjske devetošolce. Takih, ki so imeli vseh devet let šolanja odličen uspeh, je bilo letos petnajst. Sprejem je potekal, kot je v zadnjih letih že v navadi, v Vili Mayer, kulturni program pa sta pripravila Jan in Žan Novak z izvrstnima točkama s klavirsko harmoniko. Župan je najboljšim osnovnošolcem čestital in jim zaželel veliko sreče tudi v prihodnje, v nadaljnjem šolanju in življenju. Učenci so za nagrado prejeli knjižni nagradi - zbirko Kajuhovih pesmi in Pozdrav iz Šoštanja. V Šmartnem ob Paki deset odličnjakov Šmartno ob Paki, 16. junija - Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je v sejni občinski sobi sprejel učence tamkajšnje osnovne šole, ki so v letih izobraževanja dosegli odličen uspeh. Med drugim jim je dejal, da so dosegli prvo stopnico na poti do zastavljenih ciljev. Osvojeno znanje jim bo koristilo na nadaljnji življenjski poti. Zaželel jim je vso srečo pri tem ter jih pozval, da se po svo- jih možnostih vključujejo v razvoj lokalne skupnosti. Po besedah ravnatelja šole Bojana Jurasa so šolsko leto 2014/2015 zaznamovali številni projekti, ki so jih izvajali na šoli. Izpostavil je 180-letnico njenega delovanja ter šest raziskovalnih nalog učencev, med katerimi sta dve dosegli zlato priznanje na državnem tekmovanju. Po uspehu je bilo šolsko leto povprečno - slaba štirica. Šolo zapušča odlična generacija devetošolcev, saj jih je 10 med njimi ali slaba tretjina doseglo odličen učni uspeh v vseh letih izobraževanja. Večina med njimi bo nadaljevala izobraževanje na gimnaziji, dve pa na zdravstveni šoli. ■ Tp Na Šolskem centru Velenje je bilo vsa leta odličnih 31 dijakov zaključnih letnikov. Sledi prve svetovne vojne Mladim šmarškim zgodovinarjem znova zlato za raziskovalno nalogo - Šmartno ob Paki med prvimi s spomenikom padlim v prvi svetovni vojni Tatjana Podgoršek Približno sedem mesecev so člani zgodovinskega krožka na osnovni šoli bratov Letonja Šmartno ob Paki Luka Berdnik, Nejc Čede, Lara Kompan, Jan Konečnik, Hana Kovač, Nejc Primožič, Tristan Romih, Mojca Rozman, Neli Štefanič, An-že Terbovšek, Tina Terbovšek, Jure Trebižan in Lana Vrabič s pomočjo mentorice Marije Vodovnik izdelovali raziskovalno nalogo Sledi prve svetovne vojne v Šmartnem ob Paki. Vložen trud se jim je poplačal, saj so zanjo prejeli zlato priznanje. Glede na to, da je Šmartno ob Paki kar oddaljeno od osrednjih dogodkov v omenjeni vojni, so menili, da v tem okolju ne bodo našli prav veliko sledi, a so se ušteli. »Presenetilo nas je, da sta bila v našem kraju konjski lazaret in konjska bolnišnica v Logu, v njej pa je bilo včasih tudi do 1.000 konj. Danes še vemo, da je padlo v vojni 63 občanov. Zani- mivo se nam je zdelo še, da so na Sveti Gori pri Gorici in Doberdobu padli vojaki z začetnicami priimka od črk A do K, v krajih Assiero, As-stago, Przemisl pa od črk L do P. S ponosom smo v časopisu Slovenec prebrali, da je bilo Šmartno ob Paki oziroma rečiška župnija med prvimi v državi s spomenikom žrtvam prve svetovne vojne. Postavili so ga pred 89 leti, danes pa stoji pri cerkvi v središču kraja,« so pripovedovali in dodali, da jih je še posebej ga- Mladi šmarški raziskovalni zgodovinarji so v pogovorih z nekaterimi svojci udeležencev prve svetovne vojne zaznali, da ti o dogodkih na fronti niso govorili. Le ženske in otroci, ki so ostali doma, so pripovedovali, da je bilo hudo. nila zgodba o utopljenem dojenčku, ki so ga našli otroci pri umivanju v reki Paki. Mati ga je utopila zato, ker je bil nezakonski. Raziskovanja sledov prve svetovne vojne v domačem okolju so se lotili s pomočjo knjige Hrani za spomin, če me ne bo nazaj. Obiskali so občane, katerih svojci so bili navedeni v njej, opravili so anketo, obiskali muzej prve svetovne vojne v Kobaridu ... Pri raziskovanju so se veliko naučili o razpisani temi, delu na terenu in z računalnikom. Vsi dela pri raziskovalni nalogi še niso povsem odložili. Glede na to, da je sokrajan Jože Aristovnik pri oranju njive našel kos opeke - ostanek konjskega lazareta - nameravajo v zgodovinskem krožku na šoli opraviti na terenu arheološka izkopavanja. Pri tem jim bo pomagala arheo-loginja Danijela Brišnik z Velenjskega gradu. a KEMIČNO ČIŠČEN&E Polak Marijana s. p., Korosra cesta 44, Velenje, T 587 pO 00 Delovni čas: pon., čet.: 8. - 17. h, tor., sre., pet.: 8. - 15. h, sobota zaprto Pametje obleka, ki se nikoli ne obnosi, znanje je rudnik, ki se nikoli ne izprazni. (kirgiški in tatarski pregovor) Kakovostno čiščenje vseh vrst oblačil, odej, merino posteljnine in vodnih postelj. Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje ter jim iskreno čestitamo za Dan državnosti! 1X2^1 Dom za varstvo odraslih Velenje Ob dnevu državnosti, največjem slovenskem prazniku, k vam iskreno čestitamo! Stanovalci, zaposleni in direktorica doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc Kidričeva 23 | Velenje | 03 898 84 01 | www.domvelenje.si Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 16 16 NASI KRAJI IN LJUDJE 24. junija 2015 Blagoslov za varno in srečno pot. »Požegnali« več kot 300 jeklenih konjičkov Srečanje motoristov - panoramska vožnja in sprejem pred MO Velenje - Druženje, zabava, blagoslov Vesna Glinšek Po več deževnih dneh v prejšnjem tednu je bila nedelja vremensko bolj prijazna. K sončku in toplemu ozračju so v Cirkovcah dodali še zven motorjev, ki so se od blizu in daleč zgrinjali na igrišče pred šolo. In ni jih bilo malo. Ljubitelji vseh vrst jeklenih konjičkov: od starejših do najbolj modernih in hitrih, pa tudi do štirikolesnikov - vsi so presenetili organizatorja, Moto klub Lepe-no, saj tako številne udeležbe niso pričakovali. »Hvala, da ste prišli v tako velikem številu. Hvala vsem za podporo, ki ste jo s svojim prihodom izrazili našemu 4. blagoslovu, za katerega se trudimo, da bi postal tradicionalen. Ob takšnem odzivu nam bo to gotovo uspelo,« je na zbirnem mestu poudaril predsednik Moto kluba Lepena Jože Javornik. V sklopu programa je bila večkrat posebej poudarjena varnost na motorju. Kratko predstavitev novosti na trgu, posebnih zaščitnih jopičev (airbagov) za motoriste, s praktičnim prikazom je izvedlo podjetje iz sosednje Avstrije; prav tako so jo posebej izpostavili na Titovem trgu: S tem blagoslovom želimo tako občanom kot širši okolici sporočiti, da so prav motoristi in kolesarji med najbolj ogroženimi v prometu in naj vozniki na njih še posebej pazijo. Odgovornost torej ostaja na prvem mestu. Zadnji del uradnega dela je bil še blagoslov več kot 300 motornih koles, ki so se vrnila v Cir-kovce. Vsak udeleženec je dobil tudi svojega angela, ki ga naj čuva na vsaki poti posebej. Spominsko tekmovanje Šoštanj - V soboto, 4. julija, ob 13. uri bosta Društvo lastnikov gozdov Šaleške doline in krajevna enota Zavoda za gozdove RS Šoštanj v sodelovanju z občino Šoštanj organizirala pri kozolcu kulturnega društva Kulturnica v Gaberkah gozdarsko tekmovanje v sekanju z motorno žago. To bo spominsko tekmovanje za preminulega zavzetega organizatorja tovrstnih tekmovanj Milana Pogorelčnika. Tekmovanje bo skupaj s tekmovanjem v Lučah štelo za izbor posameznikov, ki bodo zastopali OE Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni. Tekmovanje bo za posameznike in ekipe. . Tp rdeča dvorana šrz Dobička ni, tradicija pa ostaja Na Pristavi že 14-ič zapored kuhali oglje Tatjana Podgoršek V preteklosti je bila ena najpogostejših oblik izkoriščanja gozdov oglarjenje. Dandanes je takšno pridobivanja oglja le še spomin na nekoč zelo razvito obrt. Zadnjih 14 let ohranjajo spomin nanjo in na šege ob kuhanju oglja člani Turističnega društva Pristava v Ravnah pri Šoštanju. Tudi letos so na tamkajšnjem prireditvenem prostoru kuhali oglje. Kopo so prižgali prvo nedeljo v juniju, danes (v sredo) pa naj bi jo že podirali. »Dobička pri tem poslu ni, tradicija pa ostaja. Včasih je prišlo tod naokoli več osnovnošolcev kot danes. Kljub temu naša oglarja nista osamljena. Ljudje iz Šaleške doline si hodijo ogledovat kopo, potek kuhanja oglja,« je ob obisku ugotavljal Bernard Kamenik, ki bdi nad dogajanjem. nijo,« nam pojasni Kamenik in doda, da je v presledkih treba delati luknje za dovod zraka, prejšnje, višje luknje in morebitne razpoke pa skrbno zadelati. Količina zraka, ki prihaja v kopo, je pomembna. Kaj- gajo samo na domače oglje, saj naj bi bilo meso, pečeno na žaru s takšnim ogljem, čisto drugačnega okusa kot pečeno s kupljenim ogljem. Nekaj oglja podarijo, nekaj ga »kompenzirajo« z gasilci za delo, ki ga ti opravijo pri razstavljanju kope. > Na Pristavi so kuhali oglje že 14. leto zapored. Kakovost oglja je odvisna tudi od vrste lesa in njegovih lastnosti, kot so vlaga, starost, zdravost in oblika ter dimenzija lesa. Najprimernejši so listavci Za kuhanje oglja so najprimernejši listavci - bukev, leska, gaber. Vrsta in dolžina drv pomembno vplivata na kakovost oglja, nič manj pomembna ni postavitev oziroma priprava kope, izvemo. Drva je treba zlagati čim tesneje skupaj, da pride v kopo čim manj zraka. »Pri kuhanju oglja je treba vse dni, vsako uro ali dve pa tudi ponoči »ogenj dol ti-šati«. To pomeni, da se z velikim lesenim kladivom tolče po zemlji, ki obdaja kopo, da drva pravilno ogle- ti če je kisika preveč, drva zgorijo, namesto da bi zoglenela. Kako vedo, kdaj je oglje kuhano? »Ko oglar porine palico skozi dušnik, v notranjosti kope zahrušči. To je znak, da je 'kuhano'.« Za pravilen potek kuhanja oglja skrbita na Pristavi dva, občasno trije oglarji. Za »dremež« uporabljajo oglarsko kočo, ki je nedaleč stran. Letos so postavili kopo iz približno petih kubičnih metrov drv, ki so jih »nafehtali« pri kmetih. Na vprašanje, koliko oglja bodo skuhali, je Kamenik dejal, da je težko oceniti. Je oglje težko »spraviti v promet«? So ljudje, ki prise- Zakaj kopa piha oziroma bruha? Če lesa ne zlagajo dovolj gosto, se pojavi med poleni prazen prostor, skozi katerega lažje kroži zrak. Zaradi tega poteka oglenitev hitreje pri višji temperaturi, hitrejše je tudi izsuševanje lesa, zato se les seseda in tako deformira obliko kope. Pri tem se hitro poveča tudi količina vodne pare in zračni tlak, kar lahko odvrže prsteni pokrov kope. Včasih se ti nastali plini vnamejo, zato oglarji pravijo, da kopa piha oziroma bruha. Š^E ¡1 «iS Težko ali lahko oglje Težko oglje dajejo: bukev, graden, cer, javorji, jeseni, jerebika, hruška, lesnika. Lažje pa: jelša, breza, brest, topol, vrba, lipa, češnja. Najboljše naj bi bilo oglje iz bukve, belega gabra, gradna in leske. Mnenja in odmevi info@srz-rdeca-dvorana.si • www.srz-rdeca-dvorana.si Ali je nastop KK Elektre v Ligi Telemach vprašljiv? Skupščina KK Elektre iz Šoštanja, ki je bila 11. junija, se je končala v rekordno kratkem času. Čeprav je evidentno, da je klub v nezavidljivem finančnem položaju, je posebno v mlajših kategorijah dosegel zavidljive rezultate. Kljub vsem težavam je članski ekipi uspelo izboriti obstanek v ligi Telemach. Dejstvo je, da je Šoštanj relativno majhen kraj, zato je težko sestaviti močne in številčne selekcije in biti konkurenčen klubom, ki takšnih težav nimajo. Zato le lahko čestitamo trenerjem teh selekcij, da kljub majhnemu izboru igralcev dosegajo ta- kšne rezultate. Glede na to, da TEŠ odklanja generalno sponzorstvo, se postavlja resno vprašanje o nadaljnjem obstoju in delovanju kluba. Predsednik KK Elektra Janko Bukovič se resnično trudi, da do tega ne bi prišlo, vendar je pri tem preveč osamljen. Mislim, da bi mu morali pri tem pomagati predvsem tisti, ki nam ni vseeno, da propade eden od najstarejših klubov v Sloveniji, ki ima poleg Olimpije in Slovana najdaljši staž v 1. ligi. Samo upamo lahko, da bodo o tem razmislili tudi vodilni v TEŠ (klub ponosno nosi njihovo ime že več kot 60 let), kot tudi občina Šoštanj in ostali Šoštanjčani. a Franc Cerar, Kidričeva 17, Velenje ■ IGRE Z ŽOGO • TENIS • NAMIZNI TENIS • BADMINTON SQUASH • AEROBIKA • PLAVANJE • SAVNA • FITNES Čestitamo za dan državnosti! Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 17 24. junija 2015 «»SÜAS ŠPORT 17 Mitja Kamenik novi Rudarjev predsednik Na petkovi izredni skupščini izvolili novo vodstvo kluba - Veliko pričakujejo od skupščine delničarjev Premogovnika Velenje Komaj so končali prejšnja prvenstveno sezono, zlasti klubi prve lige že razmišljajo o novi. Še več, nekateri se že zelo zavzeto pripravljajo nanjo. Za vodje uprav pa v tem času ni bilo pravih počitnic, saj so imeli in seveda še imajo opravka s prihodi in odhodi igralcev. Največ sprememb bo - kot kaže -v velenjskem Rudarju. V naslednjih dneh naj bi bilo znano, kakšen bo, saj so na petkovi izredni skupščini ) Mitja Kamenik - trobento bo (vsaj delno) zamenjal za žogo. izvolili novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Dejana Radovanoviča je zamenjal Mitja Kamenik. Zaposlen je na Premogovniku Velenje. Bolj kot po nogometu ga mnogi najbrž poznajo kot vodjo velenjskih trubačev, tako imenovane glasbene skupine Fešta bend. Na skupščini so se posebej zahvalili dosedanjemu predsedniku, ki je to zahtevno naloga opravljal kar dva mandata (osem let), do izredne skupščine pa je bil še tri mesece vršilec dolžnosti predsednika. Zlasti zadnji dve leti je bilo delo prejšnjega vodstva zelo težko glede na to, da od glavnega dobrotnika Upravni odbor poleg predsednika sestavljajo: Spasoje Bulajic, Peter Dermol, Gašper Škarja, Simon Dobaj, Robert Krenker in Branko Apšner. niso dobili nobene denarne pomoči. Skozi zadnjo so se pretolkli tudi zaradi prodaje treh igralcev (Elvisa Bratanovica, Rajka Rotmana in Mateja Eterovica) in ob podpori občine. Moštvo naj bi tudi v novi sezoni vodil dosedanji trener Jernej Javornik (morda so se te dni z njim že dogovorili). Spasoje Bulajic, njegov dosedanji pomočnik, se seli na mesto tehničnega vodje oziroma športnega direktorja namesto dosedanjega Mirana Ja-lušiča, pomočnik prvega trenerja pa naj bi bil Ramiz Smajlovic, ki je bil doslej trener ene od mlajših selekcij. Precej sprememb bo tudi pri igralcih, saj je kar štirinajstim potekla pogodba. Nekateri so med tem že našli novo okolje. Dalibor Radujko se je vrnil v Koper, Ivan Firer, ki je bil skupaj z Draganom Jeličem najboljši klubski strelec, je okrepil Celje. Vratar Matjaž Rozman bo v novi sezoni v vratih hrvaškega prvoligaša Slaven Belupo. Denis Klinar in Aljaž Krefl, ki sta bila najhitrejša Rudarjeva igralca, pa bosta v novi sezoni nosila Olimpijin dres. Še vedno so ,rudarji' Med tistimi, ki so ostali, so Mario Babic, David Kašnik, Leon Črnčič, ki uspešno okreva po poškodbi, Nikola Tolimir, Ivan Knezovic, Nejc Plesec, Milan Kocic, vratarja Matej Radan in Matic Čretnik ter Senad Jahic, ki je bil kot edini amaterski igralec brez pogodbe in edini zaposlen. Pričakovati je, da bodo s prodajo Krefla in Klinarja vsaj nekoliko zmanjšali dolg igralcem, ki so zadnjo plačo dobili za mesec februar. Kakšna bo podpora glavnega pokrovitelja klubu, pa bo gotovo več znano po skupščini delničarjev premogovnika, ki bo na začetku prihodnjega meseca. Ni jim vseeno, kakšen bo Rudar »Če ne bi bil optimist ...« Novi predsednik je ob nastopu nove dolžnosti povedal: »Če ne bi bil optimist, te vloge ne bi prevzel. Verjamem, da se bo po skupščini Premogovnika stvar izboljšala. Vse se začne in konča pri denarju. Vidim svetlo luč na koncu tunela. Z upravnim odborom, ki sem si ga izbral, verjamem, da jo lahko tudi dosežemo. Prizadevali si bomo čim prej pokriti stare dolgove. Storili bomo vse, da Rudar spet postane trden prvoli-gaš in se čez čas morda spet začne spogledovati z igranjem v Evropi. Če pa se morda zgodi, da glede na trenutno finančno stanje izpade v drugo ligo, pa tudi ne bo velik greh oziroma ne bo konce nogometa v Velenju.« Novih igralcev ne bodo iskal drugje. »Osredotočili se bomo na svoje mladince in skušali zadržati čim več dosedanjih. Prizadevali si bomo sestavi homogeno ekipo, saj brez tega nimamo kaj iskati na terenu.« ■ S. Vovk 18 mladih na 49. igrah šolarjev Velenje, 24. junija - Danes so se začele 49. poletne mednarodne igre šolarjev. Potekajo na Nizozemskem v mestu Alkmaar. Velenjski športniki bodo na igrah, ki se bodo končale v ponedeljek, 29. junija, tekmovali v treh disciplinah - v atletiki, plavanju in tenisu. Ekipo, ki jo sestavlja 18 športnikov in 3 trenerji, vodi Katka Geršak iz Športne zveze Velenje. Mladi bodo tekmovali in se družili s 1.500 mladimi športniki v starosti od 12 do 15 let iz 80 mest in 40 držav sveta. Balinanje Na vrhu tesno V zahodni skupini je bilo v sredo regijsko prvenstvo šaleške zveze v balinanju, zato so vsa tri srečanja v Štajerski ligi - zahod - igrali v četrtek. Najbolj zanimivo in razburljivo je bilo na Gorici, kjer se je po napetem boju srečanje proti trdoživi ekipi iz Vinske Gore končalo z delitvijo točk 4 - 4. Šmartno ob Paki je v Topolšici kot domačin gostilo zelo bojeviti Premogovnik. Po dobri igri se je tokrat Premogovnik izdatno oddolžil za neodločen izid v prvem delu doma. Slavil je z rezultatom 2 - 6. Tudi v tem krogu je bil derbi kola v Kavčah, kjer so gostili Topolšico. Topolšica je morala na svojem igrišču priznati premoč ekipi Kavč z rezultatom 6 - 2. Ekipa Gorenja je bila to kolo prosta. Vrstni red: 1. Premogovnik 14 točk, 2. Gorenje 14 točk, 3, Topolšica 13 točk ... V vzhodni skupini je bilo zanimivo v Slovenskih Konjicah. Tu je bil derbi kola med Konjicami in Gorico pri Slivnici. Obeh ekipi sta bili tik pod vrhom lestvice. Punt razlika je bila na koncu tekme na strani Gorice, srečanje pa se je končalo neodločeno 4 - 4. Savinjski dvoboj med Polzelo in Preboldom je prepričljivo pripadel domačinom z rezultatom 6 -2. Tudi v Šentjurju so imeli domačini dokaj lahko delo proti gosti z Dobrne, saj so zmagali s 6 - 2. V Slovenski Bistrici, kjer je gostovala Vrbnica iz Vrbnega pa so domačini postavili letošnji rekord v punt razliki (52 : 12) in zmagali z rezultatom 8 - 0. Vrstni red naslednji: 1. Polzela 16 točk, 2. Gorica pri Slivnici 15 točk, 3. Prebold 14 točk ... a T.F. Veteransko tekmovanje Občina Šoštanj in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj sta v sodelovanju s Strelskim društvom Dolič v okviru počastitve dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo in 24. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije v soboto, 20. junija, organizirala 3. strelsko tekmovanje za pokal Občine Šoštanj in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj v streljanju z malokalibrsko puško odprtega mer-ka na razdalji 70 m. Tekmovanje je potekalo na lepo urejenem strelišču Strelske družine Dolič v Gornjem Doliču v občini Mislinja. Pokrovitelj 3. tekmovanja z malokalibrsko puško je bila Občina Šoštanj in OZVVS Šoštanj. Na tekmovanju je sodelovalo 28 tekmovalcev in tekmovalk. Najboljši rezultat v skupni ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa OZVVS Velenje (Viktor Slati-nek, Martin Hudales in Milan Hrovat), 2. mesto je pripadlo OZVVS Kamnik, 3. mesto OZVVS Zg. savinjsko-zadrečke doline, četrta pa je bila domača ekipa OZVVS Šoštanj (Robert Borovnik, Franc Oštir, Jože Čanč). V posamični razvrstitvi je bil najboljši strelec Viktor Slatinek iz OZVVS Velenje. Hkrati je potekalo tudi tekmovanje v posamični konkurenci za najboljšega strelca iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Najboljši je bil Robert Borovnik, ki je prejel zlato medaljo in prehodni pokal v trajno last po treh zaporednih zmagah, drugo mesto je zasedel Jože Čanč, tretji pa je bil Franc Oštir. V ženski konkurenci je bila prva Marija Oštir, druga Sonja Čanč in tretja Lidija Stropnik. Medalje in pokale je poleg predsednika Leona Stropnika podeljeval tudi župan Občine Mislinja gospod Bojan Borovnik, ki nas je prijazno nagovoril, zaželel prijetno počutje v njihovi občini in nam tudi za v prihodnje zaželel mirno roko in ostro oko. a Leon Stropnik Andris Celminš v RK Gorenje Ekipi rokometnega kluba Gorenje Velenje se bo to poletje pridružil estonski igralec, 18-letni rokometaš Andris Celminš, ki prihaja iz kluba Valga Kaval. Andris Celminš je 193 centimetrov velik zunanji igralec, ki se najbolje znajde na položaju desnega zunanjega. V zadnji sezoni je za klub Valga Kaval zadel 167 zadetkov in bil peti strelec prvenstva. O prihodu v Slovenijo je povedal: "Po koncu sezone sem sprejel ponudbo iz Gorenja. Zame je to res odličen klub, z izjemno preteklostjo in tudi prihodnostjo. V Velenju sem bil že pred podpisom pogodbe, treniral sem s fanti in se nemudoma zaljubil v vse dogajanje okoli kluba. Sam klub, igralci, trenerji in vse ostalo, kar sodi zraven, je na res visoki ravni. Obenem mi je všeč tudi Slovenija kot država.« Trener Gregor Cvijič pa o novi okrepitvi pravi: "Andris je mlad in perspektiven igralec, ki ima potencial in lahko uspe. Ravno takšnega smo tudi iskali, seveda pa mora sedaj sam pokazati, da rad trdo dela in dokaže, da zmore." Nič počitnic za Janjo Garnbret Športna plezalka trdo trenira - Po tem, ko je tretjič zapored postala evropska mladinska prvakinja, to poletje pred njo še tri pomembne tekme Velenje - Po tem, ko se je dijakinja 1. letnika velenjske gimnazije in članica Alpinističnega odseka Velenje Janja Garnbret prejšnji torek vrnila iz škotskega Edinburga, kjer je tretjič zapored postala evropska prvakinja v težavnostnem plezanju, nadaljuje s treningi. Letos, pravi, ne bo imela časa za počitek, a je to ne moti. »Zelo vesela sem, da sem v Edinburgu zmagala in mi je že tretjič uspelo osvojiti naslov evropske prvakinje. Evropsko prvenstvo je vedno nekaj posebnega, v Edinburgu je stena odlična, prav tako vzdušje. Konkurenca med kadetinjami ni stopnjuje formo, zato uspehi tudi letos ne izostajajo. Na evropskih in svetovnih tekmah Janja tekmuje v skupini A, »nad« katero je samo še skupina »junior«. V vsaki skupini so tekmovalke dve leti, zato se Janja prehodov ne boji, saj večino konku-rentk že pozna. Letošnje šolsko leto je bilo zanjo prelomno, saj je postala gimnazijska. »Bil je velik prehod. K sreči imamo prvi dve uri zjutraj športno vzgojo, zato sem lahko takrat opravila trening. Šolo končam ob 13. uri, potem imam še en trening ob 15. ali 17. uri. Ko končam, pome Janja Garnbret: »Čepravsi bom počitnice lahko privoščila šele po novem letu, se veselim treningov in novih tekem. je bila zelo močna; poleg slovenske predstavnice Tjaše Slemenšek sem imela močno konkurenco tudi iz Avstrije, Švice in Rusije,« nam je povedala v sredo zvečer po tem, ko je popoldne opravila intenzivni triurni trening na plezalni steni v telovadnici velenjskega šolskega centra. Ne, tudi po tako pomembni tekmi, kot je evropsko prvenstvo, Janja nima časa za »odklop«. »Letos ne bo nič počitnic, vse do novega leta si jih ne bom mogla privoščiti,« pove med smehom in nadaljuje: »Pripravljam se na člansko evropsko prvenstvo, ki bo letos v Chamonixu. Kmalu za tem grem na evropsko prvenstvo v balvanih, ki bo letos v Franciji. Poleg tega se pripravljam za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo v Arcu konec septembra. Tega se še posebej veselim, saj bom tam branila lanski naslov svetovne prvakinje v težavnosti,« pripoveduje Janja, ki po lanski uspešni sezo- prideta starša, ki delata v Velenju,« razlaga Janja, ki je sicer doma na Koroškem. Kljub večurnemu treningu v steni vsaj petkrat do šestkrat tedensko ji šola ni delala nobenih težav, zato ve, da se je odločila prav, ko je izbrala prav velenjsko športno gimnazijo. »Treniram pa tudi doma, kjer tečem, delam vaje raztezanja, vzdržljivosti,« še pove mlada plezalka, ki se veseli, da bodo športni plezalci kmalu začeli trenirati v naravi. »Ko se pripravljamo na večja tekmovanja, nismo nič »v skali«. Prav v teh dneh pa bomo šli 5 dni plezat v Kotečnik, saj nas do naslednjega tekmovanja loči še nekaj tednov. Uživam v plezanju v naravi, a nič kaj manj na umetni steni,« ob tem poudari Janja, ki pravi, da je Gorazd Hren najboljši trener na svetu, zato ji motivacije nikoli ne zmanjka. a Bojana Špegel ■ ■ 18 MODROBELA KRONIKA »Podrla« ga je mačka Velenje, 19. junija - V petek je v bolnišnico Celje po pomoč zaradi poškodbe prišel občan, ki je padel s kolesom. Policisti so ugotovili, da naj bi kolesar padel nekje v okolici podjetja Gorenje v Velenju, ker se je moral umakniti mački. Podobna nesreča se je v Velenju zgodila že prejšnji teden, zato poziv kolesarjem, da so še bolj previdni. Sploh, ker so policisti isti večer preverjali, zakaj se je poškodovala kolesarka, ki je padla na Partizanski cesti. Ugotovili so, da je padla, ker je gledala nazaj in pri tem izgubila ravnotežje. Kdo ve. Mogoče pa je videla mačko, zaradi katere je padel kolesar pred njo. Zapornice se niso dvignile Šmartno ob Paki, 19. junija - V petek okoli 16. ure je voznik policistom sporočil, da so zapornice zavarovanega prehoda ceste preko železnice v Šmartnem ob Paki ostale spuščene, čeprav je zadnji vlak mimo peljal že okoli 15. ure. Še preden so policisti ugotovili, zakaj je tako, so delavci železnice napako že odpravljali. Pri tem policisti opozarjajo, da je vožnja in hoja mimo spuščenih zapornic smrtno nevarna, saj nikoli ne vemo, kdaj nas bo presenetil vlak, ki ima zelo dolgo zavorno pot. Poškodbe v primerih trkov z vlaki so navadno usodne tako za voznike avtomobilov kot pešce. Zagorel je vlak Šmartno ob Paki, 19. junija - V petek zvečer so velenjske policiste obvestili, da gori vlak, ki vozi na relaciji od Polzele proti Šmartnemu ob Paki. Ugotovili so, da je zaradi tehnične napake napeljave vlak res zagorel, vendar so delavci železnice manjši ogenj na zadnjem vagonu pogasili sami. Gasilcem tako ni bilo treba na pomoč. Vlak je svojo pot nadaljeval, saj je bila materialna škoda minimalna. Mrknil še semafor Šmartno ob Paki, 19. junija - V petek zvečer so policisti obravnavali še en dogodek v Šmartnem ob Paki, saj se je tam pokvaril semafor, ki označuje prihod vlaka na zavarovanem prehodu ceste preko železnice. Policisti, ki naj bi usmerjali promet, niso bili potrebni, saj so delavci semafor popravili pravočasno. Glede na dogodke iz tega poročila bi lahko rekli, da za železničarje petek ni bil dober. Vijugal, ker je pil Velenje, 20. junija - V zgodnji jutranjih urah v noči na soboto, je občan policiste obvestil, da nekdo vozi iz Pake proti Velenju in pri tem vijuga sem ter tja. Pri plastiki Skaza je celo oplazil eno od vozil, ki se je pripeljalo nasproti. Policisti so na podlagi registrske tablice voznika kmalu našli in ugotovili, da je precej pijan. Zaradi prekrškov, ki jih je storil in ker se je za povrhu obnašal nedostojno do policistov, so mu ti napisali visoko denarno kazen, hkrati pa so mu vzeli tudi vozniško dovoljenje. Preprečili požar Velenje, 17. junija - V sredo ponoči so policisti v Vinski Gori skupaj z gasilci preverjali, zakaj je zagorelo v elektro omarici. Policisti so ugotovili, da je prišlo do tlenja v omarici zaradi napake, gasilci pa so preprečili, da bi se zgodilo še kaj hujšega. Točil, plačal pa nič Velenje, 17. junija - V sredo je - ne prvič - nekdo na bencinskem servisu OMV obljubil, da bo račun za natočeno gorivo plačal kasneje, vendar je prodajalca zaman pustil čakati. Policisti ga bodo poiskali, vprašali, zakaj je natočil gorivo, plačal pa ni, potem pa ga bodo skupaj s kazensko ovadbo zaradi goljufije poslali na sodišče. Zmotil se je alarm Velenje, 18. junija - V četrtek so policisti odhiteli na Kidričevo cesto, kjer se je v banki sprožil alarm. K sreči je do tega prišlo zaradi napake na omrežju alarmnega sistema in ne zaradi kakšnega nepridiprava, ki bi mu dišalo, kar je v bančnih trezorjih. Imela je srečo Velenje, 19. junija - V petek je kriminalist pregledal vozilo, ki ga je občanka pripeljala na policijsko postajo Velenje, ker je bilo poškodovano. Ugotovil je, da so poškodbe na vozilu nastale, ker je nekdo skušal vlomiti v vozilo, pa mu to k sreči ni uspelo. Policisti storilca že iščejo, če ga bodo našli, pa ga bodo na sodišču ovadili zaradi poskusa kaznivega dejanja velike tatvine. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 18 24. junija 2015 Policija svetuje: ne razglašajte, da vas ni doma Tudi v preteklih dneh so se našli dobri in pošteni Šalečani. Velenjčan je tako na velenjsko policijsko postajo prinesel dva ključa z obeskom v obliki metka. Lastnik lahko pride ponj. Pa še obvestilo. Glede na to, da so nekateri že na letnem oddihu ob morju, v gorah ali kje drugje, drugi pa se tja še odpravljajo, so na delu tudi sezonski tatovi, ki prežijo na stanovanja in premoženje po-čitnikarjev. Vse, ki se za dlje časa odpravljate od doma, policisti še enkrat opozarjajo na samozaščitne ukrepe, da ob vrnitvi domov ne bodo našli praznih stanovanj. Svetujejo, da medtem ko vas ne bo doma, nekdo skrbi za vaše stanovanje ali hišo. Ti naj redno praznijo poštne nabiralnike, ne puščajo vtisa, da je stanovanje prazno, predvsem pa naj se ne hvalijo številnim prijateljem na socialnih omrežjih, kot je facebo-ok, kdaj odidejo na dopust. Z njega naj ne poročajo, kako se imajo in kdaj se vrnejo, saj je to več kot odličen urnik za vsakega vlomilca. ■ Industrijska konoplja ni bila le industrijska Na delavnici o njeni uporabi se je zastrupilo več odraslih, ki so želeli izvedeti več o zdravilnih učinkih industrijske konoplje Vrbje pri Žalcu, 20. junija - V soboto je v Bio parku v Vrbju pri Žalcu potekala delavnica na temo uporabe industrijske konoplje v zdravilne namene. Predavatelj, doma iz Braslovč, je med predavanjem predstavil različne proizvode, ki so pridelani iz industrijske konoplje, kot so konopljino olje, konopljina semena, konopljina moka in dru- go. Določene proizvode so s seboj prinesli tudi obiskovalci delavnice sami. Obiskovalci so med predavanjem preizkušali predstavljene izdelke, tudi tiste, ki so jih obiskovalci prinesli s seboj, pri tem pa se je zastrupilo več odraslih udeležencev predavanja. Kar deset so jih na zdravljenje odpeljali v celjsko bolnišnico. Po prvih podatkih policije so se štirje udeleženci pri preizkušanju predstavljenih izdelkov huje zastrupili, šest pa lažje. Natančen vzrok zastrupitve do konca redakcije še ni bil potrjen, preiskava je še potekala. Iz POLICIJSKE beležke USTVARJEN ZA SOLATE Hčeri strgal hlače Velenje, 18. junija - V četrtek je v Lipju oče napadel hčer, ker je bil mnenja, da bi bilo dobro, če že stanuje pri njem, da zanj tudi skrbi. Ker nikakor nista mogla uskladiti urnika, se je oče razjezil do te mere, da je hčerki med prepirom strgal hlače, policisti pa so mu napisali plačilni nalog in ga hkrati opomnili na dejstvo, da se lahko pri tovrstnih prepirih kaj kmalu zgodi, da bo spal nekje drugje kot doma. In da si bo moral pomoč v gospodinjstvu poiskati tudi po drugačni poti. Zasegli rjavo snov Velenje, 19. junija - V petek so velenjski policisti pri kontroli prometa sopotni- ku v enem od ustavljenih vozil zasegli rjavo snov, ki je bila precej podobna snovi, ki je po zakonu uvrščena med prepovedane droge. Poslana bo na analizo, kjer bodo ugotovili, ali je to res ali pa se je policist zmotil. Glede na statistiko stavimo na policista. Prekinili veselico na igrišču Velenje, 19. junija - V petek zvečer so morali policisti delati mir na športnem igrišču na Konovem, kjer je mladina preplezala ograjo igrišča in tam vpila in popivala. Ob prihodu policije so se razbežali. Menda se pozneje niso vrnili, tako da so bili to noč zadovoljni tako policisti kot občan, ki ga je mladina motila pri nočnem počitku. Udaril otroka Velenje, 20. junija - V soboto so policisti opravili intervencijo na Stanteto-vi cesti v Velenju, kjer so kazen napisali očetu, ki je udaril otroka, ker je ta udaril njegovega otroka. Čeprav se sliši zapleteno, policisti niso imeli težav s tem, komu bodo napisali kazen. Ostal brez nahrbtnika Velenje, 20 junija - V soboto so policisti prisluhnili občanu, ki mu je neznanec ukradel nahrbtnik. Povedal jim je, da ga je pozabil nekje v okolici podhoda Mastodont. Nahrbtnik in storilca kaznivega dejanja »zatajitev« policisti še iščejo. Šoštanjski veterani na športnih igrah V soboto, 13. junija, so na tekmo-vališčih dvojezične osnovne šole v Dobrovniku potekale 14. veteranske ekipne športne igre, ki se jih je udeležilo devet veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. V vseh panogah je sodelovalo 38 ekip z več kakor 700 tekmovalci, in če prištejemo še spremljevalce, je bilo udeležencev več kot 850. Tekmovanje je potekalo v šestih športnih panogah (streljanje z zračno puško, košarka, šah, pikado, met bombe in vlečenje vrvi). Veterani iz OZVVS Šoštanj so tekmovali v treh disciplinah: v streljanju z zračno puško, metu bombe in pikadu. V pikadu so med 25 ekipami zasedli 14. mesto, v streljanju z zračno puško so med 38 ekipami dosegli 11. mesto in v metu bombe med 26 ekipami 7. mesto. Med 38 ekipami so končali na solidnem 21. mestu. Udeleženci so bili z izvedbo iger in organizacijo zadovoljni. ■ Leon Stropnik ZELENE DOLINE DOKAZANO BOLJŠE MLEKO Primerjava kakovosti upošteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so člani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno število mikroorganizmov (SŠMO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta ključna parametra za določanje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoštevana vsebnost mlečne maščobe ter vsebnost beljakovin. Upoštevani so povprečni podatki za marec 2014-marec 2015 GIZ mlekarstva Slovenije. Oglaševalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si. Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 19 24. junija 2015 «»SÜAS UTRIP 19 Pri Lamperčku se je tokrat zbralo 130 krajanov in krajank vseh generacij. Vinska Gora - Vaščani Prelske smo se ponovno srečali preteklo soboto. Na kmetiji Lamprček se nas je zbralo preko 130. Čeprav smo sosedje, nas vsakodnevna dela in opravila nekako vse prehitro vodijo mimo drug drugega, naše tradicionalno srečanje pa je priložnost, da se vsaj za malo ustavi vsakodnevni ritem. Marljivi organizatorji, ki jih vodi Jože Ograjenšek, so ponovno s po- močjo vaščank in va-ščanov pripravili prijetno popoldne za odrasle in otroke. Dobrote, ki smo jih bili deležni, pa so popestrile popoldan. Jože Ograjen-šek je ob tem poudaril, kako pomembno je, da se razvoj v kraju enakomerno porazdeli med zaselki, da so ljudje lahko zadovoljni. Srečanje se je tudi letos potegnilo pozno v noč, razšli pa smo se trdno prepričani, da bo srečanje tudi prihodnje leto, saj le povezanost in druženje v teh kar malo neprijaznih časih med vse prinesejo lepše trenutke, ki si jih še kako zaslužimo. a D. K. HOROSKOP Biserna poroka V V • I • I • • Suscevih iz Lipja Ljubezen in strpnost sta edino vezivo za dolgo skupno življenje Minulo soboto sta si pred oltarjem župnijske cerkve v Vinski Gori po 60 letih izrekla ljubezen zakonca Marija in Jože Sušec, doma v Lipju pod Gonžaijevimi pečmi. Njun zakon je domači župnik Tone Krašovec opisal kot nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi ljudem. Marica in Pepi, sedaj že vrsto let upokojena delavca Gorenja, sta si zgradila dom in vzgojila družino, ki je lahko v ponos kraju, je še bilo slišati ob voščilih in čestitkah. Kljub vsemu smo izvedeli, da družinska harmonija, kakršna vlada v družini Suščevih, ni le idilična zveza dveh, ki sta se »nekoč«, pred šestimi desetletji in prej zaljubila, leta 1955 poročila v cerkvi sv. Ilije v Šentilju ter pred državo na matičnem uradu v Velenju. Skupno življenje, rojstvo in vzgoja dveh otrok, Jožeta ml. in Nevenke, pomenilo veliko odrekanja, izkazovanja strpnosti ter trdega dela ob gradnji hiše. A se je vse to obrestovalo v trdni zakonski skupnosti, ki se je razširila še za dva partnerja obeh otrok ter štirih vnukov. »Kaj bi si pa človek želel še več, sta v en glas dejala 76-letna babica in 80-letni dedi«, ko smo za naš časopis malce povrtali po njunem, od daleč videno zares lepem, mirnem življenju. Tisto, da je Jože kot mlad mizar pustil prst na nekem »tišlerskem« stroju, je bilo že davno pozabljeno, mama Marija, nekoč Lesjakova izpod Gonžarjevih peči, pa je ob garanju v tovarni, gradnji novega doma, z delom v gospodinjstvu za družino, srčno rada negovala in krasila vrt ter se še sedaj rada druži z rožami, kar priča njen lepo ozaljšan dom. Pa gor k cerkvi v Šentjanžu na Vinski Gori se radi ozirajo vsi Suščevi, česar pa ni pozabil povedati z besedami o plemenitosti in zahvalah priljubljeni župnik Krašovec. Da je bilo druženje ob biserni poroki nekaj zares posebnega, da so bile želje in obljube pred oltarjem malce skrivnostne ter da so se ob zloščenih obročkih zakonske simbolike rahlo zatresle roke in se zalesketale pristne solze sreče ter želje po še ... lepih skupnih letih, pa je že zgodba, ki naj se pri Suščevih še dolgo nadaljuje. a Jože Miklavc Obnovljena kapelica pri Križniku Lokovica, Skrb za obnovo sakralnih in hkrati kulturno zgodovinskih objektov, med katere sodijo tudi številne kapelice, je vodila nekatere krajane Lokovice, da pristopijo k obnovi kapelice, ki stoji pri Križniku, na meji med Lokovico in Šoštanjem. Tam je že od nekdaj, zato se ne ve, kdo jo je postavil, več ali manj skrbijo zanjo krajani sami. V kapelici je bil do sedaj kipec Marije, ki je bil skupaj z objektom zadnjič obnovljen leta 1970. Letos pa je odbor krajanov sklenil, da ji doda poslikave svetnikov. Tako lahko na opazimo sv. Krištofa, zavetnika šoferjev, kar je logično, saj stoji kapelica na križišču, na stenah pa sta našla svoj prostor tudi sv. Urban, zaščitnik trte in seveda sv. Oče. Svoje delo je dobro opravil Tomaž Langus, uveljavljen restavrator sakralnih objektov. Obnovo, ki je stala okoli 3000 evrov, so v glavnem financirali domačini, nekaj sta pomagali tudi obe krajevni skupnosti. Otvoritev in blagoslov kapelice je bila konec maja, opravil jo je dekan msg. Jože Pribožič, nekaj besed je spregovoril tudi šoštanjski župan Darko Menih. Izvedbeni odbor v sestavi Jure Hrastnik, kot pobudnik projekta, Vinko in Zvone Kešpret, Dani Bačovnik, Jože Katanec in Marjan Krumpačnik pa se zahvaljuje vsem, ki so prisluhnili pobudi in pomagali ohraniti del sakralne zapuščine naših prednikov. a MBK, Foto MJ. Srečanje tokrat v restavraciji Pod Jakcem Velenje - Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje je vrsto let organizirala srečanje upokojencev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pod šotorom pri restavraciji Jezero v Velenju v začetku julija. Letošnje srečanje bo kasneje, in sicer 11. julija in na drugi lokaciji - v restavraciji Pod Jakcem. Kot so pojasnili na zvezi, so se tudi letos dogovarjali s Premogovnikom Velenje o koriščenju šotora v okviru rudarskega praznika, a so na premogovniku kasneje izrazili dvom, ali bodo praznik pripravili ali ne. Zato so iskali drugo možnost in jo v pogovorih z Gorenjem Gostinstvo tudi našli. Na srečanju pričakujejo blizu 700 upokojencev iz vseh treh občin Šaleške doline, za zdaj se je zanj prijavilo tudi 64 parov, ki letos praznujejo zlato poroko. a tp Oven od 21. marca do 20. aprila Zadnje dni se vam dogajajo tako lepe stvari, da se vam na trenutke zdi, da sanjate pri belem dnevu. Žal pa časa le za uživanje v novi ljubezni ne boste imeli, saj vas prazna denarnica sili, da delate tudi stvari, ki vam niso najbolj v veselje. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo težave pri delu že kmalu začele kopneti. Vseeno se boste morali še bolj potruditi, da bo prihodnost finančno bolj lepa in da ne boste več odvisni od nikogar. Motivacijo vam bo dala prav ljubezen. Ne bo vam težko, ko boste morali zaradi nje spremeniti dopustniške načrte. T Ö Bik od 21. aprila do 21. maja Odločili se boste, da vendarle malo odložite delo in se prepustite uživanju v drobnih stvareh, ki vam jih navrže življenje. Že po nekaj dneh lenarjenja se boste počutili čudno, skoraj preveč spočito. Zdelo se vam bo, da ste na dolgem dopustu, saj bodo dnevi, sploh pa večeri, za vas predolgi. Če bi se odločili, da sprejmete ponudbo prijatelja, ki vas že dolgo vabi, da se mu pridružite pri nekem delu, bi bilo vse drugače. Vprašanje pa je, česa vas je strah. Očitno vas je, pa še sami ne veste, zakaj. Zdravje? Rahlo bo, zato pazite nase. Dihala bodo najbolj občutljiva. 1 Dvojčka od 22. maja do 21. junija Pozabili boste na vse napore in začeli bolj misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. A jasno vam je, da se morate prej krepko vzeti v roke. Spet pa se vam bo začelo dogajati, žal, da boste težko prenašali večino ljudi, ki vas obkrožajo. Predvsem zato, ker bodo vaše misli zelo obremenjene. V samoti pa vam tudi ne bo najbolje, saj boste preveč tuhtali. To bi lahko pomenilo le to, da bi bilo dobro z nekaterimi, ki vam jemljejo energijo, popolnoma pretrgati stike in si poiskati nov krog prijateljev. V službi to seveda ne bo mogoče, zato se prilagodite, kolikor se da. Rak od 22. junija do 22. julija Stopili smo v poletje, vi pa niste prav nič dopustniško nastrojeni. Bolj kot na počitek boste v teh dneh mislili na delo. Razlogov bo več. Odločati se boste začeli za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje, če se boste res odločili, spremenila tako vam kot vaši družini. Dela boste imeli veliko, zato bodo dnevi kratki, noči prav tako. Zbujali se boste utrujeni, čeprav boste spali. Dobro veste, da sedaj ne smete popustiti. Dogodki naslednjih dni bodo pozitivni, zato boste preprosto srečni. Energija se vam bo počasi vračala. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo prvi rezultati vašega dela tudi občutni, pa še bolj. Od torka dalje bo vaše življenje res srečno. Še sami sebi boste postali všeč. Lev od 23. julija do 23. avgusta Vse težje boste prenašali ljudi, s katerimi preživite večino dneva. Žal tega ne boste mogli skriti, saj se boste obnašali tako, da bodo to vsi občutili. Zato jim bo ob vas kar malo neprijetno, vi pa boste iz dneva v dan bolj jezni. Potrebni ste dopusta in odklopa, kar tudi sami veste. A je vprašanje, če si boste letos sploh upali na dopust. V službi se stvari zelo zapletajo, vas pa je preprosto strah. Šele, ko bo prišlo do tega, da vam bo telo povedalo, da pretiravate v vseh pogledih, se boste streznili. V hipu ne boste več tako resni, kot ste bili, saj se boste zavedali, da življenje mine prehitro, majhni užitki pa mu dajejo začimbo. <2 Tngp Devica od 24. avgusta do 22. septembra Najraje bi naredili konec neki zgodbi, pa ne boste upali. Boste pa o tem veliko razmišljali. Tako ponoči, ko ne boste imeli najbolj trdnega spanca, kot v redkih prostih trenutkih dneva. Odločitev, da v čim krajšem času pridobite pomembna manjkajoča znanja, da bi lahko razmišljali tudi o drugačni delovni prihodnosti, bo odlična. Naj vas nikar ne mine, saj boste naleteli na nekaj ovir. Predvsem pri sebi, saj boste morali precej spremeniti dnevne navade. Ljubezen? Pogrešali boste trenutke, ko sta s partnerjem sama in sta drug drugemu dovolj. Zanje preprosto ne bo časa. Vseeno se mu posvečajte, kolikor lahko. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra V naslednjih dneh se boste najbolje počutili doma. Tudi zato, ker boste začutili, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Po vseh naporih prejšnjih tednov še nimate prave energije, zato se vam kaj hitro lahko zgodi, da boste zboleli. Nič hudega ne bo, a tudi prehlad sredi poletja je lahko hudo nadležen. Vsekakor vam bodo zvezde bolj kot na zdravstvenem naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete spremembe na bolje. Sedaj veste, da ste tako vi kot vaša družina iz najhujšega. Dobro je tudi, da nimate dolgov, zato boste spet lažje zadihali. Partner bo pozoren in ljubeč, vi pa se boste njegovim razvajanjem z veseljem prepuščali. Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra V teh dneh boste imeli še manj časa kot po navadi, dnevi bodo bežali kot bi mignil. Tudi noči bodo kratke, a boste v njih znali obnoviti zaloge svoje energije. Tudi zato, kerse boste končno umirili, saj vas ni več strah, kaj bo jutri. Brez težav se boste že ob koncu tedna prepustili toku dogodkov, ki jih bodo tokrat krojili drugi. In to bo točno po vaši meri, saj vam tokrat ne bo do tega, da ste vi organizator dogodkov. Preprosto boste uživali v tem, kar vam bodo pripravili prijatelji. In prav nič ne boste vihali nosu, saj dobro veste, da biti organizator ni lahko. Skrbelo vas bo le za enega od družinskih članov, pred katerim je velika preizkušnja. Opravil jo bo, zato se boste hitro sprostili tudi vi. Nikar mu ne pridigajte, stojte mu ob strani. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Trmasti boste kot že dolgo ne. Nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Končno gre za zelo pomembne stvari, ki bodo krepko zaznamovale življenje vam in vašim najbližjim. Zato vsaj malo popustite in prisluhnite tudi drugim družinskim članom, ki jim ni všeč, da vse delate mimo njih. Če se boste odločili mimo njihove volje, vam bo že kmalu žal. Popravljati storjeno pa bi bilo tokrat težje, kot si trenutno predstavljate. Kar se zdravja tiče, se boste končno počutili odlično. Tudi bolečin v sklepih ne boste več čutili. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Ob koncu tedna bo divje in zabavno, kot že dolgo ne. Ne nazadnje se je začelo poletje, vi pa si boste ob prazniku privoščili podaljšan vikend. Od njega ne boste veliko pričakovali, dobili pa boste zelo veliko. Po nekaj razposajenih, sproščenih in veselih dneh, ki ste jih zelo potrebovali, pa boste ugotovili, daje tudi zabava lahko zelo naporna. Glavobol bo skoraj neizbežen, ker bo »žeja« huda. Zato boste že v ponedeljek začeli čistiti telo. Nekaj dni si boste privoščili le tisto, kar veste, da je zdravo, potem vam bo postalo dolg čas. Zaobljuba, da ne boste več grešili, ne bo dolgo zdržala. A tokrat se boste zato smejali. Sebi, seveda. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Naveličani boste službe pa tudi mnogih, s katerimi ste prisiljeni preživeti večino dneva. Če bi se znali vsaj za kakšen dan ustaviti in umiriti, bi bilo takoj bolje, saj bi se končno sprostili. Tako pa imate nenehno občutek, da ste nekaj pomembnega spregledali ali pozabili, zato še nekaj dni ne boste mirni. Izkazalo se bo, da boste tokrat imeli celo prav. Nekdo z vami res ni najbolj pošten, predvsem pa ne odkrit. In to vas bo najbolj bolelo. Umazana igra se bo sicer odigrala v tajnosti, a vaša intuicija tudi tokrat ne bo zatajila. Srečni boste, da je tako. Ker boste preprečili nekaj, kar bi se lahko res slabo končalo. X Ribi od 19. februarja do 20. marca Kdaj se boste naučili, da ne norite in hitite brez potrebe? Krepko že čutite, da se zadnje dni premalo ukvarjate s seboj in svojim počutjem, pa vseeno ne znate iz svoje kože. To, da ste zaradi preobilice dela, ki ste si ga čisto sami nakopali na glavo, zanemarili skrb zase, ne bo prineslo ničdobrega. Spet se vam lahko zgodi, da boste ob začetku dopusta, ki se ga tako veselite, zboleli. Ko vam bo padel adrenalin, boste namreč spet zelo občutljivi. Vaš imunski sistem je precej oslabel, česar se dobro zavedali. Potrudite se, da nadomestite, kar ste zamudili v zadnjih dveh tednih, ki sta bila izjemno naporna. Telo se bo takoj odzvalo. Za majhno spremembo v videzu, ki vam ni več všeč, lahko poskrbite hitro. Obiščite frizerja, bodite drzni in spremenite svoj videz. Samozavest bo takoj višja. r Četrtek, 25. junija Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»WAS 24. junija 2015 Petek, 26. junija Sobota, 27. junija Nedelja, 28. junija Ponedeljek, 29. junija Torek, 30. junija Sreda, 1. julija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 06.55 Slovenska polka in valček 2015 08.40 10 domačih 09.20 Vem!, kviz 09.45 Disko črvi, koprod. film 11.00 Dvorišče, anim. film 11.25 Moji, tvoji, najini, 4/17 11.50 Zdravje Slovencev: Aditivi v živilih 12.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 12.35 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Lassie, koprod. film 15.10 Skrivnostni urad, otr. odd. 15.40 Penelopa v šoli, ris. 15.45 Priden fant, igrani film 16.00 Firbcologi 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtovšek, dok. odd. 18.00 Lojzek, ris. 18.05 Nuki in prijatelji, ris. 18.10 Tinka in Žverca, ris. 18.20 Fina gospa (V.), 4/10 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Marko skače, slovenski film 21.35 Slovenija na barikadah, dok. odd. 22.55 Poročila, vreme, šport 23.20 Poletna scena 23.45 Strasti, 6/60 00.20 Kraljevi variete, ponov. 02.35 Slovenski vodni krog: Paka 03.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.25 Dnevnik, ponov. 04.15 KD Pihalni orkester Krka 04.55 Vikend paket, ponov. TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Poni z Zvezdnega griča, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 07.50 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.05 Male sive celice, kviz 08.50 Zborovski BUM 2015 10.05 Slovenija 24 let pozneje 11.05 Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, posn. 12.10 Ivan Oman, kmet iz Zminca, dok. film 13.05 Pričevalci: Lučka Kralj Jerman 14.15 Slovenski utrinki 14.40 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.25 Evropske igre: Judo, kvalif., posn. iz Bakuja 15.55 Judo, prenos iz Bakuja 18.30 Odbojka - polfinale (Ž), posn. iz Bakuja 20.30 Žrebanje Deteljice 20.40 Evropske igre: pregled dneva 21.20 Konec parade, 1/5 22.10 Umor v hiši Medičejcev: Vzpon priležnice, 2/2 23.05 L...kot ljubezen, film 00.45 Točka, glasb. odd. 01.30 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mumu, ris. 07.05 Lupdidu, ris. 07.20 Kopalčki, ris. 07.45 Želvica Lulu, ris. 08.00 Knjiga čarovnij, ris. 08.25 Tv prodaja 08.40 Zaljubljen do ušes, nan. 09.20 Zaljubljen do ušes, nan. 10.20 Tv prodaja 10.35 Grehi preteklosti, nan. 11.30 Tv prodaja 11.45 Dubrovniška zora, nan. 12.40 Tv prodaja 12.55 Lepo je biti sosed, nan. 14.00 Kar bo, pa bo, nan. 15.00 Zgodba o Pepelki, am. film 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, nan. 21.00 Šanghaj, slovenski film 23.20 Na kraju zločina, nan. 00.10 Policijska družina, nan. 01.00 Kaliforniciranje, nan. 01.30 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice, Raketa in vesoljčki (117) 10.05 Palčica, gledališka predstava v izvedbi CVIU Velenje 10.15 Napovedujemo 10.20 Pop Corn: Siddharta, Leonart 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Prodajno TV okno 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike, Ribno, prihajamo! 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: ans. Katrca, ans. Maj 21.15 Ob Dnevu državnosti 22.15 Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, 1. del 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 06.05 Poletna scena 06.30 Dnevnikov izbor 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.20 Vem!, kviz 09.45 Moji, tvoji, najini, 5/17 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Dosje: Projekt osamosvojitev Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Leni in Čivka, ris. 15.55 Mala kraljična, ris. 16.05 Pri Slonovih, ris. 16.15 Lajko, ris. 16.20 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Presneto štirinajsto, 9/13 17.55 Novice 18.00 Ava, Riko, Teo, ris. 18.05 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Fina gospa (V.), 5/10 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ansambel Smeh, 1. del 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.20 Polnočni klub: Slovenija, kako naprej? 00.30 Strasti, 7/60 01.05 Slovenski vodni krog: Hudinja 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Med valovi 03.10 10 domačih 03.40 Čez planke: Hrvaška - Kvarner 04.35 Ansambel Smeh, 1. del TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.10 Firbcologi 08.35 Moja soba: Hana 09.00 Slovenski vodni krog: Hudinja 10.00 Dobro jutro 11.40 Slovenski utrinki 12.30 Razkrivajmo preteklost: Iskanje zlatega runa, 9/12 13.20 Tretja generacija, dok. film 14.30 Žogarija 15.05 Judo, kvalif., posn. iz Bakuja 15.55 Judo, prenos iz Bakuja 18.30 Odbojka, polfinale (M), prenos iz Bakuja 20.30 Pregled dneva 21.00 Da, gospod premier: Diplomatska dilema, 4/6 21.30 Broadchurch (II.), 5/8 22.20 Kinoteka: Alfred Hitchcock 22.35 Topaz, am. film 00.55 Ansambel Smeh, 1. del 02.10 Točka, glasb. odd. 02.55 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mumu, ris. 07.05 Lupdidu, ris. 07.15 Kopalčki, ris. 07.25 Želvica Lulu, ris. 08.00 Knjiga čarovnij, ris. 08.25 Tv prodaja 08.40 Zaljubljen do ušes, nan. 09.20 Zaljubljen do ušes, nan. 10.20 Tv prodaja 10.35 Mišek Stuart Little 2, am. film 11.55 Tv prodaja 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser. 12.40 Tv prodaja 12.55 Lepo je biti sosed, nan. 14.00 Kar bo, pa bo, nan. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 21.00 Hitrost 2, am. film 23.20 Eurojackpot 23.25 24ur zvečer 00.00 007 - Operacija vesolje, ang. film 02.25 Lov na zapeljivca, am. film 03.55 24ur zvečer 04.30 Zvoki noči © 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 07.25 Pika Nogavička, ris. 07.50 Biba se giba, nan. 08.10 Studio Kriškraš: Gimnastika 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi: O lovcih 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Moj oče je Goban, igrani film 10.15 Infodrom 10.25 Presneto štirinajsto, 9/13 11.00 Andrej Komel Plemeniti Sočebran, dok. film 12.00 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd. 14.20 Paradiž (II.), 5/8 15.20 Kresnik - slovansko božanstvo dobrega, dok. odd. 16.00 Zgodovina smeha, dok. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Z vrta na mizo 17.35 Čez planke: Hamburg 18.20 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 40 let muzikalov Andrewa Lloyda Webbra 21.20 Predsednikova kuharica, franc. film 22.55 Poročila, vreme, šport 23.30 Poletna scena 23.55 Strasti, 8/60 00.30 Boljši človek, 4/4 01.25 Ozare, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Andrej Komel Plemeniti Sočebran, dok. film 03.30 Z vrta na mizo 03.45 Največje uspešnice Pesmi Evrovizije, posn. 05.15 Zvezdana, ponov. 05.50 10 domačih, ponov. TV SLO T 07.00 Najboljše jutro 09.15 City folk: Zagreb 09.55 Med valovi 10.30 Polnočni klub: Slovenija 11.50 Opus 12.30 Kajak kanu, sp, prenos iz Krakova 14.00 Evropske igre: Odbojka, polvinale (Z), posn. iz Bakuja 15.20 Odbojka, finale (Z), prenos iz Bakuja 18.00 Judo, kvalif., posn. iz Bakuja 18.30 Judo, posn. iz Bakuja 20.30 Pregled dneva 21.00 Korak pred drugimi, portret: Dr. Jože Pučnik 22.00 Pogovor z Jožetom Močnikom, Proces proti Jožetu Pučniku 22.30 Zvezdana 23.00 Šank rock - Turneja Ponosa, restart 00.30 Točno popoldne, ponov. 01.25 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Mifi, ris. 07.10 Mojster Miha, ris. 07.35 Smrkci, ris. 07.50 Moj mali poni, ris. 08.10 Doktor Glavca, ris. 08.15 Trgovinica za živali, ris. 08.40 Wendy, ris. 09.05 Shopkinsi, ris. 09.10 Spuži Kvadratnik, ris. 09.35 Kako izurimo svojega zmaja, ris. 10.00 Tv prodaja 10.15 Lassie, am. film 11.30 Zmenki milijonarjev, am. ser. 12.25 Tv prodaja 12.40 Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser. 13.35 Larina izbira, hrv. film 15.35 Najboljša igralka, am. film 17.25 Vid in Pero šov 18.35 Ognjeno izročilo, slovenski film 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Lovca na družice, am. film 22.10 Soba za paniko, am. film 00.15 Hiša skrivnosti, am. film 01.50 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža: ans. Katrca, ans. Maj 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.35 Iz arhiva VTV: Kad bi bio bijelo dugme 22.35 Dobro jutro, ponovitev 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice, Zabavno poletje (124) 10.00 Oglasi 10.05 Popotniške razglednice, Z avtoštopom po Evropi 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! Ribno, prihajamo! 18.40 Dotiki gora: Vajnež 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2309. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, 1. del 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Ob Dnevu državnosti, pogovor - Viktor Kranjc, veteran vojne za Slovenijo 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Zanov svet, ris. 07.20 Zivalski čira čara, ris. 07.25 Zajček Belko, ris. 07.30 Nuki in prijatelji, ris. 07.35 Olivija, ris. 07.40 Tork, ris. 07.45 Edo in Medo, ris. 07.55 Čarli in Lola, ris. 08.05 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Pujsek Bibi, ris. 08.45 Muk, ris. 09.00 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.05 Peter Zajc, ris. 09.15 Pujsa Pepa, ris. 09.20 Tabaluga, ris. 09.40 Tinka in Zverca, ris. 09.45 Pika Nogavička, ris. 10.15 Kapitan Sabljezobi, 7/26 10.30 Kapitan Sabljezobi, 8/26 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Ansambel Smeh, 1. del 14.50 Imitacija živjenja, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 K2, dok. film 18.05 Zeliščarka Mirjam, dok. odd. 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta: Hiša za med, 8/18 20.30 To naše življenje, 8/13 21.30 Intervju: Roman Leljak 22.30 Kamen - kapa - streha, dok. odd. 23.00 Poročila, vreme, šport 23.30 Poletna scena 23.55 Strasti, 9/60 00.30 Oblast, 20. del 01.30 Alpe, Donava, Jadran 02.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik 03.15 Kamen - kapa - streha, dok. odd. 03.45 Urška Zižek, Primož Fleischman, Janez Dovč, simf. Ork. Rtv Slovenija in En Shao 04.50 Robert Schumann in slovenski umetniki TV SLO T 07.00 10. domačih 07.30 Glasbena matineja 08.55 Evropske igre, badminton, finale (M), prenos iz Bakuja 09.55 Odbojka, finale (M), prenos iz Bakuja 12.00 Kajak kanu, sp, prenos iz Krakova 13.00 Evropske igre, odbojka, finale (Z), posn. iz Bakuja 15.00 Zogarija 15.30 Ulična košarka, reportaža iz Novega mesta 15.35 Evropske igre, judo, posn. iz Bakuja 17.35 BMX - finale, posn. iz Bakuja 17.55 Zaključek iger, prenos iz Bakuja 20.20 Zrebanje Lota 20.30 Na utrip srca: Evrovizijski mladi plesalci 2015 22.00 Poirot, 2/5 23.30 Dolgi pohod Nelsona Mandele, dok. odd. 01.25 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. OTO čira čara Mifi, ris. Mojster Miha, ris. Smrkci, ris. Moj mali poni, ris. Doktor Glavca, ris. Trgovinica za živali, ris. Wendy, ris. Shopkinsi, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Lassie, am. film Zmenki milijonarjev, am. ser. Tv prodaja Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser. 007 - Operacija vesolje, ang. film Zgodbe iz Narnije, am. film Vid in Pero šov 24ur vreme 24ur Avstralija, avstr. film Pozabljeni, am. film Cmera, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.50 08.10 08.15 08.40 09.05 09.10 09.35 10.00 10.15 11.15 12.10 12.25 13.20 15.45 17.45 18.55 18.58 20.00 23.00 00.45 02.15 © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2308. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 Zaključek izvedbe del vodovodnega omrežja v sklopu celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini 10.35 2 309. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Poslanska pisarna: Jan Škoberne, poslanec SD v DZ RS 12.05 Spomin na pevca še živi, ponovitev 2. dela 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.55 Prodajno TV okno 14.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice,Zvezde - opazujemo nebo, (123) 18.20 Nanovo, Kaj moramo vedeti o potapljanju? 19.00 Pop Corn: Siddharta, Leonart 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Katrca, ans. Maj 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Iz arhiva VTV: Kad bi bio bijelo dugme 23.55 Videostrani, obvestila 05.50 Poletna scena 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Vem!, kviz 09.40 Moji, tvoji, najini, 6/17 10.20 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Slovenija, kako naprej? 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lojzek, ris. 15.50 Studio Kriškraš: Gimnastika 16.10 Duhovni utrip 16.25 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Nuki in prijatelji, ris. 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Fina gospa (V.), 6/10 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 22.55 Strasti, 10/60 23.30 Platforma: Neue Slowenische Kunst 00.00 Slovenska jazz scena 00.40 Duhovni utrip 00.55 Slovenski vodni krog: Dreta 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik 02.40 Slovenski magazin 03.00 Tednik 03.50 Studio city 04.40 Vikend paket TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.05 Juvi, anim. ser. 08.15 Zgodbe iz školjke 08.35 Ungujina obleka, igrani film 08.55 Infodrom 09.00 Slovenski vodni krog: Dreta 10.00 Točka, glasb. odd. 11.10 Dobro jutro 13.15 Med valovi 13.50 Evrovizijski mladi plesalci 2015 15.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. 15.50 Sredozemski vranjek, dok. odd. 16.10 Z vrta na mizo 16.30 Čez planke: Hamburg 17.35 Dober dan, Koroška 18.05 Začnimo znova: Danes bom povedal, 1/20 18.30 Na poti: Z Željkom Kozincem, dok. odd. 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 Dediščina Evrope: Volčji dvorec, 3/4 21.30 Vera (V.), 4/4 23.00 Poskusi na ljudeh, dok. odd. 00.35 Točka, glasb. odd. 01.20 Zabavni kanal pop 06.00 07.00 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.30 08.45 09.25 10.20 10.35 11.30 12.00 14.05 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.25 00.20 01.10 01.40 02.15 24ur, ponov. Mumu, ris. Lupdidu, ris. Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris. Tara, ris. Morske deklice - H2O, nan. Tv p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Ljubezen je slepa, am. film Lepo je biti sosed, nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan. Toskana, ljubezen moja, nan. 24ur zvečer Na kraju zločina, am. nan. Policijska družina, nan. Kaliforniciranje, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 06.05 Poletna scena 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.10 Vem, kviz! 10.00 Moji, tvoji, najini, 7/17 10.30 Slovenski pozdrav 11.55 Prisluhnimo tišini: Zaposlovanje invalidov 12.25 Prava ideja! 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov. 14.20 NaGlas! 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.45 Viki Vijak, ponov. 15.55 Ribič Pepe 16.20 Platforma: Neue Slowenishe Kunst 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Umetnost prostorskega oblikovanja, 3/3 17.55 Novice 18.00 Oblakov kruhek, ris. 18.05 Kioka, ris. 18.20 Fina gospa (V.), 7/10 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Obupani starši, 9/12 20.50 Kino Fokus 21.00 Mednarodna obzorja: Kruta smrt, 1. del 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, 11/60 23.45 Pričevalci: Stanko Sivec 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Dnevnik, ponov. 03.40 Mednarodna obzorja: Kruta smrt, 1. del 04.25 Vikend paket, ponov. TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Zivalski čira čara, ris. 07.05 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Veseli Veselko, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.10 Studio Kriškraš: Gimnastika 08.25 Vetrnica: V kampu 08.30 Zgodbe iz školjke: An ban pet Opu 09.00 Slovenski vodni krog: Rinža 09.25 Točka, glasb. odd. 10.15 Dobro jutro 11.50 Dubravka Tomšič Srebotnjak 13.40 Golica, dok. film 14.45 Na vrtu, svet. odd. 15.20 40 let muzikalov Andrewa Lloyda Webbra 16.35 Življenje umetnin, dok. feljton 17.00 Kanape, tv Lendava 17.40 Začnimo znova: Nevede mama, 2/20 18.10 Zgodovina smeha, dok. odd. 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Čokoladne sanje, 5/10 21.20 Miele, franc. film 22.55 Glasbeni večer 00.25 Točka, glasb. odd. 01.15 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mumu, ris. 07.05 Lupdidu, ris. 07.20 Kopalčki, ris. 07.40 Tara, ris. 08.05 Morske deklice - H2O, nan. 08.35 Tv prodaja 8.50 Zaljubljen do ušes, nan. 09.30 Zaljubljen do ušes, nan. 10.25 Tv prodaja 10.40 Grehi preteklosti, nan. 11.35 Tv prodaja 12.05 Toskana, ljubezen moja, nan. 14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 15.05 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur p 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 21.00 Preverjeno 22.10 Gasilci v Chicagu, nan. 23.05 24ur zvečer 23.40 Vohun v nemilosti, nan. 00.35 Žametna mafija, nan. 01.25 Kaliforniciranje, nan. 02.00 24ur, ponov. © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, kaj je flos? 10.45 2309. VTV magazin 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Žogarija 1 19.00 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.30 Ustvarjalne iskrice (64), družabne igre 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz oddaje Dobro jutro 22.05 BOB Leta 2014, ponovitev 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Žogarija 1 09.35 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.05 Ustvarjalne iskrice (64), druž. igre 10.35 Napovedujemo 10.40 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Videospot dneva 18.35 Nanovo, Kunigunda 2014 19.15 Ustvarjalne iskrice (65), Lep pozdrav iz . 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku . pri M. Debelaku 21.00 2310. VTV magazin 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Festival Studenec 2015 vabi 22.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.25 iz arhiva VTV: Pesem za ljubezen: Davor Radolfi 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Vem!, kviz 10.00 Moji, tvoji, najini, 8/17 10.35 Slovenski pozdrav 11.55 Ambasadorji Črne gore, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Roman Leljak 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev 17.55 Novice 18.00 Pujsek Bibi, ris. 18.10 Bacek Jon, ris. 18.20 Fina gospa (V.), 8/10 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Daljinec, nem. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.15 Strasti, 12/60 23.50 60 + 40, Slavko Ivančič, koncert 01.45 Slovenski vodni krog: Cerkniščica 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Dnevnik, ponov. 03.20 Intervju: Roman Leljak 04.30 Vikend paket TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Veseli Veselko: Solatni tat 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.10 Ribič Pepe 08.30 Vetrnica: Pri babici 08.40 Zgodbe iz školjke: Ali baba in 40 razbojnikov 08.55 Ali me poznaš, jaz sem jesenska megla 09.00 Mihec in Maja, nan. 09.05 Slovenski vodni krog: Cerkniščica 09.30 Točka, glasb. odd. 10.20 Dobro jutro 12.30 Iz glasbenih festivalov 14.30 Slovenski magazin 15.05 Umetnost prostorskega oblikovanja, 3/3 15.35 Zeliščarka Mirjam, dok. odd. 16.10 K2, dok. film 16.55 Slovenci po svetu: Na obisku med argentinskimi Slovenci v Mendozi in Barilochah, dok. odd. 17.35 Začnimo znova: dr. Ekologija, 3/20 18.05 Madagaskar: Samosvoja skrivnost, dok. odd. 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lola 20.00 Otvoritveni koncert festivalov Junij v Ljubljani 22.10 Se zgodi: Nataliteta, 3/15 22.35 Belle epoque ali Zadnji valček v Sarajevu, jugos. film 00.50 Evropske igre: zaključek iger, posn. 02.20 Točka,glasb. odd. 03.05 Zabavni kanal pop 06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 08.15 08.40 08.55 09.35 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.25 00.20 01.10 01.45 02.20 08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.00 11.20 11.25 11.45 12.00 12.05 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.20 19.45 19.50 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.35 23.35 23.40 24ur, ponov. Mumu, ris. Lupdidu, ris. Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris. Tara, ris. Morske deklice - H2O, nan. Tv p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser. MasterChef Slovenija Kar bo, pa bo, hrv. nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Lov za nevesto, kanad. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Žametna mafija, nan. Kaliforniciranje, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči © Prodajno TV okno NobroJutro,inf. oddaja Napovedujemo Nanovo, Kunigunda 2014 Ustvarjalne iskrice (65), Lep pozdrav iz ... 2310. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2 Čas za nas, tabornike! Četa Divji volk Škale praznuje Ustvarjalne iskrice (68), Ježek Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Pop Corn, Dejan Vunjak, Alma Kuhinjica, izobraževalna oddaja Skrbimo za zdravje: O revmatizmu Videospot dneva Videostrani, obvestila Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 21 24. junija 2015 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček G SPARKS, Nicholas: Na prvi pogled od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani turne znamenitosti, krajevne posebnosti, znane osebnosti, svoj prostor pa so našli tudi miti, legende, tradicija in zanimivosti iz zamejstva. Vse te čudovite zgodbe so popestrene z enkratnimi barvnimi fotografijami, ki posamezne predstavitve naredijo še bolj privlačne ter za spremembo z dovolj velikim formatom pisave. Priporočam za branje, zagotovo vas bo marsikaj navdušilo in razširilo vaše obzorje. ZÖLLER, Elisabeth: Kim je močna ml - Mladina / C - Sz - Cicibani -Slikanice Tudi najnovejša v slovenščino prevedena knjiga Nicholasa Sparksa vas ne bo razočarala. Avtor številnih knjižnih uspešnic, kot so: Beležnica, Ljubezen v steklenici, Varno zavetje, Viharna noč, Izbira, Talisman in številne druge, od katerih jih je veliko že dobilo svoje mesto na filmskem platnu, nas tudi v knjigi Na prvi pogled popelje v svet romantičnosti, s pridihom skrivnostnosti, pri čemer je v ospredju strastna ljubezenska zgodba. Kot je že znano, da se zareče-nega kruha največ poje, tudi v zgodbi glavni junak, raziskovalni novinar Jeremy Marsh, prelomi vse svoje tri obljube: prvič -zaradi ločitve je prisegel, da se ne bo nikoli več zaljubil, drugič - nikoli ne bo očka, saj naj bi imel premajhno število semenčic v spermi in tretjič - kot zagrizen New Yor-čan svojega mesta ne bo nikoli zapustil. A zgodi se vse troje. Na prvi pogled se zaljubi v Lexie, ki kmalu zanosi, se zaradi ljubezni preseli v podeželsko mesto, kjer se poroči, kupi hišo ... Edino pisateljska žilica ga v teh stresnih časih povsem zapusti. Dvomi, ljubosumje, nezaupanje se nato prikradejo v idilično ljubezensko razmerje ter ga skoraj uničijo. Nepričakovani preobrati prikličejo marsikatero solzico v oči, občudovanje, spoštovanje, ljubezen in zaupanje pa so tudi tokrat pravi piedestal zgodbe. KLADNIK, Darinka: Slovenija v zgodbah od - Odrasli / 94«.../...« -Zgodovina Knjiga v več samostojnih zgodbah, ki skupaj tvorijo celoto, prikazuje slovensko preteklost na nekoliko drugačen in nostalgič-no hudomušen način ter tako informira bralca s številnimi informacijami in dodatki za boljše poznavanje zgodovine, geografije, etnologije ...; skratka pripomore, da bomo odslej bolje poznali svojo domovino. Svoje mesto v njej so med drugim našle tudi naše Škale, razstavljeni mastodont v velenjskem muzeju, Mornova zijalka pod Belimi Vodami, Muzej premogovništva v Velenju in še bi se kaj našlo iz naše bližnje okolice. V knjigi so zanimive zgodbe razvrščene v tematsko pregledna poglavja, kot so zgodovinsko prelomni trenutki od prazgodovine do sedanjosti, naravne in kul- Zanimiva poučna slikanica izpod peresa nemške otroške in mladinske pisateljice Zollerjeve, ki je znana po svojih knjigah s tematiko nasilja. Vodi tudi izobraževanja za učitelje in starše na temo Živeti brez nasilja. Na platnicah in veznih listih slikanice, tako spredaj kot zadaj, knjigo krasijo pozitivne misli in nasveti, kako lahko zbe-reš moč in se braniš. V sami zgodbi nastopa deklica Kim, ki obiskuje vrtec. Na poti do tja in v vrtcu je večkrat deležna ustrahovanja s strani starejših otrok, zlasti Vide in Nejca. Kot že naslov pove, je Kim močna osebnost, ki kljub začetnemu joku najde v sebi pogum, da prepriča sebe, da je pogumna, da nosi v sebi skrite zaklade in da je sposobna marsičesa; tudi tega, kako zaupati vase in se upreti nasilju. Nauči se, da je pravzaprav ona izjemna deklica, ki je lahko v vsakem trenutku ponosna nase. Zato postane pogumna, nadlegovanje in ustrahovanje pa je ne moreta več prizadeti. DAVIS, Jenni: Najboljši koktajli od - Odrasli / 641 - Priprava živil Poletje je tu in z njim tudi prava poletna vročina. V teh soparnih dneh se prileže odličen koktajl, za katerega sploh ni nujno, da vsebuje tudi alkohol. Sezite po barviti in tudi sicer privlačni knjigi z naslovom Najboljši koktajli sveta, v kateri boste našli vse napotke, kako jih zmešati za vrhunski užitek. Več kot 150 najbolj znanih koktajlov sveta je pospremljenih z bogato fotografijo, s podatki o izvoru sestavin, stopnji zahtevnosti, predlaganimi triki in z različicami osnovnih receptov. Ugotovili boste, da ni treba biti barman ali imeti veliko predznanja, pomembne so predvsem želja, nekaj osnovnih pripomočkov, želene sestavine ter malo spretnosti in zabava se lahko začne. Poskusite, ne bo vam žal! a Darinka Bizjak Družinski vikend na Tuševem Vinska Gora, 27. junija - To soboto in nedeljo bodo člani Turističnega društva Vinska Gora na Turistični kmetiji Tuševo organizirali tradicionalen Družinski vikend. V soboto zvečer se bodo ob 18. uri pred Večnamenskim domom zbrali pohodniki, ki se bodo pod vodstvom Planinskega društva Vinska Gora odpravili na uro in pol dolgo pot do Turistične kmetije Tuševo. Istočasno se bodo pred večnamenskim domom zbrali tudi kolesarji in se mimo številnih znamenitosti povzpeli na 618 m visoko točko na Lopatniku- Tuševo. Tudi letos bo še posebej pestro nedeljsko popoldne. Družabno srečanje na kmetiji se bo začelo ob 14. uri. Obiskovalci bodo lahko sodelovali v športnih in družabnih igrah, ki jih bodo pripravili člani domačega Društva upokojencev. Člani Lovskega športnega društva bodo organizirali streljanje z zračno puško, člani Društva podeželske mladine pa bodo pripravili razvedrilna tekmovanja. Člani domačega gasilskega društva (PGD Vinska Gora) bodo pripeljali na ogled gasilski avtomobil in opremo ter prikazali temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja. Od 17. ure dalje bo druženje ob glasbi s plesom. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 25. junij 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Šaleška planinska pot X 16.00 eMCe plac Donerstag (Park s5 dogaja) 19.00 Amfiteater na promenadi Večeri v amfiteatru - Koncert Katrinas Petek, 26. junij 19.00 Amfiteater na promenadi Večeri v amfiteatru - Ritem Velenja (Anu, Matjaž Ograjenšek, Free Guns, DJ Mrky, Plesna šola MDance 20.30 Terasa Kavarne Lucifer Koncert Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj (31. PKP) 21.00 Terasa eMCe plac Tribute to (Park s5 dogaja) Sobota, 27. junij 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Raduha 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Tosc 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Košuta 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 9.00 Knjižnica Velenje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Zbirno mesto: parkirišče ob stadionu na postajališču Lokalca Tematsko turistično vodenje za občane: Športni utrip mesta na stadionu Velenje 10.30 Dvorana Centra Nova Kje je nosek, predstava za dojenčke in malčke do tretjega leta starosti 18.00 Vinska Gora - Tuševo Kolesarski vzpon in pohod na Tuševo 193C 2C3C 1C.CC B.l 14.CC 163C 18.CC KAC, Efenkova 61 b paLAČENka party Terasa Kavarne Lucifer XAZZ - Večer bossa nove, jazza in pop glasbe Nedelja, 28. junij 7.00 ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje - Prvenstvo Gorenja Velenjski grad Srednjeveški dan na Velenjskem gradu KAC, Efenkova 61 b Skupno vegetarijansko kosilo za vsakogar Tuševo Družinski vikend na Tuševem Park pred Gimnazijo Skrb za kožo med poletjem (Park s5 dogaja) Titov trg Velenje Skok v poletje / Koncert Klape Intrade s Tomislavom Braličem in Šaleškega študentskega okteta Ponedeljek, 29. junij 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice Kino Velenje Filmsko gledališče: komična drama Cena slave Terasa eMCe plac Reggae dan Torek, 30. junij 8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana 8. seja Sveta Mestne občine Velenje 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček - AVI 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Mali princ, predstava za odrasle in 2C.CC 21.1 mladino nad 10 let 21.00 Terasa eMCe plac Stonalizejšn, rock koncert ob zaključku dijaškega festivala Park s5 dogaja Sreda, 1. julij 10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Zabavna sreda: Se prideš igrat? 18.00 Mestni stadion ob jezeru 20. tradicionalni mednarodni atletski miting ŠOŠTANJ Četrtek, 25. junij X Ravenska pot Pohod po Ravenski planinski poti (lahka pot) Sobota, 27. junij 18.00 Račji otok ob Družmirskem jezeru Smallfest festival Ponedeljek, 29. junij 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Sreda, 1. julij 13.00 Središče za samostojno učenje Računalniška delavnica: Osnove računalništva 14.00 Kegljišče Šoštanj kegljanje Kegljanje na kegljišču ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 25. junij 9.00 Športni park v Šmartnem ob Paki Nogometni kamp Martinko Petek, 26. junij 9.00 Športni park v Šmartnem ob Paki Solčavska panoramska cesta vabi Solčava, 22. junija - V triletnem projektu je Občina Solčava uredila, in v ponedeljek uradno predala, javno infrastrukturo ob Solčavski panoramski cesti, ki velja za eno najlepših razglednih cest Sloveniji. Postala je nov integralni turistični produkt Solčavska panoramska cesta - Pot najlepših razgledov. Urejeno tematsko panoramsko cesto so uradno predali v ponedeljek. Panoramska cesta je dolga 37 kilometrov, začenja in končuje se v vasi Solčava. Območje premore bogato kulturno in etnološko dediščino Solčavskega, vrsto naravnih znamenitosti, z različnimi aktivnostmi, nastanitvami in lokalno kulinariko območja. Osrednji cilj projekta povečati turistično privlačnost, prepoznavnost in obiskanost območja. a tp Zelena vila na pohodu Velenje, 30. junija - Mladinski center Velenje na zelenici ob stranskem vhodu v njihove prostore na Efenkovi 61 ustvarja eko vrtiček. Na njem bodo pripravljali zanimive torkove vrtičkarske dogodke, ki so jih poimenovali »Zelena vila na pohodu«. Nanje vabijo v torek, 30. junija, ob 17. uri, ko pripravljajo čajanko, 14. julija, ko bodo v mizarski delavnici ustvarjali visoke grede, in 8. septembra, ko bodo udeleženci v kreativno predelovalni delavnici izdelovali vrtno pohištvo. Za eko vrtiček so se odločili, ker si želijo, da ta postane ne le prijeten kotiček za druženje, ampak tudi za izobraževanje o pomenu samooskrbe. a bš KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka TED 2 Ted 2 (ZDA) Komedija, 115 minut Režija: Seth MacFarlane Igrajo: Liam Neeson, Mark Wahlberg, Amanda Seyfried, Morgan Freeman ... Petek, 26. 6., ob 20.00 Sobota, 27. 6., ob 20.00 Nedelja, 28. 6., ob 18.00 JOKER Wild Card (ZDA) Kriminalka,triler, 92 minut Režija Simon West Igrajo: Jason Statham, Michael Angarano, Dominik Garcia-Lorido, Hope Davis, Stanley Tucci, Jason Alexander, Sofia Vergara, Anne Hecheidr idr. Sobota, 27. 6., ob 18.00 Nedelja, 28. 6., ob 20.15 KAPITAN SABLJEZOBI IN ZAKLAD LAME RAME Kaptein Sabeltann og skatten i Lama Rama (Norveška) Družinska pustolovščina s podnapisi , 97 minut Režija John Andreas Andersen, Lisa Marie Gamlem Igrajo: Tuva Novotny, Fridtjov Saheim, Anders Baasmo Christiansen, Odd Magnus Williamson, Pia Tjelta Petek, 26. 6., ob 18.00 Sobota, 27. 6., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 28. 6., ob 16.00 - otr. mat. Hit film meseca junija! JURSKI SVET 2D Jurassic World (ZDA) Akcijska ZF pustolovščina, 123 minut Režija: Colin Trevorrow Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Judy Greer, Jake Johnson, Vincent D'Onofrio, Katie McGrath idr. Ponedeljek, 29. 6., ob 17.30 ZGODBE O KONJIH IN LJUDEH Hross i oss (Nemčija, Islandija, Norveška) Nogometni kamp Martinko Sobota, 27. junij 9.00 Športni park v Šmartnem ob Paki Nogometni kamp Martinko Nedelja, 28. junij 9.00 Športni park v Šmartnem ob Paki Nogometni kamp Martinko Ponedeljek, 29. junij 7.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom X OŠ bratov Letonja Tabor za otroke od 1. do 5. razreda OŠ; DPM Šmartno ob Paki Torek, 30. junij 7.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom X OŠ bratov Letonja Tabor za otroke od 1. do 5. razreda OŠ; DPM Šmartno ob Paki Sreda, 1. julij 7.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom X OŠ bratov Letonja Tabor za otroke od 1. do 5. razreda OŠ; DPM Šmartno ob Paki Lunine mene Predstavili bodo brazilsko borilno v v» veščino Klub brazilskih borilnih veščin organizira v Velenju mednarodni predstavitveni dogodek pod vodstvom brazilskega mojstra, ki poučuje BJJ in capoeiro. Seminar ca-poeire in brazilskega jiu jitsa bo v soboto, 27. junija, ob 9. uri v telovadnici OŠ Livada na Efenkovi cesti 60 v Velenju. Poudarek bo na capo-eiri - tradicionalni brazilski borilni veščini. Da bi približali brazilski nacionalni šport (takoj za nogometom) tudi širši množici in jim pokazali sekvence capoeire, se bodo sprehodili po Velenju do Titovega trga, kjer bo ob 15. uri potekal predstavitveni capoeira show program. To bodo ponovili na plaži Velenjskega jezera, zvečer ob 20. uri pa bodo v Max klubu pripravili poku-šino brazilske hrane, seveda ob ritmih njihove glasbe. 2. julija, ob 4:21, polna Luna - Ščip CITY CENTER Celje • Petek, 26.6., od 14.00 dalje, kmečka tržnica • Nedelja, 28.6., 11. - 12.ure, raziskovalno nedeljsko dopoldne, igre in eksperimenti • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Lutke spet vabijo Celje - V Citycen-tru v Celju bodo v nedeljo, 28. junija, ob 13. uri otrokom pripravili lutkovno predstavo Nihče na tem svetu ne sme biti lačen, v izvedbi Gledališča Pravljičarna. Predstava bo na osrednjem prostoru Ci-tycentra. Romantična komična drama, 81 minut Režija: Benedikt Erlingsson Igrajo: Ingvar Eggert SigurSsson, Charlotte Boving, Helgi Bjornsson, SigríSur María Egilsdóttir idr. Petek, 26. 6., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 28. 6., ob 19.00 - mala dvor. CENA SLAVE Hross í oss (Belgija, Francija) Komična drama, 114 minut Režija Režija: Xavier Beauvois Igrajo: Benoît Poelvoorde, Roschdy Zem, Séli Gmach, Chiara Mastroianni, Nadine Labaki, Peter Coyote idr. Ponedeljek, 29. 6., ob 20.00 -filmsko gledališče a ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»WAS 24. junija 2015 Nagradna križanka Burritos and Slice & Stiskarna ***2nd RADIO VELENJE Zgooiio se je... od 26. 6. do 2. 7. - 26. rožnika 1799 se je na Vranskem rodil Peter Musi, učitelj, organist, strokovni pisec, publicist, pesnik, knjižničar, sadjar in bančnik, ki je večino svojega življenja preživel v Šoštanju. Med drugim je napisal abecednik "Navod v branje za mladost nedelskih šol", veliko pa je tudi dopisoval v Novice, Šolskega prijatla in v Drobtinice; - 26. junija 1965 je v Ljubljani umrl Davorin Ravljen, pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist, ki je bil rojen v Šoštanju. Kot novinar je služboval pri Jutru, Slovenskem poročevalcu in Tovarišu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi deli pa sta Mrtvi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom; - 26. junija 1999 je velenjski atletski klub na mestnem stadionu pripravil 4. mednarodni in hkrati 1. nočni atletski miting v počastitev praznika rudarjev, istega dne pa je bilo v Vinski Gori tretje srečanje slovenskih krajev z imenom Selo, Sela ali Sele, saj se eno izmed sedmih naselij Krajevne skupnosti Vinska Gora imenuje Janškovo selo; - prve studijske prostore Radia Velenje so uredili na vrhu takratne najvišje velenjske stolpnice na Šaleški cesti in jih svečano odprli Peter Musi (Foto Arhiv Muzeja Velenje) 27. junija 1975; - 27. junija 1978 je bila v Lokovici slovesnost ob začetku del pri izgradnji Šaleške magistrale na trasi med Lokovico in Gorenjem; - 27. junija 1983 so delavci Gradisa začeli v Velenju graditi podhod pod Kidričevo cesto; BURRITOS AND SLICE Tacitos, casiljada, burritosa, nachos krožnik, solate, sendviči, krompirček, pizze ... Delovni čas: pon. -pet.: 8.00 - 22.00. Sobota: 14.00 - 24.00. Nedelja: zaprto STISKARNA ***2nd Kavarna, sladoled, torte Slaščičarne Lili, trafika, fotokopiranje, vezava Delovni čas: pon. - petek: 6.00 - 20.00, sob. - ned.: 9.00 - 20.00 Titov trg 1 a, Velenje, na promenadi poleg Zdravstvenega doma 3GO INT d.o.o., Breška cesta 32, Polzela Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Burritos«, najkasneje do ponedeljka 6. julija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. - 28. junija 1950 so prebili zvezni rov med starim in novim jaškom velenjskega premogovnika; - 28. junija 1987 so v Škalah svečano odprli nov gasilski dom; - leta 1956 je 1. julija začela poskusno obratovati 1. faza šoštanjske termoelektrarne, ki je dajala v omrežje 30.000 KW električne energije; - 1. julija 1968 so začeli pokopavati na novem osrednjem pokopališču Šaleške doline v Podkraju; - radijska postaja Velenje se je prvič oglasila v sredo, 2. julija, leta 1975, ob 15.30 na UKV področju na frekvenci 88,9 mega-herzov; - 1. julija 1987 so v Krajevni skupnosti Šmartno, kot prvi v občini Velenje, dobili kabelsko televizijsko omrežje. a Damijan Kljajič ČETRTEK, 25. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 26. junija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 27. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. NEDELJA, 28. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 29. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. TOREK, 30. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 1. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 JPtdoa.PEdaia&m : I uho» 5-7 • 3325 Soibnj v 05 993 87 99 > v Šoštanju! Slaščice (torte, rezine, sadne kupe ...) Sladoled Drobno pekovsko pecivo (žemlje, rogljički, preste ...) Fino pekovsko pecivo (keksi, mini slaščičarsko pecivo) Kruh in žemlje iz pekarne Miš maš Postanite naročnik "•'^AS V veterinarska bolnica Šentjur C. Leona Dobrotinška 12, Šentjur 03 749 32 10 041 618 772 veterinarstvo.sentjur@siol.net www.vb-sentjur.si Med ostalim: ■ Zdravstveni in laboratorijski pregled živali ■ RTG slikanje skeleta in kolkov živali ■ Kirurški posegi na živalih ■ Diagnostika notranjih organov živali Ugodno - strokovno - živalim prijazno! Klasična mesnica v Starem Velenju trg 23, 3320 Velenje TSL§ ŒB 037B 08® Sveže meso za piknike Meso slovenskega porekla Delovni čas: Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto. 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 15. do 21. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka2 mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 24. 6. 2015, barve: CM K, stran 23 24. junija 2015 OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE V BLIŽINI Nazarij v Zgornjesavinjski oddam v najem hišo z garažo in vrtom. Gsm: 041 315 718 ali 041 783 696 PRIDELKI STO kock sena prodam. Cena za kos je 2,50 evra. Gsm: 040 976 311 JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 RAZNO MASAŽNI stol casada Germany prodam. 12 različnih masaž od vratu do podplata, 2 leti star, še 1 leto pod garancijo, kot nov in super cena 500 evrov. Gsm: 041 670 391 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 25. 6. - Ivana Apat, dr. dent. med., 27. in 28. 6. - Ana Božič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 habit nepremičnine Haut d.0.0, Koroika 48. Velenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Hišo, velikosti 226 m2, v Velenju na Konovem, K + P+M, parcela 932 m2, zgrajena 2004 , še ne-vseljena, ER: D (60-105 kWh/ m2a). Cena 190.000 evr. 3-sobno stanovanje v Šale-ku, 83 m2, adaptirano l. 2005, 4/4, energ. razred E: od 105 do vključno 150 kWh/m2a. Cena: 77.000 evr. PRODAJALNA LATKOVA VAS TV kanal Naš čas Mi ustvarimo sliko! 24 ur na dan 365 dni na leto • v analogni in digitalni shemi • vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih í+7 CVLLDChi i GARDENA Vrvica za baliranje: tip 400 tip 750 PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, Prebold | 03 777 14 23 | 051 665 566 | trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00 U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje več na *** ■ IM i m ■ m ■ www.habit.si info: 898 17 50 Spe energetika Spe vodovod in kanalizacija Spogrebno pokopališka dejavnost Sreklamacije glede obračuna za individualne hiše, blokovno gradnjo in industrijo Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. junija 2015, so: • Slavko Fišer, Bele vode, 59 a, 3325 Šoštanj (mobilni telefon); • Tone Zajc, Gaberke 10 a, 3325 Šoštanj (polnilec za mobilni telefon v vozilu); • Cilka Koštomaj, Uriskova 27, 3320 Velenje (folija za mobitel). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: TELEKOM SLOVENIJE 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. rc^ OGV-^ A Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. 03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. C MnGATEL Poslovna IP telefonija www.megatel.si * prodaja@megatel.si 03 777 00 77 nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje Cestitamo^aJHan državnosti! Profesionalno In s ploteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric JOŽE GORŠEK 11. 3. 1947 - 17. 6. 2015 Ob izgubi našega dragega Jožeta se iskreno zahvaljujemo za neme objeme, za topel stisk roke, izrečene besede tolažbe, podarjene sveče in molitev. Še enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN JELKI MALOVSEK 29. 6. 2005 ADOLFU 29. 7. 1968 VILIJU 13. 4. 2006 Mami, radi te imamo! Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 24 Ko nas nepovabljeno snemajo iz zraka Uporaba malih helikopterjev (trotov, kvadrokopterjev, dronov) s snemalnimi napravami tudi v Sloveniji narašča - Nas lahko snemajo tudi na domačem vrtu? - Zakonodaja žal še nedorečena Bojana Špegel Velenje - Januarja letos smo lahko v svetovnih medijih zasledili, da se je »kvadkopter« zaletel v Belo hišo. Seveda je nastala panika, ki se je polegla takoj, ko so v tajni službi ugotovili, kdo »ogroža« dom prvega moža v ZDA. Kamere, ki nas snemajo iz zraka in spominjajo na male helikopterčke, pri nas pogosto imenujejo kar »mali helikopter«, lastnik pa jih med snemanjem upravlja s pomočjo daljinskega upravljal-nika. Ker postajajo mali helikopterji cenovno sprejemljivi za mnoge, ki jih zanima sodobna tehnika, jih bomo zagotovo v bližnji prihodnosti še večkrat opazili. In se ob tem spraševali, kaj je dovoljeno z njimi početi (in posneti) in kaj ne. Kršitev zasebnosti in javnega reda in miru? Zgodilo se je v vročih junijskih dneh, ko je temperatura zraka presegla 30 stopinj Celzija. Občanka Topolšice se je hladila v bazenu na domačem vrtu, ko je nad njo začel krožiti mali helikopter. Ni se dobro počutila, ob tem pa se je spraševala, ali je dovoljeno, da nekdo tako nepovabljeno vstopa v njen intimni, zasebni svet. Poklicali smo na velenjsko policijsko postajo, kjer so nam povedali, da doslej še niso zabeležili pritožbe Šalečanov, ki bi jih nedovoljeno snemali iz zraka s pomočjo malega helikopterja. »Zakonodaja na tem področju je še močno nedorečena, izrecnih omejitev v trenutni zakonodaji ni. V takem primeru bi se lahko odločili za zasebno tožbo, saj gre za kršitev zasebnosti. Če koga moti, da ga snemajo iz zraka s pomočjo malega helikopterja, se lahko obrne tudi na nas, kjer lahko tak prekršek obravnavamo kot kršitev javnega reda in miru zaradi vznemirjanja,« so nam povedali velenjski policisti. V postopku bi morali torej dokazati, da nas je snemanje iz zraka na našem domačem dvorišču, kamor praviloma spustimo le tiste, ki jih sami hočemo, vznemirilo. Policisti pa bi ob prijavi seveda storili Pogovarjali smo se tudi z enim od lastnikov helikopterčka, ki tega pogosto uporablja za snemanje krajine, tudi v Šaleški dolini, posnetke pa kot oblikovalec uporablja za profesionalne namene. Povedal nam je: »Helikopterček lahko odlično posnema krajino, pri tem pa se žal zgodi, da kdaj preleti tudi zasebno zemljišče, kjer se na vrtu lastniki zagotovo počutijo varno. Čeprav ga daljinsko vodi snemalec sam, včasih ne moreš zakrožiti mimo hiš. Sam take posnetke vedno izrežem, nikoli jih ne uporabim. Lahko pa bi se, seveda, zgodilo tudi to«. Naš sogovornik je sicer prepričan, da večina lastnikov helikopterčkov, ki jih vsaj v Šaleški dolini še ni veliko, posnetkov ne izrablja, saj si kamere za zdaj večinoma kupujejo ljudje, ki posnetke res potrebujejo pri svojem profesionalnem delu, pri izdelavi video spotov in drugih reklamnih sporočil. vse, da bi izsledili lastnika malega helikopterja. Takoj pa bi odreagi-rali tudi, če bi mali helikopter preletaval področje, ki je potencialno nevarno za letalski promet ali če gre za varovano področje. Tam so preleti malih helikopterjev z zakonom že prepovedani. Očitno tehnika in njene možnosti v Sloveniji prehitevajo zakonodajalce, a če bo malih helikopterjev v zraku vse več, se bodo zakonodajalci morali lotiti tudi tega področja. > Pri naših južnih sosedih ugotavljajo, da se je igračka zelo razpasla. Samo nad Zagrebom ugotavljajo, da leta več kot 4.000 dronov, ki se uporabljajo za različne namene, tudi za prevoz droge. Iz kitajskih delov ga je možno narediti za manj kot 300 evrov. Že tako imamo ljudje občutek, da nas (pre)pogosto nadzirajo, ko se to preseli v naše intimne prostore, pa se večina počuti nelagodno. Sploh, ker nikoli ne veš, kje bodo »pristali« posnetki, za katere nismo dali nobenega soglasja. ■ Rokodelci so se predstavili Nocoj začetek 31. Poletnih kulturnih prireditev Velenje, 24. junija - Festival Velenje nocoj začenja 31. Poletne kulturne prireditve, v sklopu katerih se bo v dveh poletnih mesecih zvrstilo 60 dogodkov različnih umetniških zvrsti na številnih mestnih lokacijah. V več kot treh desetletjih so se Poletne kulturne prireditve v Velenju iz peščice dogodkov preoblikovale v bogat ciklus prireditev, ki prav vsakemu obiskovalcu zagotovijo in popestrijo vroče poletne dni. Nocojšnji otvoritveni dogodek bo pred domom kulture Velenje. Kulturno poletje bodo začeli s koncertom ciganske glasbe skupine Šukar in plesalk KUDa Balerina, ki se bodo predstavili v tematskem projektu Ciganka. Program letošnjih Poletnih kulturnih prireditev zajema raznoliko ponudbo žanrskih zvrsti in dogodkov, namenjenih vsem generacijam. Obisk dogodkov je večinoma brezplačen, z izjemo petih prireditev, ki jih organizator ugodno ponuja tudi v paketu Poletnega kulturnega abonmaja. Veliko programa je namenjenega najmlajšim. Vsako soboto bodo na travniku ob domu kulture Velenje potekale Lutkarije. Najmlajši bodo v dopoldanskem času lahko uživali na lutkovni ali igrani predstavi, ob torkih bodo v dopoldanskem in popoldanskem času na tej lokaciji potekale tematsko zasno- vane ustvarjalne Igranje. Osrednji programski del poletnih prireditev v Velenju so koncerti različnih glasbenih zvrsti, ki bodo na različnih lokacijah v mestu. Na prostem si boste lahko ogledali tudi niz gledaliških predstav, na Titovem trgu pa bo letos poletje popestril vizualno-ple-sni spektakel, ki ga bo z zastavami izvedla belgijska skupina 45 plesal- cev Aglaja. Na vili Herberstein bo lovski glasbeno-kulinarični večer, na katerem bo taktirko v rokah držal kuharski mojster Andrej Kuhar, eden glavnih igralcev na kuharskem parketu v Sloveniji in dobitnik več Michelinovih zvezdic. Čez poletje boste lahko uživali tudi ob ogledu filmov pod zvezdami. Ob kulturnem domu bo na ogled sklop devetih filmskih poslastic. ■ bš Velenje, 20. junija - Po tem ko je v aprilu in maju načrte za rokodelsko tržnico v Starem Velenju odplaknil dež, jim je minulo soboto uspelo. Krajevna skupnost Staro Velenje in Mestna občina Velenje sta tokrat tržnico pripravila v okviru iztekajočega se 8. Turističnega tedna v Velenju. Rokodelci so napolnili veliko Na šolah z omejitvijo vpisa so bili rezultati prvega kroga znani že minuli petek. Kandidati, ki v tem niso bili uspešni, lahko po vrsti rangira-jo 10 šol, na katere želijo prenesti prijavo v drugem vpisnem krogu. Rezultati tega vpisa bodo znani 29. junija. Takrat bodo lahko kandidati skupaj s starši dvignili prijavo iz stojnic, a žal med njimi ni bilo takih, ki bi obiskovalcem tudi pokazali, kako delajo. Večina rokodelcev je bila iz Koroške in ostalih delov Slovenije, domačinov med njimi tokrat ni bilo. Na ogled so bili leseni in glineni izdelki, izdelki iz slame, kvačkanje, pletenje, slike in še marsikaj. Organizatorji so poskrbeli za šole, na kateri so se prijavili, in jo prenesli na šolo, na katero so bili sprejeti v drugem krogu. Na Šolskem centru Velenje so omejili vpis le v športnem oddelku gimnazije, kjer bodo v drugem krogu sprejeli le še dva kandidata. Zaprt je tudi vpis v programih računalništvo, elektrotehnika ter bogat spremljevalni glasbeni program, zato se je v Starem trgu celo dopoldne »dogajalo«. Manjkali pa so obiskovalci, ki bi poplačali trud organizatorjev. Rokodelske tržnice se bodo enkrat mesečno vrstile vse do oktobra. ■ bš ■HCJJ gastronomsko-turistični tehnik, v vseh ostalih programih so še prosta mesta. Po končanem vpisnem postopku bo ministrstvo na svojih spletnih straneh 3. julija objavilo šole s še prostimi mesti. Vpis v te programe bo mogoč do 31. julija. ■ tp 20. mednarodni atletski miting Atletski klub Velenje pripravlja v sredo, 1. julija, z začetkom ob 19. uri na Mestnem stadionu v Velenju v sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije in Mestno občino Velenje 20. Mednarodni atletski miting. Najboljšim slovenskim atletom, ki se bodo lahko merili v svetovni konkurenci, se bodo pridružila številna mednarodno priznana imena kraljice športov. Skupaj bodo atleti zastopali več kot 20 držav. ■ mz Obiskovalci prve letošnje rokodelske tržnice so si z zanimanjem ogledovali lesene izdelke. Vpis v srednje šole Od 17. do 19. junija je potekal vpis v programe srednjih šol za šolsko leto 2015/2016, tudi v Velenju