ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXII | 11. avgusta 2023 - Buenos Aires, Argentina | Št. 13 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija NAJVEČJA UJMA V ZGODOVINI SLOVENIJE Slovenijo je pretekli teden doletela ena najhujših ujm v zgodovini. V dveh dneh je zapadla dvakratna količina padavin, ki so zapadle v lanskem poletju skupaj. Narava je pokazala svojo neverjetno moč, deroče reke so povzročile poplave in plazove. Rekordne padavine so bile posledica nadpovprečno toplega sredozemskega morja in hladnega zraka iz severa. Vlada je ocenila, da bo škoda rekordna. Žrtvam neurja poleg gasilcev, vojske in civilne zaščite pomagajo tudi Karitas ter nešteto število prostovoljcev. Ko je ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) opozorila, da se bližajo nevihte, si nihče ni predstavljal, da bo Slovenijo doletela najhujša ujma v 32-letni zgodovini. Skupna količina padavin je bila rekordna, v nekaterih krajih je v enem dnevu zapadlo več kot 250 litrov dežja na kvadratni meter. Padavine so bile posledice prihoda hladnega zraka ter južnega vetra, ki je iz morja v Slovenijo prinesel ogromne količine vlage, kar je povzročilo obilne padavine. Zaradi neurja in poplav je umrlo vsaj 4 ljudi. Materialne škode so – po oceni vlade – rekordne. Slovenska Karitas je ocenila, da je zaradi poplav in plazov resneje poškodovanih več kot 4000 stanovanj in hiš. Vlada je obljubila, da bo poleg gmotne pomoči predstavila tudi zakonske spremembe, da bi pomoč do ljudi prišla najhitreje.«Država bi s tem zagotovila, da bo prevzela stroške intervencije in sanacije. Občine pa bi tako lahko ukrepale takoj«, je izjavil predsednik vlade Robert Golob. Najhujši nalivi so se pojavili na Gorenjskem in Koroškem ter na območju Idrijskega, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, ki so povzročili poplavni val Gradaščice, Poljanske Sore, Savinje, Meže in Kamniške Bistrice. Poplave so povzročile tudi narasle reke Drava, Sava in Mura. Posledice dežja, plazov in poplav trpijo številni Slovenci: poplavljena polja, uničeni pridelki, poplavljene ali uničene hiše. Pri evakuacijah so sodelovali gasilci, policija, slovenska vojska, civilna zaščita in prostovoljci. Slovenski škofje so pozvali vse Slovence k solidarnosti preko slovenske Karitas, ki že zbira sredstva za pomoč najbolj ogroženim. Slovenci so pokazali svojo solidarno plat, do izida te številke je samo preko Karitas bilo zbranih 1.564..631 evrov. Mnogi prostovoljci se zbirajo za pomoč pri obnovi domov in objektov, ki so bili prizadeti v neurju. V Slovenijo je prihitela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in obljubila visok paket sredstev za odpravljanje posledic poplav. Tudi papež Frančišek je pokazal, da je blizu žrtvam poplav. Izjavil je, da moli za ćrtve in izraža duhovno bližino njihovim družinam in vsem, ki trpijo zaradi teh nesreč, obenem pa se je zahvalil vsem, ki prizadetim nudijo pomoč, še posebej prostovoljcem. Vlada je ponedeljek, 14. avgusta, razglasila za Dan solidarnosti in dela prost dan, da lahko vsak Slovenec solidarno pomaga bližnjemu v stiski. Do sedaj je delalo že več kot 22.000 prostovoljcev. Martin Golob, priljubljeni župnik v Grosupljem je s skupino 35 prostovoljcev pomagal na Koroški. Za Družinio je izjavil: “ Bila je lepa šola za vse nas, da smo konkretno pristopili k ljudem. Nekaj dvorišč smo očistili z bagerjem, drugje smo z lopatami čistili mulj. Bili smo zelo pridni in zelo sem ponosen na te moje mlade, ki so res delali kot še nikoli.” Tudi “argentinski” Slovenci - predvsem mladi- so se organizirali in šli na prostovoljno delo po okolici Ljubljane in na Koroško. Slovencem po svetu pa se priporočamo v molitev! Na naše pismo se je odzval tudi škof dr. Anton Jamnik, odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu. Hvaležen sem Slovencem v zamejstvu in po svetu, da so v zahtevnih časih preizkušenj na različne načine povezani z vsemi, ki so jih prizadela neurja. Čas stisk in preizkušenj nas na poseben način povezuje v eno domovino, ne glede na to, na katerem koncu živite dragi rojaki. Slovenci v Argentini ste tudi sami zaradi zahtevnih družbenih razmer in mnogi socialnih stisk sami včasih v težkem položaju, prav zato nam vaša bližina, duhovna povezanost in druge oblike pomoči, še toliko več pomenijo. Iskrena hvala vam, da skupaj hodimo kot občestvo, v lepih trenutkih, pa tudi tistih, ki so nam težje razumljivi. Sv. Janez Pavel II. je zapisal, da, če bolečino nosimo skupaj s Kristusom, potem to postane »odrešujoča bolečina«. Bog dan, da bi imeli to vero in močno upanje. Prisrčen pozdrav v drago Argentino, Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof Želiš pomagati prizadetim v poplavah? Svoj prispevek lahko oddaš v slovenskem domu (če je mogoče v evrih ali dolarjih). Namenili ga bomo Slovenski Karitas. Poroča: Jože Jan Besede ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Slovenci v Argentini smo izrazili solidarnost z rojaki v stiski. Buenos Aires, 08. avgusta 2023 Spoštovani dr. Robert Golob predsednik vlade Vlada Republike S lovenije Društvo Zedinjena Slovenija, krovna organizacija, ki povezuje domove in društva slovenske skupnosti v Argentini, Vam izreka vso solidarnost ob veliki vremenski katastrofi ki je doletelo našo domovino Slovenijo. Pridružujemo se želji vseh Slovencev dobre volje, ki hočejo strniti moči in na katerikoli način pomagati vsem prizadetim rojakom, da bo Slovenija zopet pokonci. Pomoč bomo kanalizirali preko slovenskih človekoljubnim organizacijam da čim prej pride do najbolj potrebnih. Pogumno Slovenija! Naš dom San Justo Slomškov Dom Slovenska Pristava Slovenski dom San Martin Hladnikov dom Slovenski dom Carapachay Jure L. Komar Predsednik OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE V petek, 9. junija, se je v prostorih Slovenske hiše vršil 74. občni zbor društva Zedinjena Slovenija. Po sveti maši so odborniki prisotnim podali poročila o delu, ki ga je odbor opravil v preteklem poslovnem letu; v nadaljevanju objavljamo povzetke teh poročil. Tajnik Karel Groznik je poročal, da se je odbor skozi poslovno leto 2022 zbral na 11 rednih sejah. Med pomembnimi dogodki in prireditvami, pri katerih je društvo sodelovalo je omenil Misijonsko tombolo, ki se je vršila v Slovenskem domu v San Martinu, praznovanje dneva državnosti, obisk škofa Antona Jamnika, odgovornega za Slovence po svetu, Slovenski dan na Pristavi, z obiskom ministrice Tanje Fajon. Predsednik društva Jure Komar se je odbornikom zahvalil za vse delo, ki je bilo opravljeno z veliko odgovornostjo ter slovenskim domovom in organizacijam za složno sodelovanje skozi leto. Izrečena je bila tudi zahvala Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo našim dejavnostim. O delovanju slovenskih sobotnih šol je poročala šolska referentka Luciana Servin: pouk je potekal skozi 30 sobot, med marcem in novembrom. Šole je obiskovalo 165 otrok, zanje je skrbelo 44 učiteljev. Skupne prireditve za otroke so se vršile ob začetku šolskega leta in meseca septembra na Slomškov dan, skupni šolski izlet je pa bil v mesecu oktobru. Ravnateljica Slovenskega srednješolskega tečaja Julka Furlan je poročala, da je v letu 2022 tečaj obiskovalo 63 dijakov, poučevalo je 13 profesorjev. Med pomembnimi dogodki je omenila: dan duhovnosti (7. maja), nastop skupine RAST na dan državnosti (25. junija), bralno delavnico z urednico iz založbe Malinc Polono Konjedic (15. oktobra), obisk v Cottolengo Don Orione, srečanje s p. Miranom Žvanutom in Marjanom Kokaljem, zaključno prireditev (11. novembra) ter sv. birmo (27. novembra). Po poročilih so prisotni odobrili delo odbora skozi poslovno leto 2022, predsednik Jure Komar se je ponovno zahvalil za vse, kar je bilo narejeno. Prisotni so tudi podprli objavo izjave ob odpovedi Dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki se je nekaj tednov prej zgodila v Sloveniji. S tem je bil zaključen 74. društveni občni zbor. STRAN 2 1 1 . AV G U S TA 2 0 2 3 | S V O B O D N A S L O V E N I J A MLADCI IN MLADENKE V PRVI POLOVICI LETA Ob zaključku prve polovice leta se skupina Mladcev in mladenk oglaša, da z vami deli doživetja prvih dejavnosti v letu 2023. Vsako leto je za nas polno navdušenja po novih in zanimivih idejah. Smisel naše skupine je, da družimo nastnike in jih spremljamo pri dozorevanju. Leto smo začeli 5. marca s počitniškim izletom, ko smo se v velikem številu odpravili na kratko pot do domačije lazaristov “Maria Reina” v Glewu. Tam smo uživali krasen sončen dan v bazenu, z igrami, da se bolje spoznamo in tudi preživeli dan ob športu, razgovoru in počitku. Ob koncu srečanja je g. Toni Burja CM daroval sveto mašo; hvaležni smo mu, da je prišel in se nam pridružil. Po maši smo malicali in se odpravili na pot domov, ker so nas starši že nestrpno čakali. Nekaj tednov pozneje smo se spet srečali, tokrat v Slomškovem domu. Prenočili smo od 25. do 26. marca, se skupaj igrali iskanje zaklada, namizne igre, uživali šport in okusno večerjo. V nedeljo zjutraj je g. Franci Cukjati daroval sveto mašo, otroci / mladci pa so sodelovali s petjem, branjem in prošnjami. Nato smo skupaj zajtrkovali in tako zaključili srečanje. Naslednje srečanje je bilo v soboto, 3. junija, v Našem domu v San Justu. Po pouku na SSTRMB smo se Mladci in mladenke pripeljali v dom, na dvorišču smo delili igre in pice. Igrali smo se kahoot in se v lepi družbi veselili. Na dan prijateljev, ki ga praznujemo 20. julija, smo se spet srečali v Slomškovem domu. Za to priliko smo morali voditelji in mladci nositi kostume. Ob okusni večerji in zanimivih igrah smo skupaj preživeli lep dan. Kot zadnje srečanje v tej prvi polovici leta in zaključek zimskih počitnic smo se pa odpravili na Našo domačijo v Virrey del Pino. Kljub zimskemu vremenu smo v naravi delili sobotni dan. Imeli smo igre na prostem, kuhali smo testenine in delili malico, za katero je vsak prinesel jed ali pijačo, katere ime začenja z začetnico lastnega imena. Pogovarjali smo se o vsem, kar smo doživeli v tej prvi polovici leta in o tem, kaj želimo za naprej. Vsi smo navdušeni nad tem, kar nas še čaka in nestrpno pričakujemo potovanje v mesecu decembru. Želimo se zahvaliti staršem, ki sodelujejo, da se naša skupina še vedno razvija in da lahko preživljamo čas v lepi in zdravi družbi. Skupina Mladcev in Mladenk MESEC JULIJ V HLADNIKOVEM DOMU ODKRITJE DOPRSNEGA KIPA FRANCETA PREŠERNA V BERNALU V nedeljo, 2. julija smo, kot vsako leto, z veseljem pripravili tradicionalne domače »koline«. Letos je glavno vlogo prevzel naš dragi Valentin Grbec, znan tudi kot Wis, ki je bil odgovoren za organizacijo celotne prireditve. Fantje in možje so bili navdušeni nad to klasično dogodivščino, zato so v prelepem razpoloženju pomagali in se zelo potrudili, da je bil dogodek izpeljan brezhibno. Domače krvavice in mesenice so bile pripravljene po starih receptih naših dedkov in pradedkov. Dne 16. julija t. l. se je v okviru proslavitve 80. obletnice obstoja Slovenskega prekmurskega društva v Bernalu svečano odkrilo doprsni kip našega velikega pesnika. Na trgu Plazoleta Republica de Eslovenia na križišču ulic Cerrito in Dardo Rocha v Bernalu se je ob prisotnosti veleposlanika RS v Buenos Airesu pričel dogodek ob enajsti uri dopoldne. Zapelo se je obe himni in dvignilo obe zastavi, ki sta ju nosila Carlos Cigoj in Sandra Cesnik, nakar so sledili govorniki: Ezequiel Arauz v imenu županje mesta Quilmes, Mayre Mendoze; Fernando Collizzolli (Director General de Relaciones Institucionales), ki je kot zanimivost omenil, da je prav Quilmes mesto, kjer se je naselilo največ najrazličnejših priseljencev, ter da ima tudi zato poseben oddelek (Svet skupnosti), organizacijo, katere del je tudi prekmursko društvo skupaj z drugimi skupnostmi v Quilmesu; predsednica društva Miriam Banko; ter veleposlanik Alain Brian Bergant, ki je po nagovoru v kastiljščini celo recitiral Vrbo, rekoč, da s tem prisotni neslovensko govoreči dobijo vtis, kako se to sliši v slovenščini. Naše kuharice pa so skrbno pripravile zelo pričakovane kremšnite, pražen krompir, ter kislo zelje. Nameravamo to tradicijo ohranjati še mnogo let, saj nihče ni manjkal, vsi člani so prišli po okusno hrano. Slovenski duh je še vedno živ in močan v naših srcih. V soboto, 29. julija, smo imeli veliko čast, da nas je obiskala Lic. Sonia Tomazin ob izidu njene nove knjige »Sentirse bien es posible«. Ljudje so izredno točno prišli ob 16. uri, in tako se je začel navdušujoč pogovor in delavnica o pravilni drži in mišičnem sproščanju proti stresu. Predavateljica je bila zelo navdušena nad sodelovanjem ljudi, ki so aktivno postavljali vprašanja in delili svoje izkušnje. Poudariti je treba, da je bila tema izjemno zanimiva za poslušalce, saj so bili vsi vpleteni v živahen in poučen dialog. Poleg pogovora in videoposnetkov so bile na sporedu tudi vaje, kjer so vsi prisotni z velikim navdušenjem izvajali te prakse. Sonja in vsi prisotni so bili zelo hvaležni za tehnični del (platno, zvok, projektor, mikrofon), ki sta ga organizirala fanta iz Doma (Fede Cerar in Jeremías Žitnik). Ves čas pogovora je vladalo izjemno dobro vzdušje, polno pozitivne energije. Ob zaključku dogodka smo se vsi veselili priložnosti, da si privoščimo skodelico čaja in okusno domače pecivo. Ta prijeten trenutek je le še pripomogel k že tako lepemu doživetju. Počutili smo se zadovoljni in povezani, saj smo skupaj preživeli čudovito popoldne v Hladnikovem domu. Najlepša hvala Sonji Tomazin za tako koristno predavanje! Cenimo njeno strokovnost in predanost, ki je pripomogla, da smo se veliko naučili. Izrazimo hvaležnost za njeno trdo delo in pripravljenost deliti svoje znanje z nami. Kip Veleposlanik med govorom Miriam Banko med govorom V dvorani doma K.G. Prva komisija ob ustanovitvi društva Projekt za kip je predstavila Malena Cané Tomšič, odobrila pa ga je celotna komisija društva. Kip je financiral Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter je bil naročen pri kiparju Gustavu D'Anielu Goldesu. Za postavitev kipa na tem javnem mestu pa je poskrbela svetnica Belén Maron. Ob končani prireditvi smo vsi navzoči bili povabljeni v prostore društva, kjer je bila na dolgi mizi pripravljena zakuska in pijača. Kot vedno se je razvil živahen pogovor. Naj še omenimo, da se bo v okviru jubileja tudi predvajalo slovenski film, priredilo tekmovanje v risanju, 6. avgusta pa bodo v domu vsakoletne koline ter hkrati obeležitev te pomembne okrogle obletnice. Rok Fink Lektoriranje: Tjaša Lorbek STRAN 3 S V O B O D N A S L O V E N I J A | 1 1 . AV G U S TA 2 0 2 3 OkrOgle OBLETNICE | Giovanni Antonio Scopoli ( 1 7 2 3 - 1 7 8 8 ) leto je dobil službo prvega stalnega zdravnika pri rudniku živega srebra v Idriji. Rudniška uprava ga ni zelo dobro sprejela, ker je zahteval primerne pogoje za delo. Ker mu zdravniška služba ni prinašala pravega zadoščenja se je posvetil naravoslovju. Leta 1973 je prevzel pouk kemije in metalurgije za učence rudarstva v Idriji. Leta 1769 je odšel za profesorja metalurgije na Slovaško. Leta 1776 je sprejel mesto profesorja kemije in botanike na univerzi v mestu Pavia, kjer je uspešno deloval vse do svoje smrti 8. maja 1788. Scopolijevo delo Pred 300 leti se je rodil naravoslovec in zdravnik Giovanni Antonio Scopoli. Čeprav je po rodu Italijan, je bil prvi stalni zdravnik v Idriji, je eden najpomembnejših evropskih naravoslovcev in je postavil temelje medicine, botanike, kemije, metalurgije, geologije in veterine na Slovenskem. Napisal je prvo znanstveno delo o naravi Slovenije (»Flora Carniolica«), v kateri je opisal okoli 1.100 rastlinskih vrst s severozahodnega dela Slovenije. Opisal je tudi več kot 350 živalskih vrst. Scopoli velja za začetnika slovenske naravoslovne terminologije ter vzor kasnejšim naravoslovcem. Scopoli je izdal 21 znanstvenih knjig. Ob svojem delu kot zdravnik je kot navdušen botanik prepotoval Kranjsko v vseh smereh ter sadove svojih opazovanj in odkritij objavljal v knjigah. Leta 1760 je izdal knjigo »Flora carniolica« (Kranjske rastline), prvo znanstveno delo o naravi Slovenije in s prvim slovenskim botaničnim imenoslovjem. V njej je opisal 756 vrst cvetnic in 256 necvetnic. Pri znanih rastlinah je dodal še takratna slovenska imena. Leta 1761 je v Benetkah izšla knjiga »De Hydrargyro Idriensis« (O idrijskem živem srebru), v kateri poleg opisa idrijskega živega srebra in vitriola govori o merkurializmu – zastrupitvi idrijskih rudarjev s hlapi živega srebra, težave, ki jih zastrupitev povzroča (tresenje, slinjenje, suhi kašelj, težko dihanje, nemirno spanje). Navaja tudi način zdravljenja, zato knjiga velja za temeljno delo o medicini dela. Leta 1763 je izšla na Dunaju knjiga »Entomologia carniolica« (Kranjske žuželke), v kateri opiše 1153 vrst žuželk in velja za prvo monografijo o žuželkah in drugih členonožcih na Slovenskem. Botanik in zoolog Po Scopoliju je danes poimenovanih pet rastlinskih rodov in 90 rastlinskih vrst. Med njimi so drevesne vrste, kot so lipa, ruj, črni gaber, siva vrba, bradavičasta trdoleska in številne zelnate rastline.Kraljica Scopolijevih opisanih rastlin pa je brez dvoma kranjska bunika ali kranjski volčič, ki v latinskem imenu nosi naravoslovčevo ime: Scopolia carniolica: ima 2 cm. dolge zvonaste cvetove rjavo vijolične barve, ki so v notranjosti rumenkasti. Zanimivost te rastline je, da je Giovanni Antonio Scopoli se je rodil 3. junija 1723 v mestecu Cavalese na Južnem Tirolskem. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, srednjo v Trentu, nato pa študiral medicino v Innsbrucku. Leta 1753 je opravil izpite na dunajski univerzi in s tem dobil pravico za delovanje po vsem cesarstvu. Že naslednje zelo strupena. Alkaloid skopolamin, ki ga pridobivajo iz te rastline, povzroča izgubo spomina in halucinacije. Nekoč so jo uporabljali kot anestetik, danes pa se uporablja proti slabosti in v oftalmologiji. Obstaja tudi endemična različica kranjske bunike z rumenkastimi cvetovi, imenovano Scopolia carniolica f. hladnikiana, ki je zunaj meja Slovenije še niso našli. Med raziskovanjem slovenskega rastlinstva je Scopoli opisal tudi živali, ki danes nosijo njegovo ime: Scopolijev lepi volkec (Pisaura mirabilis) – precej velik pajek vitke postave in dolgih nog, ter metulj Scopolijev zlatook (Lopinga achine), zavarovana vrsta metuljev, ki ob počitku zapre krila in na njih pokaže obrobljena očesca, ki prestrašijo plenilca. Pripravil: Jože Jan Viri: Wikipedia, Slovenska biografija, Ognjišče, Gore-ljudje, d-lib.si RAZMIŠLJANJA | Politična korektnost, resnica in ljubezen Martin Sušnik | Filozof Dragi bralci, začenjamo z objavo serije razmišljanj našega filozofa Martina Sušnika, ki jih je pripravil za Slovenski čas, mesečno prilogo tednika Družina. Z dovoljenjem založbe nam jih je avtor posredoval tudi za naše bralce, za kar se mu iskreno zahvalimo. Vam pa želimo bogato branje! Pojem »politične korektnosti« ima že nekaj let življenja, denimo približno pol stoletja, od kar so ga levičarji najprej uporabljali v debati med socialisti in komunisti, poslej so ga pa predvsem uporabljali desničarji proti levičarski »kulturni revoluciji«, sredi katere se nahajamo še danes. Dosti se je o tem že pisalo in govorilo, a dovolite, da se še enkrat na kratko ustavimo pri tem. Kot vemo, se politična korektnost nanaša na nenapisana pravila družbene olike in tudi na politične ukrepe, katerih namen je preprečiti žalitev in diskriminacijo določenih oseb ali skupin, zlasti manjšin, ki so (ali so kdaj bile) v ranljivem ali poškodovanem položaju. Gre za to, da preprečimo določene izraze (in celo misli...), ki bi lahko za ranljive manjšine bile žaljive ali napadalne. Da v določeni družbi obstajajo mnenja, ki niso »dovoljena« in so torej »nepravilna« seveda ni nič novega. Cenzura je stara zadeva. Njena praksa je običajno bila v rokah prevladujočih sil, ki so iz uradnega mesta imele možnost totalitarno nadvladovati nad tem kar ljudje govorijo, pišejo in učijo. In običajni argument za to cenzuro je slonel na tem, da določen govor (in torej določena misel) ni bil sovpaden z »resnico«, ki jo je sleherni režim nameraval vspostaviti kot tako. Cenzura je merila na to kar je bilo (v tem smislu in z narekovaji) »neresnično«, se pravi zmotno ali lažnjivo, in je bilo torej nepravilno, nevarno in potemtakem prepovedano. Sodobna politična korektnost pa kaže, da ima svojevrstne posebnosti. Vsaj v svojem diskurzu se večinoma ne izraža v pojmih resnice-zmote. Dejansko ne skrbi za to, ali so te misli in mnenja, ki jih »odsvetuje« resnična ali zmotna, ker tu ne gre za resnico, temveč za preprečenje žalitve, kot rečeno. Njen argument je moralne zvrste in to na tak način, da se njena moralna pravila ne samo ne opirajo na resnične argumente, temveč tako, da celo pojem resnice zavračajo. V zadnjih desetletjih je v mnogih krogih že sam pojem »resnice« postal »žaljiv« in vsakdor ki določeno mnenje zagovarja ker ga ima za »resničnega« je zaradi tega smatran kot funtamentalist, netoleranten, napadalec, nasilen človek in torej ne-korekten. Tako se danes ne prepoveduje določene misli ker bi ta bila domnevno zmotna ali lažnjiva, temveč samo zato, ker jo njen pristaš ima za resnično. Logika je obrnjena: politična korektnost ima že v naprej svoje zaključke, šele potem pa išče (če ji je treba) premise. V tem smislu, to pa ni novo, je dokaj religiozna. Moram reči, da sem prepričan da tudi stari totalitarizmi niso imeli pristnega odnošaja z resnico, saj so bili izrecno vsiljevalni, in resnica nima z vsiljevanjem nobene zveze. Morda so pa, vsaj do neke mere, še vedno verjeli da se jim za resnico gre, in so dejansko v njenem imenu počenjali svoje zločine. Dandanes je pa sam pojem »resnice« postal ne-korekten v imenu nekega relativističnega pojmovanja demokracije. Se pravi, kot opaža španski filozof Higinio Marín, da se ta cenzura politične korektnosti, ta preveza oz. mašilo, katerega se poslužujejo določene prevladujoče ideologije opravlja v zahodnjih državah, ki naj bi sprva bile demokratične, ravno v imenu te demokracije. Tako pa pridemo do očitnega paradoksa: v imenu demokracije, tolerance, pluralizma in spoštovanja ranljivih manjšin nastane družba, ki pospešuje enoumje, netolerantnost do tistega, ki se s temi (manjšinskimi?) ideologijami ne strinja in, konec koncev, poskus namestitve nove »zdrave pameti«; se pravi, gre za novi način totalitarizma. Zlasti ko najprej neformalni politični koretnosti polagoma uspe vstopiti v uradne ustanove (se pravi, da se določena ideologija »inštitucionalizira«) in doseže stališče uradnega zakona, kot v zadnjih letih opažamo v marsikateri državi »svobodnega zahoda«. Tako dandanes marsikje človek tvega svojo častno ime, službo in celo svobodo če se proti določeni ideologiji izraža (včasih zadostuje le s tem, da se z njo izrecno ne strinja), brez možnosti, da bi vstopil v debato o resničnosti te ideologije, ker je pač resnica bila že vnaprej izključena. Ta človek mora torej biti pripravljen na svojevrstno mučeništvo, če ima svoje principe dovolj globoko v srcu utrjene, kar pa seveda ni enostavno, sploh pa v kulturi všečkanja, v kateri javna cenzura z lahkoto zapelje k auto-cenzuri in človeka porine h konformizmu, tako da končno izgubi že ne službo ali zunanjo (fizično) svobodo, temveč notranjo svobodo in lastno mišljenje. »Toleranca bo pripeljala do tega, da bodo pametni ljudje imeli prepovedano misliti, da ne žalijo bedake« je svaril Dostojevski, in stavek nam žal zveni zelo aktualen. Tako zna politična korektnost zapeljati v razosebljanje, kar je tudi značilno za totalitaristične sisteme, in vse to v imenu spoštovanja, dobrote in ljubezni do bližnjega. Protislovje je očitno. Če so stari totalitarizmi, v imenu ljubezni do neke (domnevne) »resnice« sovražili, izključevali in zavračali bližnjega, opažamo da se dandanes v imenu neke (domnevne) ljubezni do bližnjega sovraži resnico in v imenu vključevanja se pa prav tako izključuje. Jedro tega protislovja v konkretnem, vsakdanjem življenju smemo najti v notranji filozofski kontradikciji, kajti ljubezen sloni na dobroti, moralna dobrota pa sloni na zadetem (resničnem) odnosu z ontološko dobroto bitja, se pravi z realnostjo. Zato so klasični misleci imeli na jasnem, da so resnica, dobrota in bitje neločljivi pojmi (t. i. trascendentali). Resnica je bitje samo v kolikor je umljivo, (ontološka) dobrota pa bitje v kolikor je ljubezni vredno. Potemtakem ni možna prava (moralna) dobrota brez resnice. Če kdo pristno ljubi, se pravi nekomu želi dobro, to pomeni da mu želi kar je zanj resnično dobro, in tako pospešuje rast njegovega resničnega bitja. Vsakršno iskanje dobrote (pa tudi če je sprva morda iskreno) ki pa sloni na relativizmu, konstruktivizmu ipd. (to se pravi, na nihilizmu in torej na zanikanju objektivnega bitja) po svoji notranji logiki doprinese nadvladovanje, borbo interesov, manipulacijo, skatka nasilje (pa naj bo to izrecno ali prikrito). Imejmo pa tudi na jasnem -zlasti tisti, ki se proti sodobni politični koretnosti na en ali drugi način borimo in smo do sodobnega nihilizma kritični- da, tako kot dobrota zahteva resnico, tudi resnica zahteva dobroto. Naj ne bo naša borba za resnico prikrita ambicija, želja po prerekanju, napuh ali nečimrnost. Pravi Guardini, da tudi resnica lahko rani, potre in ruši, če jo uporabljamo kot kol v naših rokah. In nas spominja, da smo poslani kakor ovce med volkovi, a moramo biti preudarni kakor kače in nepokvarjeni kot golobje. »Kar mora biti rečeno naj bo rečeno, pa četudi je težko. Je pa tudi dobro, da izprašujemo sami sebe in pregledamo če naši izrazi pristno izhajajo »iz resnice«. Moramo govoriti resnico, vendar »preudarno«, kar v tem slučaju pomeni »z ljubeznijo«. STRAN 4 KOLEDAR 12. avgusta V Slomškovem domu: “Idealni soprog” (Oscar Wilde; režija: M. Zurc) 18. avgusta Koncert Mendoških Škrjančkov v Našem domu San Justo 19. avgusta 54. Pevsko Glasbeni Večer 20. avgusta Romanje v Lourdes 20. avgusta Koncert Mendoškega zbora “Škrjančki” na Pristavi 21. avgusta V Našem domu: “Idealni soprog” (Oscar Wilde; režija: M. Zurc) 27. avgusta Mladinski dan v San Martinu OSEBNE NOVICE SMRT 8. avgusta 2023, v 89. letu starosti, je odšla v večnost Mirjanka Bajlec Voršič. Naj počiva v miru. 1 1 . AV G U S TA 2 0 2 3 | S V O B O D N A S L O V E N I J A “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” PREGOVORI IN CITATI PES 21. julij je svetovni dan psov. Ustanovljen je bil leta 2004, da se ta dan počasti človekovega najboljšega prijatelja. Namenjen pa je tudi ozaveščanju o ogromnem številu kužkov, ki v zavetiščih čakajo na posvojitev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da 70% psov na svetu nima doma. Trenutno je na svetu približno 300 milijonov psov. Imamo policijske pse, gasilske pse, pse vodnike in pse spremljevalce. Poznamo mnogo »slavnih« psov (Lassie, Hachiko, Beethoven, Einstein, Clifford, Sultan, Snoopy, Scooby-doo, Odie, Goofy, Pluto – lahko bi našteval še in še), vendar imamo najbolj radi tiste, ki jih imamo doma. Tako je v knjigi »Naš pes« razmerje med otrokom in psom Belinom opisal Narte Velikonja, slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki so ga leta 1945 komunisti obsodili na smrt in ustrelili: »Doma so sklenili, da moram v šole. Ne rečem, da nisem šel rad, samo da bi kdo šel z menoj! Da bi bilo nekaj takega z menoj, kar sem imel doma. Govorimo naravnost: če bi šel z menoj Belin! Zvečer pred odhodom sem mu dal sladkega mleka in ga pestoval, da se je še mačku Risu zdelo čudno. Potem sva šla pod veliko češnjo kraj hiše. Vsem, bratoma in Belinu, sem pripovedoval, da bom kaj prinesel iz mesta. Tistega večera ne bom pozabil. Zvezde in oblaki so imeli svoj posebni sij, ki ga nisem nikoli več videl. Belin se je izmotal iz mojih rok, zabevskal, hitel po Bregu in ” obstal. Nekaj je vihralo med razori. Belin je lajal nad neznano belo prikaznijo na njivi. Nekaj je blestelo: majhno in ponižno. Nazadnje smo se le ojunačili, da smo šli bliže: bila je moja knjiga o velikanih, ki žrejo majhne ljudi. Ko smo pobrali knjigo, so nas klicali. Zjutraj zgodaj sem moral iti. Bratca sta še spala, Belin se mi je motal okoli nog. Več je pojedel mojega zajtrka kakor jaz ter me zaupno gledal. Da bi kdo videl njegove oči! Mavrica se mu je preletavala; ko je naslonil glavo na moja kolena, sem se obrnil v stran. Videl sem skozi solze, da imajo tudi drugi solzne oči. »Čas je!« je rekel oče. »Čas je!« je prikimala mamina mama. »Belina pa zaprite, da ne bo tekel za nama!« je dejal oče. Potem so zaprli Belina in jaz sem šel. Bilo je še mračno. Skrivaj sem se oziral, ali gre pes za menoj. Meni se je zdelo, da bi takrat moral Belin z menoj! O, njivam in okleščencem na Bregu, grobljam in leskam na ozki stezi v rebri in cesti v Čavnu sem na tihem z nerazumljivim ponosom pripovedoval, da grem v šole; toda če sem pomislil na Belina, se mi je nekaj upiralo v grlu. V Bregu sem videl bel školj. Belin je, sem si mislil. Takoj sem se grenko zavedel, da so ga zaprli. Saj bi pritekel, če bi bil prost. Zdelo se mi je, da so ga prikovali tisti strašni velikani, ki žro majhne ljudi. V Alojzijevišču mi je bilo zelo dolgčas po njem. Zelo dolgčas, pravim, in sem imel solze, če sem gledal Čaven iz Gorice. Ko me je sestra Anakleta našla, sem dejal, da mi je padla v oko mušica in da je sonce v Gorici močno, bolj močno kakor pri nas. Ali naj bi ji povedal, da vidim Belina, kako sedi v Bregu in čaka!? Nihče ne bi razumel, kako je bilo malemu dečku hudo.« O kužkih najdemo veliko pregovorov in citatov: • Najboljša stvar človeka je njegov pes. (francoski pregovor) • Če vzamete psa z ulice in ga nahranite vas ne bo ugriznil. To je osnovna razlika med psom in človekom. (Mark Twain, ameriški pisatelj in humorist) • Ne glej na psa, ampak na gospodarja. (slovenski pregovor) • Psi so naša vez do raja. (Milan Kundera, češko-francoski pisatelj) • Tuj pes močno grize. (finski pregovor) • V zgodovini je več primerov zvestih psov kot zvestih prijateljev. (Alexander Pope, angleški pesnik in prevajalec) • Zvestobo najdeš v pasji uti. (ruski pregovor) • Psi imajo radi prijatelje in grizejo sovražnike, za razliko od ljudi, ki niso sposobni čiste ljubezni in morajo v svojih odnosih vedno mešati ljubezen in sovraštvo. (Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu) • Na eni verigi imata dva psa med seboj mir, pri eni kosti vselej prepir. (slovenski pregovor) • Pasji nasmeh je v repu. (Victor Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik) • Pes, ki laja ne grize. (Španski pregovor) Zbral: Jože Jan Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbančič, Jože Lenarčič, Miloš Mavrič, Marko Vombergar, Tomaž Žužek Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar