Pesence po nemških
»Povčj mi, dragoljiibec moj! Zakaj zvončat Tes CTet je tvoj?"
Majnik, kralj naš, mMi priti, Hčem mu prfiiod obzvoiiiti, Da razlegue 8e v okrogn Fo goricah in po logn, Ter naproti zablišče Očtke mu ia zadiše.
KrkellU!
Krkelili!
Petelinfet vas budi! ZUto eoluce TŽe ne spava, Barno po obuebji plava, In skorjanac so dviguje, V ziuku scbe yajn raduje; A beCela medoviiSa S cvetja se brenče povra^a; Jagnje Ijelo v rosoo travo SkaČe z ruaterjo v dobravo. Kadar dan sc zazori, Na dvorišfi zazrenči Kilr glasno: krkelili!
JAgodlca.
V dehtečej šcmi jagodica stala, nOj, pridi po-ni6,u dečkn je dojala, nHudeČa lica čvrsto mi Žare.u
A deček mladi nlj priSfel, In jagodo jo polž ujfel, Ujel du smrti jo. gorje!
Ko deček z6pet v šumo zajde, Zelčno le oje krilce aajde, A njcga zaboli srce.
Lujiza Pesjakova