Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo ... L 2.500 T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 L Wk Leto XIII. - Štev. 20 (640) Gorica - četrtek 18. maja 1961 - Trst Posamezna številka L 30 Goriški Slovenci in volitve Prihodnjo nedeljo 28. maja bodo šli volivci goriške pokrajine na volitve; izbrati bodo morali zastopstva v občinske svete in v pokrajinski svet. Te volitve bodo zajele vse kraje, kjer prebivajo Slovenci v goriški pokrajini. Kot znano so občinske in pokrajinske volitve edina priložnost, ko more slovenska manjšina nastopiti samostojno in izpričati pred vsem svetom svoj obstoj in svoje narodno ter politično prepričanje. Zato so za nas občinske in pokrajinske volitve važnejše kot državne. Prav zaradi tega pa je tudi potrebno, da se vsi volivci tega zavedajo In da storijo svojo dolžnost. Ta pa zahteva: IZPOVEJMO SVOJO NARODNO PRIPADNOST 1. Da vsi člani manjšine predvsem izpovejo na volitvah svojo narodno pripadnost. Smo narodna manjšina, ki mora predvsem skrbeti za svoj narodni obstoj. Kaj bo pomagalo nam kot narodu, če izpovemo, da smo komunisti, socialisti, demokristjani, monarhisti, liberalci in ne vem kaj še, če pa ne bomo pokazali, da smo SLOVENCI? In prav glede te prve dolžnosti se napoveduje največje dezerterstvo. številni slovenski ljudje so stopili na liste italijanskih strank. S tem so se izneverili svojemu narodu. Med te-nii slovenskimi dezerterji najdemo, naža-lost, tudi slovenske profesorje in učitelje. Pred leti so nekateri silno zamerili nekomu, ki ima vodilno besedo pri slovenskem šolstvu, ker je stopil na listo ital. liberalcev. Očitali so mu, da je uskok. Kaj naj rečemo danes, ko se je število takih ljudi pomnožilo desetkrat? Le preglejte liste ital. kom. partije in socialistov, Pa boste na njih našli skoraj več Slovencev kot Italijanov. Za to narodno dezerterstvo in uskoštvo so krivi komunisti, slovenski in italijanski. Največja krivda pa pada na naše titovce, ki so 15 let vodili ubogo slovensko rajo za nos s svojim slovenstvom, danes pa so vse te ideale požrli in razvili socialistično rdečo zastavo s srpom in kladivom ali z vzhajajočim soncem. Njim Se v števerjanu pridružuje lista s sodom, ki si je izbrala za geslo »Per Gorizia«, *a voditelja pa nekega italijanskega barona in monarhista. Pri vsem tem pa ni brez krivde tudi Novi list, ki je Vedno držal roko našim titovcem, hvalil »Jih delo; sedaj pred volitvami pa modro molči, da se ne zameri. Komu? Svojim gospodarjem? Edina zvesta svojim obljubam in programu je pri teh volitvah ostala LIPA, to je demokratična zveza za Goriško. To ji je tem bolj v čast. Prihodnjo nedeljo bodo slovenski volivci •»orali pokazati, ali so prav tako neznačajni in narodni uskoki kot nekateri njih voditelji, ali pa so boljši od njih. Naše trdno prepričanje je, da so naši ljudje v svojem Jedru boljši od svojih komunističnih in titovskih voditeljev in da bodo *ato volili predvsem za SLOVENSTVO. To velja še posebej za števerjance in Jazblnce, kajti če bi se ti izrekli za ita-lijanstvo »Per Gorizia« in za italijanskega barona, bi pokazali, da so »fige fige«. ^pričajmo svojo demokratičnost 2. Na nedeljskih volitvah pa bodo naši Volivci pokazali tudi svoje politično in svetovnonazorsko prepričanje. Saj je politična razcepljenost med nami predvsem Posledica našega svetovnonazorskega razdora. Pri tem bi našim volivcem postavili vprašanje: Ali res mislite, da boste v* s svojimi glasovi, ki jih boste dali italijanskim komunistom in socialistom, sebi kaj pomagali? Politični razvoj v državi na svetu bo šel svojo pot brez nas. Stegne pa se zgoditi, da bo slovenska *»anjšina v Italiji izginila, če bodo naši ljudje stavili politične interese svetovnega ali jugoslovanskega komunizma nad iuteresem naše manjšine. Le norec ali 1,8 prodan človek bo kaj takega storil. ®#9ko moramo povedati tistim volivcem, ki bi zapostavili koristi naše manjšine koristim ital. monarhistov v Števerjanu ali koristim drugih ital. strank in Gorici. Pameten in pošten Slovenec se bo izrekel za koristi svoje manjšine in za demokratične ustanove, ki danes garantirajo naš narodni obstoj in razvoj v ital. republiki ; zato bo glasoval za liste s slovensko LIPO, ki s temi ustanovami u-spešno sodelujejo, kot priča ravno šolski zakon, ki nam je že zagotovljen. POKAŽIMO SVOJO DISCIPLINIRANOST 3. Tretja dolžnost zavednih Slovencev je, da v nedeljo gredo vsi na volitve, da volijo pravilno in da ne oddajo belih glasovnic. V števerjanski občini je bilo na zadnjih volitvah nad 60 glasovnic belih. Zakaj? V protest zoper koga? Tako ravnanje je samo voda na mlin titovski listi. Posebej naj volivci v števerjanski občini pazijo, da ne izročijo občine v roke titovcem. In to se bo prav gotovo zgodilo, če bodo pristaši LIPE zatajili svojo narad-no in versko prepričanje ter bodo volili za monarhistični sod »Per Gorizia«. Tako zadržanje pri nedeljskih volitvah bi brez dvoma pripeljalo tudi števerjansko občino v roke titovcev in komunistov, saj so na zadnjih občinskih volitvah izgubili občino le za razliko 14 glasov. Ali bi ne bilo kaj takega tudi greh pred Bogom? Velik politični mozaik smo postali Slovenci. To nas utegne ugonobiti, če v nedeljo 28. maja ne bomo pokazali, da smo zrelo ljudstvo, ki hoče samo vzeti v roke svojo usodo. To bomo storili le, če bomo volili tiste kandidate, ki nam garantirajo, da so Slovenci in demokrati. In to so kandidati na listah z LIPO. OB SEDEMDESETLETNICI ENCIKLIKE «RERUM NOVARUM» Manifestacija delavcev na trgu sv. Petra Po vsem katoliškem svetu se vršijo v tem letu velike spominske svečanosti prve socialne enciklike »Rerum novarum« Leona XIII. Te svečanosti so zadobile svoj največji sijaj na trgu sv. Petra v nedeljo 14. t. m., ko je govoril sv. oče Janez XXIII. prisotnim delavcem ter veliki množici ter vsemu svetu preko radijskih in televizijskih aparatov. Takšen dan je težko pozabiti, velik po svojem globokem pomenu in po vsem tem, kar smo videli. Nedelja, 14. maja je bila krasna rimska majniška nedelja, po rimskih zidovih so bili nalepljeni razni lepaki, ki so govorili o tej obletnici in o sporedu manifestacij tega dne. Pred cerkvijo sv. Petra je bil postavljen velik oder s papeževim tronom, zraven trona sedeži za kardinale, na desni in levi odra pa sedeži za državne in poslaniške predstavnike ter razne druge cerkvene, kulturne, politične in sindikalne osebnosti, poleg časnikarjev. Na trgu spredaj prostori za delavce in ostalo množico; lesena ograda je začrtala pot za papeški sprevod. Iz prostora v bližini papeževega odra se je obvladal ves pogled na trg, do konca ulice Conciliazione. Tu smo čakali, da pride sprevod. Delavci so se zbirali pred Kolo-sejem okrog 14. ure, tu se je za- Okrepitev zahodne obrambe Od 8. do 10. maja je bilo v Oslu na Norveškem pomladno zasedanje konference držav Atlantskega pakta. Zbrali so se zastopniki vseh 15 držav članic Atlantskega zavezništva od Kanade in ZDA pa do Turčije in Portugalske. ZDA je zastopal zunanji minister Dean Rusk, Italijo obrambni minister Andreotti, Nemčijo Von Brenta-no. Konference se je udeležil tudi generalni tajnik NATO Dirk Stik-ker, ki je nasledil Spaaka. Zasedanje v Oslu je bilo sicer tajno. Toda nobena skrivnost ni, da so na tej konferenci obravnavali vse aktualne probleme, ki se v tem trenutku postavljajo pred zahodno zavezništvo: to je okrepitev zavezništva tako na organizacijskem kot na tehnično-vojaš-kem področju. V tem oziru so zlasti z zanimanjem pričakovali zadržanje ameriškega delegata, ki se je prvi oglasil k besedi: Točnih podrobnosti se sicer ne ve, ker je bilo zasedanje kot rečeno za zaprtimi vrati; toda kljub temu se je zvedelo za glavne značil- TELEG RAMI TEHERAN: Splošna stavka perzijskih profesorjev je imeda za posledico, da je šah (vladar) razpustil parlament ter imenoval novo vlado. Poleg tega so šolniki dosegli tudi povišanje plač. — V Perziji kot v vseh ostalih orientalskih državah je precej razširjeno odkupovanje državnih uradnikov in druge nepravilnosti zlasti pri volitvah. To je bil eden glavnih vzrokov omenjene stavke profesorjev. AMAN: Mladi jordanski kralj Hussein je naznanil svojo poroko s hčerko nekega angleškega polkovnika. Kljub napovedim, da bo to povzročilo med arabskimi državami velik hrup, ni doslej imelo še nobenih političnih odmevov. Nasser in drugi o tem strogo molčijo. nosti Ruskovega govora: treba je preprečiti Sovjetom, da bi opogumljeni od zadnjih vsemirskih in političnih uspehov in podcenjujoč moč in odpornost Zahoda zagrešili kakšen prenagljen korak, ki bi lahko zanetil velik požar. Tako napako je storil že Hitler 1938. in 1939. leta, ko je napadel Poljsko in Češkoslovaško, misleč, da se Velika Britanija ne bo zganila. Zafadi tega je treba sovjetskim voditeljem z vsemi sredstvi dopovedati, da bi sploh niti ne pomislili na kakšno podobno napako. Zlasti Berlin predstavlja eno tako nevarno vabo. Toda sovjetski komunizem ne preži samo v Evropi, ampak tudi v Afriki, A-ziji in pred nosom same Amerike na Kubi. Nasproti vsem tem poskusom komunizma se je treba zoprstaviti z enotnim načrtom. To je proti temu organiziranemu pronicanju na vseh podrodčjih, je treba izvajati tako zvano globalno politiko. To naj bi bila bližnja naloga Atlantskega zavezništva. Ker Sovjeti razumejo najbolj, če se jim govori s silo, je treba okrepiti zahodno obrambo. V ta namen je Rusk zagotovil, da bodo ameriške čete še ostale v Evropi in da bodo ZDA dale NATO ju na razpolago pet atomskih podmornic z raketami Pola-ris. Sklenili so tudi povečati konvencionalno oborožitev, da bi ne bilo nujno potrebno v vsakem slučaju seči po atomski povračilni sili. Za tesnejše medsebojno sodelovanje ter izmenjavo mnenj so sklenili ustanoviti več odborov za proučitev problemov, ki se sproti postavljajo pred zaveznike. Glede Nemčije in Berlina so v Oslu potrdili odločenost atlantskih držav, da se ne bodo pustile izigravati. čel sprevod. V bližini Koloseja je pozdravil prisotne predsednik A-CLI dr. Piazzi ter rimski župan Cioccetti, nato se je razvila povorka preko trga Venezia, corso Emanuele ter via Conciliazione. Začetek povorke smo zagledali ob 15.45. Sprevod so otvorili mladi fantje v modrih delavskih oblekah, ki so nosili napisano z velikimi belimi črkami »RERUM NOVARUM«, ob strani pa letnici 1891-1961 z rdečimi črkami, takoj za njimi je brnelo okrog 20 traktorjev, od zadaj pa napisi v raznih jezikih o delavskih pravicah, nato cela vrsta zastav ter predstavniki delavskih organizaciji 56 držav, nato godbe in predstavniki delavskih organizaciji skoraj vseh italijanskih pokrajin. Od daleč so se zdeli ti napisi kot premikajoča se bela reka sredi množice ljudi. Sprevod se je zaključil okrog 17.30. Najlepše so se postavile nemške delavske skupine s svojimi krasnimi zastavami in tudi s svojim številnim predstavništvom. Delavcev je bilo skupno okrog 100 tisoč. V povorki smo videli še razne folkloristične skupine v pisanih in karakterističnih nošah, celo alegorične vozove, v raznih presledkih pa fantje in dekleta, ki so nosili vse mogoče darove za sv. očeta, majhne in velike, raznovrstne. Ta čas, ko se je napolnjeval trg, sem se približal dr. Piazziju, ki je povedal razne zanimivosti tega dne, med drugim tudi to, da so pripravili švicarski in nemški delavci razne in bogate darove, da bi jih poklonili sv. očetu, a zaradi previsoke carine jih ni bilo mogoče prinesti čez mejo, zato so poslali sv. očetu okrog 12 milijonov lir v dobre namene. Manifestacijo je pripravilo in vodilo mednarodno združenje krščanskega delavskega gibanja (Fi-moc) ter italijansko delavsko združenje (ACLI). Zastave mednarodnih delavskih gibanj so se uvrstile poleg papeževega odra, prostori raznih predstavnikov so bili že skoraj zasedeni, okrog 17. ure je prišla že prva skupina švicarskih gard. Pred prihodom sv. očeta je zapela vsa množica čredo. Ob 17.45 je prišel sv. oče v svojem spremstvu. Vsa množica ga je navdušeno pozdravila, televizijske kamere pa so bile usmerjene izmenoma proti njemu in množici. Nekaj minut pred 18. uro se je vsedel sv. oče na svoj tron, obkoljen od 18 kardinalov. Pogled s papeževega odra, preko množice do konca ulice Conciliazione je bil nekaj nepopisnega in nepozabnega. Nobena televizijska kamera ne more posredovati kaj takega: vse te barve, to navdušenje, sploh ves prizor. Kmalu je odmeval po vsem trgu in istočasno skoraj po vsem svetu glas papeža Janeza XXIII., mirno, jasno, odločno. »... zbral vas je tukaj spomin velikega papeža in nekega pisma.« V teh kratkih besedah je izražen ves pomen in namen tega dne. Spomin nekega pisma, »ki predstavlja novo pomlad sv. Cerkve.« Govoril je sedanji Kristusov namestnik, a v duhu smo imeli pred očmi sliko papežev socialnih enciklik: Leona XIII., Pija XI., Pija XII. in sedaj je stopil v to vrsto tudi Janez XXIII. Sv. oče je naznanil, da je nova socialna enciklika že pripravljena, a ker želi, da jo dobe vsi narodi istočasno v svojih jezikih, zato se bo nekoliko zavlekla izdaja. Nakazal je tudi na kratko vsebino tega novega papeževega dokumenta. Na koncu govora pa je sprejel sv. oče predstavnike vodstva delavskih organizacij ter KA. Pozdravil je prisotne kardinale ter se vrnil v apostolske palače ob navdušenem vzklikanju prisotne množice. Ko sem se vračal preko velikega trga, sem slišal govoriti razne jezike, videl predstavnike raznih socialnih slojev, mlado in staro, na desni strani trga pa velik napis na transparentu: Krščansko delavsko gibanje, vodnik delavskega razreda, zbližanje pride samo ob sebi. Odmevale so papeževe besede: nova pomlad sv. Cerkve. Današnja delavska množična manifestacija je nedvomno presegala tiste, ki so se vršile v svetem letu in leta 1955. 70. obletnica prve socialne enciklike — razmeroma še kratka doba — je že pokazala svoje sadove. S trga sv. Petra se bo razlilo novo življenje, «nova pomlad« tudi na delavske množice vsega sveta, ker moči te besede se ne bo mogel nihče trajno zoperstaviti. Dušan Jakomin Pogajanja v Evianu: 20. maja V Parizu so uradno potrdili, da se bodo francosko-alžirska pogajanja, ki bi se morala pričeti že 7. aprila, a so jih nepričakovano odložili, pričela 20. maja v prvotno določenem kraju Evianu ob Ženevskem jezeru. Novico so vsi sprejeli z vidnim zadovoljstvom in spričo zadnjih dogodkov v Al-žiru verjetno še najbolj sama začasna alžirska vlada, kateri je grozilo, da ji uporniški francoski generali uničijo vse dolgoletne sadove, če bi se jim upor posrečil. Tako je pa zadnji upor bil koristna šola za vse, da ni več odlašati s pogajanji iz kakšnih nepomembnih prestižnih razlogov. Treba je gledati na bistvo. General De Gaulle se je že vdal v dejstvo neodvisne Alžirije in to svoje prepričanje je jasno izrazil v svojem zadnjem govoru. Z druge strani pa se je začasna alžirska vlada po energičnem nastopu De Gaulla proti francoskim skrajnežem, da se Francija misli resno pogajati o politični bodočnosti Alžirije in edina oseba, ki od strani Francije to lahko stori, je samo predsednik De Gaulle, ker edinole on ima za to potrebno moč, vpliv in pogum. Kakšen odmev in politične posledice je imel zadnji upor v Al-žiru, opazimo tudi v tem, da je alžirska začasna vlada, ki je kot znano prekinila napovedana pogajanja za 7. april zaradi izjave francoskega ministra, da se bo Francija pogajala z vsemi alžirskimi strujami, sedaj bila prva pripravljena začeti pogajanja. In to kljub temu, da ni pariška vlada svoje izjave preklicala, ampak jo je De Gaulle v svojem zadnjem govoru še enkrat ponovil. — j KRŠČANSKI NAUK j Sina božjega so judovski voditelji zavrgli Ko je Jezus pred vrhovnim sodiščem javno priznal, da je Sin božji in da bo ob svojem času zopet prišel v oblakih neba, je veliki duhovnik raztrgal svoja oblačila in izjavil: »Kaj potrebujemo še prič? Sami ste slišali bogokletje. Kaj se vam zdi?« Sodniki so odgovorili: »Smrti je vreden!« Tedaj so mu pljuvali v obraz in so ga tolkli s pestmi. (Mat 26, 63-67). Izvoljeno ljudstvo je skozi tri leta poslušalo Jezusove nauke, gledalo njegove čudeže in njegovo sveto življenje. Vkljub temu mnogi niso hoteli sprejeti evangelija. Voditelji ljudstva so hujskali množice proti Jezusu in gh nazadnje obsodili na smrt. Tudi nekaj njegovih učencev ga je zapustilo in Judež, eden dvanajsterih, ga je celo izdal. Sv. Janez apostol je to žalostno dejstvo opisal takole: »Prišel je v svojo lastnino, a njegovi ga niso sprejeli.« (Jan 1, 11). V te grehe je ljudi zapeljal satan. Čutil je, da je prišel konec njegove oblasti nad človeštvom, ako bodo ljudje Jezusu verjeli. Zato je napel vse sile, da bi oni odklonili evangelij in ne sledili Jezusu. Da je človek Sina božjega odklonil in zavrgel, je strašna in nerazumljiva skrivnost. Takrat se je razodela vsa globoka slabost človeškega srca. Kako je to bolelo ljubeče Odrešenikovo srce! Razjokal se je nad zakrknjenim ljudstvom, ker je vedel, kam ga bo ta greh pripeljal: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so k tebi poslani. Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peroti, pa niste hoteli.« (Mat 23, 38). Tudi mi, ki živimo že od mladosti v sv. Kristusovi Cerkvi in v Kristusovi luči, smo le slabotni ljudje in nismo varni pred satanovo zvijačno zapeljivostjo. Tudi naše duše hoče naš sovražnik. Nič ni nemogočega, da tudi naše predrzno, prevzetno človeštvo pade pod njegov vpliv in je deloma že globoko padlo. Kako strašne so besede, ki jih je napisal sv. Pavel v opomin odpadnikov: »Za- i kaj tistih, ki so bili kdaj že razsvetljeni in so okusili nebeški dar, ki so postali deležni Sv. Duha ter so okusili lepo besedo božjo in moči prihodnjega sveta, pa so odpadli, ni mogoče spet pripraviti k novemu spreobrnjenju, ker sami sebi božjega Sina križajo in sramote.« (Heb 6, 4-6). Na veliki petek poje sv. Cerkev po razkritju sv. križa: »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil ali s čim sem te užalil, odgovori mi! Popeljal sem te iz egiptovske dežele, ti pa si pripravilo križ svojemu Odrešeniku.« Glejmo in z molitvami pomagajmo, da ne bodo tisti, ki niso še zabredli tako globoko, verjeli satanovi zvijačnosti! Kdor stoji, naj gleda, da ne pade! | ŽIVLJENJE GOVORI „B0G, ČE SI...!« Katoliška mladina naTržaškem je zborovala Katoliška mladina Ob veselju — razmišljali Hitler je J940. v. petih dneh zasedel vso Nizozemsko. Prepovedal je vsa društva, izvzemši strogo verska, pa še ta so smela le delno delovati. Tedaj so se nekatere voditeljice protestantskih dekliških društev, iz raznih krajev, povezale v »lnterkerkelyk Kamp« (Medcerkveno taborišče). Povabile so prav zato tudi neko J. K., ki je bila voditeljica nekega katoliškega udruzenja. S škofovim dovoljenjem je vstopila, videč, da bi lahko uspešno apostolsko delovala. Shajale so se tedensko, dokler so bila na razpolago prometna sredstva. Obravnavale so predvsem verska vprašanja. Med temi tabornicami je bila neka gospodična Johanna. (Ivana). Izjavila je, da ne veruje v Boga, tudi v vstajenje Kristuso\’o ne. Gospodična J. K., ki je bila dobro podkovana ji je podala razne tozadevne dokaze. »Dobro dokazuješ,« je odgovorila Ivana, »pa vendar jaz ne verujem.« Gojile so tudi petje. J. K. jih je učila peti Čredo po gregorijanskem napevu. Seveda je uporabila priliko, da je dobro razložila katoliški nauk, ki je zapopaden v veroizpovedi, ki se poje pri slovesni sv. maši. Udeležite so se tudi slovesne škofove maše. Bile so naravnost iznenadene nad svetimi obredi. Ivana je še ostala v cerkvi po končani slovesnosti. Prisostvovale so tudi duhovnim vajam za katoliške gospodične — pa le kot »opazovalke«. Prvi dan je Ivana imela razgovor s J. K. Zopet je trdila, da ne veruje. »Prosi Boga, da ti da milost, jaz ti lahko le razlagam, milosti ti ne morem dati. Poklekni in moli: Bog, če si, daj, da te spoznam!« Ivana se je tiho umaknila. Ko je pa naslednji dan voditelj duhovnih vaj pokleknil pred Križanim in z njim vse katoliške udeleženke, je pokleknila od »opazo\’alk« le Ivana. Po dveh letih so tedensko shajanje o-pustile, ker ni bito več prometnih sredstev. V tem času je Ivana v domačem kraju zvesto hodila h pridigam nekega patra avguštinca. Opustila je svojo nevero in se dala krstiti v avgustu 1945. Se poprej v maju je obiskala peš svojo znanko J. K., ki je bila IS km oddaljena, da ji je hvaležna povedala, da bo kmalu krščena. Starši Ivanki niso nasprotovali, čeprav je bil oče brezverc. Po krstu se je Ivanka odločila za redovno življenje. Vstopila je v kontemplativni samostan. Tedaj je oče rekel gospodični J. K.: »Bolj bi bil zado\’oljen, če bi šla za misijonarko pomagat gobavim.« Da se je že toliko »omehčal«, je pač sad molitve njene hčerke — v strogi klavzuri. Upamo, da bo ta molitev tako močno, da bo tudi oče pokleknil in zaklical: »Čredo — verujem!« Preprosta redovnica na oltarju Sv. oče Janez XXIII. je na praznik Kristusovega vnebohoda povzdignil preprosto redovnico Marijo Bertillo Boscardin v čast oltarja. Rodila se je v Brendoli blizu Vicenze leta 1888 in je umrla v Trevisu prod 39 leti. Njeno življenje je bilo tako skrito, da se nihče v samostanu ni zavedal, kaka junakinja najlepših čednosti se skriva pod preprosto podobo te redovnice. Zaupali so ji vedno najnižja dela v samostanu in, čeravno je pozneje z u-spehom dovršila bolničarsko šolo, ji mesta pri strežbi bolnikov niso zaupali kot le v redkih slučajih. Sestra Marija pa je znala molčati in trpeti in z največjo ljubeznijo izvrševati najnižja dela. »Veličina prihaja iz preprostosti,« je pri evangeliju poudaril sv. oče, potem ko je vernikom, ki so napolnili baziliko sv. Petra, prikazal sveto življenje skrite redovnice. Zastopana je bila zlasti Beneška s patriarhom Urbanijem in tremi škofi na čelu ter 12 tisoč verniki. Popoldne so beneški romarji imeli v baziliki sv. Petra slovesen papežev sprejem. Uresničenje naročil Fatimske Marije Portugalska katoliška akcija ima za letos kot svojo nalogo posebno kampanjo za uresničenje naročila Fatimske Marije. Po vsem Portugalskem gre delo v tem duhu naprej in posebej v mesecih od maja do oktobra bodo delali propagando za vsakodnevno molitev rožnega venca po družinah za spreobrnitev grešnikov, spravno obhajilo na prve sobote v mesecu, za spreobrnjenje Rusije, za spodobno obnašanje posebej na krajih poletnega oddiha; prirejali bodo v tem obdobju svete ure molitve za mir mod narodi; 12. oktobra pa bodo pripravili veliko spokorno romanje iz vse Portugalske v Fatimo, kjer bo portugalska katoliška akcija obnovila svojo posvetitev Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Namen vsega tega velikega dela je vzbuditi v dušah ljudi hrepenenje po krepostnem življenju in zavest dolžnosti Spomladansko nasmejano vreme je prejšnjo nedeljo izvabilo cele gruče ljudi ven iz mesta, posebno veliko vrvenje je vladalo na Opčinah. Tam na prostranih marijaniških igriščih je postajala množica ljudi vedno številnejša. Zbirali so se kmalu po 14-ih mladi fantje in dekleta raznih katoliških organizacij k proslavi svojega vsakoletnega mladinskega dne. Nasmejanih obrazov so se zgrinjali skozi glavni vrtni vhod Marijanišča študentje, mladi delavci, skavtinje, akademiki, skupine večjih in manjših skavtov v pisanih uniformah, mladina iz mesta in okolice okrog štiri sto, čeprav mnogi niso prišli zaradi stavke korier, ki vzdržujejo zveze med mestom in okolico. Obžalujemo pa, da nekateri še niso doumeli pomena takšnih skupnih prireditev. Športni dvoboj Okrog 15-ih so se začele tekme v odbojki, namiznem tenisu in drugih skupinskih igrah. Posebno pozornost je vzbujala tekma med marijaniškimi gojenci in skupino Slov. dij. zveze od Srt Antona. Čeprav je bilo med gledavci ‘za vsako skupino veliko nabijačev, sta izšli moštvi iz boja Z neodločenim izidom. V premoru po končani maši se je spopad ponovil, a igra ni bila dokončana. Svetišče v kraški dolini Na dano znamenje se je začela mladina, med njo je bilo pomešanih tudi veliko starejših ljudi, zlasti staršev, pomikati proti dolini, kjer so marijaniški gojenci pripravili lep oltar za sit mašo. Ves prostor se je s svojo naravno amfiteatrsko obliko za tri četrt ure spremenil v svetišče, kjer so mlada srca v molitvi in pesmi izpovedovala svojemu Stvarniku in Očetu vero, zaupanje in ljubezen. Zares nekaj čudovitega je bilo gledati in poslušati ta mladi cvet sredi kraške doline v molitvi in daritvi samega sebe Bogu. V sveti zbranosti je mogočni zbor častilcev prisluhnil globokim in pesniško podanim smernicam pridigarja dr. St. Janežiča; mladim dušam je odkrival vire trajnega, duhovnega veselja. Po himni »Najvišji vsemogočni Bog...« se je stužba božja zaključila in po daljšem premoru se je množica s težavo strpala v premajhno dvorano. zadoščevanja v duhu fatimskega naročila Matere božje. Svetniški kandidat iz Dachaua Na škofijskem sodišču škofije Wlocla-wek na Poljskem se je začel škofijski proces za morebitno proglasitev blaženim služabnika božjega Mihaela Kozala, pomožnega škofa iste škofije, katerega so nacisti skupno s 44 bogoslovci v novembru 1939 zaprli v Dachauu in je v januarju leta 1943 na posledicah mučenja umrl. Poljski duhovniki v taborišču so prosili za krščanski pokop umrlega škofa, a je bila prošnja odbita, truplo škofa pa so sežgali v krematoriju taborišča v Dachauu. Naši rojaki v Argentini so zelo slovesno proslavili letošnji prvi maj. Zaslugo za to ima agilna socialna organizacija Družabna Pravda. Ta je pripravila vse potrebno, da so — kakor že tudi prejšnja leta — slovenski delavci in podjetniki imeli svojo posebno sv. mašo na čast sv. Jožefu Delavcu, ki jo je letos v kapeli osrednje Slovenske hiše daroval duhovni vodja Družabne Pravde č. g. Jože Jurak. K tej maši se je zbralo lepo število delavcev in podjetnikov ter zastopnikov številnih slovenskih organizacij, ki obstojajo v Argentini . Po sv. maši pa je bilo v dvorani Slovenske hiše slavnostno zborovanje, ki je bilo posvečeno jubileju papeških socialnih okrožnic »Rcrum novarum« in »Ouadra-gesimo anno«. Zborovanje je otvoril predsednik Družabne Pravde, ki je izrazil hvaležnost Slovencev Cerkvi, ki je s svojimi socialnimi nauki tako ogromno koristila vsemu človeštvu in tudi slovenskemu narodu. Zal sie v domovini tega jubileja ne bodo smeli spominjati, zato pa se ga hočemo tem slovesneje spominjati zamejski Slovenci. Zatem je imel naš znani socialni delavec g. Maks Jan slavnostni govor, v Začel se je najvažnejši del mladinskega dne — zborovanje in vmes za poživitev razne vesele točke dramskega značaja. Mladinski zbor iz Rojana je pod vodstvom dr. U. Mamole z umetniško dovršenostjo in srčno občutenostjo zapel dve umetni pesmi, nakar je akademik Sandro Možina otvoril zborovanje s pozdravom raznim zastopstvom in vsem mladim zborovalcem. Kratko je označil namen in pomen mladinskega dne in nato vodil potek zborovanja s posameznimi točkami. Od srca smo se mladi in starejši smejali, ko nas je skupina skavtov od Sv. Vincencija pod vodstvom spretnega in duhovitega voditelja, dijaka Pavla Fonde okrog 20 minut zabavala z zelo posrečenim humorjem raznih mimičnih nastopov. Sledil je jedrnat programatični govor prof. dr. M. Šaha, ki ga objavimo prihodnjič. Naš apostolat Dekleta od Sv. Antona, skavtinje so v besedi in pesmi izvedle sliko tabornega KATINARA Ta cerkveni zbor šteje do 40 koristov, to je prav toliko, kolikor jih je štel za časa fašizma, le da so danes razmere nekoliko drugačne. Nekoč so vsi zahajali stalno k nedeljski pobožnosti in k vajam; danes, ko imamo večjo svobodo, ko nas zaradi našega jezika nihče več ne meče iz cerkve, je zbor polnoštevilen le za večje praznike. Ob nedeljah dobiš na koru od 10 do 15 ljudi, in sicer so to povečini žene. Kako različno od takrat, ko smo marsikdaj hodili na Katinaro k maši, da smo prisluhnili krasnemu petju! Tempora mu-tantur. Res je sicer, da je fara zelo obsežna in da bi imeli nekateri celo uro hoda do cerkve. Toda ali ni bila svoj čas fara prav tako obsežna, če ne še vešja? Zdi se,' da prelepa in pristno slovenska cerkvica ' na Katinari ne mika več. Premnogi ob nedeljah delajo, se vozijo na izlete, ne preostaja jim toliko časa, da bi se ukvarjali s petjem. Preč. g. Albert Miklavec, ki se osebno zanima za zbor, ki mu vsako leto priredi družabni večer, skupen izlet, ki z vso gorečnostjo skuša poživeti njegovo življenje, se prav gotovo še najbolj zaveda, da je sodelovanje pevcev pri zboru otežkočeno po današnjih razmerah in da to sodelovanje stane pre-marsikdaj mnogo truda in težav, saj je skoraj nemogoče, da bi kdo zahajal rodno vsako nedeljo k maši od določeni uri, ko ga delo kliče drugam. Organist in pevovodja je že nad trideset let g. Just Lovrenčič. Malokatera fara lahko razpolaga s tako izkušenim in nadarjenim organistom. Iz skromnih orgel vam zna izsiliti čudovite harmonije. Škoda, da nima na razpolago kaj več vokalnih elementov, saj bi z njimi lahko ustvaril marsikaj. PESEK Ste že hili v tej mali, prečudoviti cerkvici? Slučajno me je zaneslo tja preteklo nedeljo. Bil sem pri maši. Tu ni pevskega zbora v pravem pomenu besede. Ob dobro znanem organistu g. Angelu Vodopivcu katerem je pokazal bistveno vsebino jubilejnih okrožnic in njiju sadove na Slovenskem. Predsednik je nato prečital socialno deklaracijo Družabne Pravde »Naše socialne zahteve«, ki je bila sprejeta z viharnim odobravanjem. Ta deklaracija postavlja temelje za socialno preureditev slovenske domovine. Istega dne se je vršil tudi redni občni zbor Družabne Pravde, na katerem so odborniki podali obračun o svojem bogatem delu. Omeniti moramo še to, da je v počastitev jubileja papeških socialnih okrožnic lepo glasilo Družabne Pravde izšlo v dvojnem obsegu. Poleg osrednje proslave, ki jo zgoraj omenjamo, pa bodo Slovenci v Argentini imeli v mesecu maju še šest krajevnih proslav, in sicer v Mendozi, Carapachaju, Lanusu, San Martinu, Don Boscu in San Justu. j Molimo za naš rod J ♦ ♦«♦♦♦*♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ M« *♦**•**♦****•«*• ognja, na kar je učiteljica gdč. M. Zivic v lepem govoru očrtala poslanstvo mladine, zlasti deklet v sodobni človeški družbi. S prepričevalno besedo je ogrela mlada srca, naj ob opori Cerkve in dobre organizacije klešejo sebe v plemenite, verne značaje in s ponosom pomagajo z apostolskim delom pri uveljavljanju krščanskega idealizma proti življenjskemu materializmu, ki razkraja sodobni svet. Zborovanje je zaključil škofijski asistent g. lože Jamnik, ki je pokazal na glavna načela, kako naj katoliška mladina ohrani svojo osebno svobodo proti masi in kako naj se ne izmika delu, marveč naj pogumno stopa v ospredje in pomaga k duhovnemu prerodu našega naroda. Ob veselih zvokih naše himne »šli bomo v nove boje za prenovitev sveta...« smo se razhajali z odločno voljo, da se bomo čez eno leto spet sestali bolj bogati na idealih in delih v službi svojega naroda in Cerkve. Spectator (dolga leta je hodil orglat po okoliških vaseh) je nekaj pevk. Toda od začetka do konca maše se petje preliva v molitev in iz molitve zadoni pesem. Pobožnost je tako domača in zbrana, da si ob njej zaželiš, da bi vse cerkvene pobožnosti bile take. Nekaj me je pa vendarle vznemirilo. Zgleda, da Pesek in bližnje vasi nimajo možkih, saj, če izvzamem nekega Italijana, sploh ni bilo starejšega možkega pri maši. Da-li je res tako? BAZOVICA Bazovci so povsod dobro znani pevci. Spominjam se, da mi je oče vedno pripovedoval o njih in hvalil njihovo izredno lepo petje, njihovo veliko narodno zavest. Mnogo mladostnih spominov marsikaterega Tržačana je prav tesno povezano z ba-zovsko kroniko. Od tam je posvetila prva luč v temno ozračje diktature, od tam so naši očetje jemali pogum, da so se zopr-stavljali nasilju z jasno besedo in trdno voljo. Ce greš pa danes ob nedeljah k njim v cerkev, se ne znajdeš več. Kot da bi se bili vsi pogreznili v zemljo. Na koru sicer lepo pojejo, ker so, še zelo mlada dekleta, iz pevskih rodbin; a jih je malo. Moškega zlepa ne dobiš (razen za praznike), zrelejših žen sploh ne. Zdi se, da je postala že prava navada, da omožene žene ne smejo na kor. Zakaj? Od kod to? Morda ni več moderno? Zakaj pa potem v mestu, pri Sv. Ivanu, zahajajo na kor prav mlade žene s svojimi možmi, zakaj je njihovo petje tako, kot je bilo nekoč v Bazovici? Morda civilizacija ni še prišla do njih? Tudi se Bazovci ne morejo izgovarjati z nerazumevanjem pri svojem župniku, saj jim preč. g. Marijan Živec nudi vse, kar more: bogato oskrbljen arhiv, možnosti za vaje, neutrudno vabi in opominja. Tudi pevovodjo imajo izvrstnega. G. Pavla Fondo poznajo vse slovenske fare v Trstu kot izrednega organista. Zakaj torej ni več v Bazovici kot je bilo nekoč? Temu bi rad, da bi Bazovci obgovorili. V enem samem obisku si jaz nisem mogel ustvariti dovršenega pogleda v njihov svet in zato ne bi mogel na vprašanje odgovoriti in bi bilo neumestno odgovoriti. Važno je le, da se zainteresirani vprašajo, ali še bolje, da tako poživijo svoj zbor, da bo tako vprašanje odveč. Dostavek k zadnjemu dopisu. Ko sem zadnjič pisal iz Rojana, som poročal le o maši, ki jo imajo v cerkvi ob 9. uri. Slovenci pa imajo še drugo službo božjo v isti cerkvi in pri tej prepeva ženski pevski zbor rojanske Marijine družbe. Jurij Siam« Sabotaža ali nesreča? Pretekli teden se je na meji med Alži-rom in Tunizijo zrušilo letalo »Super Stariiner«, na katerem je bilo 78 oseb. Vsi so našli smrt v plamenih. ZA DOBRO VOLJO Belgijski kralj Albert je bil velik nasprotnik vsakega oerimoniala. Nekoč se je iz Potsdama hotel vrniti nemoteno domov. Na postaji je kupil listek in kot vsak drugi potnik zasedel prazno mesto v vlaku. Toda vlak se ni premaknil. Vznv voljen zaradi tolike zamude je vpraša^ prevoznika za vzrok. »Kako hočete, da odpeljemo, ko pa čakamo belgijskega kralja, ki ni še dospel’ da bi ga šmerit, počasneža starega.« I • življenja Slovenski prvi maj v Argentini Cerkveni pevski zbori na Tržaškem Govor dr. Simčiča o tržaškem občinskem proračunu umri ie fiary Cooper V slovenskih vaseh ulicam tudi slovenska imena! »Postavka 177,« je nadaljeval dr. Simčič, •določa nakazilo 25 milijonov 400 tisoč lir za tablice za ulična imena in številke. V wezi >s tem moram priklicati vašo pozornost na Londonski sporazum, ki ga je rimska vlada podpisala in tudi pred kratkim rjavila, da ga priznava in da ga namena v celoti izvršili. Člen 5 Posebnega statuta pravi v tretjem odstavku tole: "V tistih volilnih enotah tržaške občine 10 v tistih ostalih občinah na področju ‘talij anske uprave, v katerih pripadniki Jugoslovanske etnične skupine sestavljajo Pomemben element (najmanj eno četrtino) Prebivalstva, bodo napisi na javnih ustanovah in imena krajev in ulic v jeziku te ®tnične skupine kakor tudi v jeziku obla-*“> ki vrši upravo.” Ugovarjali mi boste, volilne enote ne obstojajo, da bi bilo tr©ba vsekakor izvršiti ljudsko štetje, da ^ ugotovili, koliko je v posameznih kra-Slovencev itd. Jaz sem prepričan, da vsi ti ugovori padli v vodo, če bi obijalo nekaj tiste dobre volje, o kateri ^ bilo govora malo prej. Za začetek bi lahko izvedli določila omenjenega člena Posebnega statuta v tistih vaseh, ki pripadajo naši občini, v katerih je slovenski živelj nesporno v večini. Tako na primer v Bazovici, na Katinari, v Trebčah, na ®Pč'nah, na Proseku, v Svetem Križu, Kontovelu itd. V dolini Gardeni sem videt cestne napi-in imena krajev celo v treh jezikih: v nalijanščini, nemščini in ladinščini. Se je niorda zaradi tega svet podrl? Niti najmanj. Ce pa se morda kdo boji, da bo 5 kakim dvojezičnim napisom spravil v nevarnost italijanstvo tega ozemlja, potem Je treba reči, da je ta človek še vedno °hranil miselnost, ki je bila v modi v ^'■ajsetletju nesrečnega spomina, to je V časih, v katere bi se ogromna večina ^alijanskega ljudstva ne hotela nikdar več vrniti. Pozivam zaradi tega odbor, naj vzame Probleme v pretres z novim duhom, s stvii i Za Po m napetosti.« naše šole in za poljske čuvaje vaseh lah v mestu. Podrobno je naštel, kaj bi te šole potrebovale ter poudaril, da bi občinski odbor lahko v celoti ugodil zadevnim zahtevam. Stroški bi bili vsekakor zelo zmerni. »Preden zaključim,« je dejal nato govornik, »želim ponovno opozoriti odbor na zahteve, ki jih je stavil leta in leta moj predhodnik dr. Agmeletto. Mislim v prvi vrsti na imenovanje poljskih čuvajev. V starih časih ni bilo vasi, ki bi ne bila imela svojega poljskega čuvaja, ki je skrbel, da niso polja in gozdovi utrpeli kake škode. Bilanca pod postavko „Polj-ski čuvaji” ne navaja nobenega izdatka. Imenovanje poljskih čuvajev je nujno potrebno. Prav tako ponavljam zahtevo svojega predhodnika za znižanje cene vodi, ki služi za namakanje polj in vrtov. Morali bi v korist kmetijstva storiti isto, kar so storili v korist industrije z znižanjem cene električnemu toku, ki služi za industrijo.« Svetovalec Slovenske liste je zaključil z izjavo, da bo pojasnil svoje stališče do proračuna po končanih izjavah občinskega odbora. te ^canskim duhom, ki je univerzalen, z tatskim duhom, naj se otrese ozkosrčne 'n nacionalistične miselnosti, ki je bila Učilna za dobo, ki je že za nami. Da-nes> ko se gradi Združena Evropa, ko se Opravljajo potni listi in carinske pregra-Je' bi ne smelo biti več mesta za šovini-Prepustimo ga narodom, ki so šele začeli živeti obdobje, ki smo ga v VroPi že dokončno premostili. Občinski °®X>r — je nadaljeval slovenski občinski letovalec — ki bo rešil problem sožitja ®led italijansko večino in slovensko manj-'r‘° v tem mestu s širokogrudnostjo, ki napravil križ čez preteklost, ki bo od-^ novo dobo, dobo miru in bratstva, tak bo lahko rekel, da je pripeljal v ^stan silno težak problem, ki je več kot , let zastrupljal ozračje tega mesta, ki in nam enako pri srou. Taka po-bi bila, o tem sem globoko prepn-n, v veliko korist tudi sami Italiji. S politiko se namreč enkrat za vselej ^ij0 manjšinski problemi ter se napravi vsakemu morebitnemu neza dovolj- r’ Simčič je v nadaljevanju svojega ^'ova, ki mu je ves občinski svet sledil ■največjim zanimanjem, opozoril odbor ^ razne pomanjkljivosti v slovenskih šo- Konferenca o Laosu se je začela V petek 12. maja bi se morala v Ženevi pričeti konferenca štirinajstih držav o Laosu. V ta namen so že prispela v Švico številna odposlanstva, med temi sovjetsko, ki ga vodi zunanji minister Gromiko, ameriško, prav tako pod vodstvom svojega zunanjega ministra Ruska, britansko, francosko ter odposlanstvo komunistične Kitajske. Slednje je po številu osebja najbolj številno, saj šteje čez sto članov. — Vse je že bilo nared, da se številni diplomati vsedejo za zeleno mizo in začnejo s pregledom pacienta, ki se je nemočen in nebogljen sklenil podvreči tej diplomatski diagnozi, pripravljen tudi na najhujše, to je na operacijo in vse njene posledice. Čakali so samo še nekatere azijske predstavnike ter formalno sporočilo tristranske komisije, da je premirje v Laosu dejansko ugotovljeno. Na tej zahtevi so posebno vztrajali Ameri-kanci. Ko je slednje poročilo nazadnje prišlo, je pa med zahodnimi ter komunističnimi in filo-komunističnimi odposlanstvi nastal težak spor o tem, kdo naj na konferenci predstavlja Laos. Zahodnjaki priznavajo za zakonito vlado princa Bun Uma in zato menijo, da je samo slednja kvalificirana, da sedi pri konferenčni mizi. Sovjeti in filokomunisti pa so za to, da Laos predstavlja odposlanstvo gibanja Patet Laosa. In tretje odposlanstvo, ki si lasti pravico govoriti v imenu Laosa, je ono nevtralistično princa Su-vanne Fume. Tako imamo tri laoška odposlanstva, ki hočejo predstavljati Laos. V zadnjih dneh sta se večkrat sestala angleški zunanji minister lord Home ter Gromiko, da bi dosegla kak kompromis, toda dolgo so bili vsi ti poskusi zaman. Slednjič so pristali na kompromi-stični predlog, da vsak tabor po- vabi svoje laoško odposlanstvo: Kitajci da povabijo Patet Lao, Sovjeti nevtralca Suvanna Fumo in zahodnjaki princa Bun Uma. Tako so v torek zvečer lahko sedli k zeleni mizi za prve razgovore. Ali bodo ti uspešni, bomo videli prihodnjič. IZ ŽIVLJENJA M ASIH LJUDI Pogreb pok. g. dekana v Vipavi V sredo 10. maja so pokopali daleč znanega in od vseh spoštovanega vipavskega g. dekana Ignacija Breitenbergerja. Zbralo se je k temu žalnemu sprevodu blizu sto duhovnikov iz vseh krajev Slovenije od Maribora, Ljubljane do Gorice, med njimi tudi nekaj cerkvenih dostojanstvenikov. V odsotnosti presvitlega administratorja, ki se mudi na uradni poti v Rimu, je vodil pogreb njegov delegat, g. dekan iz Solkana, ki se je tudi ob koncu sv. maše-zadušnice poslovil od blagega pokojnika z izbranimi besedami. Saj je bil rajnki za ožji in širši krog duhovščine zelo pomembna osebnost. Za njim je nastala res težka praznota v župniji, dekaniji, v semenišču in v spovednicah še zlasti. Nič manj ni bil pokojni cenjen in priljubljen med svojim ljudstvom in med prebivalci vipavske doline. Pričale so to številne množice mož in fantov, trume žena in deklet in kakih 50 žalnih vencev. Sodijo, da je v sprevodu iz župnišča na pokopališče korakalo vsaj 2500 oseb. Prav ob koncu pogreba, ko so krsto spustili že v grob, se je sprostila silna nevihta in je vsled tega moralo odpasti več poslovilnih nagovorov ob odprti jami. Naj pokojni g. prijatelj Nace v miru počiva in pri Bogu za svoje ljudstvo varstva prosi! Po volitvah na univerzi Tudi letos so volitve v akademski svet tržaške univerze redno potekle. Udeležilo se jih je 1585 visokošolcev ali približno 50 odstotkov vseh vpisanih. Predstavilo se je šest list, med njimi slovenska lista »Adria«, ki je letos zaznamovala porast svojih glasov. Prejela je 61 glasov ali 4 odst. ter enega predstavnika. Lani pa je prejela 56 glasov. Na slovenski listi je bil izvoljen akademik Marko Udovič iz Trsta. Ostale liste pa so si tako porazdelile glasove oz. sedeže: Intesa Cattolica (494 -12); UGI (levičarji) 324 - 8; AGI (liberalci) 249 - 6; GNT (neofašisti) 243 - 5; neodvisni 173 - 4. Novoizvoljeni predstavnik SAL »Adria« akad. Marko Udovič je dal radijsko izjavo za postajo Trst A, v kateri poudarja uveljavitev liste »Adria« med slovenskimi vi-sokošolci in v slov. javnosti. Potem nadaljuje: »Kar se tiče programa, smo si kandidati že ob nastopu bili na jasnem, da se mora pokazati predvsem, da smo, kajti, kjer nas ni, je zaman kaj spraševati, še manj pa zahtevati. Zato si nismo postavili kakih demagoških ciljev. Naš program temelji na stvarnih zahtevah v korist vseh visokošolcev, med katerimi so slovenski akademiki sorazmerno najbolj prizadeti.« Na kancu izraža zahvalo slovenskim volivcem ter zaupanje v sodelovanje in nadaljnjo podporo. Medtem ko je strašen požar uničeval »zlato področje« v Hollywoodu in upepelil 30 razkošnih dvorcev filmskih igralcev, je bil slavni igralec Gary Cooper edini, ki se požara ni zavedal. Začela se je njegova agonija in kmalu nato je spravljen z Bogom in z ljudmi umrl. Prejšnji dan mu je msgr. Sullivan podelil poslednje maziljenje in mu prinesel sveto popotnico. Tudi v trenutku smrti je bil pri njem in je pozneje izjavil, da je Cooper umrl vdan v božjo voljo kot zgleden katoličan, kakor je bil tudi v življenju. Njegovo trpljenje je bilo tako silno, da je v nekaj mesecih postal živ okostnjak. Ko so mu pred smrtjo hoteli dati inekcijo, po kateri bi izgubil zavest, jo je odklonil, rekoč, da hoče umreti pri popolni zavesti in pri polnem dnevu. »Podaljšajte mi življenje, da bom umrl pri polnem dnevu. Ne bi rad odšel ob zatonu.« In res je umri ob 12.30, ko je sonce najbolj sijalo in je hollywoodsko nebo žarelo od požara. Njegova silna moralna moč in globoka vera sta mu pomagala, da je vse trpljenje vdano prenašal, zavedajoč se skorajšnjega konca. »Tudi zame,« je izjavil msgr. Sullivan, »predstavlja Cooper najlepši zgled krščanskega moža.« Garv Cooper, rojen pred 60 leti od anglikanskih staršev, je leta 1959 po dveh privatnih avdiencah pri sv. očetu Piju XII. (prvi 1. 1953, drugi 1956) prestopil v katoliško vero in sprejel tako vero svoje žene in hčerke Marije. Po dobri in temeljiti pripravi je postal zgleden in prepričan katoličan, ki je znal živeti, trpeti in umreti v luči te vere. Proračun tržaške občine odobren Pretekli petek je tržaški občinski svet odbril mestni proračun za leto 1961. Za odobritev je glasovalo 23 svetovalcev krščanske demokracije, trije socialni demokrati, dva republikanca, dva liberalca, svetovalec Tržaške indipendentistične unije Tolloy in svetovalec Slovenske liste dr. Simčič. Proti so glasovali komunisti, socialisti, misovci in svetovalec neodvisnih socialistov dr. Dekleva. Novost predstavlja dejstvo, da so za odobritev glasovali tudi liberalci, ki so doslej bili vedno v opoziciji, skupno z misovci. Pred glasovanjem je občinski odbornik za proračun dr. Rocco v svojem govoru med drugim povedal, da bo odbor poskrbel za imenovanje poljskih čuvajev, kot je to zahteval dr. Sirhčič, ter da bodo slovenske šole prejele večje nakazilo, kot je bilo prvotno določeno. Zupan Franzi! pa je v svojem govoru povedal, da za zdaj ni mogoče ugoditi zahtevi dr. Simčiča po slovenskih napisih niti v tistih vaseh, kjer je slovenski živelj nesporno v večini, ker je zadevni člen Posebnega statuta nejasen. Kjer je možno — je dodal — nima občina nič proti slovenskim napisom. Tako bo postavila, kjer tega še ni storila, na slovenske šole poleg italijanskih tudi slovenske napise. Sledile so izjave, s katerimi so posamezne skupine pojasnile svoje zadržanje do proračuna. Socialni demokrat dr. Pue-cher je med drugim poudaril, da bo treba čimprej urediti vprašanje o odnošajih med italijansko večino in slovensko manjšino na tem ozemlju. To — je rekel — je eno izmed glavnih in najnujnejših vprašanj, ki jih je treba urediti. Zato se bomo morali čimprej odločiti, da ga re- šimo objektivno in v obojestransko zadovoljstvo. Svetovalec Slovenske liste pa je v svojem govoru povedal, da je prejel zagotovila, da bo občina takoj izvedla tisti člen Posebnega statuta, ki govori o slovenskih napisih, ko bo uradno ugotovljeno, kako je treba ta člen tolmačiti. ZA UČITELJE. Od dne 15. t. m. je na razglasni deski Didaktičnega ravnateljstva za slovenske osnovne šole v ul. Croce št. 3 na vpogled ministrska odredba št. 1552-DIV. VI N. 145 z dne 29.4.1961 glede začasnih nameščenj in nadomestnih služb za šolsko leto 1961/62. Rok za vlaganja prošenj zapade dne 31. t. m. DAROVI Za Katoliški dom: A. L. 1.000; Doles Fortunat 2.000;I. H. 2.000; M. K. 1.000; Vuga-Pavsič 5.000; Hvalič Štefanija 2.000; Rustja Franc in Joška Rupnik-Percara 1.000; N. N. 5.000; N. N. 1.000; Terpin Ernest - Cleveland 6.200; Jerry Homar -Cleveland 6.200; Zdravko Novak - Cleveland 6.200; Marijina družba - Gorica 12.000; Komic Viktorija 1.000; Kerkoč Lojzka 1.000; N. N. 4.000; N. N. 6.500; N. N. 1.800; Danči Gambisazio-Primožič -Milan 2.000; Lapanja Zinka 5.000; M. G. 5.000; družina M. Z. 20.000; družina O. 1.000; Pevski zbor »Lojze Bratuž« 4.000 lir. Za Zdenka Hrovatina: Vižintin Marija, Sovodnje 500; N. N. - Gorica 500 lir. Sklad za volitve: Dr. H. 1.000 lir. Za Katoliški glas: N. N. - Trst 1.000 lir^ Nedelja za katoliški tisk: št. Maver 2.100 lir. Radio Trst A Teden od 21. do 27. maja Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi. — 10.00 prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Birmanska urica«. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu. — 17.00 Tržaški obiski: Dolina in Bolju-nec. — 18.30 Glasbene slike: Smetana: VItava; Gaudiosi: Na Camaldolih. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (34) »Nesrečni lovec«. — 21.25 Beethoven: Kvartet za godala v B-duru Op. 130. Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu. 39. lekcija. — 18.30 Koncert baročne glasbe. — 19.00 Znanost in tehnika: »Italia 61«: »Mednarodna razstava dela«. — 20.30 Čajkovski: »Pikova dama«, opera v treh dej. Torek: 18.00 Radijska univerza: (1) »Litij, kovina 20. stoletja«. — 18.30 Cherubani: Simfonija v D-duru. — 19.00 Pisani balončki. — 21.30 Koncert klarinetista Giar-gia Brezigarja in pianista Bruna Bidus-sija. — 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev. Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. — 18.30 O glasbi in glasbenikih v anekdotah: (7) »Pogled v skladateljsko delavnico: Beethoven in Čajkovski«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Zapravljivec«, igra v treh dejanjih. četrtek: 18.00 Radijska univerza: (8) »Človeški činitelj pri cestni nesreči«. — 19.00 širimo obzorja. — 22.00 Umetnost: Vili Hajdnik: Obisk sedeža UNESCO. Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. — 19.00 šola in vzgoja: O otroški krutosti. — 22.15 O slovenski klavirski glasbi: (6). Sobota: 15.30 »Sveder«, radijska komedija. — 18.00 Radijska univerza: Stanko Janežič: Deset stoletij ruske duhovnosti: (8) »Starec Soralin Sarovski«. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.40 Moški Zbor iz Bazivice. ----- Steverjanci in Jazbinci! - Trezno mislite! - Volite vsi za LIPO! France šegula - Rim: tretja knjiga slovenskega prevoda sv. pisma žalostne posledice zmotnega nauka ^ako naziranje o Bogu je imelo se-,'^a žalostne posledice za versko in moralno življenje. Najhujše je bilo ravno v Kanaanu — Niškemu narodu obljubljeni deželi. T t ani se je razširilo kanaansko in feni-Učenje t>°ga Baala in boginje ^ re- Kratko imenujemo ta kult posebno novejših odkritjih v Ras-Šamri baa-ali plodnostmi kult. Ohranil se je 8° časa, saj se je proti njemu boril Jeremija celo v bližini Jeruzale-enako drugi izraelski preroki. je vrsta poljedelskega verstva, kat- . .. .. .xji .. M, I temem naj bi se človek vključil v j^nostni ritem narave. Sredstva so bila in nemoralna. Tekla je človeška kri in Kanaanci so morali božanstvu žrtvovati otroke. Znana je celo obredna spolna razbrzdanost in vlačugarstvo, ki je bila v zvezi z baalovimi svetišči na vrhovih gora. »Apostoli« tega »češčenja« so bili tako zvani Baalovi preroki, katerih je bilo za časa kralja Ahaba štiri sto petdeset v Izraelu. Razuzdana kraljeva žena Jeza-bela jih je pripeljala iz Fenicije. (Str. 14). Izraelovi preroki V ta kaos zmešanih poganskih nazorov je torej posijala luč svetopisemskega nauka. Bog sam je razodel Izraelcem po prerokih, da je On sam — Jahve = On, ki je, (prim. 2 Mojz 3, 14), ki je od vekomaj. On je svet iz nič naredil in ustvaril vse, kar je na njem. Od Boga samega razodeto božje ime Jahve najdemo v hebrejskih biblijah nič manj kakor okrog 6823 krat. Stavek o Bogu Stvarniku je prvi v sv. pismu in med zapovedmi pravtako prva: »Veruj v enega Boga!« To spoznanje je tudi za izraelski narod le sad postopnega božjega razodetja. Nosilci in tolmači istega razodetja so pa bili ravno preroki. Tako laže razumemo, kar smo rekli že v odstavku o preroštvu, da preroki niso bili samo tisti, ki so napovedali prihodnje reči. Bili so mnogo več, namreč besedniki živega Boga, ki jih je poslal, da izpričajo Njegovo voljo. Razumemo pa njihovo 'težko nalogo predvsem ob dejstvu, da je pravi božji nauk pomenil kapljico v neizmerno morje poganskega sveta. Abraham in Mojzes Prvi pionir ali poslanec božji je Abraham, ki ga je Bog izbral, da ponese božjo besedo iz osrčja sumerskega mnogoboštva med kanaanska ljudstva: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem.« (1 Mojz 12, 1). Abraham je bil torej prvi prerok. Drugi in največji prerok je Mojzes. Pet stoletij je poteklo po Abrahamovi smrti, ko je nastopil Mojzes, ki je izvoljenemu ljudstvu oznanil Sinajsko zavezo. Izraelsko ljudstvo je z njo dobilo svojo ustavo, ki naj ureja v prvi vrsti odnose človeka do Boga, pa tudi odnose človeka do človeka. Sinajska zveza ali deset zapovedi pomeni dokončen prelom z vsem orientalskim mnogoboštvom, čarovništvom, vedeževanjem in češčenjem naravnih sil. Kot dopolnilo k prvemu je Mojzes dodal še drugo: svojemu ljudstvu je postavil temelje novega bogoslužja v duhu Sinajske zavetze. Po pravici beremo v 5. Mojzesovi knjigi : »In ni vstal več prerok v Izraelu enak Mojzesu — tukaj izvzamemo evangeljski nauk o Jezusu Kristusu in Njegovemu predhodniku Janezu Krstniku —, s katerim je bil Gospod občeval od obličja do obličja, z vsemi znamenji in čudeži, ki jih je kot Gospodov poslanec delal... in z vsemi velikimi strašnimi rečmi, ki jih je storil Mojzes pred očmi vsega Izraela«. (34, 10-12). Jozue in Samuel Kolo zgodovine Izraela se je vrtelo naprej. Po osvoboditvi iz egipčanskega tlačanstva so se Izraelci pod Jozuetovim vodstvom naselili v obljubljeni deželi Kanaan. Prišli so v dotik z novimi razmerami, predvsem z novokulturo in drugo vero. Vse je zaviselo od vprašanja, ali se bo izraelski monoteizem uveljavil v Kanaanu ali pa bo omagal in podlegel mogočnim 6ilam staroorientalske vere in kulture. Po Jazuetovi smrti in z naraščajočo nevarnostjo Filistejcev je položaj postal še bolj kritičen. O končni zmagi ne moremo dvomiti, saj je bil Jahve Izraelov Bog in Kralj, vendar so čakale Izraelove voditelje hude žrtve. Čas je dozorel za novo božje razodetje, ki ga je Bog poslal po preroku Samuelu. Postal je Izraelov rešitelj kakor nekoč Mojzes. (se nadaljuj*) Pomladanski praznik v Sfeverjanu Nekoliko negotovosti je vladalo v nedeljo glede napovedane prireditve v Števerjanu med borovci, in to zaradi vremenskih razlogov. Žal bi nam bilo, če bi bila prireditev odpadla, ko smo se že veselili, da se podamo med gričevnate briške trate, tako polne pomladnega cvetja. In res, prišli smo malo z nezaupanjem, saj so nas ob prihodu pozdravili grozeči oblaki s prvimi kapljami, a vendar so se ti kmalu umaknili majskemu soncu, ki je potem razveseljevalo celoten potek predstave med zelenimi borovci. Da je ta praznik že nekako tradicionalen, nam je pokazala udeležba ljudi, ki so se do začetka prireditve res nabrali v prav lepem številu. Nedeljsko slavje je potekalo tudi v znamenju prijateljskega srečanja med Goričani in Tržačani, ki hočejo s takimi skupnimi nastopi, kot že prejšnji mesec na Koroškem, pokazati stojo povezanost na kulturnem področju. Pa preidimo k prireditvi sami. Program je obsegal pevske točke in igro. štever-janski župnik g. Simčič je prinesel pozdrav gostom in občinstvu, nakar je pevski zbor Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice pod vodstvom prof. Mirka Fileja zapel šest narodnih pesmi, večinoma v priredbi prof. Fileja. To so bile pesmi razigranega veselja, mehke otožnosti in šaljivega razpoloženja slovenske duše. Zbor je odpel vse pesmi z lahnostjo in gotovostjo. Osrednji del prireditve pa je bil šalo-igra v treh dejanjih, »Charleyeva tetka«, ki so jo igrali člani Slovenskega odra iz Trsta v režiji prof. Jožeta Peterlina. O igri je bilo že večkrat pisano v našem listu, a’ ne moremo mimo, da ne bi poudarili dovršene izvedbe tako v režiji kot pri posameznih igralcih. Spomnimo se samo na lik lažne tetke, ki je vzbudila toliko zdravega smeha pri občinstvu. Sploh pa je celotno delo vse prežeto z iskrenim humorjem, ki včasih tako dobro de. Prav gotovo je želja vseh navzočih med borovci, da bi tržaški igralci še prišli gostovat k nam. Nedeljski praznik je prav lepo izpadel in tega veselega vzdušja ni prav nič motilo, niti glasno brneče letalo, ki je večkrat preletelo borovce, verjetno z zavistjo, da je še toliko Števerjancev, ki želijo o-stati zvesti domači tradiciji in se ne dajo speljati na tuje vode. To je potrdila tudi navzočnost g. župana Podveršiča, ki se kot pravi ljudski zastopnik že vsa leta pridno udeležuje vseh naših kulturnih praznikov in s tem da javno priznanje svojim Občinarjem. In prepričani smo, da tako številna prisotnost ljudstva pomeni mnogo več od bučne reklame, ki je našim ljudem tuja. Volilna kampanja v Gorici V našem mestu je v teku živahna volilna borba. Goričani se sicer ne navdušujejo mnogo za navadne govornike, ki jih pošiljajo razne stranke, pač pa kažejo veliko zanimanje za politike vsedržavnega formata. Tako naj najprej omenimo zborovanje liberalne stranke, na katerem je v petek govoril njen glavni tajnik Malagodi. Ob polni Verdijevi dvorani se je Malagodi dotaknil v glavnem vprašanj državnega merila: problem šole, sanacije javne uprave, itd. Polemiziral je tudi z ostalimi strankami, predvsem z demokristjani na eni ter socialkomunisti in misovci na drugi strani. Glede lokalnih problemov je Malagodi omenil le načrt za deželno avtonomijo, do katere izražajo liberalci svoje nasprotovanje, ter zadeve tržiških ladjedelnic. Največ zanimanja pa je gotovo vzbudil govor ministrskega predsednika Fanfani-ja, ki je v nedeljo govoril za krščansko demokracijo pred več kot tri tisoč poslušalci. Fanfani je obravnaval predvsem vprašanja socialne politike in ekonomskega dviga ital. življenja. Prikazal je delovanje vlade na socialnem področju, nato delo za večje nadziranje javnih služb in ustanov, ter predočil potrebe, ki tarejo na splošno italijansko državo. V lokalnem okviru je omenil goriške pro- bleme, tako realizacijo krminsko - gradiščanskega polja in težave tržiških ladjedelnic ter pri tem obljubil svojo nadaljnjo pomoč. Polemično se je dotaknil Nenni-jevih socialistov, ki so se pri nas povezali s titovci, ter komunistov in liberalcev. Odgovarjal je tudi na vmesne prekinitve nekega poslušalca, ki je hotel polemizirati, a mu je kmalu zmanjkalo poguma. Izmed ostalih strank so imeli svoja zborovanja socialisti, misovci in socialni demokrati. Misovec Almirante je svaril Goričane pred »slovensko nevarnostjo«, po običajnem žargonu svoje zastarele stranke. Med večjimi govorniki pričakujejo v Gorici tudi prvaka socialistov Nen-nija. Za komuniste se pa še ne ve, koga bodo iz vodstva poslali: Vidalija gotovo ne, ker je še vedno na Kubi. Pregled dela INAM v preteklem letu Dne 8. maja je zavod za bolniško zavarovanje INAM podal obračun o delu v preteklem letu. Iz obračuna je razvidno, da je na Goriškem nad 90.000 prebivalcev zavarovanih, od teh 74.361 delavcev. Bolniška blagajna je plačala nad 311 milijonov za zdravila v 14.507 primerih zdravljenja. 8.900 bolnikov je bilo poslanih v razne bolnišnice. Podgora Prvo majniško nedeljo smo veselo praznovali našega sv. Gotarda in povzdignili njegov spomin tudi s slovesnostjo 1. sv. obhajila. Sicer število prvoobhajancev zgleda skoraj nekam skromno za tako faro, samo 17: 5 deklic in 12 fantkov. To pa zato, ker bodo letos v novem delu Podgore, pri Madonnini, imeli posebej prvo sv. obhajilo in se tam pripravlja drugih 15 otrok, ki bodo 21. -t. m., na Binkošt-ni praznik, prvič prejeli sv. hostijo. V lepem razpoloženju smo se torej 7. maja zbrali zelo številni v naši farni cerkvi zjutraj ob 7h. Kako lepo je bilo videti in tudi poslušati v cerkvi naše male izvoljence. Popoldne smo se še enkrat zbrali vsi pri Marijinem oltarju za šmarnice in blagoslov, nato pa smo kar do kraja napolnili našo lepo dvorano. Vsi ginjeni smo prisostvovali uprizoritvi lepe dvodejanske igre »Pustite male k meni«. Na našem odru smo sicer v pustnem času že kar dvakrat nastopili in napolnili dvorano. Pa takrat nismo nikjer nič pisali ali poročali o vsej tisti lepi zabavi in razvedrilu. A vse to, kar smo gledali v nedeljo, je bilo pa res nad vse pričakovanje: tako lepo so naše male igralke nastopile, da jih kar po vrsti vse pohvalimo in zahvalimo za ves očarljivi nastop v krasni igri. Toliki gledalci smo si zares večkrat vsi ginjeni brisali oči... Bog daj še kaj dobrega! Števerjan Letošnje upravne volitve so že prinesle Števcrjancem marsikatero novost. Naj o-menimo le to, da prihajajo k nam volilni letaki kar z neba. Zaenkrat nam jih nosi turistično letalo, last kakega prijatelja tretje liste. Verjetno bomo pri prihodnjih volitvah doživeli še kaj bolj senzacionalnega ; morda se bo kdo na luni zanimal za našo velevažno občino, ako bo še pri življenju, in nam pošiljal volilno propagando po raketah. V nedeljo 7. t.m. je letalo krožilo nad glavami oblasti, ki so prisostvovale otvoritvi novih šolskih poslopij, ter jih obsipavalo z »bombnimi kartami«. Preteklo nedeljo pa je prirejalo svoj koncert nad koncertom, ki se je vršil v Borovcih. Pohvaliti moramo veter, ki je bil pametnejši kot ljudje, ki so letalo krmarili. Precej listkov je veter poslal v Jugoslavijo. Baje so bili v začetku organi jugoslovanske varnostne službe vsi alarmirani v strahu, da je na delu kaka prevratniška skupina, ki si prizadeva, da sc vsa Brda priključijo stari Gorici in tako spet Italiji. Zadnjič nam je tretja lista poslala »pozdrav« z neba 7. listkom, kjer prikazuje primanjkljaj v občinski bilanci v zadnjih lotih. Ter zaključuje: »Kam so vas pri- vedli vaši politikanti.« Težko je označiti koga za politikanta. Tega naslova ne zasluži naša občinska uprava, še manj pa naš župan, ki se je z veliko žrtvijo svojih osebnih koristi trudil za dobro vse občine. A ker smo že pri tem, kako naj imenujemo osebo, ki trdi, da je liberalec, kandidira na monarhistični listi in, ker ni bil sprejet na števerjansko demokratično listo, ustvari tretjo listo? Ker že gre za priključitev števerjanske občine Gorici, zakaj nam, tretja lista ne prinaša tudi pregled proračunov in obračunov mestne uprave? Zakaj nam ne pove, da ima goriška občina velik dolg, ki je 31. decembra 1959 znašal 582,784.232 lir in za katerega bo plačala samo v tekočem letu 42 milijonov lir obresti? Zakaj nam ne pove, da so splošni izdatki goriške občine letos predvideni v znesku 2 milijardi in 100 milijonov lir? Jasno je, da jih mora nekdo plačati. Letošnji goriški proračun izkazuje povprečno 17.920 lir neposrednih ali posrednih davkov na osebo, medtem ko znaša davčno breme v Števerjanu povprečno 3.000 lir na osebo. — Res je, da je družinski davek v Gorici za spoznanje nižji kot v števerjanu. Prebivalci mestne občine pa plačujejo razne pristojbine, ki jih v podeželskih občinah nimamo: n. pr. davk za pravico prehoda s privatne lastnine na javno cesto, odvažanje smeti (to morajo plačevati tudi prebivalci z Oslavja in Št. Mavra!). Vprašamo nekatere goreče za Gorico, koliko ste plačali za stavbna dovoljenja v Števerjanu? Pojdite pogledat, koliko se plača. v mestni občini. Pojdite pogledat, kakšne sitnosti boste imeli, ako boste hoteli kaj zidati. — Konec koncev boste v celoti plačali veliko več kot sedaj plačujete. Reči moramo, da je števerjanska uprava dobro uporabila vsote denarja svojih občanov in prispevke države. Poskrbela je za električno razsvetljavo v vsako hišo, česar še v goriški občini ni. Zgradila je s pomočjo države in opremila šolska poslopja. V teku je načrt za vodovod. Naprosila je podporo za asfaltiranje glavnih občinskih cest. Zgleda, da bo tudi ta prošnja ugodno rešena, kajti vse druge občine v pokrajini, vštevši Gorico, so izčrpale fond, ki ga država nameni za asfaltiranje notranjih cest, medtem ko ga Števerjan še ni. Zaradi novih javnih del ne bodo števerjanski Občinarji prizadeti z novimi davki, ker bo stroške krila država. Končno je bil Števerjan z Doberdobom priznan za gorsko področje; tudi od tega bodo znatne materialne koristi. Na koncu bodi omenjeno še to. Fronta načeloma ne odobruje tretje liste, vendar se je veseli, kajti vidi v njej edino možnost, da pride do občinske uprave v edini slovenski občini na Goriškem in na Tržaškem, ki je še v demokratičnih rokah. To so nam potrdili razni kandidati liste Občinske enotnosti (= frontaške liste). — Vsak demokratičen Števerjanec naj dobro premisli: Z glasovi za tretjo listo ne bo prišel pod Gorico, temveč bo pripomogel, da pride na občino frontaška uprava. Doberdob Doberdobske komuniste tako strašno »bode resnica v oči«, da so poklicali na pomoč samega dolinskega župana Lovriho. Ta gospod je pravi strokovnjak v brezbožni propagandi! Saj se še vsi spominjamo, kako je pred leti »strokovnjaško« motil cerkveni pogreb in v cerkvi »pridigal«. Pa tudi ob blagoslovitvi novega zvonika je »pridigal rdečo modrost«. Temu rdečemu strokovnjaku so torej' poverili nalogo volilnega shoda, napovedanega ob 8.30 zvečer pred cerkvijo — na trgu — ravno ko so v cerkvi šmarnice (od 8. do 8.45). A ker Lavrihi zelo dopade bližina cerkve, duhovnikov (mogoče bi rad postal strežnik...), je tudi v svoj »bistroumni« govor spravil vse mogoče -reči; zlasti se mu je zdelo potrebno oprati »ban-diero -rosso«. Pravil je, da Partija nima časa se ukvarjati s trganjem verskih napisov, sekanjem cerkvene -deske, razbijanjem pred kapelico... Baje imajo važnejše probleme...!!! Pa nikar -ne poslušajte vašega župnika — vi fantje in dekleta! In Katoliškega glasa! Mi pustimo versko svobodo, kakor jaz (Lovriha) svoji ženi (je rekel v Sovodnjah). Tako! Se vidi, da jih zelo srbi — ker še toliko praskajo! A gospod Lovriha naj -le piha, saj Kras se ne boji prepiha! Burja pride ino mine, a skala »kar tako« ne zgine! Dokler bo Bog in narod za podlago, bo mir in -sreča v razpolago! Gospod Lovriha, gospod Lovriha! Kaj ne slišite še vzdiha milijonov revežev s Kitajske, pobeglih iz Nemčije, z Madžarske? V Sibiriji delavci ječijo, na desetletke se jezijo! In ječe vedno polne so izdihov ter komaj čakajo »prepihov«! Gospod Lovriha, prinesi kmalu tudi nam svobodo, da naši »slepci« vendar le spoznali bodo!!! Tržaški g. škof: »ad limina« Tržaški g. ško-f je bil na poročanju Rimu. Sprejet je bil pri papežu. Razgovor je -trajal 40 minut. Nato je prevzvišeni nadaljeval z obiski pri raznih vatikanskih kongregacijah. Obisk »ad limina« se običajno -ponavlja vsakih pet let. Škofje P0, ročajo sv. očetu in kongregacijam o položaju v škofiji. Zadnjič je bil tržaški škof ; na poročanju v Rimu leta 1955 pri papež® Piju XII. Vzgojna predavanja v Sv. KrizU Predpretekli četrtek, petek in soboto sta tukajšnja osnovna in strokovna šola organizirali vrsto vzgojnih predavanj in ' ta namen povabili priznanega vzgojitelja prof. Ivana Theue-rschuha, da je govoril staršem. Predavatelj je navzočim udeležence® prikazal nekatere najbolj boleče rane