■HOJ DOMH
Glasilo Pokrajinske» zveze društev hišnih 'posestnikov za Slovenilo v Ljubljani.
štev. 1.	Ljubljana, 29. januarja 1927.	Leto VII.
Desetletnica predsedništva g. Ivana Freliha
Koncerfi decembra lanskega leta je preteklo deset let, odkar je na čelu organizacije hišnih posestnikov v Sloveniji gospod Ivan Frelih. Vodi že deset let Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ter Zvezo hišnih in zemljiških posestnikov v Sloveniji, ter je tudi od ustanovitve podpredsednik glavne Zveze hišnih in zemljiških posestnikov S. H. S. v Beogradu.
Naš dični Ivan Frelih ni le predsednik organizacij, ampak je duša vseh naših organizacij. Veliko in ogromno je delo, ki ga opravlja naš prezaslužni voditelj in neustrašeni boritelj za zasebno lastnino. Kot predsednik izvršuje tudi vse druge društvene posle skoro sam, in nastopa na branik zasebne lastnine vsak čas, kadar ga kliče korist naših članov.
Ne le da je organiziral hišne in zemljiške posestnike v Sloveniji, ampak je inicijator Glavne zveze hišnih in zemljiških posestnikov v naši državi, kar mu hvaležno priznavajo vsi, tudi Srbi in Hrvati, kateri slednji so ga izvolili za častnega člana svoje Zveze v Zagrebu.
Da smo dosegli vsaj tolike uspehe, glede prostosti svoje lastnine, po neštevilnih stanovanskih zakonih, ki so nas oropali naših pravic, je največja zasluga našega prezaslužnega predsednika g. Ivana Freliha, čigar ime ostane zapisano z zlatimi črkami v zgodovini boja za zasebno lastnino.
IVli želimo, da bi naš predsednik vodil našo organizacijo še nadalje tako uspešno, kot dosedaj do končne zmage in mu kličemo v hvaležnosti:
»Na mnoga leta«!
Proo društva hišnih posestnikov	Zveza hišnih in zemUlšklh posestnikov
v LluMlanl	o Sloveniji
Izhaja
vsak mesec enkrat.
Uredništvo in uprav-ništvo je v Salendrovi ulici št.6.
Oglase se raCuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Frelih
Društvo hišnih posestnikov za Ljubljano in okolico priredi ob priliki desetletnega delovanja našega velezaslužnega predsednika gospoda Ivana Freliha
slavnostni večer
ki se vrši v sredo dne 9. svečana 1927 ob 8. uri na verandi hotela »Union«. — Z ozirom na vztrajno in neustrašeno delo v boju za našo lastnino, ki ga je .vršil gospod predsednik skozi deset let v prid naših interesov, pričakujemo zanesljive udeležbe, od članstva, kakor tudi cenj. rodbine.
Odbor.
Po volitvah v oblastne skupščine
Velike politične in gospodarske važnosti so bili za vsako deželo bivši deželni zbori in odbori. Kranjskega je po prevratu začetkom novemb. 1. 1918 brez vsake prev-damosti in brez tehtnih razlogov razpustil takratni Narodni Svet, kar je potem potrdilo tudi Narodno Veće v Zagrebu. Mesto, da bi se bilo kranjskemu deželnemu odboru priklopilo še slovensko ozemlje Štajerske, ki je spadalo poprej pod deželni odbor v Girazu in na ta način napravilo važno gospodarsko silo in politično središče, pa se je radi nekaterih osebnosti vse to razpustilo in razgnalo. V Nemški Avstriji so bili mnogo previdnejši ter so v kompetenco bivšega zbora in odbora pri-družili še politično mloč, tako da so li avtonomni zastopi mnogo važnejši s povečano avtonomijo in imajo mnogo večji delo-
krog, kakor prejšnji deželni zbori. Mnogo panog, ki so spadali prej pod državni zbor, jih rešuje sedaj avtonomni deželni odbor. Pri nas pa se hoče pod nekaterim trenot-nim navdušenjem vse preobrniti, kar se pozneje britko maščuje.
Z razpustom bivšega deželnega zbora in odbora je prenehala po krivdi nas samih vsaka avtonomija v Sloveniji in se je vse začelo centralizirati v Beogradu in tudi to iz edino političnih razlogov, da se škoduje gotovi politični stranki, ki se jo je hotelo s tem oslabiti. Oslabitev ni prišla, pač pa mi radi teh nepremišljenih korakov sedaj vsi trpimo v gospodarskem in poli-čnem pogledu. Tukaj ne pomaga prav noben izgovor. Vse to smo sami zakrivili in sedaj se ne upa nobena politična stranka tega priznati, ker bi končno volilci lahko zahtevali odgovor za vse škode, ki so nam jo takratni političarji napravili. Deželni uradniki so prišli pod državno upravo, niso imeli nobenih predpisov in nika-kih predhodnih zakonov in tako je priče-čelo polagoma prehajati deželno premoženje v državno upravo in ravno tako so se pričele bivše deželne doklade stekati v drž. blagajno v Ljubljani oziroma v Beogradu. Ko so v Beogradu videli, da smo v Sloveniji s tem zadovoljni, pa se je na predlog nekega slovenskega uradnika bivše deželne doklade na Kranjskem in štajerskem prekrstilo za državni pribitek, kar je seveda centralni vladi bilo prav všeč, ker je s tem dobila lepe nove denarne vire. Ko je bila prisiljena država nekoliko povišati prav nizke drž. davke v Srbiji, je enakomerno povišala vse davke, tudi na Hrvaškem in Sloveniji in tako se moramo
mi, edino nepremišljenemu razpustu deželnega odbora zahvaliti, da se nam od bivših deželnih doklad naprtilo še vse nove drž. prebitke, kakoršnih v ostalih pokrajinah nimajo in vrhu tega moramo plačevati še od bivših deželnih doklad celo invalidski davek in vojno komoro, kar pomeni skupaj za 100 odstotno zvišanje bivših deželnih doklad.
Ko se je leta 1922 v skupščini izdelal in odobril zakon o samoupravi oblastij se je popolnoma prezrlo, da bi se bilo poskrbelo, da se vse bivše deželne doklade in vse bivše deželno premoženje zopet zakonito prepusti novim oblastvam. Oblastne skupščine borio radi tega zelo velike važnosti in bo treba velike zmožnosti, taktike in dela, da se bo vse bivše deželno premoženje zopet pridobilo za nove samoupravne odbore. Sem spadajo zlasti elektrarna na Završnici, vse bolnišnice v Sloveniji, deželni dvorec in muzej, deželno operno gledališče in razna druga posestva. Dasiravno smo bili prepričani o važnosti volitev za oblastne skupščine in kako bi bilo potrebno, da bi dobili v te zbore nekaj naših zastopnikov, pri naših popolnoma razdrapanih političnih razmerah, smo se morali takoj odločiti, da boje za volitve v te skupščine prepustimo političnim strankam in da nam ne kaže, da bi naše organizcije zaenkrat posegle v volilni boj. Zato smo na zadnjem zborovanju hišnih posestnikov v Ljubljani dne 4. decembra 1926 sklenili, da naše društvo kot nepolitična organizacija ne posega v volitve, dasiravno bi bilo to potrebno. Tako smo se tudi strogo držali, ker nikakor nismo hoteli društvu škodovati, kar bi se bilo uteg-
nilo zgoditi pri politični zaslepljenosti ne-katernikov.
Tudi mi bodemo imeli polno posla in boja z oblastnimi skupščinami, če nam bodo hoteli naložiti nova bremena. Temu se bodemo odločno branili. Poznamo dobro naše posestnike, ki nam bodo sedaj odgovorili, zakaj pa nam tega niste poprej povedali, pa bi bili zavzeli stališče, na katero stranko naj se naša organizacija obrne. Dobili smo tudi več pisem radi teh volitev, prihajali so posestniki k nam in želeli, da skličemo sestanek, da zavzamemo stališče napram volitvam v oblastne skupščine. Če pa bi se bili sklicali posestniki na skupni razgovor, bi bilo brez dvomia prišlo do nesoglasja, ker posestniki do sedaj še niso v toliko disciplinsko Vzgojeni, da bi znali (predvsem drugim tujim koristim zavzeti svojo lastno korist. Pri tem pa bi bili primorani tudi opozarjati na krivice, ki so jih posestnikom dosedaj delale zlasti v stanovanjskem vprašanju najmočnejše politične stranke v Sloveniji. Posestnikom bi morali še enkrat in jasneje ponoviti, da so bili samostojni demokrati v Narodni Skupščini največji nasprotniki sedanjih, za nas ugodnih izpremiemb v stan. zakonu in da je ravno tako tudi SLS po svojem zastopniku nasprotovala ugodnosti, ki nam jih je hotela dovoliti vladna večina. Povda-riti bi bili tudi morali, da so bili popolnoma na strani hišnih posestnikov radikali in po veliki večini tudi HSS, s katero pomočjo se je končno sprejelo zadnji stan. zakon, ki nam je prineslo končno likvidacijo tega nesrečnega vprašanja. To bi bili morali povedati posestnikom, kar pa bi bilo zelo neljubo politično prononsiranim osebam, ki bi bili vsekakor hoteli, da naj se nagnemo n g katero najmočnejših strank v Sloveniji, kateri pa nimiata za nas zadostnega pomena v Narodni skupščini ter so nam dosedaj več škodovale kakor koristile.
Da preprečimo vsako nepotrebno nesoglasje, smo opustili sestanek in tudi posameznim posestnikom nismo dali niti najmanjšega migljaja, kateri stranki naj oddajo svojo krogijico. Če sedaj »Slovenski Narod očita podpisanemu predsedniku, da je agitiral med posestniki za radićevce, je to popolnoma čista izmišljotina in samo zadnji pripomoček, da bi končno posestniki res ne uvideli, katera politična stranka je bila za nje in katera proti interesom hišnih posestnikov. Toda uverjeni smo, da tega napada ni napisal prav noben hišni posestnik, ker jih smatramo za toliko previdne, da niso sposobni takega neosnova-nega napada. Pa je res biti prijetno predsednik društva hišnih posestnikov. Najemniki mn grozijo z. ubojem in smrtjo; hišni posestniki, da se premalo zavzema za njihove koristi, ter končno politične stranke oziroma listi pa, da agitira za kako njemu neljubo stranko. Skušali smo do sedaj biti popolnoma nepristranski, prikrivali smo do sedaj vsa nasprotovanja političnih strank; kako so hodili narodni poslanci na sestanke najemnikov, na naš kongres, ki so se ga udeležili tudi zastopniki drugih držav, pa se jim ni zdelo vredno, da se ga udeleže. Da bi mi sedaj agitirali za take nam nasprotne gospodi', tega vendar ne more nihče zahtevati in tudi »Slovenski Narod' ne, ki je dotični napad ali sam spisal ali ga pa poslal kak agitator njegove stranke. Toda sedaj so nas izvali, pri prihodnjih volitvah pa bodemo napravili samo to, kar bo za nas koristno, če bo to všeč kaki politični stranki ali ne.
Ne moremo verjeti, da bi kak posestnik hotel podpisanega kritikovati, če je pri zadnjih volitvah volil stranko, katera edina se je dosedaj resno potegnila za Izenačenje davkov in ki jo pripomogla do zadnjega stan. zakona. »Slovenski Narod^
ipravi, da ni dober ne za hišne posestnike in ne najemnike, kar pa je popolnoma nemogoče in velika glupost. Oboje namreč ni mogoče. S to volitvijo je hotel posestnikom samo koristiti in pridobiti stranko, na katero bo še neštetokrat vezan, če bo hotel za hišne posestnike doseči uspeha. Mislim pa da so hišnim posestnikom dobljeni uspehi večjega pomena, kakor pa izvolitev kakega političnega nam nasprotnega stran-karja.
Končno izjavljam še to, da prav nobenega in to tudi nobenega hišnega posestnika prav nič ne briga, katerega kandidata sem volil, ker je to moja privatna zadeva in v katero se nima vtikati prav nihče in tudi ne hišni posestniki sami. Kdor se oglasi po informacije v naši pisarni, jih vsak dobi in se še nikoli nikogar ni vprašalo, kakšnega političnega mišljenja je in to pravico imamo zahtevati tudi za sebe. Ravno tako se mi ne spuščamo v to, da so naši odborniki kandidirali na drugih listah in nas bi tudi veselilo, če bi bilo izvoljenih več zastopnikov, ki so ob enem odborniki naših društev. Pa mi razumemo prevdarnost in takt, katerega naj imajo tudi drugi. Hišnim posestnikom pa je vedno na prosto voljo, da se izvolijo za zagovornika njih pravic tistega, ki jjm je pogodu. Če pa bodo v tem upoštevali politične strani, se bodo še gotovo kesali.	Predsednik.
Ocenitev lastnih stanovanj
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je zaznalo, da se namerava lastna stanovanja hišnih gospodarjev za sedanje čase neprimerno obdavčiti, nakar je posebna deputacija osebno izročila gosp. dr. Karlu Š a v n i k u, delegatu ministrstva financ v Ljubljani naslednjo spomenico:
Že v Avstriji je bil hišno-najemninski davek najvišji med vsemi državami in to zlasti v deželnih stolnih mestih kakor v Ljubljani, ki je znesel okroglo 20 odstotkov čiste najemnine. Z dokladami pa se je plačalo okroglo 40 odstotkov tako, da je hišnemu posestniku ostalo okroglo 60 odstotkov za vzdrževanje hiše in amortizacije vloženega kapitala. Že Avstrija je hotela ta hišni davek večkrat znižati, ker se ga je po pravici imenovalo evropejski škandal, a ker se to ni zgodilo, je vsaj hišne posestnike za lastna stanovanja in poslovne lokale oškodovalo s tem, da se jih je mnogo nižje cenilo, kakor v najem oddana stanovanja in lokale in da se ni izvršila parifikacija z v najem oddanimi stanovanji. Dobro nam je znano, da je finančno ministrstvo avstrijsko oziroma njih podrejena finančna ^ravnateljstva od leta do leta izdajalo navodila, da je hišne posestnike pri ocenitvi lastnih stanovanj in lokalov blagohotno vpoštevati in ne parifi-cirati. To se je tudi vedno zgodilo.
Hišni posestniki že 10 let trpimo vsled raznih stanovanjskih naredb in zakonov in še danes ne dobimo najemnin plačanih v zlati pariteti, medtem pa se vse druge potrebščine že davno plačujejo mnogo nad zlato vrednostjo. Hiše so že skoro propadle in bo treba ogromno ( žrtvovati, da se zopet popravijo in spravijo v dobro stanje. Posestniki so morali leta in leta plačevati, če so hoteli biše vsaj obdržati in ohraniti.
Kljub neprimernim nizkim najemninam pa je hišno-najemninski davek rastel od leta do leta in to vsled proglasitve bivših deželnih doklad za državni pribitek, vsled na novo vpeljanega in dvakrat povišanega invalidskega davka in vojne komore tako, da je v Ljubljani v letu 1925 hišni posestnik glasom priloženega izkaza plačal samo državnega davka z doklada-
mi vred 63..8 odstotkov, kar je neprimerno vsoko, ter nobeno drugo mesto v naši državi in v celi Evropi ni imelo tako visoke obdavčitve, kakor hišni posestniki v Ljubljani. Druge nasledstvene države kakor Češka, Poljska, Čehoslovaška kakor tudi Nemška Avstrija so hišno-najem-ninski davek znatno znižale, pri nas pa se je z dokladami zvišal skoro za 100 odstotkov s pribitki vred. Za leto 1926 se nam je posrečilo z neštetimi intervencijami pri gospodu ministru financ in gosp. poslancih v Beogradu, da se je hišno-najemninski davek za Ljubljano izenačil z ostalimi kraji v Sloveniji in znaša tudi v Ljubljani 12 odstotkov, s pribitki in dokladami pa 41.78 odstotkov, kar je še mnogo previsoko v primeri z drugimi davki in hišno-najemninskimi cfavki v drugih državah.
Slabe gospodarske razmere hišnih posestnikov so dosedaj vpoštevala tudi davčna oblastva v Sloveniji in torej tudi davčna administracija v Ljubljani v ten» pogledu, da so se lastna stanovanja hišnih posestnikov nizko ocenila, večinoma pa pustila tako, kakor jih je hišni posestnik ; napovedi sam fatiral. Bili mo prepričam, da se bo pri odmeri hišno-najenminskega davka za leto 1927 in 1928 tudi tako postopalo napram posestnikopi, a ker se je hišno-najemninski davek malo znižal, se hoče to nekako nadomestiti pri cenitvah lastnih stanovanj in lokalov hišnih gospodarjev. Kako se v tem pogiedu postopa pri odmeri dohodnine bodemo tudi gospodu delegatu dali posebno poročilo.
Hišni posestniki ljubljanski so nas začeli opozarjati, da je pričela davčna administracija v Ljubljani za prihodnji dve leti lastna stanovanja in lokale neprimerno visoko ocenjevati. Radi tega so se pred par dnevi oglasili zastopniki našega društva pri šefu davčne administracije v Ljubljani, ker smo se na veliko iznenađenje prepričali, da so vesli ocenitve lastnih stanovanj in lokalov resnična, kar se je navzočim pojasnilo. Tu se navajajo slučaji, v katerih so se lastna stanovanja visoko ocenila. Ko so se pozneje podali razni posestniki vprašati za koliko so ocenili za prihodnji dve leti stanovanja in lokale hišnih lastnikov so se pojasnila odklonila z izgovorom, da to ni mogoče. To postopanje ni pravilno, ker so napovedi hišno-na-jemnin. donosov javne in morajo biti vsakomur na vpogled. To pa radi tega, da se lahko vsakdo prepriča v koliko se mu hoče odmeriti hišno najemninski davek, da ne bo pozneje primoran vlagati šele priziva. V interesu finančne uprave je okolnost, da se vse hišne posestnike naprej obvesti o nameravanem povišanju lastnih stanovanj in lokalov, ker drugače se zna pripetiti, da bo toliko pritožb, da jih finančna uprava ne bo mogla rešiti v enem letu, ker bo treba v vsakem posameznem slučaju napraviti spis o postopanju.
V smislu čl. 35 in 36 ter nadaljnih in-strukcij za ugotovitev hišnih donosov, izdane v dvornem dekretu z dne 26. junija 1820 ima dolžnost davčna oblast, da hišnega posestnika obvesti, če se ji zdi nezadostna napovedana najemnina in to tudi za lastna stanovanja. Ker se to ni zgodilo in se to hoče nekako na tihem izvršiti in pripustiti šele pritožbam, ki se bodo pa morebiti prepozno vložile ali pa tudi celo opustile, ker bo hišni posestnik izvedel šele takrat za višjo ocenitev svojega stanovanja, ko bo meseca maja ali celo avgusta plačal hišno-najemninski davek. Večina posestnikov ne bo šla niti pogledal prepisov hišno-najemninskega davka, ker bo v prepričanju, da se je davek odmeril v smislu priložene napovedi. V zakonu predpisanih in prepotrebnih plačilnih nalogov pa hišni posestniki ne dobe, ker so
se ti brez vzrokov in brez prave vteme-Ijitve odpravili in se nam še do danes niso vrnili.
Gospoda delegata prosimo, da blagovoli navedene tehtne razloge vpoštevati in v smislu zakona takoj urediti, da se nemudoma obvesti vse hišne posestnike ljubljanske, če so se jih vrednost njih stanovanj in lokalov zvišale in jih pozove, da povedo nasprotno svoje mnenje. Ako pa se zdi gospodu delegatu to odveč, potem naj blagovoli odrediti, da se bodo stanovanja in lokali; pustili za podlago po istih zneskih, kakor so se napovedali ali se po povprečno zvišali tri do štirikrat v onih zneskih, ki so bili napovedani kot najemnina v letu 1914, če so posestniki stanovali v letu 1914 v doličnih stanovanjih. S tem bi ne bili/ oškodovani preveč hišni posestniki, finančna uprava pa bi se izognila vsem pritožbam in pisarijam, katerem se moramo danes kolikor mogoče izmakniti. Prosimo tudi gospoda delegata, da dovoli, da ima vsak hišni posestnik vpogled, v koliko se je nameravalo oceniti njegovo stanovanje ali lokal.
Končno se usojamo pripomniti, da ima hišni gospodar za administracijo in upravo hiše polno posla in raznih pisarij, zakar ne dobi nobene odškodnine in se ga je odškodovalo na ta način, da se je njegovo stanovanje ali lokal nižje ocenil za hišni davek. Ta okolščina mora ostati kot lajšava tudi v prihodnje. Če se bo pa hišnega gospodarja previsoko obremenilo za lastno stanovanje, potem ne bo hotel nobeden več zidati svojih hiš, s čemer bo oškodovana država, občina, vsa industrija, obrt in trgovina in finančna uprava mora gledati, da se stavbena podjetnost podpira in ne omejuje. Ker znaša sedaj vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina tudi za leto 1927 skupaj 20 odstotkov, bo moral hišni posestnik od 30.000 Din ocenjenega lokala plačati letno 6000 Din na teh občinskih dokladah, kar je mnogo previsoko in jih je treba absolutno znižati. Finančna delegacija je glasom Ur. lista št. 459, 462 in 463-20 začasno sicer dovolila te naklade do preklica, toda ko bo znana odmerna podlaga, ki se bo z navedeno prakso povišala vsaj za 100 odstotkov je naravna posledica tega, da mora finančna delegacija v interesu vseh prebivalcev vže dovoljene občinske naklade do polovico znižati, ker drugače bodo s tem tudi najemniki, medtem tudi državni uradniki prehudo obremenjeni z navedenimi občinskimi dokladami. Od letne najemnine 5000 Din se bo torej na teh dokladah plačevalo 1000,— dinarjev, kar je brez dvoma previsoko in je finančna uprava poklicana, da obvaruje interese fvsega prebivalstva in dovoljeno povišanje prekliče.
V interesu vsega gospodarstva pa je, da se oživi zopet stavbena podjetnot, s čemur se bo odpravila stanovanjska beda, opomogli pa se bodo tudi drugi davkoplačevalci, obrti in trgovine, kar je zopet v interesu države in občine.
Vse te tehtne razloge naj blagovoli gospod delegat prevdariti in izdati ukrepe, ki bodo zamogli posestnikom vzdrževati hiše in jih popravljati in prenesti davčna bremena, ki so itak pri nas mnogo previsoka. S tako blagohotno odredbo pa se bo prihranilo mnogo dela in pisarij, ne samo posestnikom, temveč mnogo več še finančni upravi sami.
Pri tem pa ni še prezreti dejstva, da je zakon o hišno najemninskem davku nad 107 let star, da takrat še ni bilo ne deželnih, ne okrajnih in občinskih doklad, še manj pa invalidskega davka ter vojne komorske doklade.
Sedaj z napetostjo pričakujemo rešitve te velevažne zadeve.
Občni zbor naše Zveze
Za časa našega kongresa se je v Ljubljani vršil tudi občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani dne 7. septembra 1926. Občni zbor je ob 5. uri otvoril predsednik g. Ivan Frelih s pozdravom na navzoče, zlasti predsednika Glavnega Saveza dr. Marinkoviča in ostale delegate iz Beograda, Zagreba, Novega Sada, Sremske Mitroviče, Splita, Belovarja, Osijeka, Sušaka, Karlovca i. t. d. Pozdravil je vse zastopnike društev iz Slovenije, ki so bila zastopana vsa brez izjeme. Končno še prav posebej pozdravil zastopnika iz Dunaja g. dr. Trnka. Poda poročila o delu v pretečenem letu in o doseženih uspehih. Poroča o konferenci in intervencijah v Beogradu, ki niso bile brez uspeha, ker smo z beograjsko in zagrebško zvezo marsikaj dosegli. V naši zvezi je včlanjenih 17 društev, ki dobro delujejo. V zadnjem času smo ustanovili zopet tri društva, ki prično v kratkem delovati.
Da je potrebno v vsakem večjem in pomembnejšem kraju ustanoviti društvo, nam kaže posebno Bled. Tamošnje mlado društvo že prav dobro deluje in ima že nad sto članov. Prepričan sem, da bodemo tudi v drugih krajih mogli ustanoviti na-daljna društva, ker posestniki čezdalje bolj uvidevajo potrebe teh društev. Planov šteje društvo nad 4000, kar je sicer lepo število, a vendar še premalo za naše razmere. Dolžnost vsakega posestnika je, da se tega zaveda, nihče ne sme misliti, da naše delo njega ne interesira in da je vseeno, če je včlanjen ali ne.
Ni še dovolj, če se stanovanjski zakon odpravi. Naše delo gre še naprej. Saj'vsi vidimo, kakšne važne naloge imamo in' koliko dela nas še čaka. Zato apeliram na vse navzoče zastopnike, da skušajo razširiti našo organizacijo, da skušate pridobiti nove člane, ki naj se združijo v tej naši zvezi in dalje v centralni organizaciji!
Zvezni odbor je rešil v pretečenem letu 740 vlog, s čemer je imel gotovo mnogo posla. Imel je več sej ter je dajal članom pojasnila glede stanovanjskega zakona, v davčnih zadevah itd. Potom društva so posestniki dosegli marsikake uspehe, kakor bi jih sami ne bili nikdar.
če kje kako društvo ne deluje tako, kot bi moralo, ni to krivda zveze, ampak je krivda dotičnega odbora oziroma draživa samega. Zato apeliram na Vas, da sklicujete vsaj vsake 3 mesce sestanke, članom pojasnjujete razne pereče zadeve ter jim odgovarjate na vprašanja.
Konštatiram pri tej priliki, da nam nekatera društva niso odgovorila niti v davčnih zadevah in vendar je to vprašanje tako važno, da bi mu morali posvetiti vso pozornost, posebno sedaj, ko se namerava izveti nova davčna reforma.
Najvažnejši vprašanji za nas sta stanovanjsko in davčno vprašanje. Glede stanovanjskega vprašanja so se lansko leto razmere precej zboljšale. Novi stanovanjski zakon nam nudi marsikake ugodnosti. Seveda vsebuje tudi marsikaj, kar je nam v škodo, vendar smo pa v drugi instanci dosegli razsodbe, ki nam niso bile v škodo.
Seveda se hočemo tudi v naprej z vsemi silami boriti proti slabim določbam stanovanjskega zakona. Pravica je na naši strani in mi ne odnehamo, dokler stanovanjsko vprašanje ne bo rešeno nam v korist. Berite pazljivo »Moj dom«, ki prinaša razne važne razsodbe, ki jih redigira naš pravni referent.
Vsako društvo, ki potrebuje kako pojasnilo, naj se obrne na zvezo. Dajajte članom, ki niso verzirani v stanovanjskih, davčnih in drugih zadevah, potrebna pojasnila. Taka pojasnila bo moglo dati vsako društvo, ki marljivo deluje in pazno
zasleduje naše delovanje. Če pa samo ne more tega, naj se pa obme na zvezo, pred-no se kdo spusti v negotovo pravdo. Sedaj se pa dostikrat pripeti, da prične kdo brez vsakega pomisleka pravdo in pride v našo pisarno šele potem, ko je že vse izgubljeno.
Kakor rečeno, poučujte člane v vseli potrebnih stvareh. Če pa sami dvomite, potem naj se pa obme dotično društvo na zvezo, kjer bo sigurno dobilo pojasnilo, ali je pričakovati kak uspeh, ali se bo pa takoj odsvetovala vsaka pravda. Društva je treba na ta način oživeti. Če bodo posestniki videli, da je eden ali drug dosegel kak uspeh, bodo v veliko večjem številu pristopali in dosti točnejše izpolnjevali svoje dolžnosti napram društvu.
Povejte posestnikom, da nas čaka še vse polno dela. Oni hišni posestniki, ki so po naši organizaciji dosegli kake uspehe, bi se morali pač zavedati svojih dolžnosti napram društvu. Na žalost pa moram konstatirati, da so mesto da bi skušali pridobiti kake nove člane, še sami izostali, kar kaže dotičnike v precej čudni luči.
Glede stan. zakona naj omenim še to, da je hotela vlada v zadnje dvanajstine vnesti določbo, da se stan. zakon podaljša s fin. zakonom o zadevnih dvanajstinah. O tej svoji nameri vlada ni prav nič obvestila organizacije hišnih posestnikov ter smo mi za to le slučajno izvedli. Vsi dobro vemo, kaj so dvanajstine in kaj je državni proračun. V finančni zakon spada samo to, kar je v zvezi z drž. proračunom, ne spadajo pa v finančni zakon stvari, ki jih je treba urediti s posebnimi zakoni. Zato tudi stan. zakon ne spada v fin. zakon. Če bi mi ne bili za to vladno namero pravočasno izvedeli in če bi je ne bili preprečili, bi imeli danes stan. zakon podaljšan za nedoločen čas.
V Belgradu smo obiskali poslance, katerim smo dokazali, da to ne spada v finančni zakon in tako smo dosegli, da podaljšanje stan. zakona ni prišlo v finančni zakon.
Potem "je došla kakor bomba vest, da so najemniki priredili shod v Mariboru, na katerem so zahtevali podaljšanje oziroma še poslabšanje sedanjega stan. zakona. Rekli so, da je hišnim posestnikom treba odvzeti njihove prevelike pravice, ki jim jih baje nudi sedanji stan. zakon. Radi tega je ministrstvo za soc. politiko oziroma njegovo uradništvo, med katerimi tudi Slovenci niso zadnji, napravilo nek načrt novega stan. zakona, ki ga hoče predložiti na. skupščini. Nato predsednik obširno popisuje razna pota in boje, ki jih je imela organizacija skupno z zastopniki iz cele države, predno se je vlada odločila predložiti vladi stan. zakon, ki je v poletju ostal nerešen. Nato otvori predsednik debato in se k besedi oglasi predsednik društva hišnih posestnikov iz Kamnika g. dvorni svetnik dr. Šubelj, ki govori: Mislim, da govorim iz srca vsem gospodom, če se zahvalim vodstvu društva za izvanredno delavnost, ki jo je razvijal v preteklem letu. Temu nimam pristaviti drugega, kakor prositi, da tudi za naprej deluje v tem smislu.
Kar se tiče poročila samega, mislim, da moramo upoštevati izvajanja g. predsednika, ker vidimo, kaj se da doseči s smotrenim delom. Saj vsak človek, ki našega g. predsednika pozna, ve, da je on duša vsega našega dela. Zato ga prosim, da vztraja na začrtani poti in nam še v naprej pošilja tako očetovske opomine kakor (losediaj. (Živahno odobravanje.)
Potem pride na vrsto blagajnikovo poročilo, ki ga poda g. ravnatelj Jeglič, ki se tudi jednoglasno odobri. G. ravnatelju Jegliču se izreče zahvala za natančno in vestno poročilo, ter se ga naprosi, da vsaj 74a eno leto prevzame blagajniške posle.
Nato se preide k volitvi odbora in se predsednikom ponovno izvoli g. Ivana Freliha in na njegov predlog za podpredsednika g. Julija Glaserja, predsednika društva iz Maribora. Predsednik poroča še o nekaterih važnih davčnih zadevah, ki jih občni zbor z odobravanjem vzame na znanje. Pri poročilu o ocenitvi i svojih (lastnih stanovanj povdarja g. dvorni svetnik dr. Šubelj:
Jaz bi gospoda predsednika opozoril na to, da se po novem zakonu zahteva davčna ocena za vsak stanovanjski prostor, ki ni oddan za stanovanje; to ovira vsak higijeničen napredek naših stanovanj. — Vedno se nam priporoča, kako naj skrbimo za to, da bodo naša stanovanja urejena čim bolj higijenično. Kako pa naj to storimo, če pride n. pr. kopalnica, ki si jo kdo napravi v svojem stanovanju, v poštev kot stanovanjski prostor. S tem se ovira vsak higijeničen napredek naših stanovanj, ker se bo vsakdo temeljito premislil, predno se bo odločil za kake higi-jenične naprave. Vse to naj gospodje na merodajnih mestih dobro premislijo.
Po odobritvah teh točk pridejo na razpravo resolucije, ki so jih sprejeli razni odseki ITI. kongresa in katere resolucije pridejo na glasovanje na manifesta-cijskem kongresu drugi dan. Vse te resolucije, katere so bile že natisnjene, se odobre. Nato pride na vrsto razprava o izdajanju našega lista »Moj Dom«, ki je ena najtežjih nalog naše organizacije. :— Moj Dom« izhaja šesto leto. Res je, da list ni bogvekako obsežen, toda za i-r> Din na leto tudi ni mogoče kaj več zahtevati. To je mogoče samo v krajih, kjer je organiziranih na tisoče in tisoče posestnikov. Na Češkem je organiziranih 85.000 posestnikov, v Nemčiji pa celo 300.000. — Zadnjič je bilo samo na kongresu 6000 delegatov. Tam lahko izdajajo za nizko ceno obsežnejše liste, pri nas pa to ni mogoče. Vendar se je pa naš list povzdignil tako visoko, da ga celo advokatje naročajo in pazljivo čitajo. Želeti bi bilo, da se tudi naši člani nekoliko bolj interesi-rajo za naš list in da se ne dogajajo slučaji, da ga marsikdo niti ne pogleda.
Naš list se bo tudi v prihodnje držal začrtane poti ter bo dajal nasvete ne samo v stanovanjskh, ampak tud v davčnh zadevah. Po mojem mnenju je list potreben in tudi zasluži, da ga vsestransko podpirate.
Nekaj bi vas, gospodje še prosil. — Opišite in sporočite nam vse slučaje, ki se vam pripete v vašem življenju. Pošljite nam poročila o vaših občnih zborih itd. Vsi odborniki imate lepe ideje, toda nobenega ni, da bi tako idejo spravil na papir in jo objavil v listu. Sodelujte vsi, ker bo to v splošno korist. Čim bolj se boste zavzemali za naš list, čim bolj boste vanj dopisovali, tem bolj bo naš list prospeval. Če citate današnjo številko, vidite, da je naš list dober. (Dv. sv. dr. Šubelj:	Ime-
nitna številka!) Iznenađen sem na tem priznanju in me veseli, ker vidim s kakim zadovoljstvom ste sprejeli to številko.
Oglasi se k besedi g. ,. Malovič iz Novega mesta:
Oglasi se k besedi g. Malovič iz No-7. točki dnevnega reda, ki razpravlja o davčni reformi in zlasti o hišno najemninskem davku, prezrla velevažna stvar, ki je velikega pomena za bodočnost in za razvoj oz. odpravo stan. mizerije. V vladnem načrtu je nišno-razredni davek izostal. — Tukaj se ni nič upoštevalo glede davčnih olajšav za nove stavbe. Vladni načrt predvideva za pritlične hiše davčno prostost samo za 6 let, za enonadstropne za 12 let in za večnadstropne 20 let.
Ne vem, kaj vlada oziroma ministrstvo financ misli, da ravno najmanjšega človeka najbolj obdavči, medtem ko kapitalistom daje večje ugodnosti Kapitalist,
ki si more,.postaviti veliko hišo, bo užival davčno prostost, medtem, ko bo siromak, ki si je s pristradanimi krajcarji postavil svoj borni dom moral plačevati velike davke.
To je gotovo kruta krivica in zato je popolnoma umestna, da se današnji občni zbor bavi tudi s tem vprašanjem in sprejme predlog, da se ta zadeva splošno uredi in da se določi 15 letna davčna prostost za vse nove zgradbe, pritlične kakor tudi eno- ali večnadstropne.
Pri nas stanov, mizerija ne bo prej ublažena, dokler ne dobimo gotovih ugodnosti, da si bodo mogli ljudje zidati svoje hiše.
Zato predlagam, da se sprejme v novi davčni zakon določba, po kateri naj bodo vse nove stavbe 15 let davka proste.
Predsednik Iv. Frelih:
Na izvajanje g. Maloviča imam pripomniti, da je njegova zahteva že obsežena v resoluciji, ker se tam zahteva, da se dovoli za vse nove zgradbe 201etna davčna prostost.
Omenjam, da smo v tem oziru že tudi nastopili v Belgradu, a da niti belgrajskih hišnih posestnikov nismo mogli pridobiti za to, ker so bili mnenja, da bodo mali posestniki s tem samo špekulirali in da jim torej ni treba dovoliti take olajšave.
Sedaj, ko je ta stvar prišla v razpravo v odseku, so se poslanci zedinili na 15 let. Do glasovanja še ni prišlo in je torej to vprašanje še vedno odprto. Upam, da se bodo poslanci zedinili na 15 let in da se bode črtalo tudi doklade.
Končno govori še g. Novak iz Maribora radi prevelikih taks, ki jih more posestnik plačati v znesku 300.— Din, za kako malo stanovanje, katero je plačano 50.— ali še manj Din, kar mu predsednik primerno pojasni. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključuje predsednik lepo uspeli občni zbor ter se zahvali za obilno udeležbo ter povabi navzoče na prijateljski sestanek še isti večer v veliko dvorano hotela Union in pa na veliko manifestacij-sko zborovanje drugi dan.
Naročnina za „Moj Dom“ v letu 1927
Naročnikom »Mojega Doma« izven Lpbljand smo padi ožji li današnji številki položnice naše Zveze ter jih prosimo, da nemudoma po njih poravnajo naročnino za leto 1927, v znesku 15.— Din; če pa je kdo v zaostanku še za prejšnja leta, naj nakaže primerno večjo vsoto. Kdor je naročnino že plačal, naj položnico odda drugemu, oziroma naj pridobi novega naročnika. Kateri naročnik se nahaja v boljših gmotnih razmerah, naj pošlje za organizacijo primerno večji prispevek, ker stroški lista in cele organizacije rastejo in je vse delo združeno z največjimi žrtvami. Posestniki se torej vabijo, da naj sebi v korist takoj plačajo naročnino, ne pa da bi v tako važnem in težavnem času »Moj Dom« celo vračali. Pretečeno leto smo imeli mnogo stroškov s kongresom, jednako bo v prihodnjem letu, ko se vrši kongres v Splitu, in ki mora doseči izjednačenje davkov in na vsak način preprečiti podaljšanje stan. zakona. Upamo, da bodo bisnjil (posestniki upoštevali ta naš poziv, ter storili takoj svojo dolžnost. V zadnji številki »Mojega Doma« smo pozvali posestnike in društva, naj se izjavijo o naši nameri list razširiti. Toda na ta oklic sta se oglasila samo dva ali trije posestniki,
Trboveljski premog, drva, koks, angleški premog, šlezijske brikete dobavlja
„ILIRIJA“, LJUBLJANA
Kralja Petra trg 8	Telefon 220
Plačilo tudi na obroke.
vsi drugi so bili tihi in s tem dokazali, da ni. potreba našega lista razširiti in se boriti proti skritemu komunizmu. Pa kljub temu bodemo skušali naš list razširiti.
Razno.
Hišni posestniki ljubljanski se ponovno vabijo, da poravnajo članarino za 1. 1927. po položnicah, ki smo jih priložili v zadnjem »Mojem Domin« ali pa se zglase v naši društveni pisarni. Dosedaj je plačalo članarino bore malo posestnikov in upamo, da bodo sedaj začetkom februarja, ko prejmejo plačane najemnine to storili prav vsi posestniki brez izjeme, da ne bodemo zopet imeli toliko posla, kakor navadno ž iztirjanjem članarine od hiše do hiše, kar nas tudi mnogo stane.
Občni zbor društva hišnih posestnikov za Jesenice, Javornik in okolico se vrši v nedeljo, dne 6. februarja 1927 ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih gosp. Tancarja na Jesenicah. Hazen običajnega dnevnega reda bo o stan. zakonu, stanovanjskem vprašanju v obče ter davčnih zadevah poročal zvezni predsednik g. Frelih iz Ljubljane. Dolžnost vseh hišnih posestnikov je, da se tega shoda udeleže brez izjeme, da bodo dobili lahko potrebna pojasnila ter si s tem prihranili stroške in pota.
Napoved za dohodnino za leto 1927 je vložiti do konca januarja 1927 pri davčnih oblastvih. Kateri posestnik še ni tega storil, naj nemudoma napravi, da se izogne previsoki obdačitvi, ker v slučaju, če ne vloži napovedi, se ga po svoje oceni. Če pa kateri posestnik ne more napovedi pravočasno vložiti, naj prosi za podaljšanje roka. Ker smo navodilo za sestavo napovedi priobčevali prejšnja leta, pa letos to opustimo radi pomanjkanja prostora. Potrebna pojasnila pa se izve v društveni pisarni.
Do konca januarja 1927 je vložiti tudi napoved za odmero rentnine, kar je zlasti važno za one posestnike v letoviških krajih kakor na Bledu, ki oddajajo stanovanja s pohištvom ter se jim od najemnine odbije primeren znesek za pohištvo, postrežbo, pd katerega se jim pa ipotenu pripisuje rentni davek.
Do istega časa je vložiti tudi napoved za odmero davka na poslovni promet in sicer oni zavezanci, kateri promet v 1.1926 ni presegel zakonite meje 360.000 Din iin ni bil manjši od 15.000 Din.
Vse navedene napovedi so zavezane taksi 5 Din.
ilil {Vodovodni Inštalater,’^ Klepar In krooec
Skrile (streSnlkov)
Poljanska cesta številka 8
**ao«»iiaiaw0NaH0«ai

Kovaško in kolarsko obrt
priporoča, ter ima v zalogi
različne vozove
MATIJA! TERLEP
So. Jernejn cesto - Slika - LiuDlionn