KOPER — 20. MARCA 1959 postnina plačana V gotovini LETO VIII. — ŠTEV. 11 Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva In uprave: Koper Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din» polletna 250 din, četrtletna 130 din Za Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun G02-70-1-181. Prilogo Uradni vestnik okraja Koper prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. mora ljudski odbornik imeti pred očmi najprej tiste probleme, ki so najbolj pereči, ne glede na to ali so v tej ali oni vasi, na tem ali onem področju družbene dejavnosti. Kateri so glaivni problemi sežanske občine, ki jih bo zajel letošnji občinski družbeni plan, je v kratkem prikazal sedanji predsednik Občinskega ljudskega odbora Janko Valentinčič, ki kandidira v eni izmed treh volilnih enot mesta Sežana. »Posebno skrb bo moral bodoči občinski ljudski odbor posvetiti povečanju kmetijske proizvodnje. Razširjanje oblik kooperacije, to je pogodbenega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in kmetovalci, je edina oblika, ki omogoča povečanje kmetijsko proizvodnje tako, kot si jo želijo privatni kmetovalci, kakor tudi zadruge. Zato bo moral občinski ljudski odbor določiti okrog 5 milijonov dinarjev iz investicijskega sklada. Ta denar je namenjen posojilom in sicer: 2,5 milijona dinarjev KZ Tomaj za dokončno ureditev vinograda, 400.000 (Konec na 3. strani) Val priprav na volitve v nov občinski ljudski odbor je zajel slehernega volivca od Brestovice pri Komnu do Kozjan ter od Orlelta do Otošč pod Nanosom. Razumljivo pa je seveda, da se beseda volitve največkrat ponavlja v sami Sežani, ki je sedež nove komune. Tu je sedanji začasni ljudski odbor, sestavljen iz odbornikov prejšnjih občin Sežana, Divača in Komen, najprej določil, da bo novi občinski ljudski odbor štel 5S odbornikov, od tega občinski zbor 31, zbor proizvajalcev pa 25 odbornikov Po vseh naših delovnih kolektivih so v teku živahne priprave za pripravo novih tarifnih pravilnikov. Prvotni rok za vložitev tarifnih pravilnikov v odobritev pristojnim organom pri občinah je Zvezni izvršni svet podaljšal za mesec dni, tako ¡da je zdaj to 31. maj. Ker mora tarifni pravilnik po predpisih viseti mesec dni na vpogled vsem članom kolektiva, je torej skrajni rok za njegovo dogotovitev 30. aprila. To pa seveda ne pomeni, da naj si kolektivi oddahnejo in zdaj odložijo vse priprave za mesec dni, ker je rok pač podaljšan. To podaljšanje jim je samo omogočilo nekaj več časa, da bodo tarifne postavke ¡še bolj temeljito proučene, da bodo še bolj lahko vsklajene s splošnimi zahtevami in težnjami skupnosti za povečano proizvodnjo. Po raznih kolektivih so tudi različne razmere: , ponekod so brezbrižni mnogi člani kolektiva, ponekod se vodstva premalo zanimajo za pravočasno izpeljavo te pomembne naloge, drugod spet delavske organizacije •—• Zveza komunistov in sindikati, mladinska organizacija in SZDL i— Tie odigravajo prave vloge. V tem trenutku je treba strniti vse napore, treba je do najvišje možne mere zainteresirati vsakega posameznika in celotni kolektiv za skupno reševanje vseh vprašanj v zvezi s sprejemanjem novega tarifnega pravilnika. Ne da bo spet sprejemanje zaradi S2?rejemanja — ker mora pač tako biti. Tokrat menda vendar ne! Dobesedno si zdaj s tem opravkom delavci režejo svoj kos kruha. Tarifne postavke, vsklajene z delavčevo sposobnostjo ter zmogljivostjo, ki jo posamezno delovno mesto zahteva po dogna-nih normativih, bodo najmanj za leto dni, verjetno pa več, regulator osebnega dohodka vsakega liosameznika v tej delovni skupnosti. Da bodo torej tarifni pravilniki pravočasno sprejeti — zakaj le v tem primeru bodo veljali od 1. januarja letos — je treba na vse strani zaostriti odgovornost. Odgovornost direktorjev podjetij, odgovornost upravnih odborov in delavskih svetov kot celote in posameznih članov, odgovornost celotnega delovnega kolektiva ter vsakega posameznika. Vsak je na svoj biaičin dolžan prispevati k takemu vzdušju, ki bo dovolj konstruktivno d,oprinašalo k čim uspešnejšemu in hitrejšemu zaključku vseh potrebnih del za izdelavo pravilnika. Delajmo tako, kakor da podaljšanja, roka sploh ni, kakor da je vse po starem. Naj ne bo nobenega delovnega kolektiva več v našem okraju, ki ne bi vsaj do srede aorila zanesljivo že izvesil novi tarifni pravilnik na vpogled in v razpravo vsem članom/. — skupina industrije, trgovine in obrti ID, skupina kmetijstva pa G odbornikov. Odloku Okrajnega ljudskega odbora Koper, s katerim je bilo določeno, da bodo volitve v občinski zbor 20. marca, v skupino industrije, trgovine in obrti 2. aprila in v skupino kmetijstva 5. aprila, so sledile prve politične priprave. O volitvah sta razpravljala Občinski odbor SZDL in Občinski komite ZKS Sežana. V Sežani deluje tudi občinska volilna komisija, ki je na podlagi sklepa ljudskega odbora o določitvi volilnih enot določila volišča, razglasila kandidature in imenovala volilne odbore za posamezna volišča. Političnim, organizacijskim in tehničnim pripravam na sedežu občine so sledile priprave po vaseh in v gospodarskih organizacijah. Po volilnih enotah so se najprej zbrali predstavniki krajevnih organizacij SZDL, ZKS, ZB NOV, sindikatov in drugih organizacij, lcl so se seznanili s pomenom volitev v novi občinski ljudski odbor. Tem sestankom so sledili zbori volivcev. Na njih so volivci predlagali kandidate, za katere bodo glasovali na dan volitev. V več primerih so se volivci zedinili za toliko kandidatov, kolikor se v volilni enoti voli odbornikov, ponekod so predlagali dvojno število, v nekaj volilnih enotah pa so volivci vsake vasi hoteli svojega kandidata. Slednji primer kaže na to, da nekaterim volivcem še ni dovolj jasna vloga ljudskega odbora. Ne bi bil namreč najboljši tisti odbornik, ki bo skušal čimveč družbenih sredstev usmeriti v svojo vas ali v svojo volilno enoto, ne meneč se za to, kako uspeva občina kot celota. Naloga ljudskega odbornika je mnogo širša in tudi težja. Predvsem je njegova skrb v tem, da aktivno sodeluje pri sestavljanju in izvajanju ukrepov, ki stremijo za povečano proizvodnjo v delavnicah in v kmetijstvu, dalje v vslclajevanju teženj občine s težnjami skupnosti, ko pa gre za delitev ustvarjenih sredstev, Postojnska jama spada med najlepše bisere naravnih lepot celo v svetovnem merilu. Zato smo toliko bolj ponosni, da iimamo te lepote prav pri nas, v našem okraju. Na sliki detajl iz jame: Briljant z občinske konference zveze borcev nob koper V četrtek je bila v Kopru občinska konferenca Zveze borcev za koprsko občino, ki so ji prisostvovali razen delegatov tudi predsednik Okrajnega odbora ZB Tone Ukmar, predstavnika JI.*, ^orticikovnil,- Dušan Kneže-vič in major Zvonlco Pragaj, sekretar Občinskega odbora SZDL Rado Pišot in okrog 30 delegatov ustanovnega občnega zbora sekcije bivših političnih preganjancev in internirancev. Uvodoma sta o delu občinskega odbora Zveze borcev poročala dosedanji predsednik Pavle Korelc in tajnik Vid Vremec. Medtem ko je predsednik govoril o splošno političnih in gospodarskih nalogah delovnih ljudi, še posebej pa o nalogah članov ZB v izgradnji socializma in socialističnih odnosov, je tajnik Vremec podal izčrpno organizacijsko poročilo. Iz njega je bilo razvidno, da dela zdaj na območju koprske občine 28 krajevnih organizacij ZB, ki imajo skupno 2080 članov. V minulem letu je bilo opaziti živahno delovanje predvsem podeželskih krajevnih organizacij m to v Pridvoru, Škofijah, Hrvatinih, Gra-čišču in Gradinu. Veliko prizadevnost sta tudi pokazali krajevni organizaciji v Marezigali in Vanganelu, medtem ko v Bertokih in Krkavčah Zveza borcev spjoh ne dela. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da člani Zveze borcev tesno sodelujejo z Zvezo komunistov, s krajevnimi odbori, Socialistično zvezo in kmetijskimi zadrugami, kar dokazuje, da je njihova organizacija postopoma našla mesto, ki ji pripada v naši družbeni skupnosti. Občinski odbor je lani močno razvil svojo dejavnost preko številnih komisij, ki so se prizadevale za reševanje specifičnih problemov članov, le- V soboto opoldne je delovni kolektiv Remontne ladjedelnice podjetja Splošna plovba slavil veliko delovno zmago. Za Jugoslovansko rečno brodarstvo je izdelal prvo izmed štirih 72 m dolgih, po 1000 tonskih teglenic — tankerjev za tekoča goriva. Te teglenice so opremljene s sodobnimi napravami za črpanje nafte. Slavnostni splavitvi so prisostvovali član CK ZKS Tomo Brejc, predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj in drugi predstavniki okrajnih in krajevnih forumov, razen njih pa še več tisočglava množica ljudi, Pomočnik direktorja Splošne plovbe Tone Sturm je ob tej priložnosti dejal, da je splavitev -tako velikega železnega objekta ponoven, zelo lep dokaz prizadevnega kolektiva, ki se trudi, da bi v kar največji meri doprinesel svoj delež k nadaljnji krepitvi gospodarske moči naše socialistične domovine. Ta splavitev kaže, da vlada visoka delovna zavest v tem kolektivu. Teglenica je bila zgrajena pred rokom in je utrdila prepričanje o uspešnem uveljavljanju slovenskega ladjedelništva. Nekdaj neznatna ladjedelnica je doslej izdelala že vrsto Izdelovanje železnih plovnih objektov je velika zmaga delovnega kolektiva Remontne ladjedelnico Splošne plovbe v Piranu, Na sliki: ena izmed teglenic, ki jih je ladjedelnica izdelala za Dunavski Lloyd, takoj po splavitvi večjih ladij železne konstrukcije in opravlja remonte na ladjah večje tonaže. Tako sedaj po remontih ladij Ljubljana, Dubrovnik in Vesna popravlja linijske ladje Timok, Velebit, Gorenjska in Neretva, kar dokazuje visoko delovno sposobnost delavcev Remontne ladjedelnice. Potem ko je članica delovnega kolektiva podjetja Splošna plovba Majda Pirš botrovala tegle-nici 11030, je tisoč grl vzkliknilo ob navdušenju, ko je velikanka elegantno zdrknila po dolgih saneh v piranski zaliv. Cez n_ekaj dni bodo splavili še drugo teglenico in nato bosta obedve predani investitorju, ki ju bo odpeljal iz Pirana po Jadranskem in Črnem morju na Donavo. Dve drugi teglenici pa bodo dogradili do jeseni, medtem pa bo ladjedelnica pripravila vse za gradnjo novih velikih železnih plovnih objektov. Ob tej priložnosti lahko zabeležimo tudi to, da je remontna ladjedelnica povečala v zadnjih mesecih proizvodnjo za 15 °/o kljub temu, da je zmanjšala število delovne sile za 12 %>. Obseg proizvodnje pa bo moč povečati, čim bo dograjen dok, ki ga ladjedelnica nujno potrebuje, ker bi se z njegovo pomočjo znatno zmanjšali proizvodni stroški. Sedaj morajo namreč vrsto del na večjih linijskih ladjah odstopati drugim ladjedelnicam. sr tos pa razširjajo svoj delokrog v težnji po dostojni proslavitvi 40. blet-nice ustanovitve KPJ. Komisija za prošnjo in pritožbe ter priznanje posebne delovne dobe je z uspehom rešila 13 vlog in 9 prošenj za dodelitev enkratne denarne pomoči. Zlasti delovna je bila komisija za zgodovinsko dejavnost, ki je zbrala 357 najrazličnejših zgodovinskih dokumentov NOB. dalje je sestavila podroben opis dogodkov v Slovenski Istri od začetka fašizma do osvoboditve, izdelala je kroniko bivših terenskih odborov OF, sezname padlih brcev in zbrala obširno gradivo o dogodkih v Mare-zigah, ki so bili leta 1921. Sedaj namerava izdati knjigo o padlih za svobodo. Komisija za spomeniško dejavnost je med drugim pripomogla k ureditvi grobišča v Pridvoru, zavarovala je pred propadanjem znameniti partizanski bunker v Gabrovici ter skrbela za ureditev grobov padlih partizanov in za namestitev spominskih plošč. Sedaj se trudi, da bi pripravila vse potrebno za postavitev spomenika padlim v Marezigah in da bi izvedla postavitev velikega spomenika v Hrvojih. Ta spomenik bi gradila skupno z občinskim odborom ZB v BujaJi na meji med Slovenijo in Hrvatsko in naj bi pričal bodočim rodovom o nerazdružnem bratstvu Slovencev, nrvatov, Italijanov in pripadnikov drugih jugoslovanskih narodnosti. ki so padli za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Komisija za pomoč otrokom padlih borcev jo lani Izplačala iz občinskih sredstev več kot milijon m iz zveznih sredstev 5 milijonov in pol dinarjev podpor. Na območju občine Koper je 179 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja v starosti od 15 do 20 let. Od teh je 95 dijakov, 34 vajencev in 50 se je že izučilo svojega poklica alt pa delajo doma na kmetiji. Med razpravo so obširno govorili o bodočih nalogah Zveze borcev, ki mora v prihodnje še bolj razviti svojo politično dejavnost in skrbeti za utrjevanje družbenih in upravnih organov ter tovariških odnosov. Sklenili so, da bodo letos gmotno podprli 32 otrok žrtev fašističnega terorja, v počitniško kolonijo bodo poslali najmanj 30 otrok in poskrbeli bodo za podpore članom ZB. ki so socialno ogroženi ali pa bolujejo za raznimi boleznimi. Od teh jih bodo poslali 10 na klimatsko zdravljenje, drugim pa omogočili posebne zdravniške preglede. Predvideno je tudi, da bodo uredili letos spomenik padlim pri škocjanu in pri Gračišču. Bodoči upravni odbor bo tudi poskrbel za dokončno ureditev evidence nad člani in za še uspešnejše delovanje organov in komisij ZB. Na tem občnem zboru jo bila tudi ustanovljena sekcija bivših političnih preganjancev in internirancev. Ta sekcija, katere člani bodo člani ZB, bo morala poskrbeti za zbiranje številnega gradiva o grozodejstvih v taboriščih in o fašističnih uničevalnih metodah, ki so jih preživeli naši ljudje. Se posebej pa so delegati pozdravili predlog občinskega odbora ZB na osnovi katerega je Občinski ljudski odbor v Kopru proglasil 15. maj za občinski ljudski praznik koprske občine. Jo fv. n priprave na proslavo 40-letnice kpj M V levica se je okrepila Na nedeljskem drugem glasovanju na občinskih volitvah v Franciji so zabeležili močno upadanje glasov vladajoče Unije za novo republiko. Zabeležen je bil tudi neuspeh desničarskih strank in zelo velik uspeh skupnih opozicijskih list komunistov in socialistov. Kaže, da bodo imeli komunisti večino v skoraj 30 občinah pariške okolice in komunisti so dobili 30 izmed skupno 60 mandatov pokrajinskih svetnikov na področju Seine, francozi po svoje Predsednik Francije Do Gaulle je izdal sklep, da Francija umakne izpod poveljstva Atlantske zveze tretjino svojega sredozemskega ladjevja, ki je bilo predvideno, da bi v primeru vojne prišlo pod poveljstvo NATO. Ta sklep je vzbudil precejšnjo nejevoljo v zahodnih krogih, češ, »da je bil storjen v času, ko zahteva Zahod kar največjo enotnost«. Britanski list Times pa je mnenja, da želi Francija izsiliti večje S s DELAVSKEGA GIBANJA IN KPJ 16. marca 1917 je v Ljubljani več kot 200 žena železničarjev v sprevodu na čelu z rdečo zastavo zahtevalo izboljšanje prehrane. 16. marca leta 1924 je bila v Ljubljani pokrajinska konferenca Zveze delavske mladine Slovenije. 17. marca 1917 je bil v Ljubljani shod žena za mir in za priznanje volilne pravice ženskam. 17. marca 1944 je bila v Ri-žani pri Ivanu Cahu-Iskri seja okrožne gospodarske komisije za Slovensko Istro. Na tej seji so razpravljali o nadaljnji gospodarski borbi proti okupatorju in tihotapcem živil, o uvedbi evidence kmečkih pridelkov za oskrbo NOV in domačega prebivalstva, o nabavi posnemalnika za mleko, da bi izdelovali maslo za partizane, o preskrbi pasivnih predelov s semenskim krompirjem in o zamenjavi mleka v 'Trstu za pisarniški material, namenjen partizanskim tehnikam. 19. marca leta 1936 je bilo v Zaprešiču na slovensko-hrvaški meji zborovanje delegatov kmečko-delavskega gibanja. 20. marca 1943 so italijanske oblasti na Rižani zaprle vse mline — razen mlina Franca Kofola v Kortinah. S tem so nameravali fašisti preprečiti mletje žita za partizane. Vendar so Peter Stefančič, Ivan Cah in Lazar Milclavčič še nadalje z v Trstu kupljenim ročnim železnim mlinom mleli žito za partizane vse dotlej, dokler ni bil zgrajen na pobudo Franca Ivančiča-Luke v Gabrovici nov in večji mlin. 22. marca 1944 so /ašisti požgali domačijo Ivana Caha-Iskre pri Bertoših nad Rižano. Pri njem je bilo središče ter zbirališče aktivistov Slovenske Istre vse od 1930 dalje. 23. marca 1944 so fašisti v Loparskem gozdu v bunkerju zajeli člana okrožne izpostave narodne zaščite za Slovensko Istro Romana Ivančiča-Vojka. Odpeljali so ga v nemško postojanko v Zabavi je, vendar je hrabremu invalidu, ki je bil brez ene noge, uspelo Nemcem uiti. ' Od 25. do 27. marca 1941 so bile po vsej Jugoslaviji demonstracije, ki jih je organizirala KPJ proti pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. 25. marca 1944 so se začele na osvobojenem ozemlju volitve v krajevne in okrožne narodnoosvobodilne odbore. 26. marca 1945 je začel sovražnik zapuščati skoraj vse utrjene postojanke ob cesti Buzet—Sočerga in postojanko v Pomjanu. Ostalo je le nekaj fašistov in Nemcev v bunkerjih na Debelem rtiču v smeri proti Škofijam. priznanje Velike Britanije in Amerike za njeno stališče kot velesile. Britanci so tudi mnenja, da bi bilo bolj pametno, če bi De Gaulle uredil gospodarstvo in rešil vprašanje Alžirije, kot pa, da se je lotil tako kočljivega problema, etiopija bo čuvala svojo neodvisnost Etiopsko veleposlaništvo v Londonu je z zbirko dokumentov o vprašanju Somalije izrazilo prepričanje, da britanska javnost ni vedno dobro poučena o bistvu tega problema. Dokumenti poudarjajo, da Etiopija ne nasprotuje osvoboditvi britanske Somalije izpod kolonialne uprave, vendar pa ne more ničesar omajati njene odločnosti, da čuva svoje meje in neodvisnost. Kakor je znano bo skrbništvo Italije nad bivšo italijansko Somalijo prenehalo prihodnje leto in vzporedno s tem so Britanci sprožili vprašanje statusa britanskega protektorata, tako imenovane britanske Somalije. Londonski politični krogi ne prikrivajo, da bi samouprava takšna, kot jo predvideva britanska vlada, ne bila v skladu z načeli neodvisnosti ter bi združitev obeh Somalij, v katere sodi tudi francoska Somalija ter področje Ogaden, ki pripada Etiopiji, izpodkopala odvisnost Etiopije. Takšni britanski načrti pa vsekakor sodijo v vrsto iredentičnih teženj nacionalističnih sil v protektoratu, ki jih podpira del britanskega tiska na osnovi zamotanih plemenskih ter verskih sorodnosti ter koristi. Na osemletni osnovni šoli v Ilirski Bistrici je učiteljski zbor s sodelovanjem pionirskega štaba sprejel program proslav v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ. Teh proslav se bo udeležilo okrog 1100 učencev in zato so že pridno na delu razne komisije, ki jih sestavljajo predavatelji in učenci. Naloga teli komisij je, da bi s proslavami kar najbolj prisrčno proslavili ta pomembni jubilej naše Partije in delavskega gibanja. Program je zelo obsežen. Tako bodo v vseh razredih porabili več učnih ur za predavanja in razgovore o zgodovini Komunistične elektromontee.ti v Čast 10. obletnice kpj V počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ je delovni kolektiv podružnice Elektro - Sežana v Postojni organiziral v nedeljo prostovoljno delo pri začetkih gradnje transformatorske postaje za dolnji del Pivške kotline v Bukovju. Prostovoljnega dela pri kopanju temeljev za novo transformatorsko postajo, ki jo električno omrežje v severnih predelih Postojnskega nujno potrebuje, se je udeležil celotni kolektiv postojnske podružnice Elektro-Se-žana, s čimer se je pridružil nedavni pobudi Kovinskega podjetja LIV, ki je prvo v postojnski občini organiziralo prostovoljno delo v počastitev tega pomembnega zgodovinskega jubileja. M. A. partije, razen tega pa bodo zaprosili starejše komuniste in partizanske borce, naj jim pripovedujejo svoje spomine na borbo LONDON: V prvih dveh mesecih jc v Veliki Britaniji umrlo za gripo od približno 14 milijonov obolelih 3174 ljudi. KAIRO: Med ZAR in neko za-hodnonemško družbo je bila sklenjena pogodba o zgraditvi treh naftovodov v Egiptu. Njihova gradnja bo predvidoma veljala okrog 10,7 milijona dolarjev. PARIZ: Francoska vlada je načelno privolila v zgraditev naftovoda od Sredozemskega morja do Rena v Zahodni Nemčiji. Po tem naftovodu naj bi letno steklo okrog 25 milijonov ton nafte. Leta bi preskrbovala vzhodno Francijo, severno Švico in južni del Nemčije. IIAVANA: Nova vlada na Kubi jc začela izvajati zakon o agrarni reformi. Predvideno je, da bodo razdelili okrog 25 risoč akrov zemlje. predvsem na tobačnem področju v jugovzhodni Kubi. Približno 18.000 akrov je bilo doslej last Američanov in družbe za tobak, ostale površine pa so bile v rokah kubanskih veleposestnikov. PARIZ: Okrog 330 tisoč Francozov se je v zadnjih letih umaknilo iz Maroka in Tunizije, ker sta ti dve deželi, ki sta bili nekoč pod francosko upravo, postali neodvisni. Približno 70 tisoč francoskih vojakov in uradnikov pa jc že zapustilo Indokino, Egipt 'in Gvinejo. LONDON: Zaradi nemirov v Ro-deziji bodo v Keniji ostale britanske vojaške enote in bodo pripravljene na eventualno intervencijo v Rodcziji. BAMAKO: Na nedeljskih volitvah v Sudanski repubhki, to je bivši francoski Sudan, je vseh 80 poslanskih mest v novi zakonodajni skupščini zasedla Unija sudan-skega naroda. Ta stranka se zavzema za ustanovitev zahodnoairi-ške ekonomske unije, ki naj bi bila podobna unij'1, ki so jo ustanovili na bivših področjih francoske Ekvatorialne Afrike. RIO DE JANEIRO: Brazilija je v finančnih težavah zaradi upadanja njene zunanje trgovinske dejavnosti. Zato je Brazilija sedaj dolžna drugim državam približno 300 milijonov dolarjev. jugoslovanskega ljudstva za delavske pravice in na narodnoosvobodilno borbo. V aprilu bodo vsi učenci pisali šolske naloge o posameznih zgodovinskih dogodkih, med tehničnim poukom pa bodo učenci risali oziroma izdelovali ročna dela, ki bodo prikazala motive iz borbe KPJ in NOB. Najboljši izdelki bodo razstavljeni in nagrajeni, V aprilu bo osrednja šolska akademija, učenci pa bodo pripravili tudi radijsko reportažo :>Snežniški gozdarji«. Razen tega so predvidena tudi številna športna tekmovanja med učenci* ilir-sko-bistriške, pivške in knežaške osnovne šole, nadalje izleti v znane partizanske kraje, prireditev razstave ob zaključku šolskega leta, ki bo posvečena KPJ in ZKJ, ter sodelovanje pri gradnji novega šolskega poslopja, Za to delo bodo predavatelji in učenci porabili 6000 ur prostovoljnega dela. F. R. V POSTOJNI 150 PREMIERA FILMA »EDINI IZIIOD« Nocoj bo v Postojni premiera domačega filma »Edini izhod«, ki ga jo izdelalo filmsko podjetje JLA »Zastava film« iz Beograda. Film prikazuje partizansko akcijo pripadnikov sabotažnega voda IX. Korpusa NOB v Postojnski jami, ko so leta 1943 zažgali 20 vagonov nemškega letalskega bencina. B. Š. * Vaški komite Zveze komunistov v Ubeljskem se temeljito pripravlja na proslavo 40, obletnice ustanovitve KPJ. V programu te proslave je tudi obisk pionirjev partizanske vasi Strane in zborovanje. Pričakujejo, da se bo tega zborovanja udeležil tudi republiški ljudski poslanec Ivan Regent, ki bo govoril o zgodovini KPJ. l-E DNI NA CIPRL Prizivno porotno sodišče v Trstu je te dni potrdilo prvotno razsodbo porotnega sodišča, ki je obsodilo ške-denjske antifašiste Josipa Rutarja, Maria Prunka 'in Julija Bensija na 20 let ječe, Mira Stepančiča, Benjamina Sanessia in Vinka Plečnika pa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Demokratične organizacije in ustanove so proti razsodbi protestirale, ker razsodba krši člen G Londonskega sporazuma, saj spada dogodek v okvir politične borbe v prvih povojnih letih na Tržaškem. Obramba bo vložila priziv na kasacijsko sodišče. ob 40-letnici kpj njenim padlim v spomin Posebno domačinom iz Lando-la, Hrenovic in Brežca, pa tudi številnim partizanom in terencem n • tm - ■ j ■ -m ' • ■•' ' '-"'V i " v, ■ p ■'s '?; itiii • v "'y- - >: \>V v. Franc Turk-Bolkov na Primorskem sta še živo v spominu mlada revolucionarja Stanko Rupnik iz Landola in Franc Turk-Bolkov iz Hrenovic. Bila sta člana okrožnega odbora OF za Pivko in nacistom lako nevarna borca za svobodo, da so Nemci in domobranci razpisali tiralico in nagrado tistemu, ki bi ju izdal. Iskali so ju sirom po Primorski in ker ju niso našli, so najprej aretirali in kasneje v Trstu v ulici Ghega obesili Rupnikove-ga svaka Ivana Boleta in sestro ter brata Franca Turka. V Brežcu je bila 13. marca 1944 seja okrožnega odbora OF za Pivko. Seja je potekala mirno in člani okrožnega odbora, kakor tudi prebivalci te majhne vasi pri Divači, so se čutili varne, saj že šest mesecev ni zašla na to področje nobena sovražnikova patrulja. Ta sestanek se je zaključil pozno ponoči in ker je bila noč temna in meglena, so se člani odbora odločili, da bodo prenočili pri vaščanih. Vse kaže, da je obvestil Nemce o tem sestanku nekdo iz Vremske doline. Zato so naslednjega dne obkolili Brežec in sosednje vasi. V spopadu z Nemci je bil ubit Stanko Rupnik, Franca Turka ter Jožeta Možeta pa so ujeli. Turka so že v Sežani prepoznali in zato so ga odpeljali v Trst, kjer so ga po strahovitem mučenju obesili. Medtem ko je uspelo pobegniti članu okrožnega odbora OF Tonetu Hreščaku-Urbanu, ki je bil ranjen istočasno kol vaški partizanski kurirček in se je tudi pra- vočasno umaknil pobesnelim fašistom, pa je izgubil življenje še neki aktivist OF. V tistih dneh je padlo v Stari Sušici 16 borcev bataljona VDV in prav bi bilo, če bi vsem tem borcem za svobodo postavili v Brežcu spominsko ploščo. U' V četrtek je v Trstu stavkalo približno tisoč delavcev in delavk raznih tekstilnih podjetij. Stavka, ki je trajala 24 ur, je bila v sklopu stavk, ki so bile v vseh italijanskih tekstilnih tovarnah. Sindikati namreč zahtevajo, da bi v novo vsedržavno delovno pogodbo za to stroko vključili znatne izboljšave tako glede prejemkov, kot normativnih določb, delodajalci pa na zahteve delavcev za sedaj še nočejo pristati, —O— Na Uradu za delo so bila te dni pogajanja glede napovedanih odpustov v ladjedelnici Fclszegy v Miljah, ld pa so bila brezuspešna, ker vodstvo podjetja vztraja pri zahtevi po odpustu 280 delavcev. Ta odpust utemeljuje z Izgovorom, da nima ladjedelnica dovolj naročil in zato ni dela za vse. Kaže, da se bodo pogajanja nadaljevala, —O— Ladji »Saturnia« in »Vulcania« se bosta ob povratku iz New Yorlca ustavili tudi v Dubrovniku zato, da bosta olajšali ameriškim turistom obisk Dalmacije. Verjetno bo prihodnje leto v Dubrovniku redno pristajanje ladij, ki obratujejo na liniji Trst— •—New York. —O— V sredo, 11, marca, je Slovensko narodno gledališče v Avditoriju uprizorilo novo domače delo prof. J. Tavčarja fantazijo v dveh dejanjih »Pekel Je vendar pekelc. Delo Je režiral Jože Babič. V soboto pa bo premiera komedije v treh dejanjih Stevana Srcmca »Pop Cira in pop Spira«. Režiser je Ljudje-vit Cmobori. f11 . * i „-_>.-•.>-• '__./-O.VTÍ*.frv ,- Stanko Rupnik spremembe v statutu poljske partije Na III. kongresu Poljske združene delavske partije so razpravljali tudi o statutu te partije, ki naj bi zahteval krepitev partijske discipline, razširitev partijske kontrole in med drugim tudi zaostril kriterij pri sprejemanju novih članov. Član politbiroja CK PZDP Roman Zambrowski je v utemeljevanju predloga novega statuta med drugim dejal, da so izključili iz partije 200 tisoč oseb, da pa lahko postanejo člani pzDP tudi listi, ki so verni, ker je — kot je dejal, partija tista, ki naj prevzgaja ljudi. Urejuje urednUlcl odbor. Glavni m odgovorni urednik Rastko Brndaikja. Tiska tiskarna Czp Primorski tisk (Nadaljevanje s 1. strani) dinarjev KZ Štanjel za nabavo hladilnih naprav, 350.000 dinarjev KZ Komen za razno opremo in 1,5 milijona dinarjev KZ Vreme za ureditev sadovnjaka. Pričakovali je, da bodo kmetijske zadruge prispevale še 12 milijonov dinarjev iz lastnih skladov za povečanje proizvodnje v kmetijstvu: Občinska zadružna poslovna zveza v Sežani bo s sredstvi iz zveznega investicijskega sklada uredila s pomočjo obrata »Gruda« pitališče prašičev. Zmogljivost pitališča, za katerega bo odkupila sirotko v sežanski mlekarni, bo 300 prašičev in to dvakrat na leto. V industriji sta dve nalogi. Prva je pomoč podjetju Marmorindus pri nabavi polno jarmenika (gatcr žage), druga pa odobritev posojila Tovarni pletenin v višini 10 milijonov dinarjev za obratna sredstva zato, da bi se njena proizvodnja povečala za 50 •/». Za izboljšanje gostinstva je predvidena rekonstrukcija hotela Triglav v Sežani. Razen okrajnih, republiških in lastnih sredstev podjetja lahko pričakujemo tudi G milijonov dinarjev iz občinskega investicijskega sklada. Nadaljnji milijon dinarjev bo potre- V Kopru naglo napreduje gradnja novih stanovanjskih objektov. Še nekaj tednov in vseljiva bosta bloka številka 2 in 3 na Belvederu, v katerih bo 45 večsobnih sodobno opremljenih stanovanj. Pospešili so tudi gradnjo desetnadstropnega nebotičnika na Belvederu. V tem nebotičniku bo 90 samskih stanovanj, ki bodo vseljiva še to jesen. Pred kratkim pa so začeli s pripravami za gradnjo druge desetnadstropnice, v •.—"-•T------------ ~ FTT-1 Sv v . J-?.': '. - ,'r, \ ■ '(f t]''f- ZACELI SO GRADITI DOVODNI PREDOR ZA HIDROELEKTRARNO- SPLIT. Ta predor bo dograjen prihodnje leto in bo omogočil hidroelektrarni Split, ki bo naša največja elektrarna, saj bo dajala letno več kot 2 milijardi kWh električne energije, da bo zgrajena še pred rokom. V PROKUPLJU GRADIJO SODOBEN SILOS, stroški njegove gradnje pa bodo znašali okrog 105 milijonov dinarjev. Zmogljivost silosa bo približno 500 vagonov, Silos bo verjetno dograjen do konca leta. PRIBLIŽNO 20.000 TON SUHIH SLIV BOMO LETOS IZVOZILI. Vrednost tega izvoza bo 6 milijonov dolarjev. Kaže pa, da lahko z modernizacijo sušenja še povečamo devizne dohodke od izvoza suhih sliv. TUDI LETOS BOMO RAZSTAVLJALI NA TRŽAŠKEM VELESEJ-MU. Jugoslovanski razstavljalni prostor bo znašal približno 560 m2. Organizacija razstave jugoslovanskih izdelkov in pridelkov je zaupana trgovinskima zbornicama Slovenije in Hrvatske. ZAČELE SO SE PRIPRAVE Za GRADNJO TRETJE HIDROCEN-TRALE V SISTEMU VRBA S— PLIVA. V vasi Bočae, to je 20 km od Jajca, že pripravljajo izgradnjo te največje hidrocentrale v omenjenem hidroenergetskem sistemu. I-Iidrocentrala bo proizvajala letno 250 milijonov kWh električne energije, zgrajena pa bo čez tri leta. ZE LETOS EO ZAČELA POSKUSNO OBRATOVATI TOVARNA CELULOZE V BANJA LUKI, ki sodi med najmodernejše objekte te vrste v Evropi in bo imela sodobno organiziran tehnološki proces. Posebnost te tovarne je, da bo izredno ekonomično izrabila vse odpadke. Odpadne lužine bodo namreč uporabljali za gorivo v tovarni in bodo tako prihranili letno okrog 200 milijonov dinarjev. VEČ KOT 3 MILIJARDE DINARJEV JE BILA VREDNOST VINA, Ivi SMO GA LANI IZVOZILI. Izvoz vina iz leta v leto narašča, kar dokazuje to, da je bila vrednost izvoženega vina leta 1052 komaj 278 milijonov dinarjev, 462,000 TON NAFTE SMO LAMI PRIDOBILI NA NAŠIH NAFTNIH POLJIH. Zelo se je povečala predelava nafte v rafinerijah, saj so lani rafinerije predelale za skoraj 100 tisoč ton surove nafte več kot leta 1937. MILIJARDO IN 100 MILIJONOV KOSOV ZIDNE OPEKE IN 140 lviU_,UONOV STREŠNIKOV bodo letos nudile gradbeništvu naše opekarne. Kljub temu bo še vedno primanjkovalo opeke, ker se močno razvija naša gradbena dejavnost. V prihodnjih letih se bo zmogljivost opekarn zelo povečala, vendar bomo morali vanjo vlagati zelo velika sredstva. ben za začetek proizvodnje brezalkoholnih pijač pri podjetju Vino v Sežani . Neodložljiva je gradnja klavnice v Sežani, za katero je predvidenih 11 milijonov dinarjev iz občinskega investicijskega sklada. V pritličju novega stanovanjskega bloka sredi Sežane, ki ga bomo začeli graditi že letos, bodo tudi prostori za novo pekarno, trgovino in lekarno. Za ta gradbeni objekt bo letos porabljenih iz občinskega investicijskega sklada S milijonov dinarjev, medtem ko bodo za rekonstrukcijo pekarne v Divači določeni 3 milijoni dinarjev. Za pospeševanje in izboljšanje obr-li družbenega sektorja je predvidenih okrog G milijonov dinarjev in sicer: za nabavo opreme v podjetju Aluminij v Komnu 3 milijone dinarjev, za nabavo opreme v Mizarskem podjetju v Senožečah 1,5 milijona dinarjev, za nabavo šivalnih strojev v Krojaškem podjetju Sežana pol milijona dinarjev, za nabavo šivalnih strojev v Mestni šivalnici v Sežani 200.000 dinarjev, za nabavo strojev v Elektromehaniki v Sežani 200.000 dinarjev in za Čevljarsko podjetje v Sežani 220.000 dinarjev. Težji bo položaj v komunalni dejavnosti. Ne glede na skrčena prora- kateri bo 39 dvosobnih stanovanj. Ta nebotičnik bo predvidoma dograjen v drugi polovici prihodnjega leta. Na Belvederu gradijo tudi novo poštno poslopje, ki bo najmodernejše opremljeno in bo imelo avtomatično telefonsko centralo. Predvidevajo, da bodo poštno poslopje izročili prometu do Dneva republike. V prihodnjih mesecih bodo dokončali z gradnjo sedmih stanovanjskih blokov v Semedeli pri Kopru. V njih bo okrog 80 stanovanj, predvsem za delavce in uslužbence tovarne TOMOS. Na Gramscijevem nabrežju v Kopru pa bodo v kratkem začeli rušiti stare hiše in pripravljati teren za gradnjo stanovanjskih poslopij. Na tem nabrežju bodo zgradili nebotičnik z 41 trisobnimi stanovanji in Koper bo tako dobil do konca prihodnjega leta kar tri nebotičnike. Končno naj omenimo, da se bo letos povečala kapaciteta hotelov po dograditvi prizidka hotela Triglav in nadzidavi hotela Galeb za okrog 140 ležišč. Vsekakor lahko zabeležimo, cla je letošnje leto v znamenju široke gradbene dejavnosti mesta Koper. čunska sredstva, bo uprava komunalno dejavnosti še naprej delovala. Iz proračuna je zanjo predvidena dotacija v višini 7 milijonov dinarjev, iz občinskega cestncga sklada pa 4,5 milijona dinarjev. S temi sredstvi bo vzdrževala občinske ceste, dokončala napajališče v Naklem, zgradila rezervoar na Dolenjali in lovilno ploskev za vodnjak v Grižah. Letos bo dograjen tudi most pri Podlasili pod Štanjelom, ki bo stal okrog 2,5 milijona dinarjev. Znatna sredstva si bo morala uprava komunalne dejavnosti ustvariti sama. Ker je vprašanje pitne vode na celotnem proračunu občine še vedno pereč problem, bo naioga občinskega ljudskega odbora, da prepriča vse gospodarske organizacije in kmečka gospodarstva, ki še oklevajo, da se včlanijo v Vodno skupnost. S prispevki članov Vodne skupnosti, bi lahko v nekaj letih znatno izboljšali vodni sistem v sežanski občini. Mnogo je tudi problemov na področju zdravstva,, šolstva, prosvete in telesne vzgoje. Tudi tu bo moral novi občinski ljudski odbor zastaviti vse sile za njihovo postopno rešitev v okviru finančnih možnosti.« S pripravami na volitve v novi občinski ljudski odbor se prepleta živahna politična dejavnost. Sekretar Občinskega komiteja ZKS Sežana Alfonz Grmele, ki skupaj s podpredsednikom sedanjega občinskega ljudskega odbora Vladimirom Mahničem kandidira v drugi volilni enoti v Sežani, je o tem med drugim dejal: «Razen študija programa ZKJ so sedaj volitve v vodstva osnovnih organizacij ZKS in delegatov za občinsko konferenco Zveze komunistov. Sedaj so tudi seminarji za člane zadružnih svetov, medtem ko v podjetjih mnogo razpravljajo o tarifnih pravilnikih, o nagrajevanju po učinku dela itd, V petek, 20. t. m., bo v Sežani sestanek predsednikov krajevnih organizacij SZDL, v zadnjem tednu pred volitvami pa bodo po vaseh še zaključna množična predvolilna zborovanja članov SZDL, na katerih bodo razpravljali tudi o predlogu občinskega družbenega plana in proračuna.« PIVKA V počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ so minulo nedeljo priredili člani delovnega kolektiva podjetja JAVOR prostovoljno delo. Zaslužek so namenili skladu za proslavo te pomembne obletnice našega delavskega razreda. — V nedeljo je tudi večje število poklicnih šoferjev podjetja Javor in drugih podjetij ter ustanov na Pivškem opravilo izpite za visokokvalificiranega delavca vozniške stroke. VOStB Nekajmesečno kulturno mrtvilo v Postojni je v petek poživil nastop mladih članov DPD Svoboda, ki so se postojnskemu občinstvu prvič predstavili s celovečernim sporedom narodnih plesov in napevov. Takoj je treba pripomniti, da so mladi izvajalci svoj program tako najavili samo na lepakih, Polni dvorani občinstva, kar za Postojno ni vsakdanja stvar, pa so razen tega zapeli še vrsto popevk ter zaplesali nekaj duhovitih in za nerazvajeno oko sprejemljivih baletnih sestavkov. Številnim gledalcem je, po navdušenem ploskanju sodeč, še najbolj ugajala izvedba narodnih plesov in napevov, sicer pa je dvorana z vso toplino sledila' tudi nastopom pionirk in mladink, ki. so v solističnih in množičnih baletnih sestavkih nadomestile pomanjkljivo obvladanje osnovnih prvin baleta z zanesenim, vedrim in temperamentnim nastopom. Pravzaprav pa je pomembnejše od kakovosti prireditve razveseljivo dejstvo, da je postojnski Svobodi uspelo pridobiti za nastop tolikšno število mladine, s čimer bi se doslej v Postojni nikakor ne mogli preveč ponašati. In za uspešnim jesenskim nastopom postojnskih dečkov v mladinski drami »Jezusovi apostoli«, ki pa je šla menda prekmalu v pozabo, je petkov večer jasno pokazal, da postojnsko občinstvo rado nrihaja v Kulturni dom. Le da nastopa mladina! Kajti ta vnaša na odrsko sceno postojnske Svobode več svežine in življenja, ki jima upravičeno nripi- STRELSTVO POSEBNO DOBER »GOZDAR« o Zelo lep uspeh so na tridnevnem občinskem tekmovanju v streljanju z zračno puško, ki je bilo pred dnevi v Postojni, dosegli člani najmlajše družine »Gozdar«. Ta družina je bila ustanovljena šele konec januarja pri Gozdnem gospodarstvu v Postojni in se je plasirala na 4. mesto, njen član inž. Amer Krivec pa je zasedel med posamezniki prvo mesto z 269 od 300 možnih krogov. Ekipa Gozdarja je nastopila na tem tekmovanju tudi z drugim moštvom, ki je zasedlo 8. mesto. Ta uspeh članov najmlajše strelske družine potrjuje, kaj je možno doseči z marljivim treningom. NAS GOSPODARSKI KOMENTAR um Naš list je že 2Joročal, da sta oba zbora okrajnega IjudskegU odbora okraja Koper sprejela družbeni načrt za letošnje leto. Ob tem pomembnem gospodarskem dogodku se moramo vsekakor ustavili, saj prinaša smernice in naloge, ki jih moramo letos izvršiti, na drugi strani pa tudi obete, ki so pred nami glede izboljšanja življenjske ravni prebivalstva. Kot prvo moramo ugotoviti, da se letošnji družbeni načrti sprejemajo pod eno in najvažnejšo osnovno postavko, na kateri sloni potem ves ostali delovni program letošnjega leta in to je povečanje delovne storilnosti. To je tudi razumljivo, saj naše gospodarstvo še daleč ni ■izkoristilo vseh do danes ustvarjenih možnosti, ki jih predstavljajo nove tovarne in naprave v njih. Ne le, da niso izkoriščene vse zmogljivosti — kapacitete, ki jih imajo montirani stroji, temveč tudi zaposleni delavci in uslužbenci ne dajo od. sebe vsega, kar bi lahko. To pa nas spravlja v težak gospodarski položaj, posebno če se vzpo-rejamo z drugimi industrijskimi državami, kjer je vse izkoriščeno do skrajnih meja, česar pa pri nas nimamo namena. Samo tako nam bodo koristile ugotovitve, da smo po vojni med prvimi državami glede dviga industrijske proizvodnje in to po 10 odstotkov na leto in da nam sedanje zmogljivosti dajejo možnosti za nadaljnji porast. Tudi gospodarski načrt koprskega okraja je sestavljen v tem smislu, ko predvideva dvig proizvodnje, a v prvi. vrsti delovne storilnosti, in to kar za 12 odstotkov, kar je nad državnim povprečjem. Da bi lo dosegli, predvideva načrt tudi razne ukrepe, med katerimi je razen smotrnejše zaposlitve nove delovne sile treba omeniti zlasti pravilno nagrajevanje, in sicer v prvi vrsti po učinku, pa seveda tudi s pravilno organizacijo dela ter z drugimi ukrepi. Pri primerjanju družbenega načrta koprskega okraja z ostalimi moramo vsekakor ugotoviti, da je bilo to načelo posebno podrobno obdelano in poudarjeno in da. je tudi sicer ves načrt sestavljen s stališča izpolnjevanja in izpolnitve te naloge. Važnost tega načela pa je še v tem, da gre večina industrijskih objektov, Iti so bili doslej v gradnji in ki so zahtevali velika investicijska sredstva, v proizvodnjo. Med njimi naj omenimo posebno TOMOS. Ne da bi ponavljali že dosedanje komentarje moramo ugotoviti, da je naslednji poudarek družbenega načrta na kmetijstvu.. Vanj bo letos vloženih znatno več sredstev kot v industrijo, in to za iiad 9 milijard. Po načelu čim hitrejšega obračanja sredstev bodo investicije v kmetijstvu vložene predvsem v kratkoročne in srednjeročne namene. Kmetijstvu slede gostinstvo, trgovina, obrt, promet in komunalna dejavnost. Slednje imenujemo negospodarske investicije, ki pa imajo posredno seveda velik gospodarski pometi, saj gre za ustvarjanje vseh pogojev delovnim ljudem, da lahko opravljajo delo. V tem pogledu so v koprskem okraju naloge izredno velike, posebno če pomislimo na obmorska mesta, ki nimajo najosnovnejših komunalnih naprav in kjer je stanovanjski nivo, vsaj glecle starega dela mesta, verjetno najnižji v Sloveniji. To podedovano stanje pa bo z dosedanjo gradbeno vnemo postopno popravljeno. Ob posameznih postavkah okrajnega družbenega načrta se bomo vsekakor morali še ustavili, zlasti pa bomo morali spremljati njegovo izpolnjevanje. -dt- sujemo odločno prednost pred tradicionalno stereotipnostjo, ki smo jo bili primorani spremljati na postojnskem odru vse od vojne sem. Petkovemu večeru narodnih napevov in plesov, popevk in baleta, ki ga je pripravila in vodila marljiva prosvetna delavka Selma Thuma, lahko sicer očitamo vrsto pomanjkljivosti, kakor so nediscioliniranost posameznih izvajalcev, šibka organizacija prireditve, prenatrpanost sporeda in tako naprej. Toda prvi poskus iskanja novih oblik dela v našem prosvetnem življenju je v Postojni kljub temu uspel. Zapo-četo delo pa bo treba nadaljevati in mu dodati novih in novih pobud. A. Miklavčič ŠAH Športno življenje je'na postojnski gimnaziji vsak dan bolj pestro. Minuli teden je bilo povratno šahovsko srečanje med profesorji in dijaki. Profesorji, ki so prvo srečanje izgubili, so se v drugem temeljito revanžirali za poraz. Dijake so premagali s 5 in pol proti 2 in pol. Za dijake sta bila upešna le Vilhar proti prof. Makaroviču in Štefančič proti prof. Dovru. Remizirala pa sta Modic in prof. Sivec. veljavna od 20. do 27. marca 1959 Poslabšanje vremena in dež sta povzročila vdor hladnih zračnih tokov iz Atlantika. Pod vplivom depresij, ki so se formirale v Sredozemlju, je v južnih delih Evrope prevladovalo oblačno vreme z obilico dežja. Ponekod je tudi močno snežilo. V vzhodnih delih Evrope in v vzhodnem delu SZ pa je bilo med tem časom lepo, vendar hladno vreme. Lahko pričakujemo, da se bo vreme v prihodnjih dneh ustalilo in bo dokaj suho z znatnim povečanjem temperature. Lahko tudi pričakujemo izboljšanje vremena v zadnjih dneh marca, vendar pa moramo tudi računati s krajšimi vdori hladnega zraka. Predvidevamo, da bo 20. marca deževno, vendar se- bo temperatura nekoliko dvignila. Med 21. in 23. marcem bo vetrovno z dežjem, med 24. in 25. marcem bo dež vplival na padec temperature, 23. in 27. marca "pa bo vreme suho, pihal bo jugozahod-nik. Poljedelske kulture se dobro razvijajo in dež je vplival na njihov hitrejši razvoj, vendar je nujno potrebno zaključiti s setvijo, v prvih dneh aprila bo lepše in toplejše vreme še bolj pospešilo rast kmetijskih pridelkov. PRVE SKUPINE TUJIH TURISTOV V PORTOROŽU Hotela »Central« in »Istra« v Portorožu bosta jutri. 21. marca dobila prve letošnje skupine inozemskih turistov. Naslednji dan prispe prva skupina inozemcev na 10 do 14-dnevno bivanje tudi že v hotel »Palače«. Sredi tedna prispe še večja skupina francoskih otrok, za katere je sedaj že običaj, da preživljajo velikonočne počitnice v Portorožu. Do prihodnje nedelje računajo v hotelu »Palače«, da bodo imeli zasedenih nad 230 ležišč, torej več kot polovico razpoložljivih kapacitet, v hotelu »Istri« nad tri četrt, v hotelu »Central« pa se zna celo zgoditi, da bo kapacitet še premalo. Ni še namreč uspelo vseliti v nova stanovanja družin, ki so bile do jeseni v vili »Luigi«, ki se adaptira v hotelsko depan-danso, zdaj pa so v vili »Jadranki«, v kateri so zasedle skupaj 11 sob. Tako zgodnji prihod skupin inozemskih turistov v Portorož je rekord za to naše letovišče (lani so prve skupine prišle 27. marca) ter priča, da slovenska obala ne zaostaja v priljubljenosti za južnejšimi plažami Jadrana, povrh pa je zaradi bližine in ugodnih zvez za Srednjo Evropo tudi laže dosegljiva. J. IZOLA V nedeljo je bil občni zbor Zveze borcev s področja bulsko občine, na katerem so temeljito razpravljali o dosedanjem delu občinskega- odbora ZB. Zaradi tehtnosti misli, ki so bile podane na tem občnem zboru, bomo o tem zborovanju podrobneje poročali v prihodnji številki, □□□□□□mmoDnamnDDtx^ V ponedeljek je bil občni zbor Turističnega društva Portorož. V obširnem poročilu je predsednik društva Rino Mcdvešček orisal, kaj vse je društvo storilo, da je podprlo doseženi veliki razmah turizma v tem našem letovišču, ter nakazal program, ki je v skladu s pričakovanim letošnjim še večjim številom turistov. Njegovo poročilo ni bilo samo golo naštevanje podatkov in problemov, temveč je bila kritična ocena preteklega dela in trezne smernice za bodoče naloge. Poudaril je, da si bo turistično društvo v Portorožu prizadevalo za maksimalno izkoriščanje vseh možnih rezerv — kajti obstoječe kapacitete so v polni sezoni bile že lani polno zasedene — predvsem z vsem, kar bo prispevalo k podaljšanju in okrepitvi pred- in posezonske-ga turizma. líaf fvwwfO cUugod... TUDI V VETERINARSTVU — KONEC ZASEBNE PRAKSE DOZORELA ODLOČITEV Na prvi seji novoizvoljenega Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Murska Sobota so razpravljali o ustanovitvi Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje s sedežem v Soboti in o ustanavljanju občinskih postaj. Pravzaprav se bo sedanji veterinarski zavod le preimenoval, toda hkrati bo tudi dokaj razširil svoje poslovanje, zlasti s tem, da bo odslej pod njegovim okriljem delovala tudi strokovna služba za pospeševanje živinoreje v pokrajirfi. Z ustanovitvijo živlnorejsko-veteri-narskega zavoda in občinskih veterinarskih postaj odpade praktično vsakršna potreba po zasebni praksi v veterinarski stroki, tudi v kurativl. Zasebno prakso bodo izjemoma lahko opravljali v prihodnosti samo še tisti veterinarji, ki niso nikjer v rednem delovnem razmerju. V MISLINJSKI DOLINI VELIK KMETIJKSI OBRAT V občini Slovenj Gradec so s 1, januarjem združili kmetijska gospodarstva Slovenj Gradec, Šmartno 'in zadružno posestvo Dobrovski grad v enoten socialistični kmetijski obrat. Dosedanja proizvodnja kmetijskih gospodarstev Mislinjske doline je bila preveč raznolika, zato bo prvi in najvažnejši ukrep novoustanovljenega posestva arondacija in specializacija kmetijske proizvodnje- V Slovenjem Gradcu in Smartnem se bodo ukvarjali s proizvodnjo hmelja, v Turiški vasi pa s sadjarstvom. V Smartnem in Slovenjem Gradcu bodo v živinoreji uvajali molzne krave, v Turiški vasi pa plemensko živino 'in pitano mlado govedo. 'Sedaj daje na trg združeno posestvo 13 tisoč litrov mleka, Do letošnje jeseni pa nameravajo povečati proizvodnjo na 20 tisoč litrov mleka. Perspektivni plan kmetijskega gospodarstva predvideva porast kmetijske proizvodnje od 21 milijonov v letu 1950 na 58 milijonov dinarjev v letu 1961, ali za 172.6 odstotka. Od celotne proizvodnje bo najbolj porasla vrednost rastlinske proizvodnje. IG PR5UTARJEV V ENEM LETU! Katarina Butala iz Črnomlja je v enem letu zredila 16 pršutarjev in jih kontrahirala Kmetijski zadrugi Črnomelj, čeprav zanjo ne moremo reči, da je posestnica. Tako je Katarina dosegla v naši občin1; rekord. Vendar ni njen primer osamljen. Jože Zvab iz Dolenje vasi je v enem letu prodal zadrugi 14 prašiče v-pršutar.je v. Janez Ilenlč iz Zorencev 10 prašičev, Slava Kolbezen iz Črnomlja 9 prašičev in Rozalija Stariha iz Črnomlja 0 prašičev. Razen omenjenih je še vrsta primerov dobrih rejcev, ki vsi dokazujejo, da je rnoč z umno rejo doseči lepe dohodke. PROSLAVE 40-LETNICE KPJ Na zadnji seji sekretariata občinskega komiteja Zveze komunistov v Bovcu so se pogovorili o pripravah na svečanosti ob 40-letniel KPJ. Svečane proslave bodo v Bovcu, na 2agi, v Soči In v Logu pod Mangartom. Občinska konferenca Zveze komunistov pa bo v Bovcu dne 26. aprila. Omenil je kvalitativno spremembo v organizacijski obliki TD, namreč prehod od izključno prostovoljnega amaterskega dela na organizirano profesionalno delo, kar se je zgodilo s formiranjem skupnega urada obeh turističnih društev v občini. Za ta korak sta so društvi odločili, ker sta spoznali, da je zaradi uspešnega razvoja piranska občina postala eno samo turistično področje, katerega posamezni kraji se v letoviškem smislu medsebojno dopolnjujejo. V poročilu, pozneje pa še v obširni diskusiji, so bile kritično obdelane razne pomanjkljivosti, ki jih je bilo opaziti v preteklem delu društva. Reči pa je treba, da v večini primerov ne gre za krivdo društva (kateremu lahko očitamo le, da je imelo pač zelo delaven upravni odbor in tajništvo, ne pa tako delavno ostalo članstvo), temveč za objektivne težave. V vseh vprašanjih, s katerimi se ukvarja društvo, je čutiti kot glavno težavo pomanjkanje smisla za sodobni turizem. Vzgoja prebivalstva, predvsem pa tistih, ki direktno prihajajo v stik s turizmom, bo ena prvih nalog TD Portorož v bodoče. Tehtne besede je na občnem zboru povedal tudi predstavnik Turistične zveze Slovenije Boris Matajec, ki jc prišel pozdravit občni zbor in je društvu izrekel ' pohvalo za opravljeno delo in dosežene uspehe. V okviru občnega zbora so predvajali dva kratkometražna turistična filma o lepotah piranske občine in naše ožje domovine. Jule »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ano ... če bi tudi celotni delovni kolektivi razpravljali o višini in razporeditvi sklada skupne uporabe, zato da 1)1 bil ta denar kar najbolj smotrno potrošen; ... če bi pomislili na štednjo preden se delavski sveti odločijo da dajo pristanek za organiziranje raznih velikopoteznih izletov, banketov in reklam, za kar smo lani v koprskem in goriškem okraju porabili več kot pol milijarde dinarjev; ... če bi zaradi zmanjšanja režijskih stroškov pri upravljanju počitniških domov, ki so ob morju zasedeni le pet mesecev na leto, sindikalne podružnico razmislile tudii možnostih, da bi več kolektivov koristilo letni dopust ob morju v istem domu, ker marsikateri izmed njihovih članov si želi letovanja v gorah; ... če bi odvečno delovno silo zaposlili v uslužnostni in proizvodni obrti, ki po sedanji zmogljivosti ne zadovoljuje potrebam potrošnikov; ... če bi investitorji gradbenih objektov prej ko mogoče začeli z zbiranjem vse potrebne dokumentacije za gradnjo objektov v prihodnji gradbeni sezoni. S SKUPŠČINE ZVVI OBČINE SEŽANA Več kot 90 •/• vseh članov — delegatov se je udeležilo nedavne redne letne konference občinskega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov v Sežani. Ta konferenca je bila organizacijsko dobro pripravljena, pa tudi razprava na njej je bila živahna ln plodna. Z novo teritorialno razdelitvijo koprskega okraja se je sežanska občina močno povečala in zato deluje na njenem področju 16 osnovnih organizacij, v katerih je vključenih 810 in- Pred dnevi so se mudili na obisku v tovarni TOMOS mladinci podjetja LITOSTROJ iz Ljubljane. Mladinska organizacija v Litostroju je namreč priredila seminar za svoje mladinske aktiviste, ki je trajal šest tednov in se ga je udeležilo 50 mladincev. Po zaključku seminarja so priredili poučno ekskurzijo v tovarno TOMOS, ki je ena izmed najmodernejših tovarn motorne industrije v naši drŽavi. Ekskur-zisti so se podrobno seznanili s procesom proizvodnje v tovarni in si ogledali tovarniške objekte, naprave in izdelke. Nato so v prisrčnem pogovoru z mladinci TOMOS razpravljali o delu v mladinski organizaciji in se z_nji-mi pogovorili o načinih reševanja raznih organizacijskih vprašanj, ki zanimajo obe mladinski organizaciji. Med drugim so sprejeli vrsto predlogov, katerih izvajanje bo v veliki meri prispevalo k izboljšanju dela mladih dclav-cev v obeh podjetjih. Sklenili so tudi utrditi vezi med obema mladinskima kolektivoma in ob zaključku so prišli do prepričanja, da je takšna oblika spoznavanja delavske mladine in njenega izobraževanja zelo primerna in vzpodbudna. validov, kar predstavlja izredno široko torišče dela. Zato posveča občinski odbor ZVVI vso skrb izvajanju nalog, ki jih ima organizacija do družbe in" do svojih članov. Zelo uspešno je poskrbel za primerno zaposlitev svojih članov, za njihovo rehabilitacijo In prekvalifikacijo, še posebej pa še za otroke padlih borcev in žrtev fašizma. Osnovne organizacije so tudi spremljale sedanje življenje staršev padlih borcev in vojnih vdov ter so jim čestokrat nudile tudi materialno pomoč. Na občnem zboru so sprejeli več konkretnih nalog za delo v letošnjem letu, ki bo zajelo še večji delokrog, posebno še zato, ker bodo člani ZVVI množično sodelovali pri proslavah 40, obletnice ustanovitve KPJ. Medtem ko bo ta organizacija počastila letošnje jubilejno leto skupno z drugimi množičnimi in političnimi organizacijami, bodo njeni člani priredili še športno tekmovanje .invalidov. S sodelovanjem občinskega odbora Zveze borcev v Sežani bo ZVVI organizirala slavnostno zborovanje vseh otrok padlih borcev s področja sežan- ske občine in jim omogočila 21-dnevno letovanje v Ankaranu, Posebno pohvalo pa zasluži invalidsko športno društvo, saj je doslej zabeležilo že vrsto lepih uspehov na raznih invalidskih športnih tekmovanjih, J. c. DUTOVLJE — KOMEN ŠTANJEL Minulo soboto so v Dutovljah, v nedeljo pa v Komnu in Štanjelu novinarji Slovenskega poročevalca priredili ustni časopis z zunanje- in notranjepolitičnimi ter športnimi in prosvetnimi temami. S sodelovanjem Zavoda za šolski in poučni film so prikazali tudi Seliškarjevo »Žalostno povest o muli«. Ta .prireditev, pri kateri je sodeloval tudi trio Ljudske milice, je bila v okviru proslav 40. obletnice KPJ in SKOJ. -er Veliko zanimanje za roditeljski sestanek Čeprav je Dolnji Zemon majhna vas ima šolo z dokaj velikim številom učencev. Le-ti so tudi priredili prisrčno proslavo Dneva žena in po tem, ko so obdarili matere, je bil roditeljski sestanek, kakršnega na tej šoli ne pomni- OB SPREJEMANJU TARIFNIH PRAVILNIKOV V NAŠHI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH omenjena Prav za- (Nadaljevanje in konec) Reči je treba, da ima uredba daljnosežen pomen to tudi v prehodnih in končnih določbah govori, katerih podatkov niso dolžne navajati gospodarske organizacije za letos in naslednje leto. Zakonodajalec je namreč upošteval, da bi za določeno minulo obdobje v podjetjih težko zbrali vse podatke in bi bili ti podatki tudi težko primerljivi. Vendar pa bo moral upravni odbor podjetja — ta mora namreč izvršili analizo poslovanja gospodarske organizacije, ugotoviti glavne elemente celotnega dohodka, dohodek in njegovo razdelitev in sestaviti osnutek pravilnika — tudi letos zbrati določene podatke, in sicer tiste, ki bodo predstavljali ekonomsko osnovo, na kateri mora biti zasnovano razdeljevanje osebnih dohodkov in ki jih mora imeti pred seboj delavski svet takrat, ko se izreče za načela, na katerih naj bo zasnovano nagrajevanje. Delavski svet mora namreč presojati pri obravnavanju tarifnega pravilnika oziroma pri določanju načel, ki naj jih vsebuje pravilnik, kako bo le-ta vplival na poslovanje gospodarske organizacije. Zlasti posebno pozornost mora posvetiti realnosti čistega dohodka za tekoče oziroma za prihodnje leto, dalje doseganju čistega dohodka z večjo storilnostjo dela in znižanjem poslovnih stroškov. Ugotavljati mora razmerje med skladi in osebnimi dohodki, namreč razmerje P° v nameravani razporeditvi čistega dohodka v posamezne sklade v primerjavi s potrebami in vplivom, ki ga utegne imeti tarifni pravilnik na ceno proizvodov oziroma storitev. Pretehtati mora realnosti norm v razmerah, ki jih uzakonjuje predlagani tarifni pravilnik. Pozoren mora biti do vseh tistih vprašanj, ki jih mora imeti pred očmi dober gospodar, preden se odloči za novi tarifni pravilnik. Ta načela pa (uredba posebej razčlenjuje v svojem 14. členu. Slabo bo gospodaril tisti delovni kolektiv in tisti delavski svet, če bo pri razporeditvi čistega dohodka brez utemeljenega razloga spremenil razmerje med skladi in osebnimi dohodki, drugače rečeno, če bo namenil brez utemeljitve več sredstev za osebne dohodke ln če zaradi tega ne bi porasli storilnost in proizvodnja. Ce bo tarifni pravilnik zmanjšal gospodarski organizaciji sposobnost akumulacije. Napak bodo storili tudi v tistem delovnem kolektivu, kjer bodo brez podlage povečali tarifne postavke oziroma drugačne osebne dohodke, čeprav je dosegla gospodarska organizacija po zaključnem računu dohodek oziroma čisti dohodek le v višini minimalnih osebnih dohodkov ali zmanjšanih tarifnih postavk. Narobe bo tam, kjer bo delavski svet določil nesorazmerno večje tarifne postavke kot so bile prejšnje in to ne bo pomenilo nujnega popravka dotedanjih pomanjkljivosti. po do dezsii» r V jjočastitev praznovanja 40. obletnice ustanovitve KPJ, Dneva žena in 10. obletnice požiga vasi, je kazeljska mladina v nedeljo, 3. marca, priredila pestro fcul-turno-umetniško predstavo, Mladi .prireditelji so uprizorili dve enodejanki ter nastopili s pevsko in folklorno skupino. Predstava je zelo dobro uspela, za kar imata razen izvajalcev največ zaslug učitelja Josip Kompare in Albin Križman. Po tem uspehu, ki bi bil lahko še večji, če bi imeli prizadevni igralci primernejši prostor za uprizarjanje iger, je zavladalo v Kazi j ah veliko veselje za nadaljnje kulturnoprosvetno delo. Zato so že sedaj začeli s pripravami za proslavo občinskega praznika, ki bo 28. avgusta. V Kazljah imajo mladinski dom, kjer je tudi skromna knjižnica in dovolj prostora za razne sestanke, manjše kulturne prireditve in čajanke. Ta prostor jim omogoča, pa lahko razvijejo široko prosvetno dejavnost, le če bodo znali delo dobro organizirati in ga smotrno nadaljevati. M. K. Tisti delavski svet, ki bo pristal, da bodo v tarifnem pravilniku previsoke tarifno postavko in da bo zaradi tega prišla gospodarska organizacija v težave, se bo izkazal za slabega gospodarja. In slab gospodar bo tisti delavski svet, če pričakovani večji čisti dohodek ne bo temeljil na večji storilnosti dela, na ekonomičnejšem poslovanju in na preverjenih objektivnih dejstvih. Skratka, uredba zelo jasno razčlenjuje, na kaj vse naj pazi delavski svet takrat, ko razpravlja o podatkih, zbranih v pripravljalnem postopku, ko določa načela, na katerih naj temelji nov tarifni pravilnik. Sele tedaj, ko je delavski svet tehtno prcmotril vse te stvari, ko je bil o tem seznanjen delovni kolektiv, jo moč dokončno izdelati tarifni pravilnik. Delavski svet torej sklepa dokončno o tarifnem pravilniku šele na podlagi rezultatov pripravljalnega postopka, šele potlej, ko zve za pri-noinlic, ki jih podajo posamezni delavci v določenem roku, ko o njih obravnava na seji, na kateri sklepa o tarifnem pravilniku. Omenjena uredba pa uveljavlja v posameznih členih tudi družbeno nadzorstvo o urejanju tarifno politike v delovnih kolektivih. Občinski zbor proizvajalcev oziroma občinski ljudski odbor lahko namreč sprejmeta priporočilo gospodarski organizaciji. naj le-ta ravna s skrbnostjo dobrega gospodarja, če ta dva organa ugotovita, da gospodarska organizacija ni upoštevala teh načel, In zbor proizvajalcev občine lahko nri obravnavanju periodičnih poročil In zaključnega računa priporoči gospodarski organizaciji, naj odpravi zapažene pomanjkljivosti, če ugotovi, da lahko nameravano razpolaganje s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij ogrozi njen položaj zavoljo lega, ker tarifni pravilnik nI bil sprejet s skrbnostjo dobrega gospodarja. Res jo, tía je urejanje tarifne politike letos bolj sproščeno, da je to stvar delovnih kolektivov samih, res pa jc (udi, da morajo delovni kolektivi oziroma delavski sveti pri vsem tem upoštevati določena družbena načela, upoštevati postopke, ki so predpisani z.a sprejemanje tarifnih pravilnikov. Vsa ta načela bo delavski svet le težko uresničil, če se ne bo vsak njegov član in delavski svet kot celota podrobno seznanil z ured-b > o postopku pri sprejemanju tarifnih pravilnikov, če si delavski svet kot celota ne bo prizadeval dosledno uresničiti vse tisto, kar mora uresničiti dober gospodar, P. 1). jo. Zbralo se je 90°/o mater šoloobveznih otrok, ki so z zanimanjem sledile razpravi o šolskih uspehih, o problemih mlečne kuhinje, o vzgojnem načinu kaznovanja in nagrajevanja šolskega ter predšolskega otroka ter o drugih problemih, ki zanimajo matere. Proti koncu aprila bodo roditeljski sestanki ločeno po vaseh šolskega okoliša in to v Dolnjem in Gornjem Zemonu in v Mali Bukovici. Ti sestanki bodo zdru-žni s proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ, na katero )se že skrbno pripravljajo učenci s študijem krajšega odrskega dela. Še •predno pa bodo prvič nastopili, bodo v gradu uredili dvorano za razne proslave, sestanke in nastope. L. M. O MLADINCIH IZ IIRUŠEVJA Čeprav mladina v Hruševju nima prostora, kjer bi se lahko sestajala in vzgajala, so pri njej vidni uspehi. To se je pokazalo predvsem od takrat, ko je vas dobila novo šolo in se prostori v stari šoli uporabljajo v telovadne namene. V okviru Partizana so ustanovili strelsko družino, ki ima precej članov. Nekateri izmed njih so se preteklo nedeljo že udeležili občinskega tekmovanja v Postojni in dosegli lepe uspehe. Prav pridno trenirajo v namiznem tenisu, šahu in lahki atletiki. Vendar pa tudi pionirji ne zaostajajo za mladino, kajti že sedaj kažejo zanimanje in vidne uspehe za vse panoge. A. A. OBČNI ZBOR RDEČEGA KRIŽA Pred (kratkim jc imel vasici odbor Rdečega križa v Pivki redni letni občni zbor. Udeleženci zbora so se pohvalno izrazili o delu odbora v preteklem letu, saj je bil zelo delaven na vseh področjih dela. Lani je razdelil med otroke večje količine mleka, sira, masla in drugih živil ter oblačil, razen tega pa je priredil vrsto predavanj po okoliških vaseh. Po izvolitvi novega odbora, ki ga sestavljajo v glavnem dosedanji odborniki so sprejeli načrt: dela za letošnje leto, nato pa so poslušali predavanje o duševnem razvoju otroka. Predavanje jc bilo spremljano s predvajanjem diapozitivov. K. n. KULTURA PROSVETA tV KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA IPRQSVETA * KULTURA PROSVETA ir KULTURA i? Ca3cxx>0000^ OBČNI ZBOR DPD SVOBODA V PIVKI Po zaslugi delavskega sveta tovarne »Javor« in vaškega odbora SZDL je imelo v Pivki DPD Svoboda letni občni zbor. Ugotovili so, da je zadnje leto društvo skoraj spalo in da je glavna krivda tega v nedelavnosti in neiznajd-ljivosti upravnega odbora. Od vseh sekcij lahko rečemo, da je delala knjižnica in nekaj Ljudska univerza. Knjižnica ima zdaj 4000 dobrih knjig in nekaj nad 350 bralcev. Dve potujoči knjižnici redno krožita po vaseh. Ljudska univerza je imela lani 14 predavanj v Piv- KOPER Zadnji dve predavanji Ljudske univerze v Kopru sta privabili lepo število poslušalcev, tako da je bila mala gledališka dvorana skoraj premajhna. Svoje ¡vtise s poti po Kitajski je pripovedoval univ. profesor Maks Snuderl, o perspektivah razvoja koprskega okraja pa je predaval inž. Peter Aljančič. SEŽANA Občinska knjižnica v Sežani se je obogatila s kompletno (zbirko vseh letnikov predvojne slovenske literarne revije Ljubljanski zvon, ki ga je knjižnici daroval upokojeni zdravnik v Ljubljani dr. Verčon. Razen tega je knjižnici daroval še zbirko nemških klasikov Goetheja, Schillerja in Lessinga v nemščini, razne druge knjige in v gotovini 5000 dinarjev. Vodstvo knjižnice se doktorju Verčonu zahvaljuje za lepo darilo. i PRIDVOR V tovarni »Stil« v Kopru je prosvetno društvo iz Pridvora uprizorilo Marinčevo komedijo »Ad aeta«, že prej pa so nastopili na domačem odru. Delo je režiral Janko Kleibenzettel. Delavci tovarne »Stil« so v montažni dvorani postavili ličen eder. BARKA Šolski otroci v Barki pri Vrem-skem Britofu. so že dvakrat nastopili z igrico »Pastir Peter« v režiji prizadevne učiteljice Majde Prelčeve. Otroci nastopajo na raznih proslavah in praznovanjih (Dan mrtvih, 29. november, Prvi maj, silvestrovanje, S. marec itd.) z raznimi igricami in recitacijami, za kar ima največ zaslug učiteljica Majda Prelec. ki in okolici, večje delavnosti pa ni mogla razviti, ker je zanjo skrbel en saim. človek. Za vse druge sekcije pa lahko rečemo, da so bile popolnoma nedelavne. Zelja vseh prisotnih članov je bila, da bi bil ta občni zbor (ki so ga sklicali zaradi nesklepčnosti že drugič) prelomnica za bodoče delo. Predvsem naj skuša ■novi odbor pritegniti v društvo čimveč mladine in tesno sodelovati s kolektivom tovarne Javor. Med sklepi, ki so jih še sprejeli, je tudi ustanovitev čitalnice ter priporočilo, da bi društvo dobilo v upravo kino dvorano. Predstavniki organizacij in podjetij kakor tudi prosvetnih forumov iz Postojne in Kopra so obljubili, da bodo nudili pivški Svobodi vso pomoč. k. n. »KAM IZ ZADREG« na lokavskem odru Po dolgem Času je lokavsko PD »Tabor« le prišlo na zeleno vejo. V nedeljo se je predstavilo občinstvu s Streichnerjevo veseloigro »Kam iz zadreg«. Zanimanje za predstavo je bilo veliko in odmev pri občinstvu vse več kot samo ugoden. Dramska sekcija je začela z vajami sredi januarja, še prej je bilo vprašanje, kaj naj bi se igralo? Treba je bilo izbrati takšno delo, ki bi predvsem ustrezalo skromnim razmeram lokavskega oclra in okusu občinstva. Zato je društvo sklenilo, da postavi na oder lahkotno in zabavno komedijo »Kam iz zadreg«, ki jo je iz nemščine prevedel Ciril Kosmač, Na amaterskih odrih navadno opažamo precejšnje pomanjkljivosti in razlike v podajanju posameznih vlog. Te razlike se kažejo predvsem med igralci starejše in mlajše generacije. Vendar tega na nedeljski predstavi v Lokvi ni bilo opaziti. Iz takšne igralske ekipe, kot je trenutno v Lokvi, Saj bi bil naslov lahko tudi drugačen, toda ker živimo v času številk in statistik, naj bo takšen! Uspehi prvega polletja so se kar tiho zmuznili mimo nas. Ali je to prav? Ali pa je potrebno, da tudi naša širša javnost izve o tem kakšno podrobnost? Mislim, da je! Naj preidem kar k številkam. Vse šoloobvezne mladine v našem okraju je 13.811, od teh je izdelalo polletje 10.248 učencev ali 74,2%. Slcoro tri četrtine. In ostala četrtina? Omagala je na težavni poti. Zakaj? Kje je krivda? Ako spremljamo uspehe v posameznih razredih, tedaj ugotovimo, da je najboljši uspeh v prvih razredih (83,1 %), kar pa se v naslednjih razredih polagoma niža in doseže v četrtih razredih 79,9 %. Ta padec pozitivnih ocen ni ravno hud. Občutno pa zdrkne uspeh v petih razredih (62,6 °/o) in najslabši uspeh je v šestih razredih (55,2 %>), nato se zopet nekoliko dvigne in se povzpne v osmih razredih na 60,8 °/o. Zakaj neki pada uspeh od prvega do petega razreda? Kje so o 3 lahko režiser marsikaj napravi. To se je tudi poznalo. Kot igralska celota so vsi ustvarili na odru potrebno vzdušje in v podajanju vlog ni bilo opaziti neenotnosti. Presenetila je čista izgovarjava. Po-, gosto slišimo na vaških odrih igralce, ki kar mimogrede zdrknejo na raven vsakdanje izgovarjave. Režiserka je to dobro vedela, zalo je zelo pazila na jezik. Seveda, brez manjših spodrsljajev ni šlo. Žal, da lokavski oder v celoti ne ustreza gledališkim potrebam. Vsaj poldrugi meter naj bi bil širši. Odrska scenarija in razsvetljava sta pri predstavi velikega pomena. Tokrat smo videli na lokavskem odru, v razliko od prejšnjih predstav, nekaj scenskih novosti. Staro štirioglato sobo in še nekaj drugih — »dobrih, starih« — rekvizitov, ki niso nikoli manjkali pri nobeni predstavi, je zamenjala posrečena kombinacija nove preproste scenarije, ki je učinkovala. Tudi odrsko ozadje je bilo dobro, kostumi pa tu in tam pomanjkljivi. Predmetov v prostoru, ki v marsičem pričarajo potrebno vzdušje, pa tu pravzaprav ni bilo opazili. To je bila pomanjkljivost. Ravno tako je bila pomanjkljiva razsvetljava, ker oder ne razpolaga s specialnimi raz-svet.ljevalnimi napravami. Da je predstava uspela, je predvsem zasluga režiserke Sonje Placer in seveda celotne igralske ekipe, Id je pokazala vztrajnost in dobro voljo. Dramir ŠOLA ZA STARŠE TUDI V PIVKI Tudi v Pivki imajo šolo za starše, ki v sodelovanju z Ljudsko univerzo prireja predavanja o vzgoji predšolskega in šolskega otroka. Predavanja so dvakrat tedensko in zaradi obravnavanja zelo zanimivih tem, so dobro obiskana, saj se jih udeležuje več kot 70 staršev. Žal pa vlada za to šolo premalo zanimanja med mladimi ljudmi, čeprav so ta predavanja namenjena tudi njim. k. n. vzroki in kako bi jih odstranili? Ako namreč hočemo dvigniti znanje našega učenca, in to je dolžnost nas vseh, tedaj moramo v prvi vrsti ugotoviti vzroke negativnih ocen in te vzroke polagoma odpravljati. Pa še nekaj: med 13.811 učenci je 1.681 (12,2%) ponavljavcev. Prenesimo to številko v življenje in .pove nam: prav toliko izgubljenih let. Skušajmo to številko spremeniti v dinarje. Ako računamo, da prispeva naša skupnost za šolanje enega učenca samo 20 tisoč dinarjev na leto (povprečje za občino Ilirska Bistrica je 14 tisoč dinarjev, za občino Koper pa 26.000 dinarjev), tedaj znaša to nekaj nad 33 milijonov dinarjev. In to ni malo. Največ ponavljavcev je v petih razredih (od 2.009 petošolcev je 289 ponavljavcev ali 14,3%). Število ponavljavcev v prvih razredih pa nikakor ni zdravo, saj doseže kar 14 odstotkov. Predstavniki vseh naših proizvodnih filmskih podjetij so se sestali, da bi koordinirali svoje delo in predvideno snemanje filmov v zvezi z letošnjim jubilejnim letom ob 40. obletnici ustanovitve KPJ in SKOJ. Izkazalo se je, da je predvideni program teh filmov zelo dober in pester, obenem pa se je izkristalizirala želja, da bi snemala podjetja razen filmov, ki govorijo direktno o dogodkih 'in osebnostih iz zgodovine KPJ, tudi več filmov iz našega sodobnega življenja 111 sedanjega razvoja socialistične družbe, kar vse je posledica vse te dolgoletne borbe in aktivnosti KPJ. Gotovo bo tudi naše bralce zanimalo, katere filme bomo lahko gledali v tem jubilejnem letu. Naši slovenski filmski podjetji pripravljata: TRIGLAV FILM o AKCIJA — .igrani film po scenariju J, Rožanca. Glavna tema je znani dogodek 'iz Celja/ ko so v času okupacije preostali borci nekega partizanskega odreda napadli celjske zapore, osvobodili jetnike in sltupaj z njimi zapustili Celje; o RDEČE REPUBLIKE V SLOVENIJI 1918 — snemanje pripravljajo, vendar se bodo povezali še s kakim zagrebškim filmskim podjetjem, da bi to temo razširili tudi na rdeče republike na tem Hrvatskem; o GOSPODARSKI, DRUŽBENI IN KULTURNI RAZVOJ V SLOVENIJI PO OSVOBODITVI — pripravljajo za snemanje. VIBA FILM O CAS SMRTI IN ŽIVLJENJA — £ilm z isto tematiko kot Kozinova simfonija »Ilova gora«; s ZGODOVINA KP SLOVENIJE — skozi lik enega ali več vidnih revolucionarjev; o PATRONAŽNA SESTRA — film bo govoril o družbeni pomoči otrokom, starim in bolnikom, V drugih republikah pa pripravljajo: AVALA FILM o ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE — trilogija, ki bo v prvem delu zajela dejavnost KPJ pred vojno, drugi del dejavnost med vojno in tretji po osvoboditvi. Tekste za vse tri filme pišeta Oskar Davičo in Vu-kašin Mičunovič. Režiser bo Oto De-neš; o vasa pelagic — film v režiji Drjana Kosanoviča bo končan predvidoma do polovice tega leta; o veter se je ustavil ob zori — ligrani film na temo iz časa okupacije po scenariju Aleksandra Vufia in v režiji Radoša Novakoviča; o osma vrata — igrani film prav Zanimati nas morajo tudi tisti učenci, ki imajo v polletju po tri in več negativnih ocen; teh je 1.001 ali 7,3 %. Oglejmo si jih po razredih! Najmanj jih je v drugih razredih (2,1 %), največ pa v šestih razredih, kjer se odstotek povzpne na 18,3. Naloga nas vseh, predvsem pa šolnikov, staršev, šolskih odborov kakor tudi občinskih svetov za prosveto in kulturo pa naj bi bila, da se seznanijo s temi številkami, da skušajo najti vzroke neuspehov in da te vzroke polagoma odpravljajo. Ne zvračajmo vse krivde samo na učenca, kajti ni kriv samo on! Z ukinitvijo 13 nižeorganizi-ranih šol (učenci teh šol obiskujejo bližnje višeorganizirane šole) se je število šol v okraju skrčilo na 108. Uspeh tega? O nekakšnem takojšnjem vidnejšem uspehu na polju šolstva res ne moremo še govoriti. Dejstvo pa je, da kljub dokajšnji raztrese-nosti terena (Slovenska Istra, Brkini) je 64 odstotkov vseh naših otrok deležno direktnega pouka. Največji korak na tem polju je napravila občina Sežana. -jaz- tako na temo iz časa okupacije po scenariju Miodraga Djurdjeviča in v režiji Nikole Tanlioferja; o SAM — igrana film o dogodkih iz bojev na Sutjeski po scenariju in v režiji Vladimira Pogačica. Ta film je že končan. SLAVIJA FILM c PLIMA IN OSEKA — vzeli bodo obdobje iz zgodovine delavskega razreda od leta 1914 do 1923. To bo nadaljevanje filma »Ob tovarišu je tovariš«, režiral ga bo Vicko Raspor. —O— O načrtih in delu drugih filmskih podjetij bomo poročali še prihodnjič. Letos desetič podeljene Levstikove nagrade V soboto pretekli teden je bila v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani deseta podelitev Levstikovih nagrad, ki jih podeljuje vsako leto založba Mladinska knjiga. Nagrade je ob navzočnosti številnih javnih in kulturnih delavcev podelil predsednik založniškega sveta Mladinske knjige pisatelj France Bevk in prebral obrazložitev žirije. Nagradi za literaturo sta prejela pisatelj ANTON INGOLIČ za knjigo »Tajno društvo PGC« in pesnik TONE PAVČEK za knjigo »Jurij Muri v Afriki«. Nagrade za ilustracijo so prejeli: MIKLAVŽ OMERSA za ilustracijo v Bevkovi knjigi »Pisani svet«, MILAN BIZOVICAR za izvirni strip »Prva pot okoli sveta«, MARLENKA STUPICA za ilustracijo Valjavčevega »Pastirja«, ŠTEFAN PLANINEC za ilustracijo knjige Pečjakovič »Živali v ukrivljenem zrcalu«. Nagradi za poljudnoznanstvena dela sta prejela dr. ROBERT NEUBAUER za potopisno knjigo »Ceylon« in dr. DUŠAN SAVNIK za knjigo »Svet nasprotij«. Istega dne popoldne je bila v Jakopičevem paviljonu slavnostno odprta razstava ilustracij Mladinske knjige. Radi bi se naučili lepo brati in pisati. Posnetek je iz osnovne šole v Komnu na Krasu. NAŠA FILMSKA PODJETJA PRIPRAVLJAJO Q V O NA KNJIŽNI POLICI * NOVO NA ICMJIŽNS POLICI * NOVO MA K M J I 2 M 1 P O L S G j * STALE POPOV W (Odlomek iz zgodovinskega romana TOLE PASA. V prevodu Nade Carevske in opremi Uroša Vagaje izdala založba LIPA v Kopru) Tole je ostal sam s svojimi osmimi preizkušenimi tovariši. Ko je videl, da so vsi drugi pustili borbo, je poslal še nekaj strelov proti policijskemu poslopju in vojašnici, zajahal svojega konja in tudi on s svojimi tovariši zapustil »bojno polje«, s težko žalostjo na duši, ker ni vrgel Arslana z njegovega mudur-skega stolčka. Divji kot ris je prvi pohitel k vojvodom in že z razdalje petdeset metrov začel kričati in pso-vati: — Torej tako boste pregnali Turke, tresorepci?! Bog daj, da bi morali voditi slepce, ker ste pahnili ljudstvo v nesrečo, Da bi ne videli več belega dne! E-e-eh, kakšno nesrečo so imeli ti reveži, da so šli z vami! Da bi vam orli trgali meso s telesa! — — Ali jih vidite? Gospodje vojvodi se znajo ustiti pri koštrunih in kokoših, ko pa je zasmrdelo po smodniku, so jo ucvrli v gozd, da se nikdar več ne vrnejo. Ampak komu ste pustili te uboge reveže, da jih bo zdaj goloroke odri juz-bašija, vi izdajalci! Kaj mislite zdaj in kam boste zdaj skrili te svoje buče, ki niso premislile, kako se utegne to izteči? Ali ste mislili samo: »Pojdimo nad mu-dura in zavzemimo sodnijsko poslopje,« kot da je zajec, ki se bo prestrašil in pobegnil iz grmovja? — in vzravnal se je pred Trenkovim. — E, gospoda vojvoda tresore-pec, kaj misliš zdaj? Ali naj pomerim vate manliherko, ali se ■boš sam obesil na hrast? Ej, zabita buča, ej! »Pojdi, Tole, zberi čim več ljudi, da opravim delo,« sam pa ni videl niti kaplje krvi, pa jo je pobrisal kot strahopetec. Kakor da bomo izgnali Turka s hvalisanjem in petelinjenjem pred vaščani. Ej, krvi, brate, krvi je treba, da bo zapustil sodnijo, ne samo hvalisanja! S hvalisanjem lahko plašiš otroke in stare babe, ne pa Arslan-beja in njegove zaptije in vojake, ki nosijo orožje že pet sto let. Sicer pa, pojdite k vragu. Mislil sem in sem si rekel, da hodijo po planinah možje, pa ste slabši od strine Bogdane. Sramota za ime »vojvode«, ki ga nosite. Mislite, da so vojvode kot vi, omahljivci, — se je Tole zadri v obraz vsem vojvodam, celo Petru Acevu, ki ga je nagovarjal, naj se jim pridruži. Vzpodbodel je konja in poklical svoje tovariše, ki so bili preizkušeni in zvesti še iz tistih časov, ko je bil še razbojnik. — Za menoj, fantje, za menoj, če hočete, da kaj opravimo! S temi tresorepci skupaj ne bomo dali glave zastonj! — Vojvode so bili zmedeni spričo Toletovega izpada; umaknili so se v senco velike jasike in se zdaj pričeli prepirati tudi sami med seboj. — Prav ima Tole, tovariši, prav. Zdaj je lahko sram njega, da ni snel manliherke in nas vse zbrisal kot zajce, — je prvi začel odobravati Toletovo ravnanje Petre, ki je zadnji zapustil bitko na pokopališču. — Kako prav, Petre, ali nisi videl tudi sam, da je bila vsa vojska na nogah? Kako bi se merili z dve sto mavzericami, utrjenimi za takimi barikadami? — je začel Trenkov opravičevati svoj pobeg', kar je odprlo usta Acevu in Toševu, Prav tako je pri založbi »Lipa« izšel tudi zgodovinski roman znanega makedonskega pisatelja Stalelia Popova TOLE PAŠA v prevodu Nade Carevske in v opremi Uroša Vagaje. Popova tematika je zgodovina, psihologija in folklora makedonskega kmeta v času turškega suženjstva ali med obema svetovnima vojnama. To so dogodki iz življenja njegovega rojstnega kraja Mariovega. Tako je tudi v romanu »Tole paša«. Spoznamo razdobje Ilin-denske vstaje (leta 1903), ko so se junaški Makedonci spopadli s turškim fevdalizmom in doživeli težko tragedijo. Glavni junak je Tole, ki vodi svojo družino po Mariovem sprva kot hajduk in razbojnik, pozneje pa kot vojvoda pod okriljem makedonske revolucionarne stranke. Končno j^osta-ne Mariovski paša. Pisatelj je svojega junaka, kakor tudi druge like, narisal realistično, to se pravi, z vsemi dobrimi lastnostmi pa tudi napakami: svobodoljubni so in borbeni, globoko pravični ter občutljivi za svojo narodno časi, toda so tudi nasilni in surovi, ljubijo anarhijo in so razdvojeni. Res, velika mera realizma, ki pomeni s svojo pretresljivostjo ne le uspeh Popova, ampak vse naglo se razvijajoče, mlade makedonske književnosti. OBZORNIK 59, štev. 3 V tretji letošnji številki ljudske revije »Obzornik 59«, ki ga fcdaja Prešernova -družba, najdemo prozne sestavke Cirila Kosmača (V gaju), Marijana Kozine (Pisma s poti), Marka Klaina (Zgodba o hudobnem malem dečku in Zgodba o dobrem malem dečku), Katherine Mensfield, Karla Novyja, S. Maughama, A. p. Celiova in drugih. S številnimi ilustracijami nam predstavljata Avstralijo E. E. Iïisch in Axel Poignant. Poezijo zastopajo Severin Sali, Vera Albreht in France Filipič. O slavnem slikarju grafiku Jaequesu Calottu piše dr. stane Mikuž. V reviji najdemo še številne informativne in humoristične sestavke, kakor tudi anekdote ln slikovne priloge, V rubriki zdravje nas seznanjajo z domačo lekarno, zdravilnimi zel'lšči, nastankom revme in nam dajejo navodila za zdravo življenje. — Počakaj! Kaj si rekel ti, Or~ de, ko smo mi v Smilevu govorili, da nismo pripravljeni? Ljudstvo zahteva borbo, mi ga moramo samo povesti vanjo. Kje pa imaš, možakar, to ljudstvo, ki se bo z golimi rokami vrglo na oboroženo vojsko! E-eh! Mnogo grehov bomo videli, če ostanemo živi. Dve sto mož nas je prestrašilo in nas prepodilo z enim samim strelom, kot poljski čuvaj Derviš v Bzovičkem vrane, pa bi se upali sprejeti Džavid-pašo z dva tisoč, morda tudi z dvajset tisoč možmi! Zato bom spet rekel: vi imate na vesti ubogo ljudstvo, ki ste ga vrgli volku v gobec. Stokrat vzemite nase ta greh, — je končal Petre in globoko vzdihnil ter umaknil oči od Jordana, da mu ne bi gledal v obraz. —• Eh, eh, jni nesrečneži, Katje, to je; zdaj pa le vstanite, da se skrijemo v grmovje, ker nas age lahko tudi tukaj pobijejo z mavzericami. Kaj" praviš ti, Petre, v katero stran naj jo mahnemo? — se je Jordan obrnil k Acevu, v čigar rajonu so bili zbrani. Medtem ko so se ti tako pogovarjali pod jasiko, so se kmetje, ki so bili počasi prišli za njimi do sem, razšli, eni prikrito, drugi očito, in celo Uško z Vrpskega ni rekel niti zbogom »dedu« Petretu, s katerim sta bila odlična prijatelja. Namrščeni, razdraženi, zaskrbljeni so hiteli, da pridejo do kake kolibe ali stana, kjer bi lahko pustili kremen j ače, kose in škarje in poiskali kak nedolžen predmet — jarem, lemež ali kak otep ržene slame, da bi ga zadeli na ramo in z njim prišli v vas ne-opaženi, kajti vedeli so, kaj čaka doma vse tiste, ki so se bili pridružili komitom. Vojvode s svojimi četniki so splezali na visok, z gozdom porasel vrh »Stanovico«. Od tam so prisluškovali v upanju na pomoč. V tihem avgustovskem večeru so lahko slišali na daleč. In komaj se je spustil mrak, je Trenkov vzradoščen začel "opozarjati druge vojvode in četnike: -— Poslušajte, poslušajte! Nekaj odmeva od hribov. — In zares je prihajal od Črne sem nekakšen monoton in globok odmev, ki se je odbijal od golih galiških in gudjakovskih sten. Nekaj je bučalo, kakor da nekje neprestano tolče boben, od kod pa prihaja ta glas, še ni bilo mogoče razločiti, ker je bil zrak še poln dnevnega šuma. Šele pozno ponoči je postal glas razločnejši. Slišal se je tudi prvi silni grom topa, pa tudi njegovo smer je bilo mogoče določiti. VICTOR HUGO: ČLOVEK, KI SE SMEJE Čeprav sodi znani francoski romanopisec Victor Hugo med predstavnike romantike, je v njegovem romanu, pravzaprav zgodovinski legendi ČLOVEK, KI SE SMEJE, osnovna tematika družbeno filozofska in še psihološka. To je delo o angleški oligarhiji in trdoživem imperializmu, polno nenavadnih in celo gnusnih razmer, kjer ni prav nič romantike. Svoji smeri je ostal pisatelj zvest le pri nežnih opisih velike ljubezni med tepo, toda slepo deklico Deo in iznakaženim Gwynplainom. Ta ljubezen pa ni jedro romana, kot nam napoveduje že uvod, kjer je zapisano med drugim tudi to, da bi moral biti pravi naslov knjige »Aristokracija«, druga knjiga naj bi se imenovala »Monarhija«, tretja pa »Devetdesettretja«. Junak romana je Gwynplaine. Kot deček je prišel v roke ciganom, kompračikosom, prostozidarjem z umazano obrtjo: kupljene otroke so iznakažali in jih potem prodajali kot. komedijante, pavlihe, evnuhe. Eden teh nesrečnih dečkov je bil tudi Gwynplaine, za katerega se je izkazalo, da je sin nekega lorda, ki je zaradi svojega republikanskega prepričanja zbežal v Švico. Gwynplaine živi pri komedijantih, ko se izkaže njegovo poreklo, ga postavijo za lorda, vendar za vse svoje človekoljiLbje in resnicoljubnost žanje le posmeh. Knjiga je izšla pri koprski založbi »Lipa« v lepem prevodu Ade Skerlove in v opremi Marijana Vojske. (Odlomek iz romana Bistroumni plemič DON KIHOT iz Manče, ki je v skrajšani obliki izšel v knjižnici Kondor v prevodu in s komentarjem Nilca Koširja in z ilustracijami Nikolaja Pirnata Nazadnje sta se popotnika le pobotala s krčmarjem, ki sta mu bolj na don Kihotovo prigovarjanje in pametne razloge kot pa na njegove grožnje plačala vse, kar je krčmar terjal od njiju, ko je vrag, ki nikoli ne spi, napletel, da je prav tisti hip stopil v krčmo brivec, ki mu je don Kihot odvzel Mambrinov šlem, Sančo Pansa pa oslovsko opremo, katero je zamenjal za opremo svojega osla. Komaj je torej tisti brivec odpeljal svo- jega osla v hlev, je tam zagledal San-ča Pansa, ki jc ne vem že kaj popravljal na tovornem sedlu. Brž ko je brivec zagledal sedlo, že ga je prepoznal in pogumno planil nad Sanča, rekoč: »Ah, don rokomavh, zdaj vas pa imam: Kar brž sem z mojo skodelo in z vso mojo opremo, ki ste mi jo ukradli:« Ko je Sančo, ki je bil tako nenadoma napaden, slišal, kako ga psuje- (Iz KITAJSKIH PRAVLJIC, ki jih je izdala založba Mladinska knjiga v prevodu Jožeta Dolenca in v opremi Uroša Vagaje) V starih časih je živel mlad mož, Džou Ču po imenu. Bil je zelo močan, da se mu nihče ni mogel po robu postavili. Bil je divji in neugnan in kjerkoli se je pokazal, je začel prepir in pretep. Starešine v vasi si ga niso upaZe nikoli resno kaznovati. Na glavi je nosil velik klobuk, za njim pa zataknjeni dve fazanovi peresi. Obleko je imel iz vezene svile, ob bokih pa mu je visel čarobni meč. Rad je popival ter kvartopiril, dela se je pa otepal. Kdor je prišel navzkriž z njim, si ni mogel nadejali prida. Če je gredoč srečal prepirljivce, se je zmerom tudi on takoj vmešal. Tako je leto za letom počenjal same nerodnosti in je bil vsej okolici v nadlego in strah. Ko je prišel nekoč nov sodnik v tiste kraje, je najprej na skrivaj hodil po vaseh in povpraševal, nad čim se ljudje pritožujejo. Tedaj je zvedel, da ljudi v teh krajih tarejo tri velike nadloge. Nato se je oblekel v raševino in je jokal pred vrati Džoua Čua. Ta je prihajal ravnokar iz krčme, kjer se ga je pošteno nale-zel. Udarjal je po meču in prepeval na ves glas. Ko je prišel domov, je vprašal: »Kdo pa joka tako žalostno?« Sodnik je odgovoril: »Jokam zaradi ljudske nadloge.« Tedaj ga je Džou Ču pogledal in se zakrohotal. »Motite se, prijatelj,« mu je dejal. »Povsod dnigodvremedljud-mi kot voda v kotlu, samo t? naših krajih je še vse mirno. Žetev je obilna, žito je dobro obrodilo in vsak bodi vesel svojega dela. Če govorite io nadlogah, se mi zdite podobni možu, ki stoka, ne da bi bil bolan. Kdo pa ste pravzaprav, da se žalostite zaradi drugih namesto zaradi sebe, in kaj pravzaprav počnete tu pred mojimi vrati?« »Jaz sem novi sodnik,« mu je odgovoril, »in odkar sem se pripeljal, sem poizvedoval po teh krajih. Videl sem dobre in preproste navade in vsak ima dovolj jela in odela. To se vse natanko ujema, kar ste rekli. Vendar pa si ne morem pojasniti, zakaj stari ljudje, kadar se zbero, zmerom tako vzdihujejo in se pritožujejo. Če jih viirašaš po vzroku, tedaj odgovorijo: ,Tri nadloge tarejo naše kraje.' Za odpravo dveh iz- med teh nadlog naj bi vas jaz naprosil; o tretji pa rajši molčim. Zato, lejte, jokam pred vašimi vrati.« »Katere pa so te nadloge?« je vprašal Džou Ču. »Povejte odkrito in naravnost vse, kar veste.« »Prva nadloga,« je povzel sodnik, »je hud zmaj pri. idolgem mostu, ki povzroča povodnji, da ljudje in živina tonejo v reki. Druga nadloga je tiger z belim čelom v gorah. In tretja nadloga, dragi gospod, ste vi.« Moža je od sramu oblila rdečica, priklonil se je in rekel: »Vi, gospod, ste sodnik v tem kraju in se vam ljudje tako smilijo. Jaz sem tu doma in povzročam našim starešinam samo skrbi. Kakšen človek pa sem! Prosim vas, pojdite domov, jaz bom pa že poskrbel, da bo bolje!« Zatem je skokoma tekel v gore in spodil tigra iz brloga.. Tiger je skočil, da se je stresel ves gozd kot od viharja. Potem se je rjoveč zakadil vanj in divje iztegnil kremplje, da bi ga zgrabil. Džou Ču je stopil za korak nazaj in tiger je skočil ravno pre-denj. Z levico je zgrabil tigra za vrat in ga pritisnil k tlom, z desnico pa ga je neprestano bil, dokler se ni mrtev zleknil po tleh. Tigra je zadel na rame in se z njim vrnil domov. Nato je odšel k dolgemu mostu. Slekel se je in vzel v roko meč. Tako se je potopil pod vodo. Komaj je bil pod vodo, je začelo divje pršeti in sikati in peneči valovi so se divje zaganjali. Čez nekaj časa je privrel iz globine krvavi tok in vsa voda jd postala rdeča. Potem se je prikazal iz vode Džou Ču z zmajem v roki. Šel je, se priglasil sodniku, stopil predenj in se mu priklonil: »Zmaju sem odsekal glavo in tudi tigra sem ugnal. Zdaj pa se odpravim na potovanje, da se boste znebili in rešili še tretje nadloge. Gospod sodnik, skrbite za naše kraje in piovejte starešinam, naj zdaj nič več ne žalujejo.« In ko je to rekel, je odšel k vojakom. Zaslovel je v bojih z razbojniki in ko so se mu nekoč rokomavhi hoteli maščevati in je bil že v stiski, da se ni mogel rešiti, se je obrnil proi vzhodu in rekel: »Zdaj je napočil dan, ko s svojim življenjem lahko poplačam svojo krivdoPotem je položil glavo pod meč in umrl. jo, jo z eno roko zgTabil za sedlo, z drugo pa mahnil brivca po licu, da mu je usta zalila kri. Ne glede na to pa brivec ni izpustil plena, svojega sedla namreč; narobe, tako je povzdignil svoj glas, da so na trušč in prepir prihiteli vsi, kar jih je bilo v krčmi. Brivec pa je vpil: »Na pomoč v imenu kralja in pravice; najprej mi jo ukradel, kar je bilo moje, zdaj bi me pa še rad ubil, ta rokomavli, razbojnik pocestni," »Lažete,« je odvrnil Sančo, »noben pocestni razbojnik nisem in moj gospod don Kihot si je prisvojil ta plen v pravični vojni.« Že je prihitel don Kihot in bil na moč zadovoljen, ko je videl, kako dobro se brani in napada njegov oproda, in posihmal ga je imel za vrlega možaka in je v svojem srcu sklenil, da ga o prvi priložnosti poviša v viteza, ker se mu je zdelo, da viteškemu stanu ne bi delal sramote. Med svojim prerekanjem je brivec med drugim povedal tudi tole: »Gospodje, to sedlo tu jo moje, kakor gotovo me čaka smrt, tamle v hlevu pa je moj osel, ki me ne bo postavil na laž; če ne, pa mu sedlo kar pomerite, in če ni kakor urezano, sem pravi capin. To pa še ni vse; tisti dan, ko so mi ukradli sedlo, so mi vzeli tudi novo brivsko skodelo, Iti je še nikoli nisem rabil in sem dal zanjo cel tolar.« Zdaj se don Kihot ni mogel več brzdati; stopil je med Sanča in brivca, ju ločil, položil sedlo na tla, kjer bi bilo vsem pred očmi, dokler se ne bi izkazala resnica, ter je v odgovor dejal: »Milostni gospodje naj jasno in očitno spoznajo zmoto, v kateri živi tale oproda oprodarski, ker pravi brivska skodela nečemu, kar je bilo, je in bo Mambrinov šlem, ki sem si ga pridobil v pravičnem boju In sem si ga zakonito in upravičeno prilastil! V Miguel de Cervantes Saavedra tisto glede tovornega sedla se ne vtikam; samo to lahko povem, da me je moj oproda Sančo prosil za dovoljenje, če sme vzeti jezdno sedlo s konja tega premaganega figa moža in z njim ozaljšati svojega; dovolil sem mu in on si ga je vzel, glede tega pa, da se je iz jezdnega sedla spremenilo v tovorno sedlo, ne morem navesti drugega kot običajno pojasnilo, da so v viteških prigodah takšne premene pogoste. V potrdilo te trditve, skoči. Sančo, moj sinko, in prinesi šlem, o katerem baja ta možakar, da je brivska skodela.« »Krščen matlček, gospod,« je rekel Sančo, »če nimava drugega dokaza v najin prid kot tistega,,« katerem govorite, potlej je tale Malinov šlem prav toliko brivska skodela, kakor je jezdno sedlo tegale možakarja navadno tovorno sedlo.« »Stori, kar ti velevam,« ga jo zavrnil don Kihot, »saj vse, kar se v tem gradu godi, vendarle nI sama čarovnija.« Sančo je stopil po brivsko skodelo, in jo prinesel; brž ko jo je don Kihot ugledal, jo je vzel v roke in dejal: »Kar poglejte, milostni gospodje, kako neki jc moglo pasti v glavo te-mule oprodi, ki trdi, češ da je to skleda no pa šlem, kot pravim jaz. In pri viteškem redu, ki ga izpovedujem, prisegam, da jo to isti šlem, ki sem mu ga vzel, in da mu nisem nič dodal, ne odvzel.« »To je čista resnica,« se jo tedaj oglasil Sančo, »zakaj od takrat, ko si ga je moj gospod osvojil, pa doslej se jc spustil v eno samo bitko, namreč v tisto, ko je osvobodil priklenjeno nesrečneže, in če bi tedaj ne bilo tega skledošlema, se ne bi preveč dobro izteklo, ker je v tisti zagati precej na gosto frčalo kamenje.« BERITE ÏN ŠIRITE S'Y O H" S m- R D ^ ostriženi zgodba o organizatorjih prebegov cez mejo □ o £ t tU ¿r -L ¡J-' jcC {¡.L ¿/Hi 6-1 j «? Vtt ¿CČb -l <<" & -Ut □ a V zadnjem času ni bilo več toliko primerov ilegalnega prehajanja meje, saj so zlasti na našem področju ljudje dobro obveščeni o »raju« na oni strani in o težkem življenju, ki čaka človeka-tujca onkraj meje, če nima dela — in tega nima, ker ga manjka še za domačine — ali če se mora plaziti tujcu pod nogami za košček trdega kruha. Vendar pa je med mladimi ljudmi vedno najti nelcaj lahkomiselnih glav, ki se kregajo z belim kruhom in bi rade prišle čez noč do maslenega v tujini. Na take puhloglavee in še na druge, ki jim morda iz tega aH onega vzroka pri nas gori pod nogami, so mislili nekateri postopači, ki se že dalj časa potikajo po taboriščih v Trstu. Radi bi na lahek način prišli do denarja s tem, da bi še druge spravili v nesrečo. Spomnili so se, da bi jim morebiti neslo organiziranje prebegov in spremljanje beguncev iz naše domovine čez mejo v tujino. Zbrali so se taki podjetni begunci v Trstu In osnovali pravcato organizacijo. To so bili Dušan Zlosel, ki je iz Kosez pri Ilirski Bistrici pobegnil lani pred vojaščino; Dušan Štrukelj, ki jo je pobrisal iz Kopra, kjer je služboval v Fructusu in kvartopiril v Loži ali v Triglavu;" in pa Vinko Mahne iz Tater v Brkinih. Pozneje so se jim pridružili še Jože Poltlar iz Ilirske Bistrice, pa Ivan Guštinčič iz Dolnjega Zemona, pa Franc Guštinčič iz Erjavč pri Ilirski Bistrici, ki sicer prebiva na Reki, pa Alojz Valenčič iz Huj pri Podgradu, in še Rozalija Frank iz Topolca pri Ilirski Bistrici, Joše Samsa iz Erjavč, Franc Zadnik iz Pregarij, Ivo Brusič z Reke in drugi. Tako so nastale naslednje zgodbe. Lani avgusta je bilo. Tri sence so se s Tržaškega pritihotapile v noči čez mejo. Dan je že v Brkinih odkril Vinka Mahneta, Dušana Štruklja in Dušana Zlosela. Podnevi so se prikrivali, ponoči so hodili, hodili. Cez dva dni proti jutru je potrkalo na vrata Zloselove domačije v Kosezah. Oče Franc je šel odpirat — presrečen je objel potepenega sina — prava svetopisemska prilika. Kri ni voda — tako pravijo. Bo kar držalo, zakaj sicer sin ne bi mogel pregovoriti sicer treznega in preudarnega kmeta — pa čeprav je bil to oče — da bi šel zanj po kostanj v žerjavico. Nabirat ljudi, ki bi hoteli za vsem tistim toliko ope-vanim »lepim in dobrim« v tujino. Seveda proti dobremu plačilu. Ilegalno trojko je oče nekaj dni skrival, jo pojil in hranil. Preskrbel ji je zvezo še z Ivanom Guštinčičem, ki jo koj nato z vso vnemo iskal okoli ljudi, ki bi hoteli v Francijo, kjer jih čaka botra Sreča z odprtimi rokami. Za varno pot tjakaj brez vsakih dokumentov je treba seveda mastno plačati — tega niso organizatorji nikomur dovolj poudarjali. Ivan se je potegnil celo do Franca Gustin-čiča na Reko, kjer je nato ta naprej razpredel pajkovo mrežo. Štirje nesrečniki so se ujeli vanjo. Franc jih je pripeljal do Ilirske Bistrice, kjer jih je prevzela trojka. Na poti proti meji sta se v Tatrah Vinko Mahne in Dušan Štrukelj cclo oborožila z italijanskima vojaškima karablnkama. Tako bo bolj varno — so si upravičeno dejali. Vendar pa tudi to ni pomagalo, ko so na meji padli med budne varuhe naše dežele. Sfrčali sta puški, zbežali so junaki: dva sta prišla čez v tujino, dva so ujeli, organizatorji so ušli. Se poprej so se dogovorili, da bo Franc Guštinčič pripravil z Reko pod Erjavče skupino kakih dvajset državljanov, ki bi se hoteli našega državljanstva po vsej sili znebiti. Vendar pa kalini ne rastejo kar v leskovju — Kot bomo videli v naslednji zgodbi, II Prestani strah je kmalu splahnel. Zdaj so bile štiri sence v noči iz Trsta čez mejo v Brkine, Podnevi, ko spet pridejo do Zlosela v Koseze, jih spoznamo: Dušan Zlosel, Vinko Mahne, Jože PolUar in Alojz Valenčič. Guštinčič Frane Je preko Ivana pripravil dva človeka, ki so jima je mudilo čez mejo. Do meje so šli vsi in še Rozika Frsnk zraven, ki pa ni hotela čez, ker jc imela svoje račune po srčni plati z enim izmed tistih, ki so ostali na tej strani. Tri dni so se Zalita in Mahne in Valenčič potikali po brkinskih vaseh in agitirali kot Putnikovi agenti za izlet v negotovost. Nasedlo jim je pet ljudi. Ko so jih 11, novembra lani pripeljali do meje, je bilo sanj nenadoma konec: ušel je od vseh samo jeguljasti Vinko Mahne. —O— Po naključju, za katerega so poskrbeli varnostni organi onkraj meje, je prišel v roke našim oblastem dva dni nato še predrzni Dušan Zlosel: kot dezerter iz JLA jc prišel pred vojaško sodišče in prejel zasluženo plačilo. III Smola njihovih kolegov iz dvomljivega posla pa ni preplašila nekaterih pajdašev, da ne bi posla nadaljevali. Bili so pač potrebni denarja in so ga hoteli na lahek, čeprav nevaren način zaslužiti. Barantali so včasih za kaj klavrno plačilo — pristali so tudi na dva »jurčka«, če je bila ravno sila, samo da je bilo za kak priboljšek taboriščnemu kruhu. Sence so bile zdaj le še na naši strani. Franc ,in Anton Guštinčič, pa Jože Samsa — vsi že predkaznovani. Franc celo zato, ker je leta 1354 ukra- Pred nekaj dnevi so v razmaku komaj desetih dni italijanske obmejne oblasti predale našim organom kar dve skupini naših državljanov, ki so v zadnjem času ilegalno prišli v .Italijo, kamor jih je gnala pustolovska žilica in želja po neznanem svetu. Razočarani so se spet znašli doma, da začnejo novo življenje. Prevarani za neke gradove v oblakih zdaj trezneje gledajo na življenje, bolj resno se bodo oprijeli dela. Na sliki: tržaški policijski avtomobil je pripeljal na obmejni blok v Fernetičih pri Sežani skupino 57 jugoslovanskih beguncev. Medtem ko so bili ti v glavnem iz osrčja države, pa so bili v naslednji skupini prejšnji teden večinoma povratniki s področja koprskega okraja del monštranco iz pregarske cerkve. Pritegnili so še Franca Zadnika kot »kurirja« med Reko in Erjavčami. Franc Guštinčič je na Reki našel novo »žrtev«. Zbral je skupino treh oseb, med njimi gospoda duhovnika Antona Spiciariča z otoka Krka. Temu je gorelo pod nogami, ker je bil v kazenskem postopku — imel je namreč rad mlade fantiče, pa mu je pri enem spodrsnilo, da je moral ugrizniti v kislo jabolko. Imel je seveda denar in jc vnaprej plačal za prehod meje 65.000 din, ob samem prehodu pa še 5,0000 Jožetu Samsi, ki ga jc srečno prepeljal v deželo, kjer njegovega talarja si pač ne bo upal nihče preganjati. Vrag z njim! In srečno pot do pekla. Ker pa je Brusič prav tiste dni dobil poziv za odsluženje vojaškega ro- ka, je sklenil, da se tudi sam umakne pred tem v tujino. Tako se jc napotil s svojo mlado ženko skupaj z ostalimi in prečastitim proti meji. Ker pa je bila mlada ženička v zadnjih zdihljajih na svoji poti v Rim ali v Moskvo, kot so temu pravili skraja po vojni, je seveda pot zmagovala z veliko muko — oziroma jc pot zmagovala njo. To je bila za oba velika sreča, ker naprej nista mogla, IV Seveda ni šlo. Mimo budnih grani-čarjev čez mejo ni kar tako. Zato so se svojih delodajalcev znebili tudi tako, da so jim še na naši strani rekli, da so že čez in na »varnem«. So bili zjutraj res na varnem in opeharjeni so jo naglo pobrali nazaj na Reko, kjer so se čez prevarantskega Jožeta Samso hudo pritoževali Francu Gu-štinčiču. Ta jih jc po Francu Zadni-ku poslal nazaj pod Erjavče, od koder jih je zdaj Anton Guštinčič tudi res spravil čez mejo. S tem je bilo tudi to poglavje zaključeno. Žilica pa ni dala miru onim v Trstu. Kljub temu, da jih je bilo strah, ker je že toliko njihovih pajdašev končalo za našimi zapahi, so jih še vedno srbeli denarci, ki bi jih radi nalaliko zaslužili s hojo čez mejo. Zato sta bili kmalu nato spet dve senci na meji: naš znanec Jože Poklar je pripeljal s seboj iz Trsta še mladoletnika Karla Mahneta iz Tater. Kaj kmalu sta se tudi oba znašla prav zares na varnem in bila nato skupaj z vsemi drugimi deležna zasluženega plačila po Kazenskem zakonu FLRJ. Pravica je zamahnila z mečem in dodelila: 15 mesecev strogega zapora Jožetu Poklarju, 18 mesecev strogega zapora Jožetu Samsi, 11 mesecev strogega zapora Lojzu Valenčiču, 8 mesecev strogega zapora Francu Zadni-ku, 10 mesecev zapora Ivanu, po 12 pa Antonu in Francu Guštinčiču, G mesecev zapora še Francu Zloselu, po 4 mesece zapora Lojzu Tomažlču in Ivanu Mahnetu in še 3 mesece Alojzu Bubniču. Frančiška in Franc Toma-žič, Bruno Ludvik, Danilo Filipčič in še nekateri so bili obsojeni na pogojne kazni. Zdaj je na meji spet mir. Vendar pa je ta črta hudo mikavna za pustolovske narave, ki kaj rade zaidejo na pot zločina. Zato so naši graničarji, varuhi naših meja, vedno budni in previdni. Pa »kom obojci, kom opan-ci .. ,« Kastko Bradaškja L ¿L^u. Uu. j€ (¿¿t-at * h. .¿u Vjii /nit^"' Im. AB^.' [.-b-uidL-j ( I^unjc Uv-C /o ^C ¿j? CLL~— {¿O X ¿¿L ' (A ^jjr j t l. rut /V k / ¿U^' zeztcuu.jL-oŽ- ¿/Tu., ¿t ti t, u. OLe-cfZ Pfe f^/1 ~ ftft" 'rfiuVt /Uaa, ^čž -U/ ttt<■ /<>1 Jfi -^i^OJO / *UU ¿¿¿&o JrttJt. fč^L ¿Ut €£ U&d^l jtL £>Ui.i ^¿VMA l -U -¿¿Lt-ur ¿fc Om-cS-U^ ¡¿f/tC^lo 2 / / ^¿¿¿t -¿¿7~" p- u UK>I -ue* ¿tuftn^t^U /Le ^ ¿L .....- p,/'^' ^^ ( 9 fi ^^ • ; Slika kaže faksimile pisma, ki so ga naši obmejni organi dobili pri junaku, kateremu se je prebeg čez mejo ponesrečil. Iz pisma je jasno razvidno, kakšnih prijemov se pustolovci poslužujejo, da bi se v tujini preživljali. Njihov cilj je v glavnem Francija. V Italiji in drugod namreč počasi ukinjajo begzmska taborišča, ker zmanjkuje denarja zanje. Ker ima Italija sama dovolj brezposelnih, vrača vedno bolj dosledno vse, ki si ne morejo takoj pomagati dalje. Zdaj naši pustolovci izvabljajo za seboj v tujino tudi dekleta, da bi na njihov račun brezskrbno živeli — kot njihovi zvodniki. Torej — trgovina z belim blagom, sprva seveda v malem, nato pa kar bo. Marsikatero lahokomiselno dekle verjame lepim besedam in nasede sladkemu vabilu. Če se kateri tudi posreči priti v tujino, jo tamkaj čaka grozno razočaranje: podrla se je hiša iz kart in življenje neusmiljeno peha prevaranega dekleta na pot pogube. Le redko katera najde pot iz zagate in poišče rešitev v vrnitvi domov vsem v opozorilo in ravnanje Ne moremo dopuščati nadaljnje drobitve zemljiških parcel, ko jih po drugi strani združujemo, da bomo na večjih kompleksih začeli napredno kmetovati in vrtnariti Pred dnevi smo lahko videli v Semedeli pri Kopru ob glavni cesti proti Izoli pravi ciganski tabor. Od nekje sta prišli dve družini — skupaj z otroki deset ljudi — in pripeljali s seboj vso kramo: polomljeno pohištvo s krompirjem in koruzo vred. Ob cesti so ležale polomljene omare in razbite stolice, posteljne odeje in blazine, vreče krompirja in koruze. Tri dni sta družini kuhali p provizorično postavljenem že- Ivan Miškulin in Stevo Sokolič na razvalinah svojih sanj: se bo vrniti vm-i -S. j treba leznem štedilniku, vsi skupaj pa so v mrazu in burji spali kar na prostem nekaj noči. Kaj se je zgodilo? Prišli sta dve družini na nekakšen nagovor in priporočilo znanca ali sorodnika, sezonskega delavca v Kopru, še nekega drugega znanca, ki se je pred časom naselil na opuščeni optantski zemlji — da se naselita v neko hišo nad Semedelo, pri kateri je še sedem hektarov vinograda. Brez določenega zmenka in predhodnih priprav, brez ureditve premoženjsko-pravnih zadev, brez ureditve zahtevanih formalnosti v zvezi z gibanjem v obmejnem pasu so prišli — in ostali na cesti... Deset ljudi — od teh samo dva delazmožna. Dve doječi ženi, en starček in štirje otroci, od katerih je največji še samosrajčnik. Stevo Sokolič z ženo Josipino in tremi otroki. Ivan Miškulin z ženo Anico in dvema otrokoma, pa še oče Ivan Desič, star 70 let —■ vsi iz Velimirovca pri NaSicah, Slavonija. Kmečki delavci brez svojega premoženja so mislili najti pri nas stalni dom — na zemlji, ki ji bojda ni videti lastnika. Seiieda je bilo vse skupaj račun brez krčmarja. Lastnik Ije — javljal se bo vedno bolj imperativno — kolikor bolj bomo reševali vprašanje intenzivne kmetijske obdelave zemlje na našem področju, kolikor bolj bomo komasirali razdrobljene parcele in ustvarjali zaokrožene komplekse za naprednejšo obdelavo zemlje, za plantažno gojenje najustreznejših kmetijskih kultur na našem področju. Vsi ?iaši napori gredo za tem. Zato tudi ne moremo dopustiti stihijskega naseljevanja na trenutno še neizkoriščeni zemlji, ker to prinaša le še večjo drobitev že tako razdrobljenih parcel, prinaša vedno nove drobnolastninske razmere in otežkoča formiranje večjih socialističnih površin za napredno kmetijsko proizvodnjo. Tega ne moremo in ne bomo več dopuščali. Zato sta se morali družini Miškulin in Sokolič vrniti domov, zato bomo uredili tudi vsa druga neurejena lastninska vprašanja, zato bomo primorani Se marsikaj zikreniti, kar se na videz zdi kot krnitev osebnih svoboščin posameznega državljana. Vse to se bo moralo umakniti najvažnejšemu cilju in nalogam, ki nas vodijo do njega: združevanju razdrobljenih obdelovalnih površin, na katerih bomo lahko začeli z napredno kmetijsko proizvodnjo po najsodobnejših načelih. Delali bomo, kot je dejala podpredsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije, tovarišica Vida Tomšičeva, na nedavni okrajni konferenci SZDL v Portorožu: »Ni važno, kdo je lastnik zemlje, važno je, da zemlja rodi, da rodi, kar največ more!« rb ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA ŽENA IN DOM -k ZDRAVSTVO 3N VZGOJA ?V£ENA iN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * zavod za pospeševanje gospodinjstva predlaga glede družbene prehrane Pisali smo že o nekaterih problemih družbene prehrane v našem okraju in o predlogih za •izboljšanje, ki jih je dal po temeljitih analizah okrajni Zavod za pospeševanje gospodinjstva. S svojimi analizami, zaključki in predlogi pa ni seznanil Zavod samo javnosti po našem časopisu, ampak tudi prizadeta podjetja, ljudske odbore in sindikalne svete ter društva in družbene organizacije, ki lahko neposredno pripomorejo k izboljšanju. V zadnji lanskoletni številki Slovenskega Jadrana smo brali nekaj podatkov o stanju v obratnih menzah v Kopru. Stanje se od takrat bistveno ni spremenilo. In čeprav ne moremo trditi, da je vse v najlepšem redu in prav, lahko rečemo, da je še kar zadovoljivo. Razen nekaterih stvari, ki se še niso izboljšale ali uredile. In prav o teh bi radi spregovorili v današnji številki. Morda se spomnite, da ste v omenjenem članku lani brali ob koncu sestavka, da naj bi manjša podjetja, ki nimajo lastnih menz, nudila pomoč Delavski restavraciji, ki ima dovolj veliko kapaciteto, da zadosti tem potrebam. Od takrat se je Delavska restavracija sicer spremenila v Ljudsko menzo, ni ji pa še uspelo, da bi izvedla vse predlagane-izboljšave in spremembe. Ne bomo govorili o velikih načrtih, ki bi zahtevali kake večje investicije ali ki so še stvar bodočnosti in temeljitega razmisleka (samopostrežba, odnašanje hrane na dom, polpripravljena hrana), ampak o konkretnih stvareh, ki so izvedljive in nujne. Predvsem: v menzi bo treba razmisliti tudi o cenejšem opoldanskem in večernem obroku, ki bo dostopen vsakemu delavcu. Saj je več vrst jedilnikov — cenejši in dražji. Za menzo odprtega tipa je to nujno. Prav umesten je tudi predlog Zavoda za pospeševanje gospodinjstva, naj bi Ljudska menza pripravljala tople malice za šolske mlečne kuhinje, kar delajo zdaj v Dijaškem in Pionirskem domu in razvažajo v šole. Tako bi razbremenili kuhinji obeh domov, ki težko zmoreta to breme, zagotovili kvalitetne malice za otroke, morda tudi zmanjšali stroške. Obenem bi (nekoliko tudi s pomočjo RK) lahko pripravljali tople in cenene malice za podjetja, ki nimajo svojih menz. Če govorimo o obratih družbene prehrane, si navadno predstavljamo, da morajo za to prispevati podjetja oz. družba znatna materialna sredstva. To se v večini primerov tudi dogaja, toda predvsem iz vzrokov, ki niso nujni niti objektivni. V prvi vrsti lahko rečemo, da zato, ker so to majhne menze z majhno kapaciteto in je tako režija sorazmerno visoka, imajo pa preveč bogate jedilnike. Kot nadaljnje vzroke bi lahko našteli ponekod nekvalificirano osebje, dejstvo, da si niso preskrbeli ozimnice in pri neka- terih tudi to, da jim ni mogoče dopovedati, da le pravilna evidenca o porabljenih surovinah in stroških iza vsak obrok omogoči pravilno poslovanje in takojšnji signal o izgubi ali kritju stroškov. Tudi ni potrebno, da imamo v Kopru toliko obratnih menz zaprtega tipa, ko nekatere od teli nimajo niti 100 abonentov (vseh 6 menz v Kopru ima le okrog 540 abonentov), ko je tu še Ljudska menza, ki ima veliko in vse premalo izkoriščeno kapaciteto. In potem se še zgodi, da prihaja do sporov med podjetji, ki imajo skupno menzo. Tako se zdaj hranijo delavci gradbenih podjetij »1. maj« in »Gorica« v isti menzi v Semedeli. Prostori so last pod- jetja »Gorica«, vso režijo za menzo pa krije »1, maj«. Toda »Go--rica« je odpovedala prostore in pravi, da bodo sami kuhali za svojih 25 ljudi. To prav gotovo ni smiselno, niti gospodarsko, Vsekakor je prav, da vlagajo podjetja del sredstev za dvig življenjskega standarda v obrate družbene prehrane. Toda s temi sredstvi naj bi predvsem opremljala obrate s praktično opremo in tehničnimi pripomočki, obenem pa uporabljala del teh sredstev za pripravo toplih malic, ki jih bodo deležni prav vsi delavci. Zlasti je to važno tam, kjer je zaposlena mladina. Rednih opoldanskih in večernih obrokov hrane se namreč ne poslužujejo vsi in dotiranje le-teh tudi ne bo potrebno, če bo znalo osebje menze dobro in pravilno gospodariti in če bo kapaciteta kuhinje izkoriščena. kotiček za starše OOO 'y. m < r, Mati: Lepo te prosim, pojdi proč od tod, dokler punčke ne okopam. Saj si mi kar naprej pod nogami. Še padla bom! Mati: Sedi lepo pri miru, dokler punčke ne okopam. Potem, ko jo bom brisala in oblačila, pa mi boš lahko pomagala. Dovolite svoji starejši hčerki, da se čimveč ukvarja z mlajšo sestrico in da vam pomaga pri hranjenju in oblačenju. To bo z ene strani koristno, ker vas( bo lahko zamenjala, ko boste šli kam ven, na drugi strani pa ji bo približalo najmlajšega člana družine in ne bo nanj ljubosumiia. Obleke, eno in dvodelne, kakor tudi kostumi imajo letos okrogel ovratnik, Povabila sem Vido. »Pridi!« sem pisala. »Bova skupaj prebili Silvestrov večer.« Odgovor sem prejela z obratno pošto. »Pridem!« je odgovorila. »Z veseljem pridem. Rada bi te videla in tudi — če sem odkrita — rada bi ubežala samoti...« V sobi je bilo toplo, a vendar sem se stresla. »Ne vem zakaj,« sem čitala dalje. »V zadnjem času me preganja strašna osamljenost. Iz dneva v dan se jasneje zavedam svoje starosti. Še huje me preganja zavest, da sem čisto sama. Nikogar nimam. Sem kol odlomljena veja, ki počasi trohni. Da bi vsaj enega otroka imela. Odkrita bom: včasih mi je žal, da nisem vsaj nezakonskega pobrala ...« Osupnila sem. Po životu me je spreletel srh. »Se čudiš, kajne?« je nadaljevala kot v posmeh. »Stara učiteljica, pedagoginja, vedno dosledna zagovornica morale, do skrajnosti natančna kot precizna tehtnica in reče nekaj takega... Nekaj tako pohujšljivega! Sramotnega! Ali veš, ljuba Ana, samota privede človeka na tako misel. Le-ta ne izbira okolja, niti človeka, samo mori, žge, preganja in muči. Tudi ti si sama, vendar tega za gotovo ne okušaš. Ti si povsem drug človek. Vedno si bila drugačna. Življenje si znala porazdeliti tako, da je bilo prijetno, četudi morda ne tako »precizno« kol moje...« Nasmehnila sem se, kljub vsemu. Nisem mogla drugače. Še sedaj, po tolikih letih, ni mogla pozabili mojega »greha«. Končno, sleherni človek ima svojo slabost. Jaz na primer sem imela in še imam to, da ljudi za svojo družbo nikdar ne izbiram. Prijatelj mi je lahko dober ali slab, moralno zgleden ali pokvarjen človek. Celo bližji so mi tisti pokvarjeni, tisti, ki tičijo v blatu, Marta Grom ki so zavrženi od vsega sveta. Nikogar ne morem obsoditi do kraja. Za vsako dobro in slabo dejanje najdem svoj »zakaj« ter svoj »zato«. Na moč rada vrtam v človeške duše. Vsak smeh, vsak jok, vsako surovost in ljubeznivost seciram in vrtim v svojih mislih in moram reči: naj sem kdajkoli govorila z najbolj pokvarjenimi mulci ali z najbolj propadlimi deklinami, vedno sem se. prepričala, da imajo tudi človeško srce, ki čuti, trpi in ki je (če je sploh padlo) padlo iz nekega vzroka. i Vida, kot človek s svojo neokrnjeno in neomadeževano moralo, se je nad takim mojim prijateljstvom vedno zgražala. »Ti kvariš ne samo svoj ugled, pač pa ugled vsega učiteljstva!« mi je očitala. Zavoljo takih in podobnih primerov sva večkrat prišli navzkriž, a kljub vsemu, ostali sva si dobri. Ne bi mogla povedati, kaj naju je vezalo in kaj naju še veže. Dva tako nasprotna značaja kot sva... Kasneje so njo premestili na boljše mesto, a tudi tedaj sva iz neznanega vzroka ohranili vezo. Še več. Na najine nekdanje spore sva tako rekoč pozabili. Bili sva samo še prijateljici, iskreni kolegici in .vsa nesoglasja so ostala nekje daleč, Nikdar nisva načenjali bolečih točk. Najini pogovori so ostali vedno v nekih določenih mejah. A tedaj — njeno pismo, njena izpoved, me je upravičeno presenetila. Obudila je stare sioomine, stara nasprotja ... A kaj spomini! Kaj nasprotja! V tistem hipu sem še z večjo nestrpnostjo zahrepenela po njej ... Zunaj je počivala snežena po-krajina, a v moji sobi je bilo toplo. V peči je prijetno prasketal Indijska goba je znana tudi pod drugimi Imeni: pri nas jo poznamo najbolj kot japonsko gobo ali kombušo. Izraz goba strokovno ni pravilen, je pa umljiv, ker je kombuša res podobna gobi. V resnici gre za maso zražčenih bakterij, med katere zaidejo 'Včasih že razne kvasnice. Te bakterije rilso nič drugega kot vrsta ocetnih glivic, znanih v klasifikaciji bakterij pod imenom Dacterittm xyl!inum. Popisane so bile že pred 70 leti. Zanje je značilna rast v obliiri kožic alt cunjastim gobam podobnih kosmičev; ker razen sladkorjev koristno uporabljajo tudi zračni kisik, najbolje uspevajo na površinah naravno sladkih aAi pa umetno oslaje-nih tekočin. KombuSa deloma predela s svojimi encimi sladkorje v alkohol in ogljikov dvokis, če pa nismo dovolj oprezni, preide ostali alkohol v ocet-no kislino; ne smemo pozabiti, da Je kombuša ocetna bakterija. Vzporedno se razvija drugo kvaženje, ln sicer preide del sladkorjev v tako 'imenovano glukonsko kislino. Njen okus Je prijetno kisel ln spominja na ci-tronovo kislino. Ime kombuša je od glivice prešlo na tekočino, ki Jo gU-vica prekvasl. Glede na povedano vsebuje fermentirana kombuša nekaj malega alkohola, ogljikove kisline in pri pravilnem negovanju precej glu-konske kisline. Ce je tekočina predolgo pod glivo, nastane precej oeetne kisline. Važno Je, da čaja ne pustimo predolgo pod glivično maso, ker s tem ustvarimo ugodne pogoje za ocetno vrenje. Pravilno je, da kombušo po 4 do 5 dnevih odlijemo v steklenico, kjer ostane dalj časa. Tam se vrenje nadaljuje s tvorbo glukonske kisline, alkohola to ogljikovega dvokisa. Kombuša je zlasti znana v Aziji povsod tam, kjer je čaj vsakdanja pijača, a Je v vročini v obliki hladne kombuše vabljivejša. Mnogo kombuše popijejo v Rusiji. K nam je prišla pred približno dvema letoma in Je postala nekakšna modna pijača tistih, ki so dovzetni za stvari, o katerih se malo ve. Radi posegajo po njej bolehajoči za to aU ono boleznijo ali pa takšni, ki se sicer slabo počutijo ln so od prijateljev slišali, da lahko od kombuše pričakujejo preobrat v zdravljenju svojih težav. Drugi zopet cenijo čvrstost svojega zdravja ln Jo želijo ohraniti v pozno starost. Zaradi tega je razumljivo, da vse prijatelje kombuše zanima, koliko je resnice glede čudovitih lastnosti, ki Jih tej pijači pripisujemo. Povsem neosnovano bi bilo podcenjevati koristnost uživanja kombuše. Vendar pa je prav tako nesmiselno, pričakovati od te pijače čudovitih zdravilnih učinkov pri težji bolezni. Narava ni dostopna za take cenene kupčije. Kakih vitaminov v kombuši ni toliko, da bi bila po tej plati nekaj posebnega in edinstvenega. C vitamina je v sadju mnogo več, a v kombušinem čaju med vrenjem prav gotovo ne nastane. Pač pa motna kombuša vsebuje nekaj razpršenih ogenj. Na belo javorovo mizo sem postavila dve pravkar pečeni potici, v stekleno vazo zataknila majhno novoletno jelko, jo okrasila s srebrnimi okraski, z zlatimi girlandami. Celo nekaj prskalic sem obesila nanjo. Za Vido sem pripravila darilo. Na postajo nisem šla. Ni mi sporočila ure prihoda. »Pridem, čim mi bo dana možnost,« se je izvila mojemu vprašanju. Vedela sem. Hotela me je presenetiti. Ob sedmih je potrkala. Vsa razgreta in nasmejana me je objela med vrati. Najino srečanje je bilo zelo prisrčno. Med veselim razpoloženjem sva povečerjali, se smejali kot dva zaljubljenca, ki sta se po dolgem času spet našla. Opolnoči sva ugasnili luč. Sledilo je tekanje, šušljanje papirja, hudomušno, pritajeno hihitanje. Zasvetila je prva prskalica, se prižgala bela lučka in jaz sem osupnila. Na mizi poleg novoletne jelke je sedela velika cehi-loidna punčka. Bila je prekrasna, kot živa .., »Služila ti bo za blazino na kavču,..« je rekla Vida kakor v opravičilo. Od prvega presenečenja nisem spravila besede iz sebe. Potem sem planila k mizi, zagrabila punčko, jo prijela z obema rokama in stisnila k sebi. Kako smešno! Več kot smešno! Čisto pootročila sem se. Celo uspavanko sem zaiiela, tisto: Aj tutaj, zapri oči... Sredi pesmi sem utihnila. Nekaj me je stisnilo. Gledala sem punčko, njeno sinje modro krilo, njene črne kodre... in pred menoj je zaživela moja mladost. Moje davne sanje so se vzdra-mile... posamičnih glivic, za katere Je znano, da vsebujejo vitamine skupine B Potemtakem utegne kombuša koristiti samo prijateljem belega kruha in sladkarij, ker pomaga presnavljati sladkorje in škrob. Kemična sestava glivic Je predmet vedno globljih znanstvenih raziska-vanj. Zlasti tisto, kar Izločajo glivice pri svoji rasti, je po odkritju penicilina povzročilo prelomnico v načinu zdravljenja mnogih bolezni. P.rt kom-buši sicer še nismo odkrili nič podobnega penicilinu, vendar pa izloča nekatere fermente, ki so skupni za svet bakterij, pa tudi za človeka. Ne-prirodnemu življenju civiliziranega človeka lahko samo koristi uživanje živih iermentov, kajti na ognju pripravljena hrana Jih nima. Učinek glukonske kisline znanstveno še ni raziskan. Trditve o ugodnih uč.nkih te pijače pri zdravljenju jetike, poapnenju žil (ki pravzaprav sploh nI bolezen, marveč naraven proces) itd. nujno ostajajo v mejah domnevanj" brez znanstvene potrditve. Marsikdo misli drugače, pa mu koristi že upanje v zdravilnost kombuše. NI nujno, da pripravljamo 'kombušo na ruskem čaju. Vsekakor izkoristi gliva čreslovino v tem čaju kot hrano, obenem pa ta snov tudi skrbj za čistost glivične rasti. S pridom lahko uporabimo različna druga zelišča, n. pr. šlpek, meto, lučnik, robido, meliso in podobno. Zdravilne snovi teh zelišč ob pripravi kombuše prav nič ne zgubijo svoje učinkovitosti. Ta pijača rabi seveda sladkor in s saharinom glivic ne moremo prelisičiti. (Po »Sodobnem gospodinjstvu«) . Z" p íM^f ~ v-v ' < ; - " * / S,-: P-'- \ * i'-:;'/ ÉmilmmIMMmIMIí »Mm iS mm ShMf Letos imajo bele bluze, ki jih nosimo h kostumom, velike ovratnike, pentlje in so ohlapne »Imela bom hčerkico,« sem vedno govorila Vidi. (Takrat sva. bili še mladi. Službovali sva na prvem učiteljskem mestu.) »In-punčka bo imela črne lase, nosila bo sinje modro krilce .,.« sem v smehu razlagala. »A jaz bom imela sinčka,« se je smejala Vida. »Ime mu bo Bojan, pa naj bo imel črne ali plave lase, naj bo nosil bele ali pa sive hlačke, eno bo poglavitno: rad me bo imel...« Povesila sem roke, nemočno ob-visela na stolu. V naročju mi je sedela pmička. Imela je črne lase in sinje modro krilo, bila je prav taka iz mojih sanj ... In vendar ne čisto »taka«... Ni. se smejala, ni jokala, niti se stiskala k meni, ni klicala mama ... Neumno! Več kot neumno! Položila sem punčko na divan_ Predstavljala bo vendar blazino, lepo okrasno blazino in nič več. »Moja ljuba Vidka, hvala!« sem rekla. »Večjega veselja mi nisi mogla napraviti...« Zasmejala sem se, četudi prisiljeno. Odšla sem v kuhinjo, da bi pospravila posodo. »Prižgi radio!« sem zaklicala Vidi. Godba je zaigrala. Oglasili so se nežni otroški glasovi: »Kako si lepo, novoletno drevo! Dedek Mraz je povezal...« Iz rok mi je padla skodelica-Razletela se je na drobne koščke. Ura je bila eno po polnoči. Zunaj je bilo slišati vriskanje ljudi. Stopila sem k oknu, razprla zavese, da bi videla v noč. V luninem svitu se je bleščala snežena odeja, na dvorišču so ležale pozabljene sanke. Kdo ve, kdo jih je pozabil... Morda sosedov Jur-čelc ... Kolarjeva Nevica ... Za-prlct sem. oči, z naglo kretnjo pa obrisala solzo. Hitela sem v sobo in na pragu presenečeno obstala. Vida je stala obrnjena v steno-in ramena so ji drhtela... " '¿«L- Da -bi normalizirali stanje lokalnega potniškega pomorskega prometa vsaj do neke mere in da bi se izognili dragemu remontu motornega čolna v preobremenjeni piranski ladjedelnici, so se člani kolektiva »Obalne plovbe Koper« lotili zahtevnega remonta z lastnimi silami. Delavci male remontne delavnice v Izoli, ki jo je odprlo podjetje šele pred dvema mesecema, so skupno s posadko čolna sprejeli obvezo, da bodo na navozu izolskega podjetja »Riba« izvršili na čolnu vsa popravila in ga v najkrajšem času usposobili za plovbo. ladjedelništvo 1958 Po objavljeni statistiki je svet v preteklem letu gradil 'ln naročil 2297 ladij s 45,623.997 tonami. Jugoslavija je med prizadetimi državami na dvanajstem mestu, in to s 70 ladjami in 934.540 BRT. Naše ladjedelnice so prevzele naslednja naročila: G linijskih ladij z 39.000 t, 49 tramperjev s 569.140 t, 3 ladje za razsuti tovor s 55.200 1 in 12 tankerjev z 271.200 tonami: nosilnosti. Prvačili sta lani v ladjedelništvu Zahodna Nemčija in Velika Britanija z naročili nad 7 milijonov BRT, slede jima Japonska s 6 milijoni, Švedska s 4 milijoni, Norveška in Italija z 2 milijonoma, Danska in Španija z več kot milijon BRT. Poleg Švedske, Nizozemske in Španije je naša država edina, ki- je v preteklem letu gradnjo ladij povečala, vse ostale pomorske države so jo znižale. O Sovjetski zvezi ln Kitajski statistika molči. POMORSKI PROMET V KOPRU v MESECU FEBRUARJU v mesecu februarju je prispelo v koprsko pristanišče 132 ladij s 14.716 NRT. Skupno so te ladje pripeljale in odpeljale 3309 ton blaga, od tega 931 ton v uvozu, in 250 ton tv izvozu. Blago v uvozu je :bi!o južno sadje in rožičeva moka, v izvozu pa les. V istem mesecu je znašal potniški promet 5573 prispelih in odpotovalih potnikov. !>BIHAČ« je 13. marca priplula v Hampton Roads v ZDA, kjer manipulira s tovorom. »DUBROVNIK« je 12. marca odplula iz Amsterdama s tovorom za Reko, kamor prispe 27. marca. »GORENJSKA« je 28. februarja priphda v Piran, kjer je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v popravilu. »GORICA« je 16. marca od-plida iz Splita. »LJUBLJANA« je 28. februarja priphda v Pulj, kjer je v ladjedelnici »Uljanik« v popravilu v suhem doku. »MARTIN KRPAN« je 11. marca odplula iz Aleksandri-je za Benetke in Trst, od tam pa na Reko. »NERETVA« je 12. marca priplula v Piran, kjer je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v rednem poprainlu. »POHORJE« je 16. marca odplula iz Buenos Airesa s tovorom za Kontinent. »ROG« je 16. marca priplula v Rotterdam, kjer manipulira s tovorom, »ZELENGORA« je 16. marca priplula v Split, kjer razklada. tovor, OBALNA PLOVBA KOPER M/j »LABOR« je izplovil 17. 3. iz Barija za Beyruth. M/j »STRUNJAN« je IS. 3. nato-varjala v Koromačnu za Koper. M/j »SEŽANA« je 17. 3. izplula iz Reke v Patras. M/j »SAVINJA« je v popravilu v ladjedelnici na Cresu. M/j »DEVIN« je 17. 3. iztovarja- la na Reki. M/j »RAŠICA« je izplula. iz Izole v Mali Lošinj. P/l Pil M/l P/l P/l M/l P/l ■ P/l P/l i : p/i Kljub številnim težavam je uspelo podjetnemu kolektivu s čvrsto voljo in vztrajnim delom opraviti vsa zahtevna dela v rekordnem času štirinajstih dni. Ce omenimo še znatni prihranek sredstev, je podvig .mladega kolektiva zares hvale vreden. S tem uspehom in s številnimi dosedanjimi popravili in preureditvami na ladjah »Obalne plov- Avtoput »Bratstvo - jedinstvo« Glavni štab mladinskih delovnih brigad, ki ima svoj sedež v Nišu, je začel izdajati informativni bilten, v katerem so razni članki o pripravah za začetek dela mladinskih delovnih brigad pri gradnji ceste Bratstva in enotnosti. Tako povzemamo iz druge številke biltena, da bo letos razpisanih še več nagrad dn pohval za najboljše graditelje, da je zdravstvena služba že pripravila vse potrebno za nemoteno in hitro delo v mladinskih naseljih ter ¡na deloviščih, da so z uspehom začeli seminarji za vodilne funkcionarje mladinskih delovnih brigad ter da je tudi vse pripravljeno za kulturnoprosvet.no izobraževanje in razvedrilo brigadirjev. be Koper« je popolnoma upravičila svoj obstoj tudi remontna delavnica tega podjetja. Ugotovitev, da so v dveh mesecih prihranili podjetju štiri in pol milijona dinarjev na remontih oz. vzdrževanju ladij, pač zgovorno ilustrira to trditev, Motorni čoln »PINO TOMA-2lČ« je minuli teden že zdrsel z navoza (in požrtvovalna tričlanska posadka je dala z največjim ponosom »pomlajeni« čoln na razpolago številnim potnikom, ki prečkajo dan za dnem na njegovem krovu koprski zaliv. Bb Razen govoric o samopašnosti v opekarni Mala Bukovica so pogosto govorili po občini tudi o težkih milijonih primanjkljaja v trgovskem podjetju Ilirija. Bile so tendenciozne in netočne govorice, vendar so s svojo vztrajnostjo opozarjale, da mora Ilirija imeti nekatere probleme, ki terjajo rešitve. Februarja meseca je poslovanje in delo UO in DS pregledala posebna komisija, da dožene točno stanje. Rezultati gospodarskega poslovanja sicer niso najboljši, vendar še zdaleč ne tako hudi kot so pojavi neodgovornosti, nevestnosti in i mladino rasle zanimanje za nune Minuli teden so zborovali v Kopru člani koprske podružnice Kluba pomorščakov LRS. Občnemu zboru so prisostvovali predstavniki krajevnih oblasti in množičnih organizacij, med njimi predsednik in podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Koper Miran Bertok ter Marko Rainer, nadalje sekretar Občinskega komiteja ZKS Karel Štrukelj, zastopnik Občinskega odbora SZDL Leopold Caharija in podpredsednik glavnega odbora Kluba pomorščakov LRS Anton Lenarčič. Iz poročila dosedanjega odbora, katerega je podal predsednik inž, Roman Celik, je bilo moč zaključiti, da je koprska podružnica šele v zadnjih mesecih začela opravljati svojo pomembno vlogo. Lani je z raznimi predavanji in izleti razširila svoje delovanje no samo med starejše ljubitelje morja, pač pa tudi med mladino. Z načrtnim širjenjem pomorske miselnosti je klub dobil tesne stike s šolami in je na svojem teritorialnem področju uspel privabiti tudi gospodarske organizacije, da mu posvečajo vso pozornost. Na občnem zboru so sklenili ustanoviti mladinsko sekcijo in sekcijo za zbiranje slovenskih pomorskih izrazov zato, da bo moč izdelati slovensko pomorsko terminologijo. Letos bo Klub pomorščakov priredil več predavanj s področja pomorstva in vrsto izletov ter širil propagando predvsem med mladino. Na občnem zboru so sklenili, haj bi klub tesno sodeloval z vsemi gospodarskimi organizacijami, ki so neposredno zainteresirane nad pomorskim prometom in življenjem. Zato je izvolil poleg upravnega odbora še širši plenum, katerega naloga bo vzbuditi med Slovenci večje zanimanje za morje in njegove lepote. Delovni kolektiv remontne delavnice Obalne plovbe Koper pod m/č »Pino Tomažič«, ko so ga popravljali v Izoli » brezbrižnosti pri vodilnem kadru tega podjetja. UO je skrajno formalno reševal svoje naloge. Vse sklepe so sprejemali nekritično in s površno obdelanimi podatki. Ni dokumentacije za investicije, nobenega gospodarskega plana. nimajo in nobenega pravilnega planiranja. Na vseh sejah UO so reševali največ osebna vprašanja. Vse to je privedlo do govoric o izgubah v podjetju, tako da je komisija morala najprej preveriti gospodarsko poslovanje. Poslovne zgube za januar letos ni mogla ugotoviti, ker v podjetju ni še nobene finančne vknjižbe za letos, čeprav imajo od decembra lani dva računovodja. Za lansko leto pa po sedanjih podatkih ni opaziti zgube. Komisija je (zaključila, da so bile vse govorice o primanjkljajih namerno sprožene, da bi pristojne organe opozorile na glavna vprašanja, ki so nastala zaradi napak vodilnega kadra. Podjetje kaže nerazumljive razlike med blagom v skladišču in podatki v finančnem knjigovodstvu. Imajo za 9 milijonov skladiščnega primanjkljaja 111 za 8 milijonov skladiščnega viška. Negativne razlike pa je za 993.531 din: Kdo bo povedal, zakaj? Biseri Jugoslavije Turistična zveza v Mariboru je te dni izdala novo številko ilustrirane revije za propagando turizma in gospodarstva z naslovom »Biseri Jugoslavije«. V tej številki je objavljenih več kot 100 pokrajinskih slik in vrsta informativnih turističnih člankov predvsem o naravnih, zgodovinskih in kulturnih lepotah Štajerske in Prekmurja. Objavljenih je tudi več sestavkov, ki seznanijo delovnega človeka z možnostmi cenenega in udobnega letovanja v raznih krajih naše države. ¿37 O V prejšnji številki »Slovenskega Jadrana« je bilo govora o nacionalizaciji stanovanjskih zgradb oz. posameznih stanovanj kot. posameznih delov zgradb. Tokrat bomo skušali kolikor mogoče pregledno prikazati kako je z nacionalizacijo poslovnih zgradb in poslovnih prostorov. S tem v zvezi pa moramo kajpak predvsem ugotoviti kaj Zakon o nacionalizaciji sploh šteje za poslovno zgradbo ali poslovni prostor. Po 28. členu tega zakona so predmet nacionalizacije vse poslovne zgradbe v državljanski lastnini, ki so namenjene za gospodarske, upravne, prosvetne, kulturne, zdravstvene, socialne in druge podobne dejavnosti. Po «9. členu pa se ne štejejo za poslovne zgradbe tiste zgradbe, ki so bile prej stanovanjske hiše, pa se začasno uporabljajo za prosvetne, kulturne, zdravstvene, socialne ali upravne dejavnosti (torej ne tudi za gospodarske dejavnosti!), ki pa kot družinske hiše sicer ne bi bile nacionalizirane. Za poslovni prostor pa sc šteje, ne glede na to, ali je v poslovni zgradbi ali stanovanjski hiši. eden ali več prostorov, ki so namenjeni za poslovno dejavnost posameznega uporabnika. 1:1 so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod. Osnovno načelo, ki ga vsebuje Za-kon o nacionalizaciji glede poslovnih prostorov in zgradb je, da so nacionalizirane vse poslovne zgradbe in vsi poslovni prostori v državljansk lastnini. ne glede na velikost, zgradbe ali stanovanjske hiše, v kateri se poslovni prostor nahaja in ne glede na velikost poslovnega prostora, l.e če lastnik poslovno zgradbo ali prostor uporablja sam, ker se ukvarja z obrtno ali kakšno drugo dovoljeno zasebno dejavnostjo in če poslovna zgradba ali poslovni prostor po svoji zmogljivosti ustreza tej njegovi dejavnosti (da u. pr. ni večji kot ga potrebuje), le v tem primeru takšen poslovni pro- stor ali poslovna zgradba ostane na lastnikovo zahtevo njegova last. Nacionalizirana je torej tudi tista poslovna zgradba, oz. tisti poslovni prostor, ki ga lastnik sicer sam uporablja, ki pa je po svoji zmogljivosti zanj prevelik. Zakon ne predvideva možnosti, da bi se nek poslovni prostor laliko samo delno, v presežku, nacionaliziral. Pač pa ostane na lastnikovo zahtevo v nacionalizirani poslovni zgradbi, ki ima več poslovnih prostorov (n, pr. lokalov), njegova last tisti poslovni prostor, ki ga sam uporablja, v kolikor po svoji zmogljivosti odgovarja njegovi dejavnosti. Izjema od zgoraj navedenega pravila velja tudi za zgradbe družbenih organizacij in drugih društev državljanov. ki jih le-ti uporabljajo za dejavnosti, za katere so ustanovljeni in so določene v njihovih pravilih, ki jih je potrdil pristojni organ, (N. pr. domovi »Partizana«, kulturni domovi itd.). Te zgradbe niso nacionalizirane. Prav tako Zakon posebej poudarja, da njegove določbe ne veljajo za zgradbe in prostore, ki jili uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Razumljivo pa jc. da ta izjema ne velja za stanovanjske hiše in za poslovne prostore, ki ne služijo verski dejavnosti, čeprav so cerkvena last. Iz navedenega sledi, da v bodoče nihče ne bo mogel imeti v lasti poslovne zgradbe ali poslovnega prostora, ki ga sam ne bi uporabljal in ki bi ga ali dajal v najem, ali pa puščal neizkoriščenega, Vsled lega Zakon o nacionalizaciji tudi določa, da poslovil1)! zgradb in prostorov, ki jih je državljan obdržal v lasti, ker jih sam uporablja, ne more in ne sme odtujili (prodati, podariti in pel.). Pač pa .¡¡h lahko podedujejo njegovi zakoniti dediči, toda le pod pogojem, da jim služijo za njihovo dovoljeno dejavnost. Ce in leo pa takšne poslovno zgradbe ali poslovni prostori ne- hajo služiti poslovni dejavnosti lastnikov (n. pr. obrtnik preneha z izvrševanjem svoje obrti), oziroma njihovih zakonitih dedičev, postanejo družbena last, se torej naknadno nacionalizirajo. Vse to pa ne velja za gospodarska poslopja, ki so namenjena za kmetijsko dejavnost kmetov. Ta niso predmet nacionalizacije. Seveda pa ta izjema ne velja za lista bivša kmetijska gospodarska poslopja, ki so bila spremenjena v poslovne prostore druge vrste, n. pr. v skladišča, garaže in pd. Ta so nacionalizirana, kot vsi drugi poslovni prostori oz. zgradbe. Zakon tudi daje možnost, da majhna skladišča in majhne kleti, ki niso pomembne za gospodarsko dejavnost, lahko ostanejo last. njihovih dosedanjih lastnikov. Prav tako se ne šteje za poslovno zgradbo garaža za največ dva osebna avtomobila. Kol; že omenjeno, je vsak poslovni prostor, četudi se morda nahaja v majhni družinski hiši, če ga lastnik sam ne uporablja, nacionaliziran. Toda posebej je s tem v zvezi potrebno še omeniti, da jc nacionalizirana cela stanovanjska hiša, v kateri se nahaja eno večje ali dve manjši (dvosobni) stanovanji ;n poslovni prostori, k. merijo več kot. 70 kvadratnih metrov In, da takšna hiša. s poslovnimi prostori, ki merijo 70 ali mani kvadratnih metrov, lahko ostane v lasti dosedanjega lastnika. Usoda samih poslovnih prostorov v takšni hiši pa je seveda odvisna od tega ali jih lastnik sam uporablja n aH po svoji zmogljivosti odgovarjajo njegovi dejavnosti. To bi bilo najvažnejše določbe Zakona o nacionalizaciji o poslovnih zgradbah in prostorih. V prihodnji številki »Slovenskega Jadrana« pa bomo obravnavali vprav.in.ie nacionalizacije gradbenih zemljišč. l)r. S. Polič Ne knjigovodstvo ne skladišče je ne moreta opravičiti. Blagovno knjigovodstvo knjiži šele lanski september. Skladiščna kartoteka je v zaostanku in nezaključena. Inventarnega popisa ni niti za 1957. leto. Embalaža kaže strahovito neurejeno poslovanje. Stanje embalaže nI zaključeno za več let nazaj, saj so evidenco za leto 1957 zaključili šele pred 14 dnevi. Vzrok temu so pogoste zamenjave osebja brez vsake primopredaje. Dejstvo je, da je moralo samo Jugopetrolu plačati podjetje 990.000 din nevrnjene embalaže. Kdo bo pojasnil, kam so jo zamešali? Vse poslovalnice na drobno imajo še vedno primanjkljaje in nedopustno brezvestno finansiranje. Komercialna služba je nezadovoljivo zasedena. Nabavljali so slabo idoče blago in tudi nekurantno, da so mu morali znižati ceno za 80 ■/», pa še vedno ni šlo v prodajo. Razlika v znižanju cene znaša 2,700.000 din, ki jo trpi podjetje. Lani je bilo podjetje reorganizirano. Odpadla je prodaja industrijskega blaga, ki ga je prevzel Hermes. Vendar se kljub temu stanje ni bistveno popravilo. 1957. leta je imelo podjetje 35 zaposlenih. Takrat so bili samo grosistično podjetje. Zdaj pa imajo samo za grosistično poslovanje zaposlenih 49 ljudi, čeprav kaže grosistično poslovanje tendenco padanja iz leta v leto. Zanimivo je, da so se dohodki na enega zaposlenega povečali od februarja lani na januar letos za 36 "/>, upravičeno pa bi se smeli samo za 8—10 •/•. Se manj opravičila pa najdemo ob dejstvu, da je promet padel, enako pa tudi delovna storilnost. Vzgoja kadra je bila skrajno pomanjkljiva, Vsa odgovornost in odločanje se je skoncentriralo na nekaj vodilnih članov podjetja, ostali so bili privesek brez odgovornosti in samostojnosti. Odnosi v podjetju so bili kaj hudi. Glavni računovodja je prihajal v službo ob poljubnem času. Potegnil je 31.000 din plače pri podjetju, zraven pa še 20.000 din honorarja pri Her-mesu in Kinu Svoboda. Tako stanje v podjetju je toleriral več let, ne da bi kakorkoli spremenil stanje. Novi računovodja pa tudi še ni ničesar ukrenil. Predsednik UO ima neporavnane osebne obveznosti do podjetja v znesku 600.000 din. Nastale so brez odobritve UO ali kogarkoli! Skladiščnik, ki sam prizna v osebno breme primanjkljaj 3G.OOO din in ki je zakrivil v precejšnji meri obupno stanje pri evidenci embalaže, je bil premeščen na boljši položaj v podjetju. Član DS je razbil avto, račun za 57.000 din pa jo poravnalo podjetje. Celotno gospodarsko stanje kaže, da podjetje za lansko leto ne bo imelo izgube in tudi letos bo lahko izvozilo, če se bo potrudilo, vendar zaradi nediscipline in neodgovornosti vodstva ni v najlepšem položaju. Navedli smo le nekaj nepravilnosti. Komisija pa je našla še kup drugih manjših in večjih pomanjkljivosti. Predlagala je, naj.se premesti ali odpusti vodilno osebje, ki je stanje zagrešilo. Napraviti bo potrebno revizijo delovne sile. Pregnati bodo morali iz podjetja nediscipliniranost, dvigniti delovno storilnost. MAKS SMRDELJ TUJE LADJE V KOPRSKEM PRISTANIŠČU V mesecu februarju so se mudile v koprskem pristanišču štiri tuje ladje: od 12. II. do 13, II. izraelska ladja »GEFFEN« iz Haife (3600 BRT). odpeljala je 250 ton lesa za Izrael; od 16. II. do 17. II. nemška ladja »THERESE HORN« iz Hamburga (42S BRT), pripeljala je 104 tone banan iz Etiopije; od 19. II. do 20. II. nemška ladja »GRIMM« iz Hamburga (S65 BRT), pripeljala jc 402 toni pomaranč iz Barcelone; od 24. H. do 25. II. grška ladja »EMANOEL« (249 BRT), pripeljala jc 100 ton rožičeve moke iz Grčije. KOPER — 20., 21. in 22. marca angleški film cinemascope INTERPOL; 23 in 24. marca angleški barvni film PESEM MRTVIM LJUBIMCEM; 25. in 20. marca ameriški film OBSOJENI. VALDOLTRA — 20. marca francoski barvni film PUSTOLOVŠČINE AR-SENA LUPENA; 23. marca francoski film GERVAISE. IZOLI — 20. marca italijanski film BELE NOCI; 21. in 22. marca angleški barvni film PESEM MRTVIM LJUBIMCEM; 23. in 24. marca poljski film EROICA; 25. in 28. marca italijanski film MOŽJE IN VOL-KOVI. PIRAN — 20. in 21. marca ameriški barvni film Cinemascope NEZNANEC JE PRIŠEL; 22. marca ameriški barvni film OVERLAND PACIFIC' 23. marca ameriški barvni film SIN ALI BABE; 24. in 25. marca angleški film cinemascope INTERPOL; 2G. in 27. marca mehiški barvni film UPOR OBEŠENIH. PORTOROŽ — 20, marca angleški barvni film PESEM MRTVIM LJUBIMCEM; 21. marca ameriški barvni film OVERLAND PACIFIC; 22. marca ameriški barvni film cinemascope NEZNANEC JE PRIŠEL; 23 in 2G, marca angleški film cinemascope INTERPOL; 24. marca ameriški barvni film SIN ALI BABE; 25. marca mehiški barvni film UPOR OBEŠENIH. SEČOVLJE — 21. marca jugoslovanski film KRVAVA SRAJCA; 22. marca poljski film EROICA. ŠMARJE — 21, marca poljski film EROICA; 22, marca ameriški film OBSOJENI; 25. marca ameriški film UPORNIK. ŠKOFIJE — 21. marca italijanski film BELE NOCI; 25. marca italijanski • film HRABROST. DEKANI — 21. marca italijanski illm HRABROST; 22, marca italijanski film BELE NOCI. POSTOJNA — 21. in 22, marca jugoslovanski film EDINI IZHOD; 24. in 25. marca francoski film OČKA, MAMICA, MOJA ZENA IN JAZ; 20. in 27. marca italijanski film HRABROST. SEŽANA — 21. in 22. marca francoski film ČRNI ODISEJ; 24. in 25. marca jugoslovanski film MALE STVARI; 26. in 27. marca Indijski film A V ARA. KUPIM motorno kolo od 150 ccm do 350 ccm v odličnem stanju. Zaželena VESPA ali LAM-BRETTA. Ponudbe z opisom na naslov šušteršič Anton, Tržaška 88, Ljubljana. ZAMENJAM dvosobno konfortno stanovanje v Izoli, Smareljeva ulica 13/i za enako v Kopru. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000.— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Poišljamo darilne pakete za Jugoslavijo. RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri Mestni hranilnici Izola —Koper razpisuje naslednja delovna mesta: 1. RAČUNOVODJE s popolno srednjo šolo in 5 let prakse, 2. LIKVIDATORJA s popolno srednjo šolo, lahko začetnik. KOPER DOBIL FOTOKLUB Pravzaprav je skoraj nerazumljivo, da Koper, kjer tako živahno utriplje življenje, vse doslej ni premogei organizirane foto-kinoamaterske dejavnosti. Koliko so koprski amaterji pogrešali organizacijo, ki bi jim omogočila, da se strokovno izpopolnjujejo in sodelujejo pri dokumentiranju dogodkov iz življenja našega mesta ter naravnih lepot naše obale, nam je pokazal že prvi poziv, na katerega se jih je odzvalo nad 25 tovarišev. Ti so se v torek sestali in izvolili vodstvo kluba. Prepričani smo, da se jim bodo pridružili še mnogi drugi, ki jih veseli fotografija. so Učiteljišče v Kopru vabi svoje bivše dijake na proslavo Dneva učiteljišča, ki bo v soboto, 21. marca ob 18. uri v osnovni šoli v Kopru. ska univerza — 13.50 Vesele skladbe — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Pred mikrofonom predsednik OLO Nova Gorica Kar-melo Budihna« — 15.00 vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 27. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14,30 Domače aktualnosti: »Odvečna delovna sila in razvoj usluž-nostne obrti« — 14.4o Poje zbor Slovensko filharmonije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — .15.40 ob 40. obletnici KPJ. SOBOTA, 28. marca 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesli — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik — 14.40 Operetna glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15,20 Dalmatinske popevke. m NEDELJA, 22. marca 8.00 Kmetijska oddaja: »Sklepanje pogodb v poljedelstvu in živinoreji v Goriškem okraju — Pogovor med agronomom in Drejo« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 3.00 Nedeljska reportaža: »Delovni dan rudarja Mirka Knapa« — 9,20 Zabavna glasba — 13.30 »Za našo vas« — 14,15 15 veselih minut — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.10 Glasba po željah. PONEDELJEK, 23. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveta — 14.30 Športna oddaja — 14,40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Dopisniki poročajo. TOREK, 24. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Odlomki iz oper — 14.20 Sola in življenje: »Pokaži, kaj znaš« (Tekmovanje med učenci prve in druge osnovne šole v Kopru) — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15.20 Z narodno pesmijo in plesom po domovini. SREDA, 25. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.20 Narodni odmevi. ČETRTEK, 2G. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetij- { V Požrtvovalni gledališki dramski igralec - amater Milan Pirnat se razen pomembne vloge Matije Gubca v Kreftovi »Veliki punta-riji«, ki jo bo letos poleti uprizorilo koprsko delavsko prosvetno društvo Svoboda, pripravlja tudi na vodilno vlogo Terillaca v Hennequinovi veseloigri »Sladkosti rodbinskega življenja«. To komedijo bo uprizorila kulturno-prosvetna skupina sindikalne podružnice ČZP Primorski tisk v nedeljo, 22. marca, ob 1.9. uri v Zadružnem domu v Bertokih. Komisija za delovna razmerja pri trgovskem podjetju »mavrica« v Izoli razpisuje naslednja delovna mesta: 1. POSLOVOBJA-kinja manufakturne trgovine 2. ARANŽER — DEKORATER 3. BLAGOVNI KNJIGOVODJA-kinja Pogoji pod 1 in 2: visokokvalificirani delavec v stroki ali kvalificiran z večletno prakso. Pogoj pod 3: srednja strokovna izobrazba in 2-letna praksa v stroki ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja pošljite upravi podjetja. Nastop službe 1. aprila 1959 ali po dogovoru. Prejel sem takole obvestilo: »Dragi barba Vane! Prosim Te, pridi v Portorož in poglej kakšno škodo delajo pametnjakoviči po naselju. Pulijo in odstranjujejo zimzeleno drevje in nasajajo listnato, da ne govorim o »ravni liniji«, v kateri drevje sadijo. To vsekakor ne bo podaljšalo sezone, prav gotovo pa bo ¡pripravilo bridko razočaranje zlasti tistim obiskovalcem našega letovišča s Severa Evrope, ki posebno ljubijo zimzeleno drevje. Pomagaj, če moreš! Portorožan.« Za zdaj še nisem utegnil, bom pa pogledal v kratkem tjakaj, da bom lahko prijateljem, ki se za to zanimajo, o zadevi poročal. Kaj več pa koj zdaj res ne morem storiti — v kolikor ne bo kdo drug pojasnil? Pred. dnevi so me napadli kmetje v oštariji, da sicer rad pijem njihovo vino. da pa o kmetijstvu sicer molčim kot riba. Sram me je bilo priznati, da sem o tem vprašanju bolj slabo poučen, pa sem jo zalo mahnil v oddaljeno vas, da poiščem upravnika zadruge in kmetijskega tehnika, da bi me nekoliko poučila o problemu. N'' t' rad namreč zardeval, kadar bo pogovor nanesel na to področje, ki je zdaj tako aktualno. V zadrugi pa mi je deklica, ki je pravkar zbirala vkup neke številke o kooperaciji, povedala, da sta oba iskana zadružna funkcionarja na neki konferenci o kooperaciji t> Kopru. Odmahal sem jo torej nazaj domov — zaenkrat praznih rok in glave tudi seveda. Naslednji dan sem srečal tehnika v Kopru. Ni imel časa, da bi se motil z menoj, ker je hitel na konferenco o kooperaciji v neki urad. Jaz pa nisem odnehal im sem jo naslednji dan žc navsezgodaj mahnil spet v zadrugo. Dobil pa sem le znanca Jovanina, ki mi je povedal, »da pri njih skušajo uštimati nekaj žurnad zemlje, da bi posadili sadovnjak d sodelovanju kmeta z zadrugo.-Potožil mi je, da tudi on nima sreče. Sestanki, konference, seje, diskusije, razprave, debate, plani in programi. 'Preveč sestankov, dragi Vane, je po uradih, prema-lo pa po njivah jen v sadovnjakih!« Na jezo sva šla skupaj v oštarijo in tamkaj po nekaj kvar-tinih za/jela. tisto: Kdo bo listje grabil ... In še zanimivo pisemce. I:i sem ga prejel iz Kožarja pri Črnem kalu. V njem se bolehna mamka hudo pritožuje čez napol znane nepridiprave, ki ji iz vinograda kolje ruvajo in ga za kurjavo rabijo. Spravijo se pa kot nalašč prav k njej kot najslabotnejši in najbolj sami sebi prepuščeni ženici v vasi. Saj, dokler bo še Ančka muha imela kaj stebrov okoli bajte, toliko časa ne bo zeblo teh vaških hudob in lenob. Na koncu pa pravi v svojem pisanju: : Sedaj pa še voščilo vsem tajnim obiskovalcem in kurjačem mojega vrtnega lesa. Vsakemu rokovnjaču, ki stika po tujih vrtovih, želim veliko bogastva. Želim, da bi postal lastnik velike dežele, ki naj šteje sto mest, vsako mesto tisoč ulic, vsaka ulica sto hiš, vsaka hiša sto stanovanj, vsako stanovanje deset postelj. Na vsaki postelji naj leži samo po eno noč, v kateri naj mu dela družbo deset tisoč stenic!« Brrrrrr.., Še dobro, da je na svetu tudi Flit in DDT. Svetujem vsem prizadetim, da ga hitro nabavijo in stalno nosijo pri sebi, ker se utegne zgoditi, da se po kakšnem nesrečnem čudežu želja okradene le uresniči. Pustimo jih, naj prizadeti premišljujejo o svoji pokori, mi pa se v dobri volji poslovimo za danes in si recimo na veselo svidenje prihodnji teden! Vaš Vane id koprski jj ■ i Zdravstveni dom Koper obvešča starše, da se bo pričelo cepljenje otrok proti kozam in dav'ici na območju občine Koper po naslednjem razporedu: I. Koper: a) revakcinacija proti kozam šolarjev I. in VIII. razreda I. Osnovne šole Koper bo 20. 3. od 8, do 11. ure v prostorih šole, šolarjev I. in Vili. razreda II. Osnovne šole Koper bo 21. 3, od 0. do 11, ure v prostorih šole, šolarjev I. razreda Italijanske osnovne šole Koper, I. razreda osnovne šole Scmedela 'in IV. razreda Italijanske gimnazije Koper bo 23. 3. od 8. do 9, ure v šolski ambulanti Zdravstvenega doma Koper, b) cepljenje predšolskih, kakor tudi šolskih otrok proti davlcl bo za mesto Koper in bližnjo okolico v otroški ambulanti Zdravstvenega doma Koper v dneh 20 , 21., 23., 24., 25„ 2G., 27., 28., 30., 31. marca in 1, aprila, vsak dan od 14. do 18. ure. II. cepljenje na podeželju bo: v Ga-žonu 20. 3, od 7, do 9. ure v osnovni šoli, v Šmarjah 20. 3. od 10. do 12.30 ure v osnovni šoli, v Krkavčah 20. 3. od 14, do 15. ure v otroškem vrtcu, v Pučah 20. 3, od 15,30 do IG. ure v osnovni šoli, v Koštaboni 20. 3. od 17. do 18. ure v osnovni šoli, v Pomjanu 20. 3. od 18.15 do 19. ure v osnovni šoli, v Borštu 20. 3. od 14. do IG, ure v osnovni šoli, v Truškah 20, 3. od IG.30 do 17,30 v osnovni šoli, v Marezigah 20. 3. od 18. do 20. ure, v osnovni šoli, v Van-ganelu 21, 3. od 14. do 16. ure v osnovni šoli, v Pridvoru 21. 3, od IG.30 do 18.30 v osnovni šoli, V Pobegih 23. 3. od 14. do 16. ure v Zadružnem domu, v Pradah 23 3. od 1,6.30 do 20. ure v Slovenski osnovni šoli, v Valdoltri 26. 3, od 14. do 18. ure v bolnici Valdoltra, v Kolombanu 27. 3, od 14. do le' ure v osnovni šoli, v Božičih 23 3. od 14. do 18. ure v osnovni šoli, v Škofijah 30. in 31, 3 od 14, do 18. ure v šoli, V Crnotičah 20. 3. od 15. do IG, ure v šoli, v Ospu 20. 3. od 16.30 do 17.30 ure v šoli, v Črnem kalu 20. 3. od 18. do 19. ure na Krajevnem uradu, v Dolu prt Hrastovljah 21. 3. od 15. do IG. ure v šoli, v Loki 21. 3. od IG.30 do 17.30 v šoli, v ri-žani 21. 3. od 18. do 19. ure v šoli, v Dekanih 23. 3. od 15. do 19. ure v osnovni šoli, v Pregari 20. 3. od 8, do 9, ure v šoli, v Gradnu 20. 3. od 9.30 do 12. ure v šoli, v I-Irvojih 21. 3. od 8. do 9. ure v šoli, v Trebešah 21. 3. od 9.30 do 10, ure v bivši šoli, v Sočergi 21. 3. od 10.30 do 12. ure v šoli, v Mo-vražu 23. 3. od'8, do 9. ure v šoli, v GraCišču 23. 3. od 9.30 do 12. ure v šoli. III. Dne 1. aprila bo v otroški ambulanta ZD Koper cepljenje za vse zamudnike in obenem zadnji dan prvega cepljenja. IV. Starši, prinesite s seboj potrdila o dosedanjih cepljenjih. Proti staršem, ki ne bi privedli svojih otrok na cepljenje, bo uveden upravno-kazenski postopek na podlagi Temeljnega zakona o prekrških, »SLOVENSKI JAD&AN« v vsako hišo Slovenskegs Primerja! Obrtna delavnica »ZIDAM« se je preselila iz Muzijeve ulice št. 14 na Cala- fattijev trg št. 3, Koper. Vsem cenjenim naročnikom se toplo priporoca za nadaljnja naročila. Upravni odbor Obrtnega podjetja »KRUH« KOPER razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: ekonomska srednja šola ali njej sorodna šola in petletna praksa. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe 1. maja 1959. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite upravi podjetja »K r u h« Koper do 15. aprila 1959. Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri K G P Z obrat »G r u d a« Sežana razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. GLAVNEGA KNJIGOVODJE s popolno srednjo šolo in najmanj enim letom samostojnega dela v finančnem knjigovodstvu ali z nepopolno srednjo šolo in tremi leti samostojnega dela v finančnem knjigovodstvu. 2. VODJA KLAVNICE z mojstrskim izpitom iz mesarske stroke ali z večletno prakso v vodenju del v klavnici. 3. MESARJA, kvalificiranega, z večletno prakso. Uprava za vodno gospodarstvo, sekcija za Primorjc v Kopru, razpisuje: 1. delovno mesto GRADBENEGA TEHNIKA. Pogoj: srednja tehnična šola in terenska praksa; 2. delovno mesto NADZORNIKA MORSKE SLUŽBE. Pogoj: zidarski mojster ali delovodja, po možnosti poznavalec morja. Služba stalna, plača po uredbi ali dogovoru. Samsko stanovanje preskrbljeno. TELESMA VZGOJA * IP G R T * ŠAH * TELESNA * SPORI lir ŠAH * TELESMA i 0 ii (O^j PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO ° J3 V prvem kolu spomladanskega dela primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Nova Gorica—Anhovo 6:0, Primorje—Tabor 4:0, Koper— Sidro 3:2, Postojna—Adria 4:1, Branik—Rudar 5:1 in Tolmin— Ilirska Bistrica odložena. Glavno srečanje tega kola je bilo v Kopru, kjer sta se pomerila domače moštvo in piransko Sidro, Okrog 800 gledalcev je prišlo na igrišče pravzaprav zato, da bi videli, s kakšno razliko bo Koper izgubil. Glede na slabo igro Kopra z Litijo ter odlične uspehe Pirančanov v prijateljskih tekmah (zlasti v Pulju) kaj drugega res ni bilo pričakovati. Toda Koper je v nedeljo zaigral s tako borbenostjo, da je na mah postavil vse račune na glavo. Njegova zmaga je zaslužena, čeprav bi morda glede na dogodke na igrišču bolj ustrezal neodločen rezultat. Glede poteka igre res ne bi imeli kaj posebnega napisati, saj je bila to tipična prvenstvena tekma z zelo redkimi lepimi kombi- nacijami. Pač pa je treba povedati, da je vseh pet golov padlo na dokaj nenavaden način. Redko kje se namreč pripeti, da bi vsi goli padli na tako začetniški način, kakor se je to zgodilo v Kopru. Vzemimo samo prvi gol Pirana, ko je vratar Kopra mirno čakal, da so mu sunili žogo v mrežo, čeprav bi lahko z enim samim korakom rešil povsem nenevarno situacijo. Nič boljši ni bil vratar Pirana, ki se je na črti kazenkega prostora metal za žogo, namesto da bi jo z nogo poslal v polje. Tudi drugi trije goli so padli kot posledica začetnišlcih napak ožjih obramb, zlasti pa še vratarjev. Pohvaliti pa moramo oba napada in posamezne krilce. Vsa druga srečanja prvega kola so se zaključila z visokimi zmagami favoritov. 2e px-vo kolo je pokazalo, da Nova Gorica bržkone ne bo naletela na resno oviro na poti proti cilju, saj je njen glavni nasprotnik Postojna v igri z Adrio močno razočaral, Tabor pa je s porazom v Ajdovščini povsem izpadel iz konkurence za prvo mesto. Iz Trbovelj je prišla razveseljiva novica, da je Izola igrala neodločeno z jesenskim slovenskim nogometnim prvakom Rudarjem. Tekma se je končala neodločeno 1 :1. V prvem polčasu so bili domačini v premoči, ki pa je zaradi malomarne igre niso znali izkoristiti. Kljub enajstim kotom so dosegli le en gol. V drugem polčasu pa se je položaj na igrišču spremenil in Izolani so bili v premoči ter zasluženo izenačili. Izola je prvo moštvo, ki je vzelo Rudarju na domačem igrišču točko. Uspeh, ki je posledica velike borbenosti in dobre kondi-cije igralcev, je res nenavaden, okrajno tekmovanje za »zlato puščico« Minulo nedeljo je bilo v Izoli izbirno okrajno tekmovanje strelskih družin in posameznikov za »Zlato puščico«, ki bo podeljena zmagovalcu na republiškem tekmovanju v Mariboru letos poleti. Na nedeljskem tekmovanju v okrajnem merilu so nastopile tri strelske družine: »Darko Maru-šič« iz Izole, »Prime Dušan« iz Kopra in »Četrti junij« iz Iirske Bistrice, ter zmagovalci tekmovanja desetih družin postojnske občine. Skupaj je bilo 34 tekmovalcev, izmed katerih se je 7 plasiralo v nadaljnje, republiško tekmovanje v Mariboru. Vrstni red je tale: 1. Krsto Čorkola (Izola), ki je dosegel od 400 možnih 356 točk; 2. Josip Jurčula (SD Izola), od 400 dosegel 353 točk; 3. Andrej Niko-letič (Postojna), dosegel od 400 točk 341; 4. Vojislav Trnjevič {Postojna) prav tako 341 točk; 5. Jože Janež (Postojna) 337 točk; 6, Franc Fakin (Postojna) 335 točk; 7. Le a Pučko (Izola) od 400 možnih 331 točk. DESET DRUŽIN NA TEKMOVANJU Na občinskem tekmovanju z zračno puško za »Zlato puščico«, ki je bilo prejšnjo nedeljo v Postojni, je nastopilo kar 10 strelskih družin s področja celotne postojnske občine. Tekmovali so ekipno in posamezno, rezultati pa so naslednji: Ekipno: 1. SD Borec 1237 krogov, 2. SD Center 1220 krogov, 3. SD Gozdar 1174 krogov. Posamezno: 1. inž. A. Krivec 269 krogov, 2. J. Djusič 259 krogov, 3. S. Gerželj 257 krogov. V nadaljnja tekmovanja za »Zlato puščico« v okrajnem merilu se je kvalificiralo 15 članov in članic. M. A. saj na točko z Rudarjem na njegovem igrišču res ni nihče računal. Vse kaže, da misli Izola nadaljevati z jesenskimi presenečenji in da bo tudi spomladi prav favoritom mešala račune. V nedeljo igra Izola na svojem igrišču z Ljubljano. Obeta se zanimiva borba, saj je Ljubljana z nedeljsko zmago nad Krimom dokazala, da je v odlični formi. V primeru zmage se bo Izola verjetno uvrstila na četrto mesto: Lestvica: Rudar 12 9 2 1 35:16 20 Branik 12 9 1 2 40:13 19 Maribor 12 7 4 1 26:16 18 Ljubljana 12 5 3 4 21:19 13 Kladivar 12 5 3 4 25:25 13 Izola 12 4 5 3 17:18 13 Grafičar 12 3 5 4 19:24 11 Sobota 12 5 1 6 46:38 11 Krim 12 5 1 6 21:19 11 Triglav 12 3 3 6 19:24 9 Jesenice 12 1 1 10 13:43 3 Slovan 12 a 3 9 11:37 3 Postojnsko planinsko društvo ima dve planinski koči, in sicer na Nanosu in pionirsko planinsko kočo na Pečni rebri pri Postojni. Kočo na Pečni rebri so zgradili pred dvema letoma, 'lani pa so jo s pomočjo okrajne pošte v Postojni, podjetij Elektro Sežana, Radiomehanika in Gozdno gospodarstvo ter s sodelovanjem pripadnikov JLA elektrificirali. Lani je društvo priredilo planinski tabor na Nanosu v počastitev N. Gorica 12 11 Postojna 12 9 Tabor Koper Sidro Primorje Tolmin 12 7 12 7 12 6 12 6 11 4 12 4 12 3 12 3 12 2 1 0 62:15 23 2 1 43:9 20 1 4 31:25 15 1 4 27:30 15 2 4 27:13 14 2 4 31:23 14 4 3 33:23 12 1 7 20:29 .9 1 8 17:30 7 1 8 19:41 7 1 9 28:46 5 1 10 12:66 1 Anhovo Branik Adria Rudar II. Bistrica 11 0 V prihodnjem kolu pa bodo na sporedu tale srečanja: v Postojni Postojna—Ilirska Bistrica, v Mir-nu Adria—Primorje, v Sežani Tabor—Anhovo, v Novi Gorici Nova Gorica—Branik, v Idriji Rudar— Koper in v Piranu Sidro—Tolmin. Q errp^i f |j Odred »Kraških vihamikov« iz Postojne je najstarejša taborniška enota v Slovenskem Primor-ju, ki jo je pred dobrim desetletjem ustanovila skupina navdušenih postojnskih tabornikov z Rudijem Honom in Dragom Jordanom na čelu. Strani kronike »Kraških viharnikov« so odtlej dalje živo in barvano opisane. To so nogometaM postojnsice gimnazije — primorski srednješolski prvaki v nogometu. V počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ bo v Postojni velik srednješolski nogometni turnir. Na njem bodo sodelovala številna nogometna moštva Primorske in dve enaj-storici ljubljanskih dijakov. Starosta odreda »Kraških viharnikov« Aleksander Zupane, ki so ga za zasluge pri razvoju tabor-ništva na Postojnskem odlikovali z zlato značko, sprejema čestitke ob proglasitvi organizacije za Partizanski odred. 10. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji, V minulem letu so bili delavni tudi odseki. Tako so člani mar-kacijskega odseka obnovili markacije vseh planinskih poti na področju dejavnosti društva, ki je tudi poskrbelo za ureditev podaljška planinske transverzale mimo koče Mladika na Pečni rebri na Sveto Trojico, Vremščico do Škocjanskih jam. Lani so se v društvo vključili Začetnim uspehom so sledile težave pa spet radost in veselje, potovanja, taborjenja, neprestana borba za nove oblike in vsebino taborniškega življenja ter dela. In v tej nemirni, marljivi in delavni sredini se je leto za letom klenil kolektiv. Spočetka šibak, številčno ozek, danes močan kolektiv, prevzet s tovarištvom, moralo in zgledno voljo do dela. Poznavalci taborništva pripovedujejo, da so »Kraški viharni-ki«, koderkoli so potovali, taborili in delali, s svojo skromnostjo, živahnostjo in taborniško izurjenostjo vselej in povsod navduševali ljudi. Propagirali so taborništvo, pri tem pa vzgajali tudi sami sebe. V svoje vrste so bili vselej voljni sprejeti vsakogar. Otroke, delavce, dijake, njihove starše, pripadnike JLA, prosvetne delavce, kmečko mladino in ostale. Danes jih je že 234, organizacija pa še nadalje raste, se organizacijsko. krepi in v svoje delo kritično vnaša nove oblike dela, zabavnega, vzgojnega, strokovno taborniškega, kulturnega in teles-no-vzgojnega. Po vsem tem nas vesela vest, ki je prišla prejšnjo nedeljo iz Ljubljane, pravzaprav ni presenetila. Tam so na 8. letni skupščini Zveze tabornikov Slovenije izrekali taborniškim organizaci- Mladi udeleženci visokogorskega smučarskega tečaja, ki ga je na Nanosu priredilo postojnsko planinsko društvo tudi smučarji, od katerih se jih je nekaj udeležilo smučarske ocenjevalne vožnje pod Storžičem in so zasedli četrto do šestega mesta. V marcu so organizirali med-društvene tekme v teku s sodelovanjem pripadnikov JLA. Čeprav letos niso bile snežne razmere najboljše, je le uspelo organizirati smučarski visokogorski začetniški in nadaljevalni tečaj na Nanosu, ki je zelo dobro uspel. Pred letošnjo zimo pa so začeli graditi novo smučarsko progo -na Pečni rebri nad Postojno, Z dograditvijo te proge bodo že pii-hodnjo zimo imeli postojnski smučarji res lepe možnosti za gojitev tega zimskega športa, ki nudi obilo zdravega in veselega razvedrila. Na nanoških skalah sta bila v preteklem letu dva plezalna tečaja za mladince in pionirje. Mladinski odsek društva je med drugim priredil tečaj za orientacijo na terenu. Planinsko društvo v Postojni šteje danes 330 članov, med katerimi je 97 mladincev in 70 pionirjev. Društvo je lani piiredilo več enodnevnih izletov na Javor-nik, Sveto Trojico, Nanos, Škoc-jan pri Rakeku, na Slavnik, desetdnevno taborjenje v Krnici itd. To je le nekaj skromnih podatkov o" delu članov postojnskega planinskega društva v minulem letu, na nedavnem občnem zboru pa so sklenili, da bodo letos še bolj razširili svojo dejavnost. jam pohvale in priznanja. Postojnskemu odredu so izročili najvišje odlikovanje ZTS, proglasili so ga za »Partizanski taborniški odred«. V kroniki »Kraških viharnikov« smo prelistali še nekaj strani in tam opazili tudi tele besede, zapisane pred letom dni z okorno roko mladega tabornika: »V srcih nas vseh mora biti ena sama želja in cilj, to je da postane OKV v letu 1959 nosilec častnega naslova Partizanski odred.« Mlademu taborniku in številnim njegovim vrstnikom v »Partizanskem odredu Kraških viharnikov« se je sedaj želja izpolnila. Visoko priznanje eni najmarlji-vejših društvenih organizacij v Pivški kotlini pa je nedvomno vzradostilo tudi ostale ljudi, ki so bili s taborniki doslej le posredno povezani. In prav zato, ker vemo za vlogo, ki so jo »Kraški viharniki« odigrali v vzgoji naše mladine, se pridružujemo številnim čestitkam z željo, da bi pod praporom Partizanskega odreda tudi v bodoče nadaljevali in še poglabljali v vrstah mladine tovarištvo, medsebojno spoštovanje, ljubezen do dela, do bližnjega in do skupnosti. M. A. Konstituirano novó vodstvo OKRAJNE STRELSKE ZVEZE V nedeljo, 15. marca, je bila po končanem okrajnem strelskem tekmovanju za »Zlato puščico« jseja novoizvoljenega okrajnega strelskega foruma. Za predsednika novega odbora Okrajne strelske zveze so izvolili podpolkovnika JLA Dušana Kneževiča, šefa Vojnega odseka Koper, za podpredsednika ,pa podpolkovnika LM Draga Čihaka ter še petčlanski sekretariat. 21. in 22. marca v sežani MEDREPUBLIŠKO SREČANJE TELOVADCEV V Sežani so v polnem teku priprave za sprejem mladinskih re-prezentanc Partizana Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Srečanje bo v telovadnem domu v soboto, 21. marca, ob 20. uri in v nedeljo, 22. marca, ob 10. uri. Dočim je sobotna prireditev namenjena domačinom, bodo nedeljskemu srečanju prisostvovali predvsem zunanji gostje. Reprezentanci Slovenije ter Bosne in Hercegovine se bosta pomerili v orodni in talni telovadbi. S tem bo Sežana že drugič prizorišče medrepubliških srečanj v telovadnih disciplinah. Vsem je namreč še v živem spominu srečanje med reprezentancama Slovenije in Srbije pred dvema letoma. Zato ni čudno, da vlada za sobotno in nedeljsko prireditev veliko zanimanje v vrstah društev Partizan in med vsemi ljubitelji telesne vzgoje. -er Zemlja tehta šest kilogramov manj — tako pravijo, ker je zdaj še ameriška raketa ponesla toliko težak satelit v vesolje in ga defi-nitivno iztrgala zemeljski težnosti. Na sliki je raketi »Pioneer IV«, ki je ponesla satelit v vesolje SPUTNIKOVE ZNAMK" Sputnilcom, umetnim satelitom, je SZ postavila dostojen spomenik tudi v lilateliji. Izdala je doslej osem znamk, ki predstavljajo Sputnike 1. 2 ;n 3. Mimo njih še poseben poštni žig. Počastile so Sputnikovo zmago nad vsemirjem tudi nekatere ostale ljudske demokracije. Poleg Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Vzhodne Nemčije in Romunije še Severna Koreja in Kitajska. Znamke vzbujajo upravičeno pozornost med zbiratelji po vsem svetu. FERNANDELOV ZOB Srečo je treba imeti kot n. pr, znani francoski komik Fernandel, čigar sliko smo objavili v prejšnji številki našega tednika. Pred nekaj mese-seci mu je zobozdravnik moral izdreti razboljenl zob. Nekaj tednov kasneje je Fernandel prejel od zobozdravnika pismo. Namesto računa je našel v njem šop bankovcev s sporočilom: »Vaš zob sem prodal fieki Vaši oboževalki. Nosila ga bo kot amulet. Od zneska sem si odštel honorar, ostanek prilagam-« jj*^ ' ^n a ;f.„ d* ^ Skoraj bi tako lahko nnz.vali londonsko radijsko oddajno postajo BBC oz. Blbisi, kot jo svet; izgovarja. Svoje obširne programe oddaja za Evropo in ostali svet v 40 jezikih. Istočasno šest programov v šestih različnih jezikih. Samo za domačo deželo oddaja letno 11.000 ur, še posebej za inozemstvo ipa 30.003 ur. Njena centrala je takoimenovani Bush Jlouse, razmeščena pa je skupno v G3 poslopjih širom po velikem Londonu. Uslužbencev .ma 15.000. V kratkem bo dogotovljcna Do zanimivega posnetka so prišli nedavno fotoreporter-ji v japonskem zunanjem ministrstvu, ko je ministra Aiichira Fudjijamo obiskal vodja in predsednik največje japonske nacionalistične stranke Bin Akao. Ta je ministru izročil peticijo svoje stranke o nekih zunanjepolitičnih pogledih. Med. sestankom pa je gost nenadoma planil na ministra in se ga lotil s pestmi. Prisotni sodelavci Fudji-jame so seveda talcoj posredovali in ga rešili nasilnega gosta. Ves potek so prisotni novinarji posneli na film.ski trak in gornja slika kaže tri prizore iz nepričakovanega spopada tudi njena nova televizijska' postaja, ki bo baje najvetjt televizijsko središče v Evropi in menda najmodernejšo na svetu. Tako obetajo. Zdaj 0d-daja njena televizijska postaja tedensko okrog 50 ur in zajemal i)S odstotkov Britanskega otočja. EVA PERON — IZGINILA Tri leta jo že iščejo. Točneje: iščejo njeno truplo. Za ž|. vi h dni je Eva, žena tedanjega argentinskega diktatorja, pol-kovnlka Juana Perona, slovel» kot lepotica, kot duhovna voditeljica Argentine, kot man ubogih i.'