Ertotrta fronta driavnega uradništva v Slovemji. (Občni zbor Zveze državnih nameSčencev v Sloveniji.) Zveza bo kmalu imela 10.000 članov. — Zastopane so v njej vse stroke državnega uradništva. — Solidaren nastop treh najjačjih organizaclj Zveze: UJU, poStne organizacije in sekcije finantne kontrole. — Spomenlca leh treh organizacij. — Bodočnost leži v Skupnem delu In kooperaclji z organizacijo drugih Javnih nameščencev in enakimi razredftimi organizacijami. V nedeljo 25. septembra se je vr&il v Ljubljani v Mestnem domu izr. občni zbor »Zveze državnih nameščencev«, ki mu je prisostvovalo mnogo delegatov, a članstva je bilo z ozirom na veliko število v Ljubljani uslužbenega državnega uradništva zelo ma< lo. Vsega skupaj je bilo na občnem zboru prisotnih z delegati vred 250—300 ljudi. Letos se je prvič opazilo na tem občnem zboru tudi večje število učiteljev. Predsednik g. Paternioster otvori ob KIO. občni zbor s pozdravom na na* vzoče delcgate in članstvo. Posebcj pa je pozdravil navzočega tajnika Saveza držav* nih činovnika v Beogradu g. dr. Djorde« v i č a in riarodnega poslanca g. dr. Kra< m a r j a. V svojem predsediiiiškem poročjlu omenja predsednik, da je bilo delovanje odbora v letošnjem letu zelo uspešno v pri* dobivanju novih članov. Organizacija jc narastla od 2323 na 9300 članov. Zasluga Zveze je tudi prevod kronskih upokojeru cev v dinarske. Zveza je dobila letos od mestne ob^jne ljitbljanske stavbno par* celo v Gajevi ulici, ki jo bb uporabila za postavitev Uradniškegn doma., Nadalje omenja g. \predsednik r tudi mednarodni uradniški kongres v Niirnbergu, kamor je poslala Zveza svoje delegate, nakar da besedo delegatu oentralnega Saveza dr; žavnih činovnika v Beogradu. Govor centralnega tajnika Oin. Sav. Dr. Ł)ordev,ič se zahvali za po= zdrav, čestita Zvezi na tolikem uspehu in konstatira, da imamo Slovendi smisel za organizacijo. V svojem poročilu povdarja uvodoma, da obstojata danes za državno uradništvo dve pereči Vprašanji. Prvo je revizija uradniškega zakona in razvrstilne uredbe, *a drugo ukiiiitev stanovanjskega ¦zakona. K prvemu • vprašanju' , povdalrja, naj bi se revizija izvršila, ampak v korist uradništva in ne v njegovo škodo. V ko= misiji za revizdjo ima centralni savez tudi svojega zastopnika. Delo komisije se je omejevalo do zadnjega časa na zbiranje materijala, sedaj se pa še dela na reviziji zakona, ki zasleduje dve tendenci, ,in si* cer a) Finančni karakter te revizije je zni* žati državne izdatke, b) moralnospravni karakter te revizije pa zahteva pravičnejšo in praktičnejio razvnsiitev i d^žlavnega uradništva, ki se mu bode pa še slabše go« dilo kot do sedaj, če bi se dalo prednost prvi točki. Člani komisije za revizijo trdi* jo, da je namen revizije uradniškega za* kona ta, da se odstranijo nedostatki zakona in razvrstilne uredbe ter popravijo določ= be glede kategorij. Po novem načrtu naj bi odgovarjala 1. grupa II. kat. 4. grupi I. kat., a I. grupa III. kat. pa 2. grupi II. kat. Casopisne vesti zadnjega časa po njego« vem mnenju ne odgovarjajo resnici. Ko= misija dela tajno (in to je ravno slabo, op. ured.) in rti mogoče izvedeti kakšne bodo spremembe, toda z resno voljo, pomagati uradništvu, bi lahko mnogo naredila. K vprašanju ukiriitve stanovainjskega zakona pripominja, da bo v sredini oktobra sklicana v ministrstvu za socialno politiko konferenca zastopnikov vseh or= ganizacij. Kakšen bo uspeh se ne ve, vse> kakor pa bo po njegovem mnenju prečans ski minister za socialno politiko imel več smisla za to vprašanje kot kak srbski, kei je v naših krajih stanovanjsko vprašanje bolj pereče nego v Srbiji. Ako nam država ne daje zadostne stanarine, naj nas vsaj zaščiti. Najbolje pa bi bilo rešeno to vprašanje, če bi se gradile za uradništvo stano* vanjske hiše, kajti težak bode položaj za uradništvo, če bode stanovanjski zakon ukinjen. Za njim je govoril g. dr. Kramar, ki je podal še nekaj pojasnil k izvajanjem g.' dr. Ł)ordeviča. Po njegovih informacijah bazira sedanji projckt uradniškega zakona na prejšnjem; gre le za poskus izboljšati gotove grupe uradndštva. Položajna plača vseh kategorij naj bi se zvišala — a isto* časno znižale draginjske doklade, kajti iz* datki države se ne smejo s to revizijo prav nič povečati. Predvidene pa so s tem v zveza ftove redukcije uradništva. Izboljša* nje zakona naj bi šlo tudi za tem, da se omogoči tudi prestop iz ene kategorije v drugo, kar jc bilo dosedaj nemogoče in zato ni nič čudnega, če je bil marsikdo mnenja, da je škoda za prejšnje uradniške razrede. V novem projektu je ostal sistem kategorij in grup, ker pa ne sme efekt re» formc obtežiti državne blagajne, je mo= igoče, da bodo na korist višjih kategorij trpele nižje. Za učiteljstvo in politično uradništvo je predvideno celo poslabšanje doscdanjega stanja. K vprašanju stanovanjskega zakiona pripomjnja, da ,v f3eogradu prevliaduje mnenje, da bi bilo najboljše stanovanjski zakon ukiniti, ker bi bila potem radi večje konkurence stanovanja cenejša. Vsekakor pa je računati s tem, da s 1. novembrom zakon ne bo obstojal v dosedanjem. obse« gu. Ob sklepu svojih besed pa poziva dr« žavno uradništvo, naj dobro pazi, da v re* vizijo uradniškega zakona ne dobi nečesa, s čcmcr bode šc manj zadovoljno nego z dosedanjim zakonom. Tajniško poročilo. Za tem je podal g. B e k š tajniško pos ročilo, ki v njem poroča o dosedanjem dclu v organizaciji, ki je šlo za tem, pridobiti Zvezi kolikor mogoče več članstva. To delo bo dokončano šele tedaj, ko bodo v Zvezi včlanjeni vsi državni nastavljenci. Letošnje leto je prineslo v tem pogledu Zvezi precejšnjih uspehov in le šestero udruženj stoji šc izven Zveze, in to so: Udruženje visokošolskih nameščencev, in» ženirjev in arhitektov, giedaliških igralcev, carinskih uradnikov, policijskih uslužben« cev in Zveza državnih služiteljev. S časom pa bodo tudi ta udruženja uvidela, da je za skupiTO stvar najbolje, če pristopijo k Zvezi. Nadalje omenja tajnik krivice, stors jene uradništvu s finančnim zakonom. Vse ugodnosti razun zdravljenja v III. razredu v bolnicah, so ukinjene, zato bo. treba mu sliti na obvezno bolniško zavarovanje. Po« treba po zgraditvi lastnega doma je vedno večja, zato se je ustanovila Gradbena zas druga. Za revizijo uradniškega zakona je zbrala Zveza zahteve vseh strokovnih ors ganizacij. Elaborat, ki ga je izdal g. dr. Stegenšek, je Zveza poslala v Beo« grad komisiji za revizijo uradniškega zakona, kot svoj predlog. Zveza je tudi po« sredovala med zagrebškim in beograjskim Savezom državnih činovnika, med kateri« ma je bil naposled dosežen sporazum. (Jlavni savez v Beogradu ima mnogo zaslu.J, da so se vendarle začeli izplačevati zaostanki iz partije 55. Blagajniško poročilo. Tajniškemu poročilu )je sledflo bla^ gajniško, iz katerega je razvidno, da je imela Zveza v pretečenem letu 53.461 D,in dohodkov in 41.048 Din izdatkov. Blagaj* nik je podal tudi detajlni obračun in bi; lanco ter številčni pregled vseh v Zvezi or-ganiziranih strokovnih organizacij, od ka« terih je najmočnejša UJU. Izstopili sta te* kom leta le dve manjši skupini z 51 člani. Pregledovalci računov ,izjavljajo,; da so ob reviziji knjig našli vse v redu in predlagajo absolutorij., (Sprejeto). Debata. K debati o poročilu se prijavi kot prvi g. Martinšek, zastopnik poštnih nižjih uslužbencev, ki kritizira postopanje Zveze, ker ni ničesar storila proti čl. 306. fin. zas kona. Enako ni tudi Glavni savez ukrenil ničesar, ker pač v njem ni zastopnikov niž= jih uslužbencev. Zato apelira na zastopnika Saveza, da isti vsaj sedaj dehije na to, da se čl. 306. fin. zakona ukine. Nadalje omenja, da je imel strokovni svet, ki bi se moral sestati vsaj vsake 2 do 3 mesece, v vsem letu le .eno sejo. Dotak= ne se tudi stanovanjskega zakona, ki naj se podaljša — ker po njegovem mnenju bode edino to v korist državnega uradni^ štva. Predlaga, naj bi se na zboru sprejela resolucija, ki bi zahtevala ukinitev čl. 306. fin. zakona in podaljšanje stanovanjskega zakona. Dr. D o r d e v i č poda nekaj pojasnil k tajniškemu poročilu, 'sklepom strokov« nega sveta glede vplačevanja članarine Glavnemu savezu in pa k delu Zveze za popravo uradniškega zakona pri reviziji. K izvajanjem dr. Kramarja <pripomi* nja, da se mu ne zdijo zadosti strokovnja« ška in omenja, da je revizija zakona vsa še v pripravljalni etapi. Nadalje omenja tudi zagrebški Savez, ki je sedaj v stalni zvezi z beograjskim Glavnim savezom. Na izvajanja g. M a r = tinška prizna, da je čl. 306. fin. zakona neuspeh Saveza, a temu nasproti je tudi precejšnje število uspehov, med temi tudi prevod kronskih upokojencev na dinarske plače. K bcsedi se je oglasil tudi častni pred« sednik Zveze g. L i 11 e g , ki omenja revi« zijo uradniškega zakona. Gospodarska kriza v naši državi je po njegovem mnenju le zato tako akutna, ker državni name* ščenci, ki tvorijo srednji sloj v našem na« rodu in pa nižji sloji nimajo zadostnih denarnih sredstev za konzumiranje. Temu mnenju pa oporeka g. dr. Dordevič, ki povdarja, da je v naši državi 80% kmetijs skega ljudstva. G. Lilleg konča svoja izvajanja s pozivom na Savez, naj se isti zavzame za nižje uradništvo in upokos jence. Tov. D i m n i k obsoja predvsem metode, ki so v naši državi običajne pri spre« jemanju raznih odredb in zakonov. Radi slabega postopanja pri sestavljanju zako* nov in odredb smo z novimi zakoni vcdno nezadovoljni. Povdarja spremembe, ki so z revizijo uradniškega zakona predvidene in očita Glavnemu savezu, da postopa ravno tako tajno kot razne komisije za re= vizijo in ga poziva, naj v bodoče bolje in* formira svoje članstvo. Organični pred= stavniki si ne smejo osvajati nedemokra^ tičnih in tajnih metod vlade. G. Čampa konstatira, .da je od vseh Ijubljanskih dnevnikov zastopan samo »Slov. Narod« na zboru. Pred volitvami se stranke zanimajo za državne uslužbence, po volitvah pa ne pošljejo niti novinarjev, da bi se seznanili z našimi težnjami. Nada« lje konstatira pičlo udeležbo članstva, ki mu očita, da je stanovsko nezavedno, ker niti svojih zborovanj ne poseča. Tov. Š e s t a n iz Ptuja odgovarja g. dr. Dordeviču in trdi, da je gospodarska kriza nastala radi tega, ker ni pri nas rešeno vprašanje državnega aparata. ;Uradništvo je temelj državc in tega se naši zakono* dajci ne zavedajo. — Nadalje povdarja, da bi bili naši neuspehi veliko manjši, če bi se delalo na tem, da bi sc stanovska zavest in enotna stanovska ideologija državnega uradništva bolj poglobila. Organizirati je treba vse državne uslužbence, a danes imamo še cele pokrajine brez vsake orga« nizacije državnih uslužbencev. (n. ,pr. Sr= bija). Če pa spravimo vse državno usluž* benstvo v Savez, potem ne bo več neuspe« hov, nego samo uspehi. Predsednik g. P. a t.e rnostdi vd-J vrača nekatere očitke, ki so padli napram Zvezi in pove v kratkem kakšen je delo? krog Zveze tcr povdarja, da je ista, kakor tudi Glavni savez v Beogradu, naredila svojo dolžnost. — Nato odredi petminutni odmor za sestavo kandidatne liste. Po odmoru otvori predsednik zboro^ vanje ter pozove delegate, da vlože v zmis slu pravil kandidatno lisfro za novi odbor. "K besedi sc oglasi tov. Dimnik, ki je bil v tem oziru pooblaščen od vsch včlanjenih organizacij, ne samo od treh?, da vloži listo, na katero so se sporazumele vse včlanjene organizacije. Tov. I v a n Dimnik je bil poobla* ščen od spodaj navedenih organizacij, da poda v njihovem imenu sledečo SPOMENICO, ki so jo kot pr.ogramatično izjavo sestavili predstavniki teh organizacij in se glasi: Pod= pisane organizacije: Udruženje jugosloven= skega učiteljstva — PoverjeništviO Ljublja= na, Oblastna organizacija pošt., telegraf. in telef. uslužbencev v Ljubljani kot zastop= nica Društva ptt. uradnikov v Ljubljani in Osrednjega društva nižjih poštriih in brzo* javnih uslužbencev v Ljubljani in Sekcija Saveza finančne kontrole v Ljubljani, so sklenile predložiti izrednemu iobčnemu zbo= ru Zveze državnih nameščencev za Slovc nijo v Ljubljani dne 25. septembra 1925 nas slednjo spomenioo: Stališče glede volritev novega odbora. Zveza državnih nameščencev za Sloves nijo se mora v vsakem pogledu zavedati, da je centralna organizacija vseh državnih iia= meščencev v Sloveniji. Kot taki ji mora biti geslo: enotnost, solidarnost, celina. Državni uslužbenci poedinih strok se morajo organis zirati v svojih strokovriih udruženjih, ta udruženja pa kot zastopnice posameznih strok in resortov v močno in edinstveno Zvezo. Na žalost pa seznam pri Zvezi včlanje^ nih društev (glej »Naš glas« štev. 21. od 31. julija 1927) še ne kaže slike enotne stanov* ske razredne zavednosti. V Sloveniji je naj= manj 50 organizacij državnih uslužbencev. 2e samo to dejstvo izpričuje, da slovenski državni uslužbenci ne razumevajo pravilno pomena in principa organizacije. Do lastne organizacije so upravičene le samostojne stroke (železnica, pošta, prosvetno osobje, finančna stroka, politična uprava itd.). Po tem principu bi se lahko združilo več sorod= nih društev v eno samo orgariizacijo, ki bi bila močnejša in enotnejša. Cilj Zveze n'e sme biti, združiti 40 organizacij z 12.000 čla« ni, nego 20 organizacij z 10.000 člani. Po našem mnenju je prejšnja O. Z. Kirala baš na tem, ker je združevala samo majhne -organizacije. Ne odrekamo zastop^ nikom teh organizacij dobre 'volje in zmož* nosti, toda majhne organizacije nimajo in ne morejo imeti tistega upogleda, razmaha in velikopoteznosti, kakor velike organiza= cije. Zato so' jamstvo za veliko in močno Zvezo samo velike in močne strokovne 'or= ganizacije. Najmočnejše tri, danes v Zvezi včla^ njene organizacije, so udruženje učiteljstva, poštna organizacija in finančna kontrola. Te tri organizacije imajo 4419 članov, kar tvori 58 % vsega članstva Zveze. Iz tega tos rej sledi, da tvori vseh iostalih 27 organiza^ cij samo 42% vsega članstva Zveze. Poleg moralne osnove, ki jo dajejo te organizacije Zvezi, je zlasti občutna za nje članarina. Večina teh organizacij plačuje prispevek po 1 Din mesečno za Zvezo iz lastne blagajne. Tu pa gredo na mesec zneski, kakršnih ne utrpe majhne organizacije niti na leto. Ime= novane tri organizacije plačujejo v Zvezino blagajno 4419 Din na mesec ali 53.028 Din na leto, to je povprečno po 1473 Din na me> sec ali 17.676 Din na leto. Ostalih 27 orga« nizacij plačuje Zvezi članarine 3198 Din na mesec ali 38.376 Din na leto. To je povpreč^ no vsaka organizacija po 119 Din na mesec ali 1421 Din na leto. Iz teh številk sledi, da bi bile imeno= vane tri organizacije upravičene zahtevati, da se preosnuje Zveza na pravičnejši pod« lagi. Res je, da imajo te organizacije 91 delegatov, dočim ima vseh ostalih 27 organi^ zacij samo 79 delegatov, kar znači razmerje 54 :46 napram članstvu v razmerju 58 :42. Ima pa 3 odborniška mesta, kar dovede do razmerja 15 : 85. Ni nam pa do kake majorizacije v Zves zi, nego nam je izključno na tem, da doves demo našo centralno organizacijo državnih nameščencev v Sloveniji do tiste pozicije, na kateri mora tako velika in resna organi* zacija biti če hoče sprovesti tiste naloge in cilje, ki j.h članstvo od nje pričakuje. Naša zahteva gre za enkrat samo za tem, da po= kažemo na zunaj že pri sestaVi odbora do« ločeni sistem, da damo zastopstvo ne toliko poedinim organizacijam, ki jih je vsaj tri« krat preveč, nego poedinim strokam, ki so se združ;lc v tej Žvezi na osnovi skupne borbe za skupno izboljšanje stanja državnih uslužbencev. Na osnovi izloženih dejstev si podpisa« ne organizacjje predstavljajo, da naj bi se konstituiral odbor po naslednjih smernicah: 1. Prosveta: (Udruženje jugoslov. uči= teljstva z 2155, Društvo učiteljev meščans skih šol z 200, Profesorsko društvo z 250, skupno z 2605 člani) — 3 odbornike. 2. Pošta: (Društvo ptt. uradnikov s 710, Osrednjc društvo nižjih poštnih in brzojav« nih uslužbencev s 706, Maturantsko društvo poštnih in brzojavnih uradnikov, podružrii« ca Ljubljana s 143, Društv.o prometnih poštnih uradnikov s 27, Društvo konceptnih in tehničnih poštnih uradnikov s 17, skupno 1603 člani) — 3 odbornike. 3. Financa: (Sekcija Saveza finančne kontrole z 850, Udruženje porezkih činov« nika z 270, Društvo finančnih konceptnih uradnikov z 59, Dmštvo davčnih izvršcvalcev z 58, Udruženje monopolskih činovnika s 14, skupno z 1251 člani) — 3 odbornike. 4. Računska in pisarniška služba: (Dru^ štvo državnih pisarniških uradnikov s 160, Društva državnih rač. in blag. uradnikov s 141, Društvo državriih upravnih uradnikov zdravstvenih in skrbstvenih zavodov s 26, skupno s 327 člani) — 2 odbornika. 5. Sodnija: (Društvo kaznilniškega in jetniškega nadzorov. osobja s 328, Društvo zemljeknjižnih uradnikov s 115, Društvo sodnih poduradriikov in slug s 65, Društvo kaznilniških in jetniških uradnikov Mari^ bor s 14, skupno s 522 člani) — 2 odbor* nika. 6. Politična uprava in resorti ki spa* dajo v kompetenco velikega župana: (Dru= štvo konceptnih uradnikov politične uprave s 109, Društvo kmetijskih strokovnjakov s 70, Udruženjc jugoslov. geodetov z 52, Ju* goslov. vcterinarsko udruženje s 35, Dru« štvo okr. domenskih gozdarjev s 30, Dru= štvo cestnih in rečnih mojstrov s 27, skups no s 323 člani) — 2 odbornika. 7. Upokojenci: (vse vrste upokojencev z 998 števnimi oziroma s 486 plačujočimi člani) — 1 odbornika. Na ta način se razdeli 16 odborriiških mest. Ostala 4 mesta naj bi zasedli stro= kovnjakijpravniki, event. naj bi dobilo ka= ko mesto še katero od gornjih društev, ki bi reflektiralo bodisi z ozirom na svoje članstvo, bodisi z ozirom na posebnost njegove stroke, še na kakega odbornika. (Druge oddelke spomenioe, ki govore o stiiliščn napram javnosti, centr. čin. Savezu in Zvezi glede delovnega programa, prine« ^emo zaradi pomanjkanja prostora v pri« hodnji številki). LISTA NOVEGA ODBORA. Na temelju pooblastila sestanka, na katerega so bile povabljene vse včlanje* ne organizacije, je predložil tov. I v. D i m s ndk sledečo listo, ki je bila sprejeta od občnega zbora: A. Člani odbora: I. Prosveta: 1. Skulj Andrej, pov. UJU, 2. Primožič Ludvik, st. uč., 3. Hočevar Kuno, gimn. ravn. II. Pošta: 4. Čampa Joško, 5. Zupanec Ivan, 6. Gruden Maitin. III. Finance: 7. Kalašič Lovro, 8. Bekš joža, 9. Pirc Josip, 10. Ilovar Ivan. IV. Pravosodje: 11. Franetič Anton, 12. Pe« trovčič Franc. V. Politična uprava: 13. dr. Ferjančič Josip, 14. Velikonja Narte, 15. Rus Ignacij. VI. Upokojence: 16. Svetek Anton. VII. Brez opredelitve: 17. Paterno* ster Ivan, 18. Matjašič Mirko, 19. dr. Ste= genšek Fran, 20. Slavec Ivan. B. Namestniki: 1. Ozimič Dinko, 2. Tamkej Fran, 3. Zupan Josip, 4. Beguš Jo= ško, 5. Rainer Josip. C. Računski pregledovalci: 1. Rostan Ivan, 2. Grum Rada, 3. Martinšek Fram. Č. Namestniki: 1. Jan Janko, 2. Bus« bach Alfred, 3. Čeh Joso. K temu je bil sprejet še dodatni pred* log, da naj se vabijo k sejam tudli v važ* nejših slučajih predstavniki okrožnih šku* pin. Nato je predlagal tajnik g. Joža Bekš sledeče: Izredni občni zbor »Zveze državnih na* meščencev za Slovenijo«, ki se je vršil v Ljubljarii dne 25. septembra 1927 in na ka= terem je bilo zastopanih 39 organizacij z 9200 člani, je soglasno odobril naslednjo resolucijo: Kraljevska vlada posvečaj vso svojo skrb in pažnjo na to, da dvigne v najkrajšem času aktivne in upokojene državne na= meščence na socialni in moralrii nivo pred vojne dobe, kakor se je to po veliki večini posrečilo že vsem v drugim državam, pa najsi so izšle iz svetovne vojne kot zmago* valke ali kot poraženke. V dosego tega cilja veljaj: 1. Po členu 234. zakona o cdvilnih urad« nikih in ostalih državnih uslužbencih za^ jamčena, toda z zakonom od 25. julija 1926 (Služb. Nov.« br. 172 pril. XLVIII. z dne 31. julija 1926) ponovno odvzeta stalnost V službi naj se brez odloga zopet vzpostavi. 2. Prejemki aktivnih in upokojenih dr« žavnih nameščencev naj se dokončno regu« lirajo na način, ki bo uspešno paraliziral draginjo. 3. Državnim nameščencem in upoko« jencem jc od 1. novembra 1927 dalje zago« toviti stanovanjsko zaščito, vendar tako, du ne bodo več miloščinarji hišnih lastnikcv in da postancjo slednji kot enakovredni državljani zopct posestniki lastnine, ki jim pripada po členu 37. Vidovdanske ustave. 4. Ker sta pod točkami 2. in 3. označe* na gospodarska problema v najtesnejši medsebojni zvczi, naj , kraijevska vlada nujne rešitve ne razdruži, marveč ju smatraj ya enoten in skupni problem. 5. Apeliramo na »Glavnii Savez držav* nih činovnika i ostalih službenika«, da da ob poglobitvi organizačnih sil našim zahte= vam z legalno borbo na znotraj in na zunaj potrebnega povdarka ter jtim pripomore do skorajšnje realizacije. Posebno skrb naj obrača, da se čimprej ukine čl. 306. fin. zak. V Ljubljani, dnc 25. septembra 1927. Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. S tcm je bil zaključen izredni občni zbor. V. M. Spioine vesti. ZA DELOVNO ŠOLO. »Ped. krožek v Mariboru in »Odsek po» verjeništva UJU za reformo osnovne šole« organizirata dne 8., 9. in 10. oktobra v veliki kazinski dvorani (gledališče) v Mariboru trodnevno razpravljanje o delovni šoli. Glavna naloga prircditve bo razmotrivanje problema, kako najti pot k delovni šoli, ka= ko jo organizirati. Brez teoretiziranja bi naj bile to zidanjc nove šole na dosedanjih izkušnjah učiteljev praktikov, ki so v tej ali oni obliki že poskušaH realizirati delovno šolo ter ji dati svojo smer v skladu z otro= ško duševnostjo, lastno individualnostjo in potrebami okolice, kateri je šola namenjena. Dnc 8. oktobra se vrši po zborovanju učiteljskega društva za mariborsko okolico kolektivni ogled fazstave, ki jo prircdi gosp. Ernest Vranc in ki nudi pregled enoletnega uela v VI. razredu na osnovni šoli v Stu« dencih pri Mariboru v smeri delovne šole. Obenem razstavita tov. Bogdan Jurančič in Xarel Doberšek svoje gradivo, ki sta ga na* brala pri proučevanju okolice, v kateri živi otrok njunih šol. Prvi pokaže, kake so go= spodarske, socialne in kulturne prilike kra* ja, v katerem deluje, ta da trdno podlago za vse delo v šoli, ki mora zrasti iz potreb šolske okolice. Drugi pa jasno naslika, kako vplivajo razmere okolice na telesni in du= ševni razvoj otroka, ki ga mora učitclj do dobra poznati. Vsi trije razstavljalci tolma* čijo posebej razstavljeno delo in gradivo. V nedeljo, dne 9. oktobra se vrši ob 9. uri dopoldne v kaz:inski dvorani zborovanje, na katerem se bodo razmotrivali najaktual= nejši problemi delovne šole. Odbor vabi vse učitclje in učiteljice Slovenije, ki so se že kakorkoli udejstvovali v smeri delovne šole ali ki čutijo živo potrebo njene realiza* cije, da se zborovanja udeležijo. Za razmo= trivanje brez oficielnih referatov so dolos čene sledeče točke, k'i se pa na zborovanju samem lahko poljubno izpopolnijo ali spres menijo: 1. Kaj me je napotilo k delovni šoli? 2. Delo v delovni šoli: a) delo otrok, b) delo učitelja. Sredstva in pripomočki za udejstvitev novega načina dela v delovni šoli mesto samega pouka. Kako se je delo začelo, kako se je razvijalo in kako se vrši danes na mbji šoli. 3. Mojc pojmovanje delovne šole v za» četku dtla in danes ter moji načrti za nada» lje. Stališče ročnega dela do delo^vne šole. 4. Kazmerje učitelja do otroka in oko« lice v n.oji šoli. (Šola med kmečkim prebi^ "valstvom. v industrijskem kraju in v mestu). 5. Odnošaj otroka do delovne šole in njen vpliv na otroka in okolico. 6. Ovire in težkoče delovne šole, ki jih ¦STcčuje rclcrmator pri svojem delu. 7. Zakaj še nisem začel z delovno šolo. Odbor prosi, naj vsakdo točke dobro razmisli, ki se udeleži zborovanja, da pri* nese dcbata kolikor mogoče veliko pozitiv* Tiih rezultatov. Dne 10. oktobra se vrši po zborovanju učiteljskega društva za mesto Maribor ko= lektivm ogled razstave z istim vzporedom kakor v soboto dne 8. oktobra. Učitelji iz bližnje in daljnje okolice, ki bi se želeli udeležiti razstave s porazgovo* rom in debato v soboto popoldne in zboro* vanja v nedeljo ter bi morali prenočevati v Mariboru, naj javijo to takoj Ped. krožku v Mariboru na ženskem učiteljišču, da ta Preskrbi pravočasno cena in po možnosti brezplačna stanovanja. Istotako naj javi takoj Ped. krožku, ako bi kdo !izmed prak* tikov mogel' z lastnim doneskom razstavo izpopolniti ali kakorkoli pripomoči z lastniiif delom k boljšemu uspehu pTireditve! K obili udcležbi iz cele Slovenije vabi odbor! ¦¦, — Revizija uradniškega zakona. Cen« fralna komisija za revizijo uradniškega za* kona je končala svoje delo in poslala pro* jekt vsem ministrstvom. Prosvctno mimstr* sty0 je imenovalo posebno komisijo za pro* Vcevanje tega projekta. V to komisijo so •menovani gg.: dr. Mihajlo Ilič, univ. prof. Za. višje šolstvo, Mato Potočnjak iiz prosv. ^11". za srednje šolstvo in Pavcl Flere za snovno šolstvo. Profesorsko udruženje za= ^opa prof. Bulovič, a UJU pa Vlada Pe* :e . ~7 Posebna številka »Narodne Prosvete« j^ lzsla zaradi revizije uradniškega zakona. DnHdeno je vse dek> in koraki, ki jih jc Podvzel Izvršni odbor UJU. ga ~~ ^eja komisije za revizajo uradniške= Vršl °na v ministrstvu prosvete se je ieW P7ič 19- *• m- Ko bo natisnjen pro^ Jc^t vseh sprememb se bode delo nadalje^ valo. Glavni predmet sprememb bode no= va razvrstitev, ki bo tangirala predvsem aktivne uradnike in upokojence, ki so upo« kojeni pred 1. aprilom. Razvrstitev vseh uradnikov se bo izvršila v pctih mesecih po sprejetju zakona. Izvedla jih bo cen* tralna komisija. — O reviziji uradniškega zakona dobe predsedniki okrajnih učiteljskih društev po* drobnejšc informacije na scji širjega so= sveta, zato naj prinesejo s seboj uradniški zakon, da bodo lažje sledili izvajanjem po* ročevalca. — Novo delo za šolske upravitelje. Neko sresko pogiavarstvo pošilja šolskim upraviteljstvom okrožnice, da si jih šolski upravitelji sami prepišejOL Kedaj pride ta^ ka okrožnica na vse šole, si lahko mislimo. Za enkrat preprisovanje nadzornikovih okrožnic še ni delo šolskega upravitelja in prosimo, da se zadeva uredi, kakor je v vsch drugih srezih. — Z ozirom na številna vprašanja naših članov, ki se jim vsiljujejo neki listi, a jih sedaj tirjajo, četudi jih niso naročili, smo se informirali pri našem pravnem za« stopniku in dobili sledeče todgovore v smislu dopisov: 1. Ali je naročnik dolžan plačati list, če ga je vrnil na pošto v prioo cne ali dveh oseb ter napisal na list: »Se ne sprejme?« — Ne! 2. Ali je dolžan plačati list, če stavi upravi vse številke na razpolago, da jih dvigne pri njem, ker 1'ist ni sam naročil? — Ne! 3. Ali je dolžan pla* čati list, če so mu ga pošiljali brez naročila in ga ni vrnil kljub temu, da je bila v listu objava, da se smatra za naročnika, kdor ne vrnc 1. in 2. številke? — Ne, le na razpos lago ga mora imeti! — To pa ne velja za organizirane člane, pri katerih so lisii v»* zan'i s prijavo članstva. Objavljamo 'V listu te odgovore, ker nam je nemogoče odgo= varjati na številna pisma. Iz ugotovitev pa smo tudi razvideli, da pravzaprav naši člani vzdržujejo neke listc. — UčiteljskTi tabor Ptujskega Varažs dinskega, Dolnjelendavskega in Ormoškega učiteljskega društva se vrši 8. oktobra v Ca= kovcu. Predsedstvo Ptujskega učiteljskega društva javlja, da je odhod iz Ptuja z vla^ kom <ob 6-30, a iz Cakovca ob 1532 ali 19-12. — Tovarišem šolskim upravljteljem članom dolnjelendavskega učiteljskega dru^ štva! Ustrezajoč splošni želji, izraženi na našem turniškem zborovanju meseca junija t. 1., vabim vse tovariše upravitelje dolnje> lendavskega sreza na upraviteljski sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 13. oktobra ob 10. uri v meščanski šoli v Dol. Lendavi. Dnevni red^se določi na sestanku. Predaval bo g. tov. sreski šolski nadzornik L. Cepuder o tukajšnjem šplstvu. — Na svidenje v Ča^ kovcu in v Dol. Lendavi! — Predsednik. — Tov. šolskega upravitelja iz Prek= murja, ki je prejel te dni od velikega žu= pana mariborske oblasti rešitev v zadevi nagrade kot poslovodja krajnega šolskega odbora v smislu uredbe štev. 222, čl. 7. t. s prosimo, da dotično rešitev objavi v pri= hodnji številki »Učit. Tovariša«. — Ukinjenje disdplinske uredbe. Pro svetno ministrstvo je z odlokom O. N. br. 45.088 z dne 27. avgusta začasno ukinilo veljavnost Uredbe o učiteljskih disciplin= skih sodiščih O. N. br. 6021 z dne 14. aprila t. 1. Ta ukinitev velja do tedaj, dokler ne izide nova po mišljenju glavnega prosvet« nega sveta, ki je na svojem rednem sestan^ ku dne 9. julija t. 1. pod S. br. 385 podal svoje pripombe ter predlagal, da naj •vc ljajo stare odredbe po posameznih pokra« jinah toliko časa, da bode izdana nova uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih. — Otvoritev novega prizidka k osnovni šoli v Šoštanju. V nedeljo 18. t. m. smo imeli v Šoštanju kaj redko slovesnoist blagosloj vitve in otvoritve novega prizidka k osnov* ni šoli, ki je nadvse lepo uspela. Ob 10. uri so šli otroci pod vodstvom učiteljstva, du= hovništva, občinskih odbornikov mestne ob= čine šoštanjske z županom v sprevodu in z godbo na čehi iz cerkve pred šolo, kjer je že čakalo veliko občinstva na mašo na pro= stem. Pred mašo je imel škalski dekan g. Rotncr, lep cerkven nagovor o pomenu bla« goslovitvc in šolstva sploh. Mašo je opravil g. katehet Karo, peli so pa učenci osnovne šole, vmes pa je igrala mašne pesmi tovar* niška godba. Po maši je izvršil blagoslovljenje g. dekan Rotner ob asistenci domačega župnika g. Grila in kateheta g. Karota. Po blagoslovljenju je župan mestne občine g. Fr. Vrečko s primernim nagovorom in pos zdravom izročil ključe šolskemu upravite* Iju Martinu Vrečku, ki je obljubil varovati to poslopje s svojim učiteljstvom z upa= njem, da bo obrodilo kulturno delo med tem zidovjem obilo dobrega sadoi. Učenka 6. razreda Marija Pukmajster je dcklamirala »Pozdrav«, učenec 3. razreda Zvonko V. pa »Zahvalo«. Oba sta žela mnogo odobrava« nja od strani o'bčinstva. Po govorih jc igra= la godbo »Lepo našo ...«, zbor učencev pa je zapel »Bože pravde«. V imenu oblastne šolske uprave je govoril g. oblastni šolski nadzornik Vrščaj, v imenu sreskega pogla= varja g. komisar Eiletz, v imenu drugega učiteljstva pa g. ravnatelj tukajšnje mes ščanske šole Hribernik. Po otvoritvi je bila skromno obdarjena vsa šolska mladina (okrog 500), v notranjosti poslopja pa se je vršila zakuska, katero jc priredila mest? na občina gostom. Tudi tam se je izrekla v napitnicah marsikatera resna beseda v izpodbujanje vseh merodajnih faktorjev za povzdigo dobre šole. Med gosti smo opazili gg. oblastnega šolskcga nadzornika Vrščaja, komisarja Eiletza, nadalje dolgo« lctno bivše učiteljstvo na tej šoli: sreskega nadzornika Koropca iz Maribora, šolskega upravitelja Lukmana, tajnika tcr dolgolet* nega ravnatelja Trobeja in učitelja J. Vreč« ka, ki živita v pok. v Šoštanju ter uči* teljstvo iz šoštanjskega okraja in nadvse mnogo občinstva. Potek slavnosti je bil nadvse zadovoljiv, tako da bo ostal vsem navzočim v najlepšem spominu! Največ zaslug, da je prišlo do te razširitve ima pač sedanji občinski odbor mestne občine šoštanjske, ki se ni zbal ogromnih stro= škov, ki so s tem zvezani. Toda občinski odbor bi teh stroškov sam ne zmogel, če bi ne bilo finančne moči tukajšnje veleto* varne z usnjem Woschnagg. Tema dvema faktorjema se imata zahvaliti osnovna kas kor meščanska šola, ki sta s prizidkom do bili lastni !epi poslopji! Meščanska šola ima letos štiri razrede, osnovna pa 12 raz= rcdov, ekskurendo in otroški vrtec.