PoHn) orad M!1 Cetovet — Ver!agtpo*tamt MM Ktagenfurt
tihaja w Cetovcu — Erschetnungsor! K!agonMrt
Posametni !ivod t.!0 ti!., mesetna naroinina 5 iitingov
P. b. b.
Letnik XXiX.
Cetovec, petek, 8. november 1974
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miioš Minič je v torek na seji zveznega zbora skupščine SFRJ govori) o odnosih Jugo-stavije s posameznimi sosednimi državami. Gtede odnosov z Avstrijo je poudarit:
Naši odnosi z Avstrijo se dobro razvijajo na več področjih, obstojijo pa objekitvne možnosti za še širše sodeiovanje. Toda odnose med našo državo !n Avstrijo obremenjujejo vprašanja, s katerih rešitvijo Avstrija odiaša že doiga ie-ta, in to kijub jasnim obveznostim, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb.
Vtada SFRJ, je izročita viadi re-pubtike Avstrije 29. oktobra ietos protestno noto. Nota je bita objav-ijena in je naši javnosti znana v cetofi. Zato tukaj poudarjam samo dejstvo, da je bii neposredni povod
Merešena
vprašanja
bremenijo odnose med Avstrijo in Jngosiavijo
za ta naš korak najnovejši pritisk na siovensko in hrvaško manjšino, katere potožaj se tudi sicer nenehno siabša, zdaj pa ceio pogojujejo njihove osnovne pravice s tako imenovanim ..preštevanjem" manjšine, kar je v popotnem nasprotju s preciznimi in z ničimer pogojenimi dotočiti državne pogodbe o ustanovitvi neodvisne in demokratične repubtike Avstrije.
Statno smo opozarjati avstrijsko vtado, da ne uresničuje svojih obveznosti iz državne pogodbe kakor tudi drugih znanih obveznosti do Jugostavije iz pogodb, ki jih je podpisata tudi sama Avstrija. Na-daije smo opozarjaii na deiovanje dotočenih šovinističnih in neonacističnih sit, ki ni naperjeno samo proti pravicam in potožaju manjšin, marveč tud) proti dobrim jugosto-vansko-avstrijskim odnosom, kakor tud) na akcije proti naši državi, ki jih izvajajo s pomočjo avstrijskih javnih občit, s širjenjem napačnih informacij in taži o naši državi, da bi Jugostavij) povzročiti škodo in spodkopati ne te dobre jugostovan-sko-avstrijske odnose, marveč tudi odnose med našo državo in tretjimi državami.
Rad bi poudarit, da smo tudi naš najnovejši korak — izročitev note avstrijski vtadi — storiti v korist ureditve odnosov s sosedno Avstrijo in ustvarjanja možnosti za vsestranski razvoj odnosov in dobrega sosedskega sodetovanja, kar je po našem mnenju v interesu narodov obeh držav. Predvsem pa je to odvisno od pripravijenosti avstrijske vtade, da končno začne konstruktivno reševati obstoječe probteme.
Svet je pred naiogo
da reši vprašanje prehrane čioveštva
met	Mic v
Predsedstvo in izvršni odbor repubtiške konference SZDL Siovenije sta bita na seji dne 30. oktobra seznanjena o izročitvi note repubtiki Avstriji s strani Jugosiavije dne 29. oktobra 1974. V tozadevnem sporočitu o seji je rečeno:
..Dejstvo, da je bit storjen ta odtočni korak s strani Jugostavije v podporo boju stovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji za uvetjavijanje njunih mednarodno zaščitenih pravic in s tem tudi v podporo boju vseh naprednih sit proti neofašizmu tako v Avstriji kot drugje v svetu, pomeni obenem tudi odraz našega preko ceiotne fronte SZDL izjavtjenega protesta in voije.
Predsedstvo in izvršni odbor RK SZDL Stovenije vidita v tej noti jasno in odtočno opozorito na tiste pojave v Avstriji, ki rušijo temeije, na katerih je bita vzpostavtjena neodvisna demokratična repubtika Avstrija, obenem pa postajajo vse večja ovira za nadatjnji razvoj odnosov med sosednjima državama, za katere sta si Jugosiavija in Siovenija vedno prizadevati v sktadu z njuno spiošno miroijubno mednarodno poiitiko in posebej z dobrososedskim sodetovanjem."
Tudi gradiščanski Hrvati
opozarjajo na neizpolnjene obveznosti Avstrije
V Rimu se je v torek začela svetovna konferenca o prehrani. Več kot tisoč delegatov z vsega sveta, med njimi številni zastopniki narodov, ki gladujejo, se je zbralo na velikem posvetu, kjer gre za morda najvažnejše vprašanje današnjega človeštva — kako prehrani svetovno prebivalstvo.
Rimska konferenca se je začela v dneh, ko postaja svetovna prehrambena slika mračnejša kot kdajkoli po drugi svetovni vojni. Na to dejstvo je v svojem otvoritvenem govoru opozoril tudi glavni tajnik OZN dr. Wa!dheim, ki je v dramatičnem tonu prikazal nujnost takojšnjega reševanja problema prehrane.
Svetovna konferenca o prehrani — je poudaril dr. Waldheim — je zadnja velika konferenca Združenih narodov v tem letu. O njej gre beseda, da je odločilne važnosti za ohranitev človeštva. Menil je, da hrana sicer ni edini gospodarski in socialni problem, s katerim se sooča mednarodna skupnost, je pa vsekakor najbolj pereč. To je utemeljil s podatkom, da so se svetovne rezerve živil po letu 1972 znova zmanjšale: rezerve, ki so znašale leta 1970 še okoli 60 milijonov ton, so se v letu 1974 skrčile na komaj 22 milijonov ton.
.Dvesto milijonov otrok strada," se je glasila ugotovitev dr. Wa!d-heima, ki je dejal, da so države proizvajalke hrane na nesrečo zasledovale zgolj lastne, nacionalne cilje. Do konca tega stoletja se bo po njegovem mnenju morala proizvodnja prehrane več kot podvojiti. Zato bi morala konferenca izdelati konkretne predloge za rešitev najbolj kriznih delov sveta; to naj bi bil načrt za prihodnje dve leti. Poleg tega bi morali pripraviti načrt za obdobje do leta 1980 in končno še načrt za osemdeseta leta.
Glavni tajnik OZN je naglasil, da takojšnje ukrepanje zahteva nesorazmerje med rastjo prebivalstva
(predvsem v najbolj revnih deželah) in proizvodnjo hrane. Če se proizvodnja v nerazvitih deželah ne bo zvišala, bo čez deset let mednarodna skupnost pred nalogo, da zbere od 85 do 100 milijonov ton žitaric letno, če naj ne dopusti množičnega umiranja v deželah za zdaj še nerazvitega sveta. Zato se je Wa!dheim zavzel za zvišanje pomoči razvitih za nerazvite.
Že takoj na začetku konference pa se je pokazalo, da je osnovni nesporazum, zaradi katerega proizvodnja hrane v nerazvitem svetu ne raste tako, da bi lahko dohitela rast prebivalstva, treba iskati v političnih tedencah. Tisti, ki proizvajajo največ hrane, računajo, da bo nerazviti svet vedno bolj odvisen od njih in da bo torej hrana njihovo politično orožje.
Prav takim tendencam se hoče zoperstaviti večji del udeležencev svetovne konference o prehrani. Tudi predsednik italijanske republike Leone se je zavzel, da bi problem odpravljanja lakote reševali ne kot nekakšno tehnično, ampak kot žgoče mednarodno vprašanje: .Treba je poiskati rešitev, ki bo pomagala, da bomo preprečili širjenje prepada med bogatimi in siromašnimi državami."
„Od podpisa državne pogodbe je minilo skoraj 20 let, ne da bi bili sprejeli en sam pozitivni ukrep v smeri zaščite obstoja hrvaške narodne skupnosti. Narobe, v nasprotju s pospeševalno manjšinsko politiko, ki jo je oznanil zvezni kancler, nam zmanjšujejo doslej zagotovljene in v primerjavi z narodnimi skupinami v drugih državah skromne podpore..."
To je le ena izmed ugotovitev gradiščanskih Hrvatov, ki enako kot koroški Slovenci zavračajo neresnične trditve odgovornih in neodgovornih krogov v Avstriji, da je manjšinsko
vprašanje v naši državi že zdavnaj ne samo urejeno, ampak celo vzorno rešeno.
Zelo odločno so se v tem vprašanju izrekli na nedavnem občnem zboru Hrvatskega tiskovnega društva, kjer so opozorili, da je Avstrija v senžermenski mirovni pogodbi in v državni pogodbi leta 1955 prevzela vrsto dolžnosti v korist slovenske in hrvaške narodne manjšine, da pa teh svojih obveznosti kljub jasnim tozadevnim določilom v mednarodnih dokumentih vse do danes ni izpolnila.
Na omenjenem občnem zboru so v tej zvezi prikazali med drugim tudi primer Švice, kjer tako država kot kanton, torej na zvezni in deželni ravni, vsako leto dajeta milijonske vsote za kulturni razvoj majhne reto-romanske skupine — ne da bi ju na to vezala kakšna mednarodna obveznost. Avstrija pa kljub številnim takim obveznostim zelo mačehovsko ravna s svojimi manjšinami, zato pa se v domači in mednarodni javnosti toliko bolj ponaša in se sklicuje na ureditve, ki so vse prej kot zadovoljive in vzorne.
V podobnem smislu je tudi Hrvat-sko kulturno društvo na Gradiščanskem ponovno opozorilo na neizpolnjene obveznosti Avstrije ter odločno zavrnilo zagotovila tistih „hrvatskih predstavnikov", ki so z zagovarjanjem asimilacijske politike zgubili vso pravico govoriti v imenu manjšine.
BtELKA <N VLAHOV
razgovarja!a o noti
Avstrijski zunanji minister dr. Bieika je sprejet dne 1. novembra na svojo zahtevo jugostovanskega vetepostanika ing. Via-hova.
Njun razgovor se je nanašat na dvostranske odnose v tuii zadnje jugoslovanske note, s katero je jugostovanska vtada protestirata pri avstrijski vtadi zaradi neizpotnjevanja doiočii državne pogodbe, ki se nanašajo na zaščito stovenske in hrvaške manjšine ter drugih mednarodnih obveznosti, poteg tega pa obtožita avstrijsko vtado, da dopušča, da se v detu avstrijskega tiska in na avstrijskem ozemtju vodi sovražna propaganda proti Jugosiaviji.
(Besedilo jugoslovanske note v celoti objavljamo na 2. in 7. strani današnje številke — op. ured.)
Z varanjem domače m s ve fo im e javnosd
se Avsfn/a ne bo mogria izogrnifi svojim obveznostim
Peahclja na zadajo jagoslovansho Moto, hi predstavlja za Avstrijo vse prej hot prijete?! seznam neizpolnjenih obveznosti, hljab poshasom omalovaževanja ali celo neodgovornih Izpadljlvo-stl ne more prlhrltl dejstva, da se — z Izjemo tistih hrogov, hi so svojo razsodnost že povsem atop!!! v strapa nacionalizma — tadl v naši državi polagoma le začenjajo zavedati, da je zadeva resna. Toda resna ni le zadeva sama, marveč bodo še daleč bolj resne posledice, če se na odgovornih mestih ne bodo pravočasno odločili za temeljito spremembo dosedanje tozadevne polltlhe.
Taha sprememba je potrebna predvsem v doslej zastopani In vedno spet tadl prahtlclranl miselnosti, da se bo Avstrija z varanjem domače In svetovne javnosti lahho Izognila svojim obveznostim, hi jih ji nalagajo državna pogodba In dragi mednarodni dohamentl.
V jagoslovanshl noti podrobno našteti primeri ehlatantnega neizpolnjevanja oziroma hršenja teh mednarodnih obveznosti so taho hrlčečl, taho pre-
pričljivi In taho obtožajočl, da jih ne bo mogoče zamolčati ali enostavno ovreči. Gre namreč za atemeljena opozorila na dellhte, hi jih je Avstrija zagrešila v dvajsetih In deloma celo v petdesetih letih,- gre za opomin na neporavnane dolgove, hi težho bremenijo honto mednarodnega agleda In pogodbene verodostojnosti Avstrije/
Tega dejstva ne more spraviti s sveta še taho prejrlgano In dlahocepsho zavajanje javnosti o nameravanem ugotavljanja manjšine. Ne gre za eno ali drago obllho tahega preštevanja, marveč samo za vsebino In namen, torej za načelno vprašanje, ali je Avstrija pripravljena spoštovati mednarodne pogodbe, ali pa hoče Izpolnitev svojih obveznosti povezovati z nesprejemljivimi pogoji — z vsemi posledicami, hi bi jih Imel tah poshas enostranshe revizije državne pogodbe, to je tistega temelja, na haterem je zgrajena saverenost avstrlj-she repabllhe.
5voj!m dolgovom In dolžnostim pa se Avstrija tadl ne more Izogniti z nobeno .belo" ali hahor-
holl pobarvano hnjlgo, zlasti če gre — hahor ha-žejo dosedanji horahl v tej smeri na deželni ravni — le za nadaljnjo hapltalacljo pred nemšhlml nacionalisti. Dejstva, da je Imela tozadevna zahteva hahor tadl tozadevna argumentacija v deželnem zbora svoj Izvor na zborovanja AND, se pobadnlhl očitno zavedajo, morda celo sramajejo, saj le taho je razametl, da so svojo popolno odvisnost od teh hrogov shašall prlhrltl za neho Izjavo slovenshega predstavnlha, hi so jo poprej seveda še primerno manlpallrall In ponaredili.
A/anlpallranje, ponarejanje In varanje — to so sredstva, hi se jih poslažaje le tisti, hi ve, da njegovi argamentl stojijo na trhlih nogah. Pri doslej objavljenih prvih .listih" nehe .bele hnjlge" je vsehahor težho govoriti o stvarnih argamentlh, marveč so nehatere trditve naravnost nesramne In jih je mogoče avrstltl le med Izlive nehe čadne samozadovoljne ošabnosti. Toda tadl ta bo avtorje In dahovne očete tahlh proizvodov minila, ho bodo njihove samohvalne trditve hon/rontlrane s honhretnlml primeri Iz horošhe stvarnosti.

Že desetletja Avstrija ne izpoinjuje svojih obveznosti iz mednarodnih pogodb
Nota viade SFR Jugosiavije viadi repubiike Avstrije
BEOGRAD, 30. oktober 1974. — Zvezni sekretariat za zunanje zadeve Socialistične federativne repubiike Jugosiavije izraža spoštovanje veieposianištvu repubiike Avstrije in ima čast zaprositi veieposianištvo, naj sporoči viadi repubiike Avstrije naslednje:
Spričo najnovejšega pritiska na siovensko in hrvatsko manjšino in drugih manifestacij nacističnega značaja na ozemlju repubiike Avstrije ugotavlja viada Socialistične federativne repubiike Jugosiavije, kot ena od podpisnikov državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije dne 15. maja 1955, da republika Avstrija, čeprav sta minili že dve desetletji od podpisa državne pogodbe, ne izpoinjuje nekaterih osnovnih obveznosti iz te pogodbe, ziasti pa ne tistih obveznosti, ki zadevajo položaj in pravice slovenske in hrvatske manjšine v republiki Avstriji.
Jugoslovanska vlada, ki sodi, da je viada repubiike Avstrije v prvi vrsti odgovorna za izpolnitev državne pogodbe, ob strogem spoštovanju načeta nevmeŠavanja v notranje zadeve drugih, pa tudi ob spoštovanju suverenih pravic repubiike Avstrije, ne more drugače kot podpisnik državne pogodbe, da opozori avstrijsko vlado na nasiednja dejstva:
^ Pritiski na manjšino
1. Kljub nedvoumni obveznosti repubiike Avstrije iz državne pogodbe in kljub številnim opozorilom jugoslovanske vlade se je položaj slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, kljub nekaterim začetnim pozitivnim elementom, znatno poslabšal.
Tako je zakon o manjšinskih šolah na Koroškem z dne 19. marca 1959 ukinil obvezni dvojezični šolski pouk, ki je bil vpeljan z odlokom koroške deželne vlade z dne 3. oktobra 1945, z uvedbo obveznosti staršev, da morajo svoje otroke, kolikor želijo, da so deležni pouka v slovenskem jeziku, med šolanjem večkrat prijavljati k temu pouku, pa je odprl možnost za izvajanje pritiskov na manjšino.
Ti postopki, izvedeni v okoliščinah veliko-nemškega nacionalističnega ozračja, ki ga ustvarjajo določene sile na Koroškem, so povzročili, da v tretjini manjšinskih šol, ki so bile ustanovljene na podlagi omenjenega zakona, poučujejo slovenski jezik samo kot enega od predmetov, število učencev pa po sprejemu zakona drastično pada.
Razen ene gimnazije s slovenskim jezikom, ki tudi sicer deluje v neustreznih okoliščinah, in ene zasebne kmetijske šole, pripadniki manjšine nimajo drugih srednjih šol z materinim jezikom, obstajata pa samo dva zasebna otroška vrtca s tem jezikom.
Zakon o Šolstvu na Gradiščanskem iz leta 1969 je prav tako skrčil pravico hrvatske manjšine, ki jo je imela po dotedanjih predpisih. Pouk v hrvatskem jeziku je samo v manjšem številu osnovnih šol (do 4. razreda), v tako imenovanih glavnih šolah pa je pouk hrvatskega jezika prostovoljen, materinščino pravzaprav obravnavajo samo kot enega tujih jezikov. Čeprav je republika Avstrija po državni pogodbi dolžna ustanoviti ustrezno število srednjih šol za hrvatsko manjšino, gradiščanski Hrvati ne le da nimajo niti ene takšne šole, temveč nimajo niti možnosti, da bi se
lahko v okviru rednega pouka na srednjih šolah učili materinščine.
Rezultat takšne politike je vse manjše število učencev hrvatske narodnosti, ki se v okviru rednega šolskega pouka učijo materinega jezika.
Jugoslovanska vlada ugotavlja, da vsi navedeni podatki jasno pričajo, da se na tako pomembnem področju za manjšine kot je šolstvo, ne izpolnjujejo obveznosti iz druge točke 7. člena državne pogodbe.
^ Zapostavijanje siovenskega in hrvatskega jezika
2. Jugoslovanska vlada mora z obžalovanjem ugotoviti, da šolstvo ni edino področje, kjer ožijo ali kratijo pravice manjšin. Očitno kršijo tudi tretji odstavek 7. člena državne pogodbe, ki določa, da bosta slovenski oziroma hrvatski jezik poleg nemškega dovoljena kot uradna jezika. Kar zadeva uporabo jezika manjšine v upravi, tega odloka na Koroškem praktično ne uporabljajo. Zakon o uporabi
slovenskega jezika na sodišču na Koroškem z dne 19. marca 1959 je skrčil teoretično možnost uporabe tega jezika z dotedanjih devetih na tri sodne okraje in to samo na nižjih instancah, hkrati pa je spremenil slovenščino v pomožni jezik.
N3 Gradiščanskem je položaj hrvatske manjšine v tem pogledu še neugodnejši, ker uporaba jezika manjšine v smislu 3. odstavka 7. člena državne pogodbe sploh ni zakonsko urejena.
Poskus, da bi leta 1972 vsaj delno izpolnili tisti del tretje točke 7. člena državne pogodbe, ki se nanaša na topografska imena na Koroškem, so šovinistične in neonacistične grupacije preprečile s silo, ne da bi organi oblasti intervenirali. To je povzročilo praktični umik in neizvajanje tega zakona s strani avstrijske vlade.
To vprašanje tudi na Gradiščanskem ni rešeno v skladu z določili državne pogodbe in tudi nobenega poskusa ni bilo, da bi ga zakonsko uredili.
(Datja na 7. strani)
Noto Avstriji
podpira vsa jugoslovanska javnost
Ob isroiitvi jugastovanske note avstrijski viadi je jegosiovanski tisk objavi) obširne komentarje, v katerih se posamesni tisti bavi-jo predvsem s probiematiko neispoinjenih obveznosti Avstrije in s posiedicami, ki jih ima tako ravnanje za odnose med Avstrijo in Ju-gosiavijo.
#	BORBA (Beograd) ugotavija, da je Jugo-siavija ponovno opozarjata na dejstvo, da Avstrija krši dotočita državne pogodbe. Toda sosednja Avstrija ne samo, da ne spoštuje pogodbenih obveznosti gtede stovenske in hrvaške manjšine, marveč je postednja teta in mesece potitika tihe revizije državno pogodbe, ogrnjena v ptašč zaviačeva-nja in neizvrševanja jasnih obvez, postata zavestna orientacija tudi uradnega Dunaja, piše Borba pod nastovom ..Potitika revizije". List poudarja, da je Jugostavija štej ko prej za dobre odnose z Avstrijo. „jasno pa mora Avstrija spoštovati državno pogodbo". Jugostavija ima vso moraino pravico, zahtevati dostedno izvajanje državne pogodbe ter spoštovanje pravic manjšin ne gtede na njihovo števitčno moč, je rečeno v ,Borbi". Nikakor pa ne more dovotiti, da bi avstrijska viada in dotočen! krogi v tej državi postavtjati preštevanje manjšin kot pogoj za izvajanje manjšinskih pravic, kajti dejstvo je, da državna pogodba takega ugotavtjanja ne predvideva: poteg tega pa omenjeni krogi v Avstriji s svojo potitiko pritiska in zavtačevanja stremijo za tem, da bi umetno zmanjšati števiio pripadnikov manjšine in s tem tudi pomen in težo probtema.
0 VJESNtK (Zagreb) nagtaša, da je jugo-stovansko noto Avstriji v cetoti podprta vsa jugostovanska javnost, ki je že datj časa zahtevata tak korak proti Dunaju. ..Sedaj bi morati končno tudi na Dunaju spoznati, kako nepravitne in neosnovane so bite ocene, po katerih so jugostovansko-avstrijski odnosi omejujejo te na tiste jugostovanska repubiike, ki mejijo z Avstrijo oziroma njihove manjšine živijo v sosedni državi. Kajti že od nekdaj je jasno, da tisto, kar zadeva Stovenijo, Hrvatsko in Makedonijo, ati katerohoti drugo re-pubtiko, prav tako zadeva tudi cetotno Jugo stavijo." Zdaj je pred to dejstvo postavtjen tudi Dunaj, čeprav ne moremo verjeti — pravi .Vjesnik" — da tega ne bi že dosiej vedeti.
#	OELOBODJENJE (Sarajevo) objavtja serijo prispevkov o razvoju v Avstriji in posebej o potožaju manjšin v tej državi. List opozarja na bridke izkušnje, ki so jih imete manjšino v Avstriji že v dobi prve repubiike, ko so nastajate raztične protašistične organizacije, kar je imeto izredno neugodne postedice zta-sti tudi za potožaj manjšin. V prispevku pod nastovom ,Strašito pretektostt" je opisana dejavnost protašističnih in neonacističnih organizacij v Avstriji po drugi svetovni vojni, ter je poudarjeno, da se vzporedno s to dejavnostjo razvija tudi negativno statišče proti manjšinam, posebej proti Stovencem.
#	MADTAR SZO (Novi Sad) kot gtasito madžarske narodnosti v Jugostaviji v svojem komentarju poudarja predvsem poskuse v Avstriji, da bi dokazati, češ da so jugostovanska manjšine v tej državi tako majhne in nepomembne, da avstrijske obtasti niso zavezane k izpotnjevanju dotočit državne pogodbe, ki se nanašajo na manjšine. List ugotavija, da to nikakor ne more doprinesti, da bi se uspešno razvijati odnosi med sosednjima državama, marveč škoduje te mednarodnemu ugtodu Avstrije.
#	TANJUG, uradna tiskovna agencija Jugo-stavije, v svojem komentarju ugotavija, da za jugostovansko noto Avstriji ni bit niti pobuda niti pogoj kakršenkoti nov probtem v odnosih med obema državama, marveč opozarja nota na probtem, ki je tako star kot nova neodvisna in demokratična Avstrija, osnovana na načetih državne pogodbe iz tota IMS — namreč na kršitev te pogodbe, ki jamči stovenskim in hrvaškim prebivatcem na Koroškem, štajerskem in Gradiščanskem varno živtjenjo, doto in spoštovanje vseh obtik njihovih nacionatnih svojstvenosti. Dejstvo, da je bita nota izročena prav zdaj, dokazuje, da probtem! tudi po dveh desettetjih ne samo, da so ostati isti, marveč da so se medtem povečati in da se jo Avstrija v svoji poiitiki povsem jasno usmerita k izogibanju obveznostim iz državne pogodbe. Tanjugov komentator meni. da je Jugostavija pogosto opozarjata Avstrija na kršenje obveznosti iz državne pogodbo, hkrati pa se zavzemata za prijatetjske odnose in sodetovanje z Avstrijo. ..Te pripravtje-nosti Jugostavija tudi s sedanjo noto no spravtja v dvom, toda upravičeno pričakuje, da bo avstrijska vtada vsa) zdaj, po dveh desettetjih, podvzoia ukrepo za popotno izvajanje dotočit državne pogodbe, ker te v tem primeru bitateratnt odnosi no bodo temetjiti te na dektarativnih izjavah pripravljenosti, ki prihajajo z Dunaja, medtem ko dejanja tako uspešno sodetovanje onemogočajo." Pri tom Tanjugov komentator izrecno nagtaša, da je jugostovanska zunanja potitika zvesta nače-tom nevmeŠavanja v notranje zadeve drugih, spoštovanja suverenosti, neodvisnosti in enakopravnosti, vendar no bo odnehata odtočno zahtevati dostedno spoštovanje duha in črke državne pogodbe, ki Avstrijo zavezuje, da zagotovi Stovencem tn Hrvatom dotočene pravice.
^-------------------------------------------------------------------
!ZJAVA SKUPŠČINE SR BiH:
Avstrija mora zajamčiti
pravice siovenske in hrvaške skupnosti
Dfužbenopoiitični zbor skupHine SR Bosne in Hercegovine je obravnavat naj-novejži razvoj jugosiovansko-avslrijskih odnosov ter posiedice, ki jih je izzvaia avstrijska namera, da prežteje siovensko narodno manjHno.
Deiegati druibenopoiitičnega zbora so sprejeti odiočno izjavo skupHine Bosne in Hercegovine, v kateri je med drugim poudarjeno, da je odiočitev o preštevanju siovenske narodne manjšine v Avstriji vzbudita ogorčenje ceiotne javnosti tako v SR Bosni in Hercegovini kot po vsej Jugosiaviji. „To negodovanje je toiiko večje, ker se taka odiočitev navezuje tudi na poiitiko sistematičnega zaviačevanja in ne-izpoinjevanja obvez državne pogodbe iz ieta 1955, po kateri je avstrijska viada odgovorna, da zajamči narodne pravice siovenski in hrvaški manjšini in da prepove dejavnost, ki bi omejevakj njihove pravice."
Posebej so deiegati skupščine SR Bosne in Hercegovine obsoditi tudi oživija-nje in neovirano aktivnost neofašističnih eiementov v Avstriji, pod katerih pritiskom je prišio tudi do tega nezvdrinega medstrankarskega kompromisa o preštevanju. Poieg tega pa Avstrija, čeprav nevtraina država, z začudujočo toieranco dovotjuje, da se z njenega ozemtja propagandno in po drugih kanatih razširjajo raziične špekuiacije o Jugostaviji ter vodijo tudi direktne akcije proti njeni suverenosti.
V ta kontekst — so poudariti v skupščini SR Bosne in Hercegovine — prav tako spada neizpoinjevanje sporazuma iz ieta 1923 ter protokoia iz ieta 1958 o izpoinjevanju arhivskega sporazuma ter vračiiu drugih jugosiovanskih dobrin. Tako je Jugostavija edina evropska država, kateri Avstrija po 50 ietih še ni vrnita tistega, kar spada v dediščino jugosiovanskih narodov.
Po mnenju skupščine SR Bosne in Hercegovine vse to ne prispeva k utrjevanju zaupanja med obema sosednima državama, prav tako pa tudi ne k pozitivnemu razvoju jugosiovansko-avstrtjskih odnosov nit) k spiošnim prizadevanjem za mir, varnost in sodetovanje na Baikanu, v Evropi in v svetu spioh. .Zato skupščina SR BiH vsestransko podpira zvezni izvršni svet in druge organe federacije v reševanju nerešenih vprašanj z Avstrijo ter poziva avstrijsko viado, da neutegoma prične izvajati prevzete mednarodne obveze, kar je nujno za razvoj dobrih sosedskih odnosov ter vsestranskega sodeiovanja med SFRJ in repubiiko Avstrijo."
v_________________________________________________________________7
Zatadi tega je treba videt) v koro-ških dogodkih znak ta atarm, ki mora oeveetiti vve Avstrijce o nevarnosti nemškega nacionatisma, saj je našo deieto enkrat že pripetjat v propast. Ta nevarnost ktiče k protestu, pa tudi k ostremu duhovnemu spopadu.
Joset Hindets
podpredsednik
Avstrijskega odporniškega gibanja
Nota, ki jo je zvezni sekretar Miloš Minič v torek (29. 70. 7974 — op. Kred./ izroči/ avstrijskem« odpravnik« poslov, analitični presek dveh desetletij (in čez J naših odnosov z zlwfr:'/o, izhaja iz dveh temeljnih izhodišč: doslednega nevmeŠavanja v notranje zadeve cfrKgii? it! pravic /agosiavije kot sopodpisnice avstrijske državne pogodbe. 7*4 kompleks odnosov postavlja v okvir odgovornosti & demokraciji in večni nevtralnosti zavezane Avstrije in iz tek obveznosti izhajajočih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih posledic.
Vrč hodi tako dolgo k vodnjaka, dokler se ne razbije: ob doslednem spoštovanji načela o nevmeŠavanja v notranje zadeve dragih, torej tadi spoštovanja no-
tranje svobode repablike Avstrije, sodi jagosiovanska viada, da mora opozoriti Danaj na določena dejstva, in ma na podlagi teh dejstev sporočiti resen, oster protest.
Vsakršni pritiski na siovensko in hrvatsko manjšino v Avstriji; oženje njanih pravic, zapisanih v avstrijski državni pogodbi; kopica nerešenih problemov, ki ne breme-
nijo medsebojnih odnosov sosednih repabiik samo od konca drage svetovne vojne, temveč že pol stoletja; dopaščanje neonacističnega rovarjanja in hajskanja, ki ni le v nasprotja s pozitivnimi določili avstrijske astave in državne pogodbe; in, ne nazadnje, dopaščanje dejavnosti, ki preko Avstrije, zlorabljajoč njeno demokratično areditev, neprikrito merijo na poslabšanje odnosov /agosiavije z dragimi državami. To so dejstva, ki so dvajset let po podpisa avstrijske državne pogodbe, temelja demokratične in nevtralne Avstrije, prisilila /agosiavijo, da je kot
sopodpisnica tega mednarodnega dokamenta poslala avstrijski viadi sporočilo. To ni le izčrpen, točko za točko atemeijen seznam nerešenih vprašanj, ki bremenijo odnose med /agosiavijo in Avstrijo. Nota je tadi resen opomin, da je skrajni čas za tvoren pristop k razreševanja, protest, ki kliče tadi k tehtnema razmisleka, če je po-
trebno, tadi k takema ostrema, načeinema razčiščevanja, o katerem piše v brošari .Koroška — znak za alarm" — socialist /ose/ TTindeis v imena tistega dela Avstrijcev, ki vedo, kam vodi dabov-na asmeritev, iz katere izvirajo tadi hipoteke v naših odnosih z Avstrijo.
O tem so si na jasnem mnogi demokrati v Avstriji; žal njihova stališča v avstrijski javnosti nimajo zmeraj take teže, kot jo imajo njihovi argamenti.
Ob državnem praznika ieta 7972, konec oktobra, komaj nekaj dni po izpadih koroških šovini-
stov zoper veljavni zvezni zakon o dvojezičnih napisih, je giosator v reviji „Die Repabiik" zapisal: .Da so dogodki na Koroškem škandal, ki zadaja mednarodnema agieda Avstrije hado škodo, je menda zdaj že naspiošno znano. Več kot sedemnajst let po podpisa državne pogodbe Avstrija Še vedno ni sposobna izpolniti tako jasnih in samih po sebi nezapletenih obveznosti iz državne pogodbe, ki je prinesla Avstriji toliko koristi. Odhod obapacijskih sil, notranja in zananjepoiitična stabilnost, gospodarski aspebi: vse to je povezano s pogodbo, podpisano 73. maja 7933. Tam, kjer je šlo za izkoriščanje prednosti, je bila Avstrija vselej na mesta. Tam, kjer bi morala žrtvovati nadaljnji obstoj nekaterih za svoje privilegije preplašenih iracionalnih šovinistov, pa okleva. TTkrati, ko se je zavzela za pravice nemško govoreče manjšine v Italiji, niso dali manjšinam v Avstriji nobene za /ažno Tirolsko tako trdovratno zahtevane pravice . .. Znak zastraha-joče demokratične nezrelosti."
/z te nezrelosti izvira .zastrašujoča stopnja predsodkov", ki se
(Da!jo na 8. stran!)
Korenine neke poiitike

Slovensko gledališče v Trstu
deležno soglasne podpore v občinskem svetu
V tržaškem občinskem svetu je prišio v zadnjem času do vidnega premika v korist siovenske narodne skupnosti in njenih pravic. Na eni izmed zadnjih sej je biio govora o tem, aii imajo siovenski svetovaici pravico, da se v občinskem svetu posiužijo svojega materinega jezika; prejšnji teden pa je biia v občinskem svetu z giasovi vseh skupin ustavnega ioka izgiasovana izjava, ki pomeni vaino podporo Staine-mu siovenskemu giedaiišču v Trstu. Seveda pa iepe izjave in obijube če ne morejo zadovoijiti, če jim ne bodo siediia tudi ustrezna dejanja.
Vprašanje stovenščine v tržaškem občinskem svetu je sprožiit svetova-iec Slovenske skupnosti dr. Ratko Dolhar. Svojo zahtevo, da se mu prizna pravica do uporabe slovenskega jezika, je utemeljeval z določilom 5. člena posebnega statuta, ki predvideva točne in obvezujoče norme za izvajanje dvojezičnosti na ozemlju, kjer prebivajo Slovenci na eni odnosno Italijani na drugi strani meje. Župan mu je odgovoril, do je prosil glede tega za mnenje predsedstvo vlade, ki si prisvaja pravico odločanja o vprašanjih narodnostnih manjšin, ker .ne obstajajo zakonska določila, niti druge norme, na katere bi se lahko sklicevali glede tega vprašanja".
Primorski dnevnik je v tej zvezi zapisal, da se je zdaj položaj spremenit v toliko, da se župan in drugi predstavniki večinskega naroda ne sklicujejo več na zakonske prepovedi (doslej so se namreč pri zavračanju slovenskih zahtev vedno spet sklicevali na nekdanje fašistične zakone, ki so za uradni jezik priznavali samo italijanščino — op. ured.). Take prepovedi po mnenju lista ne obstajajo več, marveč so povsem točne trditve Slovencev, da v celotni italijanski zakonodaji ni nobenega člena ali kakršne koli druge pravne norme, ki bi na sejah občinskih in drugih izvoljenih organov pripadnikom narodnostnih manjšin prepovedale uporabo njih materinega jezika. .V razpravi torej sploh ne more biti pravna plat vprašanja, ki je povsem jasno, temveč politična dobra volja, da se točna in nedvoumna določila izvajajo v praksi," poudarja Primorski dnevnik.
Deloma je prišla ta .politična dobra volja" do izraza na seji, ko je občinski svet razpravljal in sklepal o tržaških gledališčih. V tej razpravi je glede Stalnega slovenskega gledališča krščanskodemokrat-
ski svetovalec Richetti dejal, da služi to gledališče potrebam celotne mestne skupnosti. Podčrtal je pripravljenost ministra za zunanje zadeve, da podpre prizadevanja za dokončno publicizacijo slovenske gledališke ustanove ter omenit tozadevno .korespondenco" med Trstom in Rimom, na osnovi katere je lizrazil pričakovanje, da bo tudi glede tega prišlo do konkretnih dejanj. Komunistični svetovalec Spetič je ugotovil, da bi bilo slovensko gledališče dobro upravljano in finančno trdno, če bi prejelo od države, kar mu pritiče. Poudaril je potrebo, da občina podpre tudi druge slovenske kulturne ustanove,
Zgodovina v fiitnu
Na Hrvaškem tečejo zdclj priprave kar za dva gigantska filma, ki bosta posvečena važnim dogodkom v zgodovini.
Režiser Veljko Bulajič je začel s snemanjem filma .Sarajevski atentat". Snemanja naj bi trajala vse leto, svetovna premiera tega zanimivega filma pa je napovedana za april 1976.
Drugi veliki filmski projekt je .Kmečki upor", ki ga pripravlja režiser Vafroslav Mimica. Oba filma, zlasti pa .Kmečki upor", zahtevata izredno veliko snemalno ekipo in prav tako velika sredstva. Samo v .Kmečkem uporu" bo sodelovalo nad deset tisoč statistov, tisoč konjenikov, tristo vojščakov v oklepih ter ekipa najboljših kaskaderjev.
V okolici Zagreba so na mestih, kjer so se dogodki, o katerih govori film, v resnici odvijati, so morali zgraditi vrsto velikih objektov, rekonstruirali pa so tudi nekaj gradov in dvoran.
ter se zavzel za dokončno rešitev teh vprašanj. Podporo slovenskemu gledališču je podčrtal tudi socialistični svetovalec Pesante, ki je dejal, da je treba narodnostnim manjšinam nuditi posebno zaščito, .ker tu ne gre za številke, temveč za stvarne možnosti kulturnega in vsestranskega razvoja*. Liberalni svetovalec Zimolo pa je opozoril, da je bil prav liberalni minister, ki je začel reševati položaj Stalnega slovenskega gledališča v Trstu ter bistveno povečal redni prispevek države tej ustanovi, kar da odraža stališče liberalcev o nujnosti kulturnega razvoja Slovencev.
Glede slovenskega gledališča je tržaški občinski svet z glasovi vseh skupin ustavnega loka sprejel soglasen sklep, da prevzame občina jamstvo za posojilo, ki ga bo gledališče najelo pri tržaški posojilnici v višini 50 milijonov lir. Prav tako soglasno pa je bila sprejeta resolucija, ki obvezuje občinski odbor in župana, da se zavzameta za popolno publicizacijo Stalnega slovenskega gledališča in za izpolnitev obveznosti, ki bi jih s tem prevzela vlada, namreč da bi tudi slovenskemu gledališču nudila enako podporo kot sorodnim italijanskim ustanovam.
200 /ef c?e/ovan;a
Narodne in univerzifefne knjižnice v L/ubi/an;
Mejvečja in najpomembnejša knjižničarska ustanova sioven-skega naroda — Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubtjani — obhaja ta teden svojo 200-ietnico. Temu pomembnemu jubi-ieju so posvečene razne siavnosti in druge prireditve, pokroviteij prosiav pa je Predsedstvo SR Siovenije, kar prav tako izpričuje pomen in viogo, ki jo ta ustanova igra v živijenju in uveijavijanju siovenskega naroda.
Osrednja prosiava je biia v torek, ko so odkriii spominsko obeiežje Matiju Čopu, ki je postavi) temeije za preraščanje knjižnice v siovensko nacionaino knjižnico; poieg tega pa so odprti še dve razstavi, ki predstavijata nekatere dragocenosti iz rajvoja MUK ter pričata o tem, da knjižnica v dobi svojega dosedanjega obstoja ni samo zbirata pubiikacij, ampak je biia tudi sama eno izmed žarišč siovenske znanstvenoraziskovaine tvornosti.
Kot .rojstni dan" osrednje siovenske knjižnice veija 9. oktober 1774, ko so biii ostanki nekdanje ob požaru uničene jezuitske knjižnice s posebnim dokumentom progiašeni za bibiioteko sptošnega značaja. Od tedaj naprej je ta knjižnica vedno boij prevzemaia viogo nacionaine knjižnice in po osvoboditvi 1945 je bii eden izmed ukrepov prve siovenske viade, da je to ustanovo uradno preimenovaia v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Knjižnica je tudi med narodnoosvobodiino borbo opravijaia pomembno naiogo: biia je javka za iiegaini tisk, ki je tja prihaja) in odhajai naprej, prav tako pa so ga tam tudi shranjevaii. V povojnem času se je deio knjižnice močno razmahniio in danes obsega njen knjižni skiad več kot miiijon enot, njen ietni dotok pa nad 50.000 enot knjig, časopisov in drugega gradiva, izposojanje ima MUK razvito z vsemi večjimi knjižnicami v Jugosia-viji in z 92 ustanovami v tujini, medtem ko znanstveno iiteraturo zamenjuje s 144 knjižnicami v svetu.
Srečanje pesnikov in pisateijev-začetnikov
Kulturno-prosvetno društvo .Ernestek Golob-Peter" Gradišče, Aktiv ZSMS Gradišče, revija .Antena", republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije organizirajo v nedeljo 9. februarja 1975 v kulturnem domu Gradišče v Slovenskih goricah
iii. SREČANJE
pesnikov in pisateijev-začetnikov
Na srečanju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki. Kandidati morajo biti stari več kot 15 let.
K sodelovanju vabimo vse pesnike in pisatelje začetnike iz Slovenije, drugih republik, iz slovenskih območij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kakor tudi pesnike in pisatelje začetnike med delavci v tujini in izseljenci.
Posamezen kandidat lahko sodeluje z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Posamezen prispevek v prozi ne sme biti daljši od treh, v poeziji pa ne od dveh strani (prispevki naj bodo napisani le po eni strani lista).
Kandidati morajo svoje prispevke poslati pod šifro v zapečateni ovojnici. V isti ovojnici naj bo manjša
zapečatena ovojnica s točnim naslovom kandidata, šifro prispevkov, izobrazbo, poklicem in starostjo. Organizacijski odbor ne bo upošteval prispevkov, ki bodo (namesto s šifro) podpisani v veliki ovojnici s pravim imenom avtorja.
Organizacijski odbor bo prispevke sprejemal do 30. decembra 1974 na naslov: Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4 (za Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov).
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za objavo brezplačno. Poslanih prispevkov organizacijski odbor ne bo vračal. Nagrajena dela bo objavita in honorirala revija Antena. Izbor najboljših del pa bo predvidoma objavljen v posebnem zborniku 111. srečanja.
Vse poslane prispevke bo pregledala in izbrala tričlanska strokovna komisija, sestavljena iz znanih slovenskih književnikov. Komisijo bo imenoval organizacijski odbor.
Avtorji izbranih prispevkov (ki jih bodo na srečanju brali igralci in recitatorji) bodo v Gradišču gostje organizatorjev.
Avtorji treh najbolje uvrščenih prispevkov v prozi ali poeziji bodo prejeli zlato, srebrno in bronasto anteno, ostali pa priznanje prirediteljev.
Organizacijski odkor
TOME SVETiNA	253 I
Divji poročnik je videi njegov sfrah in uživa). Zalo ga je hote) zlomiti do kraja. Z rame je vze) avtomat in spravi) pištolo. Poklica) je pet imen. )z kroga je stopilo pet njegovih mož z brzostrelkami. Ukaza) ijim je, da se postrojijo k njemu v vrsto. Na povelje .ogenj" so zadrdrali šmajserji in komunisti so popadali po tleh kot podsekane bilke. Tedaj je eden od ujetnikov plani). Zagnal se je v nemško vrsto, prevrni) vojaka lin se skotalil po p)azu navzdo).
Ktjub srditemu streljanju je utoni) v megti. Nihče se ni zmeni) zo to, ati je uše) ati ne, in niti zasledovali ga niso.
Hartvvick je izvlekel fz toka pištoto in obesi) šmajser na hrbet. Še) je od trupla do trupta in vsakega ustrelit še enkrat v čelo ali tilnik. Na potovici je premenja) šaržer in si obrisal prepoteno četo. Začeto deto je opravi) do konca, z nemško natančnostjo.
Del svojih tjudi je posta) v podzemlje, da so znositi ven orožje, municijo in bombe. Deset mitratjezov in kup pušk: kako lahen plen! Odredil je, da jetnike otovorijo. Saj bi vse postrelit, toda mar naj sami, namesto teh ušivcev nosijo plen? Pa naj žtivijo še en dan. Seveda se s svojimi oficirji, obema agentoma in kurirjem ni pozabil fotografirali. Usta so se mu raztegnila do ušes, ko je potožil roke na ramena komisarja in operativnega oficirja. Kurir pa je stal ob strani in glava mu je visela k tlom, kot bi slutil, da mu je namenjen en sam dan življenja ..«
Za kolonami, ki so se vzpenjale z vzhodne strani ter vstopale v boj za vrh Porezna, je prikorakal z rokami na hrbtu stotnik Kniecke. Šmajser mu je visel na hrbtu, kot bi šel na vaje. Zamišljen vase in ne meneč se za pokanje in vpitje, je počasi lezel v strmino. Razočaran je bil nad vsem svetom. Zaman se je veselil srečanja z Lavro. 2e prvo noč, ko so zavzeli okolico Cerkno, je s spremljevalcem poiskal njeno mater. Vsa v solzah mu je pripovdovala, da so pred njim pridrli neki Nemci in ozmerjati hčer, do je banditka. Kdove kaj so še počenjali z njo, ker je po njihovem odhodu prijokala iz svoje sobe k njej, zvečer pa je izginila proti sedlu, kamor so se bili umaknili vsi aktivisti. Mati je s prstom pokazala na Črni vrh. Tja je rekla hči, da gre.
Davi jo je našel. Ležala je mrtva med skupino neoboroženih civilistov. Zajel jih je bil že prvi val, pobili so vse od kraja. Spoznal jo je po bujnih črnih laseh, ki so ležali razsuti v belem snegu. Roko je imela pod glavo, ko da spi utrujena, drugo roko pa je tiščala k srcu in med prsti se je odtekala kri...
Vojakom je ukazal, da jo nalože na nosila in odnesejo v dolino. Odloči) se je, da jo bo pokopal na sedlu, tam, kjer so se večkrat križale poti njegovih gorskih lovcev, prodirajočih za brigadami v to zakotje.
Tako je hodil proti vrhu gore kot mesečnik, prazen in neobčutljiv za vse okoli sebe. Vse je izgubljalo smisel. Praznino je zalivalo grenko nezadovoljstvo. Čemu ta surovi poboj?! Zdaj, ob koncu? Tako se niso bojevali niti takrat, ko jim je šlo najbolje.
Potem ga je zagledal poročnik Hartwick in kriknil:
.Hej, stotnik Kniecke!"
Videla se nista od poletja, ko sta se srečala prav pod to goro. Kniecke ga je začudeno pogledal. Potem se je napotil k njemu.
.Poglejte," mu je Hartvvick pokazal na ujete in mrtve, ,to je maje delo! Ali mi ne boste čestitati?"
Kniecke ga je pogledal postrani, kot mu ne bi verjel.
,In s to peščico ljudi ste uspeli?"
.Taktika, dragi stotnik! Da ne pozabim, major Wo!f mi je izročil pozdrave za vas!"
.Hvala." Kniecke si je ogledoval pobite. .Pobili ste ujetnike, poročnik Hartwick," mu je dejal očitajoče, z nevoljnim glasom.
.Komuniste, hočete reči!"
.Vojska so, poročnik, vojska!"
.Zame so ušiva, ničvredna banda!"
.Za vas morda, toda že od jeseni sem po generalovem ukazu ne streljamo ujetnikov, ker so partizani priznani za vojsko!"
.Stotnik, ne bodite tako tankovestni! Za to ofenzivo imamo mi posebna navodila! Vsaj mi, če jih vi nimate!"
.Jaz imam svojo vojaško čast. Z nasprotnikom ravnam tako, kot bi želel, da bi on ravnal z mano, če bi me zojell*
Hartwick se je zarežal:
.Mene že ne bodo! Živega me ne bodo nikoli dobili!"
.Pazite, Hartwick! Pregovor pravi, da se zarečenega kruha največ poje!"
Pustil je Hartvficka in njegove in se odpravil naprej. Želel je priti na vrh te gore, čeprav v megli, saj so bili njegovi že na vrhu. Tolikokrat jo je gledal z idrijskih hrrbov in vedno si je želel, da bi nekoč stopil na njeno teme. Nikoli ne bo pozabil ne te megle ne tega snežnega vrha, nastlanega z mrliči. Gore je vedno obiskovat najraje samotne in tihe ...
18
Boj na meglenih pobočjih Porezna je trajal do mraka. Na njegovem severozahodnem grebenu, ki se v dveh lokih
SPD „Bisemica" je pričeto z delom
Obiskati smo razstavo mladinskih organizacij
Slovensko prosvetno društvo .Bisernica" v Celovcu je v letošnji jeseni izvedlo svoj redni občni zbor na katerem so člani in odbor sprejeli tudi načrt za delo v zimskem času. Delo .Bisernice" se bo v glavnem odvijalo v obliki predavanj, diskusij, družabnih in literarnih večerov.
Tako je SPD .Bisernica" prejšnji torek vabilo v prostore dijaškega doma Slovenskego šolskega društva v Celovcu, kjer je priredilo zanimivo predavanje o potovanju po Skandinavskih deželah. Predavanje je imel Mirko Kunčič, ki je pred nedavnim obiskal severno-ev-ropske dežele. Svoje predavanje je ilustriral s čudovitimi barvnimi diapozitivi krajev v skandinavskih deželah. Obiskovalci prireditve .Bisernice", med katerimi je večina bi-
!z)et z tetaiom v Dubrovnik
Avstrljsko-jugoslovansko društvo na Koroškem bo v soboto 16. novembra prirediio izlet z letalom v Dubrovnik.
Dubrovnik slovi kot eno najlepših mest Jugoslavije. Predvsem je znan po svoji preteklosti. Staro mesto s čudovitimi palačami in katedralami obdaja 2 kilometra dolgo mogočno obzidje. Za ogled tega slikovitega mesta, ki je znan pod imenom „Biser Dalmacije" bo na razpolago 12 ur časa.
Odhod iz Celovca bo v soboto 16. novembra ob 4.30 uri izpred Potovalnega urada (Reisebiiro) DOSSI in RUTTNIG nasproti Deželnega dvorca (Landhaus) v Celovcu. Prihod v Dubrovnik ob 8.00 uri — povratek v Celovec okrog 24. ure.
Cena znaša 600 šil. za člane društva 540 šil. V ceni je zapopaden čarterski polet Ljubljana—Dubrovnik —Ljubljana in prevoz iz Celovca v Ljubljano in iz dubrovniškega letališča Čilipi v mesto in nazaj.
Na sporedu so vodstva skozi staro mesto in poldnevni izlet z ladjo. Prijave je treba nasloviti na dster-reichisch-jugoslatvische Gesellschaft, Postfach 134, 9021 Celovec ali na Potovalni urad Dossi in Ruttnig.
Znameniti Dubrovnik vas vabi, da ga obiščete. Medtem, ko je pri nas meglena jesen, je v južni Dalmaciji čudovito sončno vreme. Izkoristite to priložnost, ne bo vam žal.
la dijaško mladina, so imeli priložnost videti razne zanimivosti s severa našega kontinenta pri čemer so predvsem značilni številni (jordi in zanimiva arhitektura in seveda tudi pokrajine ter življenje ljudi v teh severnih deželah. Kar pa je treba posebno priznati, so mojstrski posnetki Mirka Kunčiča, ki je na tem
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli vabi na igro
SVET! PLAMEN
v nedeljo 10. novembra 1974 ob 11.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli.
Gostuje igralska skupina DPD Svoboda .Šenčur" pri Kranju.
Ljubitelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni!
Ot%or
področju kot amater dosegel zavidljivo kvaliteto. Škoda je le, da potovanje ni bilo načrtovano kot potopis, kar bi predavatelju seveda dalo možnost pokazati še več
kot je sicer. Seveda pa so taka potovanja povezana s še večjimi in dodatnimi stroški, kar pa ni vedno združljivo. Kljub temu je predavatelj pokazal veliko zanimivosti in mu je na tem mestu treba izreči vse priznanje in pohvalo. Akterjem .Bisernice" pa nasloviti prošnjo, da bi v bodoče še vabili na take večere, saj kot smo zvedeli ima Mirko Kunčič .na zalogi" tudi marsikatero zanimivost s svojih potovanj v dežele vzhajajočega sonca in tudi od drugod.
Torkovo prireditev .Bisernice" je ofvoril novi predsednik Andrej Mohar, ki je pozdravil predavatelja Mirka Kunčiča ter zbrano občinstvo. Predsednik Mohar se je predavatelju v imenu društva in občinstva tudi zahvalil, da se je odzval vabilu društva.
Kot smo slišali bo SPD .Bisernica" v Celovcu v kratkem spet vabilo na prireditev v Dijaški dom v Tarviser Strahe in da bo takrat imelo v gosteh avtorja znanega vojnozgodovinskega romana Ukana, Toneta Svetino. To bo brez dvoma privabilo veliko število članov in prijateljev .Bisernice". S tem pa bodo prosvetaši .Bisernice" spet izvedli del svojega kulturno-prosvet-nega načrta.
V	četrtek 31. oktobra smo si gojenci in voditelji Dijaškega doma pod vodstvom dr. Gustava Malleja v Mestni hiši v Celovcu ogledali razstavo mladinskih organizacij Koroške. Ob slikah in raznih dokumentacijah nam je dr. Malle raz-
Z!ati časi v turizmu so miniii
V	mesecu septembru smo letos beležili na Koroškem 1,392.230 prenočnin, to je za 3,6 "/o več kot v septembru lanskega leta. Na inozemce je odpadlo 1,186.700, na tuzemce pa 205.400 nočnin. Skupno smo v letošnji poletni sezoni (manjka še mesec oktober) dosegli 14 milijonov nočnin, to je za okrog 7 "/o manj kot v istem obdobju lanskega leta.
V	letošnji poletni sezoni smo do sedaj beležili porast števila nočnin samo v mesecema avgust in september, v ostalih mesecih pa smo imeli nevarno nazadovanje. Če sedaj primerjamo dosedanjo skupno bero, potem moramo ugotoviti, da se je položaj v koroškem turizmu vsaj v zadnjih dveh mesecih le nekoliko popravil, kljub temu pa bo letošnja turistična bilanca glede nočnin pokazala občutno nazadovanje v primerjavi z lanskim letom.
Na ponedeljskem zasedanju dejavnikov koroškega turizma v Celovcu, so izvedenci odkrito priznali, da so „zlati časi" v turizmu minili in da se je najbolje zanašati na svoje lastne moči.
ložil pomen in delovanje raznih mladinskih organizacij. Čeprav ima večina le-leh političen karakter, so nas v glavnem seznanili z oblikovanjem prostega časa. Najbolj nas je zanimal tisti del razstave, ki jo je za slovensko mladino uredil dr. Malle. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo na vseh slikah videli znane obraze.
Po moje se politične organizacije vse premalo brigajo za delovanje mladinskih skupin. Premalo so zavzete, da bi jih podpirale in vzpodbujale, toko da mladina tiči nekje v slepi ulici. Pripravljene so jo pritegniti le v nepolitičnem delovanju, ker so mnenja, da je mladina preveč neizkušena. Pravilneje bi bilo mladino zaposliti z delom in nalogami, da bi si pridobila potrebne izkušnje. Mladina bo pozneje morala stopiti na mesto sedaj aktivnih političnih delavcev in krmariti delovni čoln. Nihče ne more od mladine zahtevati zrelega samostojnega dela. Vendar pa ji je treba pustiti, da sodeluje tudi v širšem merilu.
Ao^ot v4?MC%
Počastiti smo spomin padtih borcev
Kot vsako teto smo se tudi tetos na dan mrtvih spomniti vseh tistih padtih tovarišev i: partizanskih bojev, ki so v krvavem boju zgubiti svoja živtjenja in jim ni bito usojeno uživati svobode, za katero so darovati svoje najdražje.
Pred dnevom mrtvih so tudi jugo-stovanski generatni konzut v Ce-tovcu Bojan Lubej in zastopniki Zveze koroških partizanov potožiH venec na grobove padtih partizanov širom južne Koroške. Na tem ozemtju je raztrosenih 40 partizanskih grobišč, v katerih počiva okrog 500 padtih borcev. V Zretcu pri Ce-tovcu je bita žatna spominska svečanost, katere so se poteg predstavnika jugostovanskega konzuta-ta udetežiti zastopnik) Zveze koroških partizanov in domačini. Z enominutnim motkom so se poktonitt spominu padtih borcev.
Na vseh grobiščih širom Koroške so domačini tepo in dostojno urediti partizanske grobove in s tem najbotje izpričati, da znajo cenit) njihov doprinos v boju za enakopravno in prtjatetjsko sožitje med narodi.
Zapostavljanje koroških Slovencev na Ljnhetju
Ker je študent Fetiks Wieser iz Stovenjega Ptajber-ka pred nedavnim na mejnem prehodu na Ljubetju zahtevat, da se obmejne formatnosti izvedejo v sto-venskem jeziku, so ga avstrijski obmejni organi ignorirati s tem, da so ga pustiti ob strani in kontrotirati potnike datje, ne da bi se brigati zanj. Po daijšem čakanju se je Wieser odpetja! naprej proti domu. Na ta dogodek so obmejni organi reagirati s tem, da so ga ovaditi, češ da je .pobegnit" in se s tem odtegnit predpisani kontroti. Za ta prekršek — tako koroški tisk — doioča zakon kazen do 30.000 šitingov, kar pa še ni vse, ker iahko računa še z nadaijnjim kazenskim postopkom itd ...
Zanimivo v koroškem tisku, in to brez izjeme, je bito, da so poročati samo o postedicah, ki jih bo nosit ..pobegti" Wieser, o razmerah, ki vtadajo na avstrijski strani avstrtjsko-jugostovanske državne meje, pa ni črhnit nihče besedice. Ati ni čudno, da na meji nimajo stovensko govorečega osebja, čeprav je sto-venščina po dotočitih avstrijske državne pogodbe in tudi po odtoku ministrstva enakopravna z nemškim jezikom. Vendar morajo koroški Siovenci, ki se skti-cujejo na to pravico, čakati totiko časa na meji, do-
kter ne priskrbijo tz doiine toimača. To čakanje na totmača iahko traja po več ur. Ati je to enkopravnost stovenskega jezika!! Na papirju obstoja (to je za steptjenje svetovne javnosti), v praksi pa je ni. To naj bi bita .kazen" za koroške Stovence, da si drugič premistijo govoriti v svojem materinem jeziku. Da imamo tukaj opraviti z brezobzirnim kratenjem pravic, kar žeto škoduje ugtedu Avstrije, ni treba posebej poudarjati.
Očividno je za avstrijske obmejne organe pravica postuževati se svojega materinega jezika — stoven-ščine — provokacija. Koroški Siovenci in z nami šte-vitni Avstrijci pa smatramo tako prakso za očitno diskriminacijo. Tudi če ne bi bito dotočit in odtokov, da je siovenski jezik enakopraven nemškemu jeziku, bi bito tudi samo iz čtovečanskih raztogov potrebno skrbeti za to, da bi se na obmejnih biokih govoriio v obeh sosednih jezikih. Za Nemce vemo, da jim ni treba čakati na jugostovanski strani Ljubeija, da jim priskrbijo nemškega totmača iz Tržiča, pa čeprav nemški jezik ni uradni jezik. Tako je tudi po vseh drugih mejah Evrope, samo pri nas, kjer totiko govorimo o evropski misetnosti, tega ni.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tot!
spušča in spet vzpenja, so se zbrati vsi, kar jih niso pokosile krogle ob prvem presenečenju. Sklenili so braniti svoje golo življenje do poslednjega naboja, pa tudi z noži in zobmi, če bo treba.
Boj je vodil Krtina, še z večjo zagrizenostjo kot na Mohorju. Razmestili so se po podzemskih betonskih utrdbah od kote 1512 do kote 1316 metrov. Nemške kolone so z vseh strani obkolile okoli petsto borcev, ki so biti strnjeni kakor jež na loku nekaj sto metrov. Krtina se je sam plazil od skupine do skupine in bodril (ante. Skupaj z brigado so se borili ostanki odreda in vsi drugi, ki so se bili raztepeni umaknili v varstvo mitraljezov.
Nemška glavnina jih je hotela presekati na dvoje. Pričakali so jo trdni. Policiste v belem so v megli spustili v neposredno bližino in jih obsuli s smrtonosnim ognjem. Zdaj so ležala vse križem po planjavi tudi nemška trupla. Megla se ni hotela razbliniti.	,
.Varčujte municijo! Vsak naboj — en Nemec!" je šlo povelje od borca do borca. Na srečo so bili borci področja In odreda bolje založeni z municijo.
Cilj nemških poveljnikov je bit, izigravati jih z napadi sem in tja, da bi porabiti municijo. Ko pa so ugotovili, da branilci ne odgovarjajo na njihovo streljanje iz daljave in sekajo v živo, samo iz bližine, so se naveličati napadati. Zato so raje razkropili svoje site po pobočjih gore in iskali razbite skupine po podzemskih gnezdih: uničevali so jih z ročnimi granatami.
Krtina se je bal, da se megla ne bi dvignila. To bi bilo slabo za preboj. Bližal se je mrak in treba je bito misliti, kako zapustiti to nesrečno goro.
Blisk se je odločil, da pojde zvečer po svoje. Krtina ga je prosil, naj poroča na korpusnem štabu, če bo prišel do tja, da so napravili, kar se je dalo ...
„Napiši!" je predlagal Blisk.
Medtem ko je Krtina kar na kolenih napisal kratko poročilo, kako je prišlo do poraza, so komandirji pripravljali čete za preboj. Vedel je, da ponoči morajo od tod, zakaj naslednji dan bi jim zmanjkalo nabojev. Važno pa je bilo tudi to, da kuharji že drugi don niso prižgali pod kotli in da se je izčrpanim borcem že meglilo pred očmi.
Krtina je dobro poznal teren, kamor je nameni! preboj, a se je obotavljal. Kako pripeljati nekaj sto ljudi skozi globinske nemške zasede, čez cesto in progo v gozdove Jelovice, oddaljene najmanj pet ur hoda? Izvor trdnosti in moči je skrivnost. Krtina je bil človek votje in odločnosti, v kritičnih trenutkih je znal pridobiti ljudi, znal je ravnati z njimi.
Proti večeru je ledeni dih vetra odgrnil z vrha megleno ponjavo. Prav na konici gore so tedaj zagledali Nemce ob mitraljezih. Videli so tudi žične ovire, v katerih so visela trupla .. .
Nemce so imeli sedaj kot na dlani. Toda Krtina ni pustil streljati, da ne bi izdali položajev — municijo so potrebovali za preboj.
Tudi Nemci niso streljali. Le daljnoglede so imeli oficirji nenehno na očeh. Vsi razen izvidnikov v ježu so izginili pod zemljo, In toko Nemci niso imeli kaj videti.
Kmalu potem je zagrnil goro nov val goste megle.
V prvem mraku je predhodnica mitraljezcev in komandirjev z brzostrelkami in bombami, odeta v bele halje, zavila na pobočje. .Srečno!" je voščil Krtini Blisk.
Sedel je na nahrbtnik in opazoval, kako temni nebo. Kot sence so se izgubljali borci v temine. In čim dlje so bili od njega, tem bolj ga je preplavtjcla tesnoba. Imelo ga je, da bi odšel z njimi. Toda kam? Kdaj in kako se bo vrnil v bazo, kjer ga čaka Maks? Čut dolžnosti mu je pomagal premagati živalski nagon, da bi odšel s čredo.
Poslednji so izginili v temi. Zdaj je bil sam z mrtvimi in ranjenimi sred sovražnih vrst. Sam, ker ima svojo pot, drugačne dolžnosti ko drugi. Zdaj je zavidat tistim, ki so se borili z vidnim sovražnikom — on se je moral vselej boriti z nevidnim ...
Pod vrhom gore je bila tihota tako strašna, da se je moral odpraviti na negotovo pot. Najprej se je splazil do najbližjega mrtvega Nemca. Vojak je bil v zadnjem smrtnem krču zasadil roke globoko v sneg, da se je uprl strmini. Bil je že trd. V strmini mu ni mogel sleči kamuflažne obleke, ki jo je sedaj najbolj potreboval. Zato ga< je od-sanka! nekoliko niže, v strelski jarek. Vzel mu je tudi orožje. Zdaj, ko je bil tok kot Nemci, v belem dresu, se je bolje počutil.
Z nočjo je sneg otrdet in se rti več udiral. Potem je nočnik razredčil meglo. Prinašal je nemške krike z vrha. Nenadoma so zasijale nad njim rakete in ga zaslepile. Za nekaj časa se je potuhnil, nato pa se je pognal kot senca v teže prehodno pobočje. Nekajkrat je naletel na mrliče. Pomislil je na Žvana, ki prav tako ledeni nekje pod vrhom, in tudi na tistega, ki ga je ustrelil v hrbet. Če pride živ iz te ledene mišnice, bo iskal vse življenje tiste, ki streljajo iz megle v hrbet. In obračunaval bo z njimi brez usmiljenja in predsodkov!
Kopice mrtvih po jarkih in na žicah, vsi, ki jih je videl, zadel obnje z nogo, jih sluti) na mrtvaškem prtu gore, vsi so ga rotili: Blisk, poišči naše morilce, poišči jih, če si mož!
Po ledenih planjavah se je spušča) v vijugah.
V čem je mik žrtvovanja? Kije je zasidrana dolžnost? Kje je moje pravo mesto? Kako daleč sega človekova odgovornost? Zakaj so umrli vsi ti ljudje?
Nuja po golem življenju je prerastla v moč. V megli je zaslišat glasove. Kakorkoli se umika, slej ali prej bo naletel no Nemce. Veter je dvignil meglo in zalesketate so
Značiine metode avstrijske tajne policije
Vedno zopet se pojavtjaljo elementi, ki hočejo nam koroškim Slovencem prikrajšati zagotovljene pravice, nas ustrahovati in potisniti iz obzorja.
Tako je avstrijska tajna policija ravnala v Slovenjem Plajberku s starimi ljudmi, kar povsem odgovarja njenim metodam. Tajni policisti so prišli k p. d. Šošlnu. Stara mama je bita sama doma, gospodar se je že zjutraj odpeljal po opravkih. Govorili so slovensko in se predstavili kot Ijubljančani. Rekli so, da poznajo Šošlnovega Hanzeja, da je bil pri njih in tam pozabil copate. Copate je eden tajnih policajev kazal stari mami in jo povprašal ali jih pozna, češ da jih vrača Hanziiju. Stara mama copat ni pozala, kako naj bi jih tudi, ko pa je toliko copat na svetu. Povedala je tudi, da pri Šošlnu ni nobenega Hanzija, pač pa pri sosedu, a ga ni doma. S tem Hanzijem so menili mene. Odšli so, ne da bi kaj opravili. Če so copate moje,
zakaj jih kažejo po drugih hišah in mi jih ne vrnejo. Njihov naslednji cilj je bil pri sosedu, kjer imajo gostilno po domače pri Olipu. Tam so povpraševali starega gospodarja o nekem klobuku. Vprašali so ga ali je ta klobuk last Wieserja Vinka. Izdajati so se za Kranjčane, ki kupujejo stare konjske komate. Ta tajna policija je bila tudi v drugih hišah in strahovala stare ljudi. Starejši gospod mi je samo nekaj namignil, povedati pa si ni nič upal.
Bili so tudi pri po domače Avov-niku pri Wieserju Vinku in ga dolžili, da je odstranil krajevne table na Sopotnici in da je pri tej akciji zgubil klobuk. Ta jim je ostro odgovoril v slovenščini:
.Takšnih in podobnih metod se poslužuje avstrijska tajna policija, da bi kar se da temeljito ustrahovala prebivalstvo. Izmišljuje si imena, se predstavlja kot inozemec in si domišlja, da bo s takimi metodami prišla do podatkov, ki jih potrebuje za zadovoljevanje svojega
tovskega nagona. Mogoče se bodo drugič predstavili kot Kitajci ali karkoli že, ljudje jih spoznajo že po njihovih obrazih, da niso iskreni in jih kmalu razkrinkajo kot preproste in naivne avstrijske tajne policaje.
Slovensko prosvetno društvo .Vinko Poljanec" v Škocija-nu vabi na igro
SVET! PLAMEN v soboto 9. novembra 1974 ob 20. uri v farni dvorani v Škoctjanu. Gostuje igralska skupina DPD Svoboda .Šenčur" pri Kranju.
Pred igro poje domači pevski zbor.
Ljubitelji lepega petja in odrske umetnosti prisrčno vabljeni.	Or%or
Nov nemški vodič skozi Karavanke
Pred nedavnim je izšel nemški vodič skozi Karavanke in Kamniške Alpe — .Fiihrer durch die Karawan-ken und Steiner Alpen" in sicer I. del, ki obravnava karavanško pogorje. 409 strani vsebujoča knjižica, za katero je snov zbral in uredil znani poznavalec Karavank Friedrich Zopp, opisuje številne planinske poti in pa tudi plezalne smeri v karavanskih stenah. Vodič je bogato ilustriran z lepimi pokrajinskimi slikami (28 po številu) in skicami ter 6 zemljevidi v prilogi. Novi planinski vodnik, ki je naslednik leta 1912 izdanega L. Jahnovega „Karawanken-fuhrerja", katerega druga naklada je izšla leta 1931, ni samo lepa pridobitev za planince in turiste, temveč tudi za alpiniste, saj so v njem opisane tudi številne plezalne smeri tu in onstran Karavank, posebno zanimiv pa je tudi zato, ker je opis jugoslovanskega dela Karavank pestrejši kot kdajkoli poprej. Seveda ne manjka v vodiču splošnega opisa Karavank, v katerem je zapopaden geološki sestav tega gorovja, podnebje, rastlinstvo in živalstvo, zgodovina naselitve, gospodarstvo, promet itd. Kot .cukrček" lahko smatramo pregleden seznam vseh smučišč z vlečnicami oziroma sedežnicami na obeh straneh državne meje.
Posebnost novega vodiča je v tem, kar seveda pozdravljamo, da so vsaj
imena vrhov na državni meji zapisana dvojezično. Da je prišlo do te dvojezičnosti pa se imamo v glavnem zahvaliti Klinarjevemu planinskemu vodniku .Karavanke", ki je izšel pred tremi leti, v katerem so samoumevno vsa imena krajev oz. vrhov na avstrijskem Koroškem označena striktno v obeh jezikih. Kakor pozdravljamo uvidevnost dvojezičnega poimenovanja vrhov na državni meji, tako grajamo, da se severno državne meje, kjer prebiva pretežno slovenski živelj, dvojezičnost sploh ni upoštevala, nasprotno; še vedno se ponavljajo številni in mnogokrat kritizirani nesmisli, med katere štejemo na primer ime Zinnenwand ali Deutschberg za Vrtačo itd. Tudi vrh Grlovc nad Borovljami, ki je v avstrijskih specialkah označen tudi z Harloutz, je v novem vodiču samo še Ferlacher Horn. Posebna .cvetka" je tudi novo ime za pastirsko kočo na Rožci, ki se po .novem" imenuje Veldener Hiitte. Po je sedaj poleg domačega imena, če četrto ime za to kočo — Roschitza-Almhiitte, Rosenkogelhiitte in najnovejše Veldener Hiitte. Tudi znana gostilna na Obirskem .Pri kovaču", je v novem vodiču označena z Gasthof zum Schmied, kar je seveda nesmisel. Po tej logiki bi lahko gostilno pri Tišlarju v Št. Janžu preimenovali v gostilno pri mizarju. Ker je po navadi vsako ime povezano s
tradicijo, je .menjanje" imen neokusno in ga odklanjamo. Pri vpisu slovenske planinske postojanke .Koče nad Arihovo pečjo" (pravilna označba v obeh jezikih!) na Bleščeči planini, slednjo imenujejo po novem Rossalm (Konjska planina), kar je tudi nesmisel, ker na tej planini še nikoli niso pasli konj (ime je žalosten ostanek hitlarije) — se je primerila napaka, ki je v tem, da Slovensko planinsko društvo v Celovcu imenujejo „Slowenischer Bergsteigerver-band Karnten". Prvič slovenski planinci na Koroškem na žalost še nimajo zveze, drugič pa je slovenska planinska organizacija pri oblasteh registrirana kot S!owenischer Alpen-verein in ne Bergsteigerverein!
V splošnem bi lahko rekli, da je novi vodič le pokazal nekaj svetlih momentov, ki pa so nazadnje potonili v temi koroške stvarnosti. Račun za tiste bore malo dvojezičnih krajevnih imen na državni meji so spet morali plačati koroški Slovenci, ker so jih po drugi strani prikrajšali za celo vrsto avtohtonih slovenskih imen.
Planinski vodnik .Fiihrer durch die Karasvanken und die Steiner Alpen", Teil I: Karasvanken je izšel v založbi Johannes Heyn v Celovcu. Cena znaša 180 šilingov.
P/
Manipulacija ali provokacija?
a 1145 — delo zu minderheitenfrage 1
I a i b a c h , 4. 11. (apa) — ein fotaler slimmungsumschwung in der Irage der slowenischen und kroatischen minderheiten in oesterreich duerfte in jugoslavvien proklamiert worden sein. nach-dem bereils die agramer zeilung .vjesnik" heule beide seiten zur vernunfi gemahnt und vor einer internationalisierung des pro-blems gewarn1 hatte, schreibl heule auch der .delo" in laibach in einem laengeren artikel, dass jugoslavvien nicht art eine eska-lation dieses problems denke. man vvolle die im zusammenhang mit dem oesterreichischen staatsvertrag noch ottenen Iragen ein-vernehmlich zvvischen belgrad, laibach und wien loesen. otten-sichtlich in richtung minderheitentuhrung in kaernten schreibl das blatt, man vverde sich dabei auch von einigen hitzkoepfen in den eigenen reihen jenseits der karavvanken nicht beirren lassen. die laibacher zeitung anerkennt anschliessend ausdrueck-lich, dass oesterreich bereits einen grossen teil der verptlichtun-gen aus dem staatsvertrag ertuellt und darueber hinaus zusaetz-liches zur erhaltung der minderheiten im lande geleistet habe. die noch ottenen probleme seien nicht so gravierend, dass man sie nicht gemeinsam loesen koennte, ohne internationale gremien anzurufen. (fortsmgl) + mok +
1457
O
To je v celoti besedilo vesti, ki nam jo je (v koptjij posredoval osrednji tajnik MSKS Filip Warasch, kateri jo je baje dobil od urednika KTZ lwana P. Lukana.
Vest se nam je zdela povsem neverjetna — zlasti ko smo ugotovili, da ljubljansko .Delo" takega članka sploh ni objavilo. Obrnili smo se na celovškega dopisnika avstrijske tiskovne agencije APA, ki pa nam je po razjasnitvi zadeve na Dunaju sporočil, da predmetne vesti ni objavila APA. Torej izgleda, da gre pri celotni zadevi za manipulacijo oziroma provokacijo kar očitno velja tudi za .sorodne" vesti istega dne, ki sta jih baje objavili iz Beograda ameriška tiskovna agencija AP (v zvezi z obiskom ameriškega zunanjega ministra v Beogradu) ter jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug (o članku zagrebškega .Vjesnika" o manjšinskem vprašanju). Vse to pa je skrajno neodgovorno in je samo želeti, da bo .zli duh", ki tič) za stvarjo, razkrinkan pred vso javnostjo.
Reka
Pred dnevi je Marija Janah, po domače Strelčeva Mojcej na Reki pri Št. Jakobu v Rožu praznovala svojo 90-letnico.
Njeno življenje je bilo v veliki meri posvečeno dejavnosti za dobrobit slovenskega ljudstva. Najbolj se je izkazala v času zadnje vojne. Pri njej so našli partizani varno zatočišče. Z njimi je delila dobro in zlo. Pri njej so prenočevali, pri njej so se hranili in če je kdo zbolel, ga je zdravila kot svojega lastnega otroka. In tako si je tudi pridobila ime .partizanska mamica" in to upravičeno. Po
vojni ko je bilo konec morije in so se časi spet normalizirali, so jo bivši borci radi obiskovali in jo vabili na obisk, da se vsaj malo oddolžijo za vse, kar jim je dobrega storila v vojni. Čeprav je od tistih časov minilo več kot 30 let, se Strelčeva Mojcej ni mnogo spremenila. Še vedno je nasmejana in rada se spominja časov, ki so ji dali obeležje tihe in skromne junakinje.
Dragi Strelčevi Mojceji za njen visoki jubilej iskreno čestitamo z željo, da bi bila srečna in zadovoljna in še dolgo med nami.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
se mrz)e zvezde. Nenadoma je zagledal šest Nemcev, ki so šli drug za drugim proti njemu. Obrnil se je od njih.
.Hej, kamerad, kam?" je zavpil eden.
.Jaz imam svojo nalogo!"
Stali so in ga gledali, kako je s strmine, kjer ni imel kritja, zavil na rob. Tam se je potuhnil za prvo skalo in jih čakal z naperjenim avtomatom.
.Nor je!" je nekdo viknil.
.Gremo! Vsak naj se zanima zase!" je dejal drugi.
Niso šli za njim, temveč so se vrnili.
Ko je bil spet sam, je zavil v strmine, kjer med skalami 3n redkimi viharniki ni bilo mrličev ne sovražnika.
Na sedlu nad Baško grapo je jeknilo streljanje. Obstal je. Vedel je, da se ondod prebija glavnina skozi zasede. Ugotavljal je, koliko bred pa zbrojevk in Šarcev poje. Streljanje je potihnilo že po desetih minutah. Bil je vesel: razbili so zasedo.
Potem je zašel v skalovje. Škrbine in čeri so se spuščale v prepaden svet. Zdaj ga je ogrožala gora bolj od ljudi. Kolena so se mu tresla in v želodcu je čutil slabost. V ustih je topil sneg.
Iznenada je zaslišal vzdihe, kot bi nekdo umiral. Minilo pa je pol ure, preden se je privlekel do police, kjer je našel dva partizana. Vedel tje, da se je mnogo ranjenih razteplo na vse strani, največ pa v nedostopno skalovje. Čut usmiljenja ga je vlekel naprej. Tako je prilezel do njiju. Eden je ležal vznak, že mrtev, drugi pa je slonel na skali in vzdihoval. Ko je zagledal Bliska v belem nemškem dresu, Ije segel po puški. Komaj ga je prepričal, naj ne strelja, ker mu hoče pomagati.
Zlezel je k njemu. Bil je mitraljezec iz Kosovelove, doma s Krasa. Njegov pomočnik, čigar puška s tremi naboji jima je še ostala, je izkrvavel. Ta pa Ije bil ranjen v trebuh, na srečo skozi prazno črevesje. Bi) je izčrpan in
na smrt obupan. Blisk ga je stežka pregovoril, naj se pusti izvleči iz skalovja. Le misel na ženo in otroka, ki sta ga čakala doma, mu je dala moči, da je tvegal.
Na potici so se mu tresle noge kot trs v vetru. Blisk mu je podajal roko in premagovala sta strah pred globino korak za korakom. Na ledu pa je možu spodrsnilo. Toliko da ni Bliska potegnil za seboj. Padel je vznak v skalno korito in se strkljal navzdol. Iz globine so privreli kriki. Vse pobočje gore, do gozda, je odmevalo od bolečine ...
Blisk je z roba strmel za njim. .Kako nor sem," ije pomislil. .Ko da ne bi imel dovolj lastnih skrbi, si nalagam še tuje. Če bi hotel reševati vse ranjene, ki jih bodo jutri zljutraj pokopali Nemci, bi sam sebe obsodil na smrt. Saj imam vendar svojo nalogo! Stran moram! Ta glas bo privabil Nemce, kot privabi ranjena divjad na sled zveri."
Šel je naprej, toda krik mu je sledil in vedel je, da mu ne bo ubežal. Pomislil je, kako bi bilo, če bi bil on na njegovem mestu in kaj bi pričakoval od tovariša. Čeprav sta se videla prvič in se bosta morda tudi zadnjič, mora pogledati, kaj je z njim.
Vrnil se je.
Globoko spodaj na robu gozda je zabobnela nemška strojnica in lok svetlečih se kroge! se je usul v smeri krika.
.No, zdaj bom imel še Nemce za vratom!" je mislil Blisk. Pa se je vseeno spustil v žleb.
Ranjenca Ije našel zagozdenega med dve skali. Tako je bil polomljen, da se ni mogel ganiti. Pod njima prepad, nad njima strmina — pot nazaj bo huda.
.Ne morem te izvleči, tovariš."
.Ubij me! Samo to te prosim!"
.Ne morem!"
Čeprav je bilo brezupno, ga je skušal dvigniti. Zaman.
Spet ga je preplavljala tesnoba. Spodaj so se utrinjale rakete. Čas na gori smrti se je zgostil.
.Daj mi pištolo, če me ti ne moreš!"
Bliskovo zavest je zganila čudna vročica. Iz toka je potegnil pištolo in jo repetiral.
.Kam?" je vprašal tovariša, s katerim sta si v tej borni uri postala najbližja.
V siju mrzlih zvezd je zaznal v očeh obsojenega po-mirjenje in zahvalo. Z zadnjo močjo je dvignil okrvavljeno roko na prsi.
.Tu, tu je moje srce..."
Blisk je pritisni). Človek je obmirova! kakor kamen med kamenjem ...
Blisk se je naslonil s čelom na mrzlo skalo. Ulile so se mu solze — drsele so mu po licih, tekle so, dokler niso bile prazne oči in duša. Prazne kot snežna puščava okoli njega ...
Veter je dvignil meglo z vrha in jo spremenil v potujoč oblak. Nad Bliskom se je zablestel vrh gore. Bila je kot meč z odlomljeno konico, rosno od krvi. Nctd njo je bilo morje brezčutnih zvezd.
Moral je svojo pot. Mukoma se je pretikal med grdo okleščenim drevjem. V njegovi praznini je odmeva) samo poslednji votli pok ...
19
Naslednji dan so poročnika Hartwicka poklicali v štob polka in mu naložili ustrelitev ujetnikov; majorju Helmu pa, da izbere med njimi tiste za taborišče.
Hartwicka sta ta čast in posebno zaupanje ganila. O njem so sedaj govorili v vseh napadajočih enotah. Ves je bil napit z ubijalsko slo. Pokol na gori je razvnel njegov krvoločni nagon do skrajnosti. Počutil se je kakor v otroških
8. november 1974
* v * v s	* *
ZivcrH so/a;yi
Oiro^d odvrdčdjo HČfn/g Mdjrdz/rČMC/jc ;w rcždfe :cr Jowdčd	A'dj Mdvede-
M!o jawo Mc^a; prfrMerov.*
^cjr/etMd dc^/rcd, jo žre /;M^ojMWMOjr Md rM^djjcgd ^rafcd, j c /dAI:o žwČMd, ^rdztrcjCMd", M: je zwoŽMd z^r^r: zn ^rez pravega povodd Mdpdde drrrgc otrobe.
Orro^ ;e /dA^o v s&r^e%? Zd^o/jo ^o/ezM; 7H<3fere a/:' očcid, zdrddz' MejpordZMZMov jfdr-jef d/; MdpdČMC preJjfdve o jpo/MOjrz. Prcd-vjezw pr^d joA^d /eZzz gd zzZegzze ^zziz j^dA ^d-&eg% jzzrovežzz d/z' pJd, ^z' gd jrečzz;e Md pozi v Jo/o, jo/j^cgd vrdtdrjd, Azz^og/e^e zzčžte/;zce,* /rz^^o gzz ;e Jfrd/z projzZz, zz(z jzrze Md jfrzznzjče, d/ž ^e^/zzzzzzrzzZz pred wezw rdzredow. Odrdje/ čfove^ je zdrddz rzz^z/z jtvdrr zze vzMerMŽrjd/, p/d^egd jejz/e:zzegzz d/z je^ezzz/efrzegzz ofro^d pzz wore ^za Zegzz rd^o ze/o jZrd/z, Jd zwzz dzz/z čzjzo o^rozzzz.
De-^ez/efezz oao^z, ^z gzz dowd zzeprejazMO OpOZTZZZZ/zZZTZO ZM pOprdf/jdZMO, /dMo pojazzze ^zz^o zzezzzzrezz ZM žzvčerz, dd je pa zzo^ezzz' jivzzrz' zze ZMore z^rzztz.
.Z.CMz" oZro^, je Moče zzčzZz, pozzdizddz Jp/oA MŽ /ezz. Vjzz^o zn/ddo /zzdje ;e po Mdrdvž vedože/;Mo ZM przzzzz(evMO. Če Ze /zzjZzzojZŽ žz-gzz^z, jz7< zzgzz^ž zzzZo, &er jo gzz Zzz^o zzzgop/ž. Ofrocž jo vžded v jo/ž /erzz zz rdZMzA vzrokov. Ne^zzZerz jo ZrzMzzJZz, ^er jo jzlz vje žžv/;eM;e pagzZM;zz/ž. zlzMpzz^ zzz „&OM;z<%e" ;z'zw VMezMe Me prz'zMzzM;^zz;e. Drzzgz' oZrocz' jž v Jo/ž (ŽM jp/oA povsod) Me zzpzz;o MŽčejzzr zzzčezz zz jzzzzzegzz jZrzz-%zz, dd ;zzM ^o jpod/eZc/o. 7*zz&z jo /dAIzo zzzZo, ^cr jZzzrjz' d/z' MŽ^o/ž Mzjo zzzJovo/;MŽ z zzpz/zž zzJz' pzz oz( Mjž%? preveč zzzAfevzzjo.
TVzz; ^o vz'<7eZz' je Zzz^o čzzzčzzo, JepZvo ;e, Jzz gre Me^zzZeržzM oZro^ozM v jo/ž j/zZČ*o zzzZo, ^er jo preveč vejazz. Tčzzr Mzzpre; je zrčz)'o, čeprzzv jMov že zefzZVMzz; ZMzz;o, ^er je ;zw zJz, Jzz je Me o^v/zzJzz;o vjegzz. Zzzrzzz/z' Zegzz MeprejZzzzzo zzzojZzz;zz;'o zzz zfrzzgzzMŽ zzčeMCŽ ZM jž to očžazjo.
Če otro^ v prvzTz /eZz/z žžv/;eM;zz ZMOČMO po-grejzz /jzz^ezeM ZM vzzrMOJt, przJe v jo/o ^of žzvČMo, MewzrMo ZM Meoz^govorMo ^zt;e, ^z je MŽ ZZMOŽMO pojvcZzZz' zzčeM/zz zz/z' je prz/zzgoz/zZz' zzčz-te/;ezM ZM JOJo/cezM.
Nzz; ^o vzro^ zzz otrokove težzzve v joJz ^zz-&rjeM^o/ž že, z zzpzzzz je ;e tre^zz jpoprz;etž. Z tzzz/ž če Me %*ojfe zzzog/z' z^ogzzzzZz, &zz; otro^zz težž, je opržte zzzz zzčzZe/;zz ZM v jo^e/ovzzzzjzz z zzpzrz žz^orzjate otrokovo zzZMŽZMzZM;e ZM M;egove Jpo-Jo^MOJZz zzz to, z7zz gzz ^ojte po/zzgozMzz prztegzzz/ž zzzej zz;egove jojo/ce zzz ^ z/o/žzzojtzzzz, ^z pA tž oprzzv/;zz;o.
Poskusite!
MOČNAT! ŽLIČNIK! Z JAJC)
S dkg maitobo dobro vmeiamo, dodamo ! jajt), ko), prtbUžno ! *kode)ict mteka )n 40 dkg moke. <z te zmesi naredimo pretej mehko testo, ki ga stepamo tako doigo, da se iočt od ktzhainite. tz tega testa zajemamo nato z iitco iiiinike, jih mečemo v eiano vreio vodo in kuhamo to minut. Ko jih poberemo iz kropa, jih poiijemo z mrzio vodo in počakamo, da se odtečejo, potem pa jih denemo na raz-beijeno maččobo, na kateri smo zarumeniti nekoiiko drobtin. Posebej raztvrkijamo kozarec kisie smetane tn ! jajca, poiijemo s tem iiičnike in mečamo, doktor jajca ne zakrknejo.
Zgledi in besede
Natprofja med be$edo !n zgiedom, ki $o jim če:)o podvržen! ofroci, so vir mnogih vzgojnih težav. Beseda ostane !e beseda, če ni pri vzgoji podkrepijena tudi z zgtedom. Zgted je močno vzgojno sredstvo, kateremu so otroci podvrženi na vsakem koraku in povsod v žoii, na cesti in v družbi otrok. Mnogi že danes misMjo, da vzgoja sestoji iz besed v raziični rabi in iz kazni. Pozabijajo pa na svoja dejanja, katerim so otroci večkrat priča in ki niso v skiadu z besedami. Navedimo samo dva kratka primera.
Mati se jezi nad hčerko, ki ne pospravi igrač. Sama pa pozablja različne predmete okrog po stanovanju in jih nikoli ne da na svoje mesto. Kje naj bi torej začela z vzgojo najpreij?
Oče kara sina, ker grdo govori. Samemu pa vpričo otroka večkrat uide kakšna neprimerna beseda, ki si Ijo otrok zapomni in seveda ponovi.
Takih in podobnih primerov bi lahko našteli gotovo še več. Otroci se ravnajo po zgledih in lastnih nagonih. Dobronamerne besede staršev in drugih vzgojiteljev pa v takih primerih ustvarjajo v otrokovi duševnosti zmedo, dvome, nezaupanje in hkrati rušijo avtoriteto takih ,vzgojiteljev", ki se čudijo nenadnim spremembam v vedenju otrok do njih. Zatekajo se h kaznim, ki še bolj poglabljajo prepad v odnosih med starši in otroki, kajti ti ne razumejo razlik med tem, kaj je dovoljeno odraslim in kaj otrokom. Zato je treba to večjim otrokom razložiti in objasniti, namesto da od njih zahtevamo brezpogojno poslušnost.
Tempo življenja je danes mnogo hitrejši, kot je bil pred desetletji. Ne vpliva samo na življenjske navade in delo odraslih, temveč tudi na življenje otrok. Od njih zahtevajo večje napore, določen dnevni red, več učenja, manj igre in prostega časa.
Vedno več zahtevajo od otrok tako učitelji kot starši. Ne vprašamo pa se, če otrok vse to, kar mu šola in dom nalagata, lahko zmore brez škode za svoj zdravi telesni in duševni razvoj; še prav posebno nobene uvidevnosti do otrok ne poznajo nekateri ambiciozni starši, ki si tudi zo ceno otrokovega zdravja prizadevajo, da bi njihov otrok uspel. Iz otroka iztisnejo res neverjetno mnogo energije in se ne pomišljajo dosti zatekati tudi k raznim drastičnim vzgojnim metodam. Duševne in telesne sposobnosti otroka pa niso vedno v skladu z zahtevami staršev. Seveda se škodljive posledice takega ravnanja prej ali slej pokažejo. Težnja, da mora njihov otrok uspeti, lahko postane pri nekaterih starših prav bolestna in nenormalna, če starši nočejo videti resnice. Razlagamo si jo lahko s podzavestno željo očeta ali matere, ki svojega življenjskega cilja zaradi tega ali onega vzroka nista dosegla in skušata sedaj doseči uspeh preko svojega otroka. Včasih pa je takemu rav-
nanju krivo tudi golo samoljubje staršev, ki je sebično in v bistvu nasprotno koristim otroka.
Posnemanje odraslih je značilnost otrok. Vidimo lahko, kako se igrajo šoferja, zdravnike, učitelje itd. In kako dobro posnemajo odrasle! Celo držo in navade odraslih nam lahko zaigrajo. Ravno na zgledu odraslih si lahko pridobijo in morajo pridobiti osnovne pojme o lepem vedenju, o moralnih vrednotah in higienske ter delovne navade. V družinah, kjer otrok takih zgledov ne more dobiti, ne moremo pričakovati dobre vzgoje. Drži pa tudi to, da je otrok dosti bolj podvržen posnemanju slabih zgledov in imajo ti zanj tudi večji mik in občutek ugodja, ker so običajno bližji najpreprostejšim človekovim nagonom.
(ut za pravico, resnico in poštenost je pri večini otrok močno razvit. Vsako odstopanje od teh idealov je za marsikakega otroka boleče in mu vzbuja odpor. Kritično začne sprejemati svet okrog sebe okrog 11. leta. Tedaj začne proučevati tudi ljudi, in odnose med njimi ter o vsem tem tudi razmišljati. $e bolj občutljiv pa lahko postane za ravnanje ljudi pubertetnik, ki je na pragu vstopanja v življenje odraslih. Spremembe v njegovem telesu vplivajo na njegovo duševnost, ki je zaradi tega občutljiva, muhasta in polna nenadnih sprememb razpoloženja. Takrat še bolj kot kdajkoli poprej potrebuje
Zgodovina čistoče
Kulturni ljudje starega veka so posvečali mnogo pažnje čistoči in negi svojega teiesa. O tem pričajo lepo urejene kopalnice, ki so jih našli v izkopaninah starih naselij. Toda v srednjem veku je videti, da so ljudje povsem izgubili smisel za čistočo. Iz tega časa je ohranjenih mnogo zelo lepih in prostranih gradov in dvorcev, toda niti v enem ni bilo kopalnice. „Escorial", znani dvorec španskih kraljev, je imel 3.000 sob — toda niti ene same kopalnice. Kopalnice ni imel niti Versaille, dvor francoskih kraljev — in to sta bila v tistem času dva največja dvorca v Evropi.
UMAZAN SREDNJ! VEK
Tako kot so zelo redko prali, ljudje srednjega veka tudi perila niso pogosto menjali. To nam je danes nerazumljivo in takoj lahko pomislimo, da ti naši predniki niso preveč lepo dišali. Razen tega pa slab duh ni bil edina posledica nečistoče. V starih časih so ljudje veliko več obolevali kot danes. Dogajalo se je, da so celi gradovi izumirali, in to zaradi strašnih epidemij kuge in črnih koz. Od otrok je le vsak drug doživel deset let. Mnogo ljudi pa je bilo iznakaženih zaradi koz in gobavosti. In vse to je bila v največjem delu kriva nečistoča.
ZDRAVJE !N Č!STOČA
Danes smo veliko bolj zdravi in odporni, kot so bili v srednjem veku. Bolezni je veliko manj kot v tistih časih, ni epidemij, posebno med kulturnimi narodi so skoro povsem izginile. Mnogo je k temu pripomogla medicina, toda najvažnejše so tri stvari: voda, kos mila in preoblačenje.
pomoč odraslih, ne samo v nasvetih in odpiranju življenjskih perspektiv, še bolj v dobrih zgledih in uvidevnosti ljudi, ki živijo okrog njega.
Iz vsega tega vidimo, da je zgled važnejše vzgojno sredstvo, kot so besede, in da moramo oboje pri vzgoji povezovati, če hočemo doseči uspeh.	-in
Jod proti golšavosti
Organizem potrebuje zeio majhne koiičine joda. Vendar pa je posebno važen. Pomanjkanje joda namreč povzroča goišo. Goiša je razširjena v Švici, Avstriji, severni Sioveniji, severni itaiiji, na ,,	.
trancosko-španski meji, ob Hi-	"""°
zeio hitro pronica in se ne more zasititi z jodom. Nasprotno je v obmorskih predetih vedno dovoij joda.
Zmotno je mišijenje, da kvari goiža, to je povečana
maiaji, v zapadni Kitajski in
kanja joda s povečanim de-iom zaiagati organizem s svojim iziočkom. Pri tem se poveča. Če kijub temu ne zmore vseh potreb, opazimo spremembe tudi na drugth organih.
Če dovajamo prebaviiom
ker je to žieza z notranjim iz-
.	;;	"T.""
so hriboviti kraji in na zemije- " ' ruge organe, kot n. preprečimo. Nekatere dr-vidu predstavijajo skoraj str- PJ'	? ° druge,	^ ^	^ zdavnaj
njeno vrsto. Kemiki so ugoto- o "o o o enje t ntce je	dodajati jod kuhinj-
viii, d. je v pitni vodi v teh P°9°"°	bebavosti. ^
krajih zeio maio joda. V ap- Goiša nastane zato, ker tOO-odstoten, ker vsi tjudje nenih gorovjih voda namreč skuša ščitnica zaradi pomanj- uživajo s hrano tudt soi.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
ietih, ko je v mestni klavnici gledal kakšen posebno velik zakol živine. Takrat je bil razdražen, da ni mogel spati. Pudi zdaj se ga je potaščalo podobno občutje. Nekako renče je govoril, bil je motoglav, kot bi bil preveč pil.
Tiste, ki so jih ujeli oborožene, so čez noč zaprli v velik spraznjen hlev zadnje domačije na robu vasi pod pobočjem gore.
Dobro so jih zastražili. Da bi jih pomirili, so jim povedali laž: naslednjii dan da pojdejo v nemški zapor in potem v taborišče. Major Helm jim je ukazal skuhati kotel krompirja. Razdelili so vsakemu po tri. Krompir je vsaj nekoliko potešil lakoto, saj niso jedli že tretji don. In tudi glavni namen je dosegel: pomiritev.
.Nič ni bolj zoprnega, poročnik Hartwick, kot sprav-ijati s sveta razdražene ljudi," je dejal major Helm. ,Do zadnjega trenutka jim je treba pustiti upanje. Ko pride konec, se vdajo v usodo."
Zjutraj je dal major postrojih vseh sto petdeset ujetnikov na dvorišče, po dva in dva, in jih obkoliti s četo policistov. S seboj je pripeljal velikega moškega srednjih let, v civilni obleki. Nagovoril ga je:
,Vi ste naš človek. Napravil sem vam uslugo in vas rešit iz rok našega skupnega sovražnika. Zdaj boste vi meni napraviti uslugo. Izbrali boste med temi trideset mož, ki ne bodo ustreljeni."
.Razumem, gospod major. Kakšne želite?" S petami je udaril skupaj. Nedavno je bil mobiliziran in skupno z osta-timi na gori zajet. Bil je deležen posebne pozornosti in mi-iosti majorja Helma. Le-ta se je pri njem večkrat napil in najedel, zato se ga je usmilil.
.Kakšne? Še vprašate) Najprej izločite visokovredni arijski material. Take s plavim! lasmi, modrimi očmi in ozko iobanjol Tem oprostim zablodo! Izberite tudi take, o katerih veste, da niso komunisti, mobilizirance.*
Mož se je v spremstvu majorja Helma odpravil izpolnit težavno nalogo. Nekateri od ujetnikov so ga poznali in ga klicali po imenu. Grabili so za zadnjo bilko... Mož jih je izbiral. Vsakega, na katerega je pokazal s prstom, sta dva policista potegnila iz vrste in odpeljala v drugo stavbo. Tam so imeli zbrane tiste, ki jim je bila pomilostitev že zagotovljena.
.Gospod tovariš, še mene! Spomni se, da sem ti nosil nahrbtnik, ko si obnemogel..."
,... jaz sem ti dal tobaka .. .*
.... ne pozabi name, jaz sem vedno votit JRZ in Korošca ..."
Medklicev je bilo čedalje več. Nemški major je rezko zavpil:
.Mir! Sicer bomo nehali in vas pobili vse od kraja!"
Mož, ki je izbiral, je klecal v kolenih, glas mu je drhtel, na obrazu se mu je zrcalila tesnoba. Vedet je, da vsem ne bo mogel ustreči. Nikoli mu ni prišlo na misel, da bo prav on odločal o življenju in smrti ljudi, ki jih še poznal ni.
,Še mene, hej!" je vpil nedko že na repu vrste. Poznal ga je: doma je imel ženo in šest otrok, mobilizirali so ga prav tako kot njega.
Mož je pokazal nanj z drhtečo roko in žal mu je bilo, da ga ni prej zagledal.
Prav tedaj pa je podoficir, kt je štel, sporoči) majorju, da je trideset mož že izbranih.
.Konec! Nobenega večl* je ukazal major.
Dva policista sta pahnila nazaj v vrsto moža, ki je imel doma šest otrok. Obstal je kot ukopan in po licih so se mu potočile solze.
Možakar, ki je izbiral, je zmignil z rameni, češ nisem kriv, da sem te prepozno zagledal...
Vrata hleva so se odj^rla in kolona po dva in dva je
spet napolnila smrdljivi prostor. Iz gruč, ki so slutile smrt, je bilo slišati vzdihe obupa, molitev in kletev.
Z dežurnim oficirjem je prišel poročnik Hartwick prevzet ujetnike. Eden je bil manj, kot so mu bili javili. Ali so jih sprva šteli narobe ali je eden ponoči izginil? S tem si ni preveč belil glave.
Nedaleč za domačijo je izbral grapo in jo pripravil za zadnje opravilo. V obliki podkve je obdal njeno korito s stražarji, pri njenem vhodu pa je postavil na vsako stran po dve strojnici.
Na koncu grape, kjer je sneg pred kratkim izginil, je iz trhlega iistja mezela voda in polzela po skalah. Po skalovju je rastlo staro drevje in s koreninami gosto prepletalo tla. Veje so se stikale v mrežo, skozi katero je posijalo sonce. Na ta božanski kraj so pripeljali poročniku Hart-wicku vsakih deset minut desetero ujetnikov.
Stal je na vzpetini v pološčenih škornjih, urejen kot za parado, s Šternom tik nad očmi. Gledal je svečano kot inkvizitor, ustnice je ime! ozko stisnjene.
Korak ujetnikov je bil težak. V slehernem gibu, v drži teles, v očeh, ki so se ozirale v nebo ali klonile k tlom, je bil obup ali trmast ponos ... ali pa koj drugega, česar poročnik ni razumel.
.Ogenj)" je zavpil poročnik in telesa so padala ko snopi...
Vsaka naslednja skupina je prišla na morišče bolj vznemirjena. Med sveži duh zemlje in brstja se je dviga! duh krvi in smrtne stiske.
Nekdo iz nove skupine se je obrnil in dvignil roke:
.Smrt fašizmu! Svoboda narodu!" je zavpil. .Tudi vas bo vzel hudič!... Prav takole vas bodo postrelili našit'
Poročnik si je dal prevesti njegove besede.
(Dd/jf v prihodnji jfevr/^rj
Ze desetietja Avstrija ne izpoinjuje svojih obveznosti iz mednarodnih pogodb
(NADALJEVANJE Z 2. STRAN))
3.	Jugoslovanska vlada prav tako opozarja avstrijsko vlado, da ni uresničeno tudi določilo četrte točke 7. člena državne pogodbe, ki Zagotavlja pripadnikom manjšin enakopravno udeležbo v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah in organih. Tako je na primer materialna pomoč kulturnim društvom in ustanovam slovenske in hrvatske manjšine minimalna, tudi sodnih pripadnikov teh manjšin ni, šele nedavno ustanovljenemu deželnemu referatu za kulturna vprašanja manjšine na Koroškem pa je delo dejansko onemogočeno.
Razen tega slovenska in hrvatska manjšina nimata nikakršnih možnosti za svoj televizijski program, kar močno zmanjšuje možnosti za njun kulturni in jezikovni razvoj.
4.	Jugoslovanska vlada želi posebej poudariti, da republika Avstrija doslej niti z enim ukrepom ni začela izpolnjevati svojih obveznosti iz državne pogodbe, kar zadeva slovensko manjšino na Štajerskem.
#	„Preštevanje" manjšin —
!e de! pritiska
5.	Za jugoslovansko vlado je docela nesprejemljivo stališče avstrijske vlade, da za celo od vsega začetka minimalno uresničevanje pravic manjšin iz državne pogodbe postavlja pogoj s tako imenovanim preštevanjem oziroma "Ugotavljanjem" manjšine. Jugoslovanska vlada želi v zvezi s tem ugotoviti, da državna pogodba prav v nobenem primeru ne postavlja kakršnih koli pogojev ali predpogojev za izpolnitev, še najmanj pa predvideva ^preštevanje" ali „ugotavljanje" manjšine v kakršni koli obliki.
Teritorij, na katerem je treba uporabljati 7. člen državne pogodbe, je bil za časa podpisa določen. Prav na tem teritoriju je nacizem s pomočjo nasilja skušal fizično uničiti slovensko narodnostno manjšino. Razen tega je bilo to ozemlje po drugi svetovni vojni med drugim ugotovljeno tudi z odlokom koroške deželne vlade z dne 3. oktobra 1945 o dvojezičnih šolah, s koroškim deželnim zakonom z dne 10. julija 1959 v zvezi s šolstvom, pa tudi z definicijo, določeno v koroškem deželnem zboru 17. julija 1957.
Znano je tudi dejstvo, da so tudi dosedanje splošne popise prebivalstva v republiki Avstriji uporabljali, kar zadeva slovensko in hrvatsko manjšino, predvsem za. prikazovanje neresničnega stanja o položaju in številu teh manjšin in za "dokazovanje" nujnosti, da je treba zmanjšati obseg njihovih pravic iz državne pogodbe. Jugoslovanska vlada želi opozoriti samo na dejstvo, da je bila v republiki Avstriji po drugi svetovni vojni z namenom umetno "Zmanjšati" število pripadnikov manjšine, zlasti pa ozemlje za uporabo njenih pravic iz državne pogodbe, pri popisu prebivalstva na Koroškem ponovno uvedena kategorija tako imenovanih "Vindišarjev", pa tudi devet različnih jezikovnih kombinacij, ki so jih svoje čase sestavili nacistični ideologi za denacionalizacijo slovenske manjšine.
Spričo tega ne more biti kakršen koli poskus v republiki Avstriji, da bi slovensko ali hrvatsko manjšino na kakršenkoli način "prešte-li" oziroma "Ugotovili", nič drugega kot del politike izmikanja in zavlačevanja izpolnitve določil državne pogodbe, pa tudi kot mahinacija z namenom skrčiti pravice manjšin, pritiskov nanju in nasilnega pospeševanja asimilacije manjšin, zlasti pa zmanjševanja ozemlja za uporabo določil državne pogodbe, ki zadevajo slovensko in hrvatsko manjšino. Jugoslovanska vlada ugotavlja, da nedavne izjave uradnih avstrijskih osebnosti ne pomenijo spremembe znanega avstrijskega stališča do vprašanja tako imenovanega ,,preštevanja".
Vse to predstavlja ne le nespoštovanje jasnih določil državne pogodbe, ampak tudi poskus njene revizije — do česar avstrijska vlada ne more imeti nikakršne pravice — hkrati pa tudi izpodkopavanje mednarodno pravnih temeljev, na katerih sloni neodvisna in nevtralna republika Avstrija.
#	Upravičene zahteve brez rešitve
6.	Jugoslovanska vlada prav tako ugotavlja, da sklicevanje avstrijske vlade na njeno konstruktivno sodelovanje z manjšinami v praksi ni potrjeno. Nasprotno, dejstvo je, da se avstrijska vlada ni posvetovala z manjšino, niti ob sprejemanju tako pomembnih aktov, kot so bili na primer trije omenjeni manjšinski zakoni. Dalje, znano je, da so upravičene zahteve slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem in hrvatske manjšine na Gradiščanskem — zapisane v spomenicah obeh manjšin iz leta 1955 in v številnih drugih njihovih dokumentih in predlogih avstrijski vladi — ostale v veliki večini brez ustrezne rešitve, v številnih primerih pa celo brez odgovora.
Socialistična federativna republika Jugoslavija, na podlagi, pa tudi v okviru pravic, ki jih ji daje status podpisnika državne pogodbe, in v celoti spoštujoč suverenost republike Av-
Nota viade SFR Jugoslavije vtadi repubiike Avstrije
strije, ne more sprejeti, da bi manjšine pri reševanju njihovih pravic postavljali pred izvršeno dejstvo, kakor tudi, da bi odlašali uresničitev avstrijskih mednarodnih obveznosti v nedogled, še manj pa, da bi obveznosti sprevračali v predmet medstrankarskih bojev in dogovarjanj in da bi slovensko in hrvatsko manjšino izrabljali kot objekt volilnih in drugih manipulacij vodilnih avstrijskih političnih strank.
7.	Namesto, da bi dosledno uresničevali njihove pravice iz državne pogodbe, so manjšine izpostavljene neprestanemu pritisku in grožnjam z raznih strani. Zaradi tega je jugoslovanska vlada že večkrat, zlasti pa v svoji noti z dne 6. novembra 1972, opozorila na proti-manjšinsko in neonacistično delovanje nekaterih organizacij, združenih v Karntner Hei-matdienstu" in na dopuščanje takšne dejavnosti, kar pomeni kršenje pete točke 7. člena državne pogodbe, ki nalaga republiki Avstriji, naj prepove "dejavnost organizacij, katerih namen je odvzeti hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njihov manjšinski značaj ali njihove manjšinske pravice". Dejstva izpričujejo, da vlada republike Avstrije ne prepoveduje te
litacijo nacizma in enot SS, pa tudi izpustitev nacističnih vojnih zločincev. Posebej vzbuja osuplost, da so se takega zborovanja udeležili tudi uradni predstavniki avstrijskih oblasti in armade.
Jugoslovanska vlada mora ponovno opozoriti avstrijsko vlado, da je bilo spričo takega stanja neomejenega delovanja nacističnih sil ozemlje republike Avstrije, ne tako dolgo tega, izkoriščeno za vdor teroristične skupine v Jugoslavijo in da v Avstriji deluje fašistična skupina, tako imenovani pliberški ustaški vod.
V Gradcu so leta 1970 postavili spominsko ploščo z ozemeljskimi zahtevami do Socialistične federativne republike Jugoslavije in izdali knjigo, ki slavi nacistične zločince, ki so za časa vojne delovali na tleh Jugoslavije.
Vsi ti primeri nemotene aktivnosti neonacističnih sil, kar posebej spodbuja ustvarjanje ozračja negotovosti in pritiska na slovensko in hrvatsko manjšino — pomenijo grobo kršitev duha državne pogodbe, zlasti pa njenega 9. in 19. člena.
Jugoslovanska vlada je kot ena od podpisnikov državne pogodbe po letu 1955 zmeraj opozarjala avstrijske oblasti na nezadovoljivo stanje slovenske in hrvatske manjšine. Že leta
Genocidno dejanje
ob R-aferem bi se iab&o sramovai ce/o Hffier
V zvezi z noto, ki jo je izročila jugoslovanska vlada avstrijski! vladi, so udeleženci 6. seje občinske konference ZKS Radovljica poslali zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu ter v prepisu tudi Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem pismo naslednje vsebine:
Čiani občinske konference ZKS Radovijica smo na 6. seji dne 3f. oktobra 1974 z veiiko pozornostjo in odtočnim odobravanjem sprejeti vest o izročitvi protestne note z dne 29. oktobra 1974 viadi repubiike Avstrije. V imenu deiovnih ijudi, čia-nov ZKS, SZDL in drugih družbenopotitičnih organizacij radovtjiške občine, vsestransko in v ceioti sogiašamo z vsebino omenjene note. Smatramo jo za odiočiien in nujen ukrep proti načrtnemu izmikanju Avstrije od obveznosti iz državne pogodbe, ziasti giede pravic siovenske in hrvaške manjšine, denacitikacije, zaščite grobov in spomenikov borcev NOV in žrtev nacizma ter vračanje prigrabijenih arhivov in kuiturnih dobrin.
Ob tem žeiimo posebno poudariti, da so deiovni ijudje naše občine, ki žive neposredno ob meji, katera nas razdvaja s Siovenci v Avstriji, vseskozi z ogorčenjem in zaskrbijenostjo spremijaii dogodke in se na tastne oči prepričati o dejstvih, ki jih vsebuje nota.
Nenehni pritiski in kršenje pravic siovenske skupnosti, ki se kot rdeča nit vieče skozi vsa povojna ieta, od ziogiasne odprave dvojezičnega šoistva, preko nacio-naiističnih pogromov in teroriziranja manjšine, do nedavnega sporazuma treh vodiinih avstrijskih strank o posebnem štetju manjšine, je že višek kršenja čiove-čanskih in narodnostnih pravic in genocidno dejanje, ob katerem bi se iahko sra-mova! ceio Hitier.
Tudi sami smo skušati storiti vse, kar je biio v naši moči, do podpremo pravičen boj naše manjšine z neposrednimi stik), sodeiovanjem in moraino podporo ter števiinimi protestnimi pismi avstrijskemu konzuiatu v Ljubtjani. Vaša nota nas zato toiiko boij vzpodbuja, da še vnaprej vztrajamo v soiidarnosti in podpori z našimi rojaki v Avstriji.
Ko izražamo absoiutno sogiasnost in potrditev note, žeiimo poudariti ziasti utemeijenost vašega opozorita na očitno obnavijanje nacističnih organizacij in njihove dejavnosti, ki niso pretnja zgoij Siovencem in Hrvatom v Avstriji, marveč iatentna nevarnost za vse države in narode v njenem sosedstvu in ne nazadnje tudi za mir v Evropi.
Vaše prizadevanje in ugotovitve, podane v not), ki so v bistvu izraz voije in interesov vseh deiovnih ijudi sociaiistične samoupravne in neuvrščene fugosiavije, bomo v urejanju odnosov z Avstrijo vseiej in povsod odtočno podpirati in obenem storiii vse, kar nam naiaga naša doižnost.
dejavnosti, temveč, da celo sprejema številne protimanjšinske zahteve teh sil, ki so proti spoštovanju državne pogodbe in jih celo skuša vključiti v ..reševanje" manjšinskega vprašanja.
# Dejavnost z neonacizmom prežetih si!
Te organizacije so del širše aktivnosti z neonacizmom prežetih sil, katerih dejavnost v republiki Avstriji tolerirajo, njihova dejavnost pa hkrati pomeni podporo akcijam, usmerjenim zoper slovensko in hrvatsko manjšino. Obstoj takšnih sil in njihovega delovanja izpričuje med drugim podiranje in onečaščanje spomenikov borcem antihitlerjevske koalicije na Koroškem s kljukastimi križi. Najnovejši drastični primer njihove nemotene dejavnosti je mednarodno zborovanje bivših pripadnikov hitlerjevskih enot SS 5. oktobra 1974 v Krivi Vrbi (Krumpendorf). Udeleženci tega zborovanja so med drugim odkrito zahtevali rehabi-
1959 je jugoslovanska vlada večkrat opozarjala avstrijsko vlado, da manjšinski zakon o šolstvu in zakon o uporabi slovenskega jezika na koroških sodiščih bistveno omejujeta pravice manjšine, zapisane v državni pogodbi, in zmanjšujeta teritorij za njuno uporabo. Jugoslovanska vlada je tudi 6. novembra 1972 in 13. februarja 1973 opozorila z notama avstrijsko vlado med drugim tudi na toleriranje sil na Koroškem, ki so takrat nasilno preprečile uporabo zakona o postavitvi dvojezičnih napisov v nekaterih krajih koroškega dvojezičnega ozemlja, in zahtevale, naj slovenski in hrvatski manjšini vzamejo pravice, ki jima pripadajo po državni pogodbi. Zvezni sekretariat za zunanje zadeve Socialistične federativne republike Jugoslavije je 17. aprila 1974 v svojem sporočilu znova opozoril, da je po* skus postavljanja pogojev za uresničitev pravic iz državne pogodbe s tako imenovanim .preštevanjem" v nasprotju s to pogodbo in da predstavlja spodbujanje splošnega pritiska šovinističnih in neonacističnih sil na manjšino.
^ Jugostovanska konstruktivna prizadevanja
Jugoslovanska vlada je — v želji, da bi izboljšala odnose in razvijala sodelovanje, pa tudi v želji, da bi presegla težave, ki so nastale zaradi neizpolnjevanja posameznih določil državne pogodbe s strani avstrijske vlade, ki že dolgo vrsto let določil te pogodbe ne izpolnjuje — izročila 17. maja 1973 avstrijski vladi izhodišča za delovni sestanek obeh ministrov, ki naj bi konstruktivno rešila vsa sporna vprašanja, ki obstajajo med državama.
Odgovor avstrijske vlade z dne 2. aprila 1974, ki je prišel z enoletno zamudo, ni predstavljal niti najmanj konstruktivnega pristopa k reševanju spornih vprašanj.
Zaradi tega mora jugosl. vlada ugotoviti, da vsa njena opozorila in predlogi niso dobila pozitivnega odmeva z avstrijske strani. Nasprotno, zadnji dogodki v republiki Avstriji — tako kot sporazum v parlamentu zastopanih strank o preštevanju manjšine in okrepljeni pritisk ter grožnje manjšini — dokazujejo, da republika Avstrija še naprej nadaljuje politiko neizpolnjevanja določil državne pogodbe, ki zadevajo manjšino. Še več, avstrijski uradni predstavniki sicer že leta dolgo napovedujejo jugoslovanski strani pripravljenost republike Avstrije rešiti manjšinsko vprašanje, predstavnik avstrijske vlade pa v svojem nastopu pred komitejem OZN za preprečevanje vseh vrst rasne diskriminacije aprila letos celo zatrjuje, da v Avstriji ,,ne živijo določene nacionalne ali etnične skupine, marveč samo verske in jezikovne skupine".
Jugoslovanska vlada opozarja avstrijsko vlado, da Jugoslavija pripisuje vprašanjem pravic in stanja manjšin največji pomen, ne le zaradi tega, ker te pravice določa državna pogodba, marveč tudi zaradi načelnega Stališča Socialistične federativne republike Jugoslavije o pravicah manjšin, ki jih zagovarja v svoji celotni notranji in zunanji politiki.
Jugoslovanska vlada mora tudi opozoriti, da se mimo omenjenih primerov neizpolnjevanja in kršitev obveznosti republike Avstrije iz državne pogodbe neprestano srečuje tudi z drugimi elementi, ki potrjujejo, da se republika Avstrija ni pripravljena na konstruktiven način lotiti reševanja tudi drugih odprtih vprašanj do Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Republika Avstrija še danes ni izpolnila svoje obveznosti vrniti uradne arhive s področja Jugoslavije, določene z mednarodno pogodbo ze pred 50 leti, kljub temu, da se je leta 1958 znova zavezala, da jo bo izpolnila. Več ko 25 let zadržuje vračilo kulturnih dobrin, ki so jih nacistične okupacijske sile naropale v drugi svetovni vojni na jugoslovanskih tleh.
^ Mednarodno središče sovražne propagande
Jugoslovanska vlada želi tudi opomniti avstrijsko vlado, da se je del avstrijskih sredstev za informiranje sprevrgel v mednarodno središče za negativno propagandno delovanje proti Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in njenim interesom in za širjenje raznih špekulacij in dezinformacij o SFRJ, ki jim včasih nasedajo celo uradni krogi republike Avstrije. Ozemlje Avstrije ob očitni gostoljubnosti avstrijske vlade že leta, zlasti pa zadnje čase, izkoriščajo, da s pomočjo sredstev za informiranje in po različnih drugih poteh nenehno lansirajo vsakršne izzivalne kombinacije in govorice v zvezi s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ki nimajo samo namena zastrupljati ozračja v medsebojnih odnosih republike Avstrije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, ampak tudi neprestano skušajo skaliti odnose Socialistične federativne republike Jugoslavije s tretjimi deželami.
Na podlagi prej navedenih dejstev je vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije prisiljena sporočiti vladi republike Avstrije oster protest zaradi neprestanega in načrtnega izmikanja obveznostim in zavlačevanja izpolnitve obveznosti iz državne pogodbe, posebno tistih, ki zadevajo pravice in stanje slovenske in hrvatske manjšine (7. in drugi členi), dena-cifikacije (9. člen) in varstva grobov in spomenikov zaveznikov (19. člen).
Vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije je tudi v prihodnje pripravljena razvijati vsestranske odnose z republiko Avstrijo in z vso pravico pričakuje, da bo vlada republike Avstrije navsezadnje le storila konkretne ukrepe za celovito izpolnitev omenjenih določil državne pogodbe. Vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije je prepričana, da tudi avstrijska vlada razume, da nenehno odlašanje vpliva na celoto odnosov med SFR Jugoslavijo in republiko Avstrijo, toda odgovornost za to nikakor ne pada na vlado SFR Jugoslavije.
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve Socialistične federativne republike Jugoslavije izraža veleposlaništvu republike Avstrije tudi ob tej priložnosti svoje posebno spoštovanje.
(NADALJEVANJE Z J. STRAN))
zoperst%v/j%jo s/eZ?fr?M svetov/j%M-s^Z raz/ggi rzwžrZjs^e wcf7r^/wo3LZ — ti p<z se niso po^aza/Z Me 0/7 ^oros^Z vojn: zoper krajevne napise. 7*raJZciona/ne prerTsor^e proti soseJnim naroJont, a^tMa/izira-ni v rasističnem oJporM zoper t%-je Je/avce Zn šiaJente, preprosto sprejemajo ^ot Ja gre zg neogiben naravni pojav. Pri Ten: pa spreg/eJ^jejo, Ja je irgeiong/ne pog/eJe, bgbrjng sta ngrorino^ini šovinizem in rg^no sovraštvo, mogoče taJi voJiti in izrgbijgfi. V Tej /iiei je Trebg g/e<(gTi gwTrijybo po/iTibo Jo NrvgTov ng Grgrii-ščans^em in ^/ovencev ng Korošcem.
Kar zajeva Tg Comp/eCs vprašanj, čeprav bi nroreig igbbo vi-Je/i Cot neposreJni podori noTe ToTg/no, eno^Trgn^bo prekinitev že Tgbo pomanjC/jivega Jigiogg z obenrg n:gnjyingn:g, je Trebg jg$no poferigTi, Ja gre zg zaJevo, bi je stara to/ZCo boT Jržavna pogoJ-bg in njen sejmi e/en z vsemi oJ-$Tgvbi. Doce/g Točng je izjava Jr. Prgncijg Ztvittra, Ja zlfTTrijg Jo-s/ej niTi enega fgrTTvenegg Jo/oči-/g zg nignjiini — Tgbo s/ovensCo boT brfgTjbo — ni Jos/eJno izpo/-ni/g in v Ten: smis/% se TTrinjgn:o s bomenTgTorjen: v ^Die Presse", Ja je zlwTrijg ngTgnbo tam, bjer je bi/o reževgnje n:gnjžinTbegg vprgžgnjg zgiTgf/jeno /eTg 2943.
/z ZstiC borenin, iz zgoJovin-sCZC b/oi/enj, častev in ^Trg^Ti, bi
To zavaja/e nemšCo večino v Avstriji prej /etom 292P in potem, v prvi repgb/ibi prej /eTon: 7934 in 793#, pg TiiJi po 7943 in 7933, raste oJpor gv^Trij^bib v/gJ Jrn-ge repnb/ibe, Jg bi nreJi/e Tvoje oJnoTe T TOTeJi, poTebej z /%go-T/gvijo. T^onzgj prej Jesetimi /eTi je v reviji ,,/Vovi reJ"(/J ngci-
A/i Te je potem čaJiti reborJne-ma števi/a regiTTrirgnib ngciTTov v ZtvTTriji (336.000, o J tega ng Ko-rošCem 60.000 g/i JeTeTing prebi-vg/TTvg in ngjviTji ojTToTeb v celem TreTjen: rajča) in njiCovem ngJpovprečnen: Je/eža v Jejav-noTTi obgpgcijTbib biT/erjevTbib Ti/ v /agos/aviji po /eta 7947f ZgrgJi
Korenine neke poiitike
stični /gžizngnTTvenib in:enovg/ pojem gVTTrijTbe ngcije močvirno cveTbo /eTg 7943, b/oJnjo, meTgni-co /gži in neTrgmnoTTi. 7n Te Ja-neT Te proJgjg in taji bere bnjigg ngciTTg Hansa .SPeingcberjg „5ieg in JeatseCer NacCt", bjer piše.* „NgTproTno pg prizngvgnje b Av-TTriji v našem p/ebiTciTnem bojn (/eTg 7920 ng T^oroTbemj ni ime/o Tborgj nibgbrTne v/oge. /Vaš pro-pgggnJni mgTerig/ Tborgj ne pozng beTeJe zlvTTrijg ... 77er niTmo bo-Te/i reči ,zlvTTrijg', je pgč ,70oro-Tbg' poTTg/g ngTe bojno geJo." 7n po prgvici povejgno — Trebg Te je TTrinjgTi z gvTTrijTbim zgoJovi-ngrjem, projeTorjem /gmborom, bi TrJi, Jg Te TnJi JgngTnjg v/gJgjo-čg TTrgnbg ne zgveJg g/i noče zgveJgTi KToJnoTTi nem^begg ng-ciong/izmg zg propgJ JongvTbe mongrbije in prve repnb/ibe.* ^o-cig/ni JemobrgTi To Ti pgč že/e/i JemobrgTično repnb/ibo, ToJg ne gVTTrijTbe, Temveč nemTbo.
Tegg je zngči/ng — in vznemir/ji-vg — b/ggoTT Jo ngciTTov po po-rgzn /eTg 7943. „... 3e Jo/go po /eTn 7943 ToJi ng T^oroTbem b OTebnemn pognmg, če Te č/oveb iz-jgv/jg zg 77iT/erjevegg ngTproTni-bg," piže /eTg 7966 pgb/iciTT Jr. JoTej AfgJerner. Ze /eTg 7933 — /eTnicg je zgoJovinTbg — jib je bi-/o po/ mi/ijong črTgnib iz Jengci-jibgcijTbib Tezngmov, JeTeTTiTOČi obTojenib pg pomi/oTČeni, pri VTeb TTrgnbgb rgzen bomgnrTTrčne pg To vneTo vpiTovg/i nebJgnje ng-ciTTe.
7*oJg, „zgme je eJino pomembno, bgj je nebJo JgneT, ne pg, iz bgbjnib rgz/ogov, iz bgbmib zmoTnib pojmovgnj je bJo bgj po-TTg/ prej TriJeTeTimi /eTi — če /e ni zggreži/ z/očinov," je rebe/ bgnc/er 7<*reiTby /eTg 7972 ob primem minirTrg, bi gg je ZgrgJi rjgve preTeb/oTTi morg/ izb/jnčiTi iz v/gJe. 7/ro pozneje To gg prgv Tgbmi „Tpoborjen:" nebjgnježi
op/jnvg/i prej ce/ovTbo Je/gvTbo zbornico in ozmerjg/i z .žiJovTbo Tvinjo" ...
Po VTem Tem je nTeme/jeng Tbrb jngoT/ovgnTbe v/gJe, TopoJpiTni-ce Jržgvne pogoJbe, ob prebrTbib zoper 9. in 79. č/en Jržgvne pogoJbe, bi jib izčrpno ngvgjg.
7Le v Tgbem bonTebTTn — čeprgv Te noTg nibgbor ne TpnTČg v bg-bržnebo/i ocene noTrgnjepo/iTične-gg TTgnjg v ZvTTriji, Temveč zgo/j grgnmenTirgno ngvgjg VTe, bgr Te je ngbrg/o v gvTTrijTbem JoTjejn ngTe Jip/omgcije — je mogoče rgznmeTi TrJovrgTno po/iTibo zg-v/gčevgnjg reTiTve oJprTib vprg-Tgnj me J repnb/ibgmg. Pgb/ne po-/iTibe ZgrgJi njenib zgoJovinTbib borenin in poT/eJic bomenTgTor ne more ozngčiTi Jmggče boT Jg je proTijngoT/ovgnTbg, proTievropTbg in oporTgniTTičng v pričgbovgnjg nebgbjnib noTrgnjib zgp/eTov v /ngoT/gviji, bi bi ^Tegni/i nggniTi TebTnico v ce/oTi in v poTgmezno-TTib meJTebojnib oJnoTov po Jg-ngjTbib projebcijgb — in zgTo ne-JemobrgTičng in v ngTproTjg z nevTrg/noTTjo.
PoJg, vrč bo Ji b voJnjgbg, Job/er Te ne rgzbije. DoTeJgnji po-TbgTi /ggoT/gvije, Jg bi premgbni-/g TTvgri z mrTve Točbe, niTO bi/i KTpeTni.* zgTo Te ne zgJovo/jgje vec z /epimi izjgvgmi, Temveč pričg-bnje Jejgnjg zg rgzbiTTriTev oJno-Tov, bi jib /ngoT/gvijg nibo/i ni boTe/g bg/iTi.	Jaha štutar
(Delo, Ljubljana)
CELOVEC
SOBOTA, V. U.: 6 00 Jutranja telovadba — 6.SS Dobro jutro na Koroškem — 8.05 Družinski obzornik — ?.0Q V žarišču — 10.50 Lepa domovina. Dolina ob meji
—	11.30 Glasba in reklama — 15.30 Radijski servis —
14.00	Voščila — 15.30 Ljudske viže — 16.00 Servis — 17.10 Petje iz Bischotshofna 1974 — 18.15 Glasba — 17.50 Glasba in reklama — 20.10 Koncert po željah
—	22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu. NEDELJA, 10. 11.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Veselo
nedeljsko jutro — 8.15 Kaj je novega? — 7.00 Program tz orehove lupine — 10.30 Radijska pripovedka —
11.00	Dopoldanski koncert — 13.15 Zrcalo gledališča
—	14.30 Voščila — 16.00 Radijska igra. ..Stara hiša"
—	17.05 Veselite se življenja — 18.15 Slovenija poje in pleše — 18.45 Varstvo okolja — 17.00 Nedeljski šport
—	17.50 Citre in harmonika — 20.10 Avstrijska rallye
—	22.10 šport.
PONEDELJEK, 11.	6.00 Jutronja telovadba — 8.05
Oddaja za starejše ljudi — 7.05 šolske oddaje — 7.50 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.04 Iz dežele — za deželo — 13.30 Glasba in reklama — 14.45 Knjižni kotiček — 16.45 „lz knjige graničarja" — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.52 Oddaja delavske zbornice — 17.07 Melodije za vse letnike — 17.45 Glasbena medigra — 20.10 „Stara
hiša" — 21.10 To so bili še časi radia — 21.30 Udarec za udarcem — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 7. 11.: 7.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 10. 11.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK. 11. 11.: 13.45 Informacije — Kulturna panorama — Današnja slovenska literatura v Italiji.
TOREK, 12. 11.: 7.30 Zborovska glasba — 13.45 Informacije — šport — Popevke.
SREDA, 1!. 11.: 7.15 Slovenska šolska oddaja — ..Lepa Vida" — 13.45 Informacije — Domače viže — Cerkev tn svet.
ČETRTEK. 14. 11.: 13.45 Informacije — Družinski ma-gacin.
PETEK, IS. 11.: 13.45 Informacije — Melodije za razvedrilo.
A V S T R ! J A J
SOBOTA, 7. 11.: 15.20 Koncertna ura — 16.20 Oddoja z miško — 16.45 Cali-mero — 16.50 Smučarski tečaj s Schran-zom — 17.00 Klub seniorjev — 18.00 Mnenja sem — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Novo v kulturi — 18.55 Heinz Conradsova oddaja — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 V soboto zvečer v Sotzkammergutu — 21.35 šport — 22.05 čas v sliki — 22.10 Imenovali so ga Hombre.
NEDELJA, 10. 11.: 16.00 Rdeči avtobus — 16.30 Wicki in močni možje — 16.55 George — 17.25 Ernst Fuchs: dialog s slikami — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ob nedeljah ob šestih — 18.30 Prizma — 17.30 Čas v stiki — 17.45 šport — 20.15 Mesto zločina — 21.45 čas v sliki.
Dom v Tinjah priieja
KUHARSK! TEČAJ Kombiniiani tečaji za razne menije, jedi na žaru in mizie jedi. Teoretični in praktični pouk!
Od ponedeijka 2$. novembra 1974, od 9 ure do srede 27. novembra 1974, do 17. ure. Vodja in učite)): znani WiFi-kuhar Hans Kieber iz Ceiovca. Prijave sprejema: Dom v Tinjah, 9121 do 20. novembra 1974.
Prispevek: za tečaj: čii. 360.—
za prenočižče in zajtrk: na dan šii. 60.—
Katoiiika prosveta vabi na predavanja
ZDRAV OTROK — SREČA STARŠEV O v nedeijo 10. novembra 1974 ob 19.30 uri v Gospodinjski Soii v Št. Petru
O v ponedeijek 11. novembra 1974 ob 19.30 ur) v gostiini pri Mikiav-iu v Biičovsu.
Predavateijica: Maika Feinig, dipi. med. sestra.
Z ..GALLUSOM"
PO AMER!K)
O v sredo 13. novembra 1974 ob 19.30 uri v Koipingovi dvorani v Ceiovcu.
Predavate)]: Vinko Zaietei.
Pr:TrČMO vg/J;cM:7
PONEDELJEK, 11. 11.: 18.00 Novo v kulturi — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 V kraljestvu divjih živali — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.25 Pregled sporeda
—	17.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Ljudje s tarme Shiloh — 21.15 Pogled nazdj v televiziji — 22.00 čas v sliki.
TOREK, 12. 11.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Rožnotordeči panter — 17.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Kraj za živali — 21.00 Vroči november
—	22.30 čas v stiki.
SREDA. H. 11.: 10.00 Šolske oddaje — 11.00 Sladko življenje grofa Bobija — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Tri deklice In trije dečki — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Horizonti — 21.05 Literatura v sliki — 22.00 čas v sliki.
ČETRTEK. 14. 11.: 10.00 Šolske oddaje — 18.00 Ruščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Ali si je na vsem kriva — 21.45 Theo-dorakis v Pireju — 22.45 čas v sliki — 22.50 šport.
PETEK. 15. 11.: 10.00 šolske oddaje — 11.00 Vroč november — 18.00 Orientacija — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Družina Kremenčkovih — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Boln. Diagnoza avstrijskega zdravstvenega stanja — 22.20 čas v sliki — 22.25 Odisejeva potovanja.
		A V S T R ! J A	1
H		SOBOTA, 7. 11.: 16.25 Njegov najtežji slučaj — 17.45 Vesoljska ladja Enter-
prise — 18.30 Med poleti — 18.55 Glasbena poročila — 17.30 čas v slik! — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.07 Okolica
—	20.15 Lev pozimi — 22.25 Evropsko prvenstvo v plesanju — 23.25 čas v sliki.
NEDELJA, 10. 11.: 18.00 Tedenski obzornik — 18.30 Prerezi — 17.30 čas v sliki — 17.45 Novo v kulturi — 20.10 Okolica — 20.15 Avstrijske ljudske komedije — 21.50 čas v sliki.
PONEDELJEK. 11. 11.: 18.50 Količina, slučaj in statistike — 18.45 šola staršev — 17.00 Islandijo. Življenje na vulkanu — 17.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.07 Okolica — 20.15 Brez nagobčnika — 21.15 Iz delavnice filmske akademije — 21.50 Telere-prize.
TOREK, 12. 11.: 18.30 Krona iz stekla — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda
—	20.06 Znanstvena poročila — 20.07 Okolica — 20.15 Imejte se radi — 21.00 Slike Iz Turčije — 21.50 Telere-prlze.
SREDA. 1!. 11.: 18.30 Snov in prostor — 17.00 Ernst Fuchs. Dialog s slikami — 17.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.07 Okolica — 20.15 Sled slonov — 21.55 Telereprize.
ČETRTEK, 14. 11.: 18.30 Formalna logika — 17.00 Kontakt — 17.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Teleobjektiv — 21.15 Vesoljska ladja Enterprise — 22.00 Telereprize.
PETEK, 15. 11.: 17.30 čas v sliki in kulturne novosti
—	20.00 Za konec tedna — 20.06 Znanstvena poročila
—	20.0? Okolica — 20.15 Holiday — Telereprize.
		JUGOSLAVtJA
		SOBOTA, 7. 11.: 7.30 šolske oddaje — 13.25 Nogomet — 15.15 Rokomet — 17.35
Ansambel Vilija Petriča — 18.05 Obzornik — 18.20 Mozaik — 18.25 D!sneyev svet — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik — 17.50 Tedenski zunonjepoiitičnl komentar — 20.00 človek, ne jezi se — 20.30 Skopje 74 — 21.50 Dnevnik —
22.05	Tri zgodbe iz Orkneya.
NEDELJA, 10. 11.: 7.20 Svet v vojni — 10.10 Otroška matineja — 11.05 Poročila — 11.10 Narava — neznana znanka — 11.15 Kmetijska oddaja — Nedeljsko popoldne — 16.40 Košarka — 18.15 Poročila — 18.20 Vidocq — 17.15 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik — 17.50 Tedenski gospodarski komentar
—	20.00 človek in pol — 21.05 Dokumentarna oddaja
—	21.35 športni pregled — 22.10 Dnevnik.
PONEDELJEK. 11. 11.: 8.10 šolske oddaje — 16.30
Madžarski dnevnik — 17.50 V znamenju dvojčkov — 17.50 Obzornik — 18.05 Na sedmi stezi — 18.35 Mozaik
—	18.40 Sodobni idejnopolitični tokovi in Marksizem
—	17.00 Odločamo — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.05 Fantje — 21.25 Sodobna oprema — 21.35 Kulturne diagonale — 22.05 Mozaik kratkega filma — Okoli mreže — 22.15 Dnevnik.
TOREK. 12. 11.: 8.10 šolske oddaje — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.40 Živalski karneval — 17.55 Obzornik — 18.10 Življenje v gibanju — 18.35 Mozaik — 18.40 Ne prezrite: Kipar France Berneker — 17,10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik —
20.05	Vzhodna Nemčija — 21.05 Propagandna oddaja
—	21.15 Mračni Jude — 22.00 Dnevnik.
SREDA, 1!. 11.: 8.10 šolske oddaje — 16.30 Madžarski dnevnik — 17.05 Zgodba o deklici Margareti — 17.35 Mozaik — 17.40 Obzornik — 17.55 Rokomet — 17.15 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.05 Na lovu — 21.45 Propagandna oddaja — 21.50 Miniature — 22.10 Dnevnik.
ČETRTEK. 14. 11.: 8.10 šolska oddaje — 16.30 Madžarski dnevnik — 17.55 Bratovščina sinjega galeba — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Svet v vojni — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik
—	20.05 Dimitrije Tucovič — 21.10 Kam in kako na oddih — 21.20 četrtkovi razgledi — 21.50 Godalni kvartet — 22.20 Dnevnik.
PETEK, IS. 11.: 8.10 šolske oddaje — 16 30 Madžarski dnevnik — 17.20 Veseli tobogan — 17.50 Obzornik — 18.05 Pevski tabor Šentvid — 18.35 Mozaik — 18.40 Električni štedilnik — 18.50 Dosežki svetovne znanost! — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 17.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 17.55 Propagandna reportaža — 20.10 Toplina tvojih rok — 21.30 Kažipot — 21.50 Dnevnik.
ŠPORTNI VESTNIK
$ Največja prireditev: Euroioppet
Največje tekmovanje smučarskega teka v Avstriji, takozvani Dolomitski tek pod Do-lomitami na Vzhodnem Tirolskem, je postalo za senzacijo bogatejše. Organizatorji iz Lienza so se skupaj z organizatorji smučarskih tekov Marcialonga (v Italiji), Fin-landia Hiito (na Finskem), Vasaloppet (= tek Vaša na Švedskem) in teka kralja Lu-dovika (v Nemčiji) združili v takozvani Euroioppet, ki naj bi združil v teh tekih večino evropskih tekačev. Peterica tekmovanj pomeni največjo tekmovanje na svetu, tekmovalo pa bo skupno 30 000 tekačev. Tekmovalec, ki se bo potegoval za trofejo ^Euroioppet" bo moral tekmovati najmanj na treh prireditvah. Za Srednjeev-ropejca velja, da mora vsaj enkrat tekmovati v Skandinaviji, za Skandinavca pa, da se mora udeležiti vsaj enega tekmovanja v srednji Evropi. Tek pod Dolomitami pa ne bo štel samo med tekmovanja Euroloppeta, ampak tudi med tekmovanja Alpentrisa, to je kombinacijo treh tekov: Dolomitskega teka, Marcialonga di Fiemme e Fassa in teka Kralja Ludovika. Naslednji Dolomitski tek, ki bo na sporedu 12. januarja 1975, bo štel v 2. Alpentris in v zgodovinski Euroioppet. Zanimive so še nekatere številke: na teku Marcialonga je bilo lani štetih pribl. 8000 tekačev, na Dolomitskem teku 5000 in na teku kralja Ludovika v Oberammergauu v Nemčiji 4500 tekmovalcev. Če primerjamo števila s temi na tekih v domovini smučarskega teka (tek Vaša — 12 000 tekmovalcev, tek Finlandia Hiito — 5000) lahko ugotovimo, da je srednja Evropa brez dvoma v tej mladi športni disciplini napredovala.
@ SAK ponovno diskriminiran
V	zadnji prvenstveni nogometni tekmi jeseni je bil v Št. Janžu v Rožu na sporedu derbi med Slovenskim atletskim klubom in domačo enajsterico. SAK je v vabljivi in zanimivi igri premagal nasprotnika s 5:0, gole pa so dosegli Mirko Oraže 3, Jože Fera in Marjan Pandel.
Kljub temu, da je Št. Janž dvojezično ozemlje, je bil SAK zopet diskriminiran. Tokrat provokacije niso prišle iz strani gledalcev, marveč je sodnik Stemberger najostreje kršil v smislu športne ideje. Imenovani sodnik je nedvoumno izrazil, da na igrišču ne akceptira slovenske besede, sicer bo igro prekinil. Pred začetkom igre je dejal: „ Jedes slowenische Wort werde ich auf mich beziehen und das Spiel sofort zu Gunsten des Gegners abbrechen!" Besedam je sledilo dejanje. Besede omenjenega sodnika so ponoven dokaz protislovenske gonje na Koroškem. Koroški nogometni zvezi vsekakor predlagamo, da iz svoje strani razčisti omenjeni „primer Stemberger", sicer bi o njenem položaju kot najvidnejša športna organizacija dvomili. Kakor nam je znano, se koroška nogometna zveza še do danes ni distancirala o dogodkih pred dvema letoma, ko je SAK vseodločilno tekmo proti Launsdorfu izgubil po sodnikovi krivdi 0:1. Verjetno pritrjuje s svojim molčanjem mnenje sodnika, ki je po nedeljski tekmi SAK — Št. Janž v gostilni pri Tischlarju dejal, da je bil tedanji sodnik podkupljen.
^ Dva Zahomčana v reprezentanc!
Te dni je izšla oficielna lista avstrijske alpske in nordijske reprezentance. V alpski reprezentanci, ki šteje 13 tekmovalcev, se nahaja slej ko prej Korošec Franz Klam-mer iz dravske doline. Za nas je v prvi vrsti zanimiva potrditev skakalne reprezentance, ker štejejo Zahomčani nedvomno med elito evropskih skakalcev. V reprezentanci sta Zahomčana Hanzi Wallner in Hanzi Millonig, njima pa so se pridružili ostali Avstrijci Reinhold Bachler (iz Eisen-erza), Willi Piirstl (iz Schadra), Rudi Wan-ner (iz Seefelda) in Innauer (iz Predarlske-ga). Vodja nordijske reprezentance Korošec Stattmann je izjavil, da bi bil imenovan po vsej verjetnosti v skakalno reprezentanco še tretji Zahomčan, namreč Karl Schnabl, vendar tega iz ^disciplinarnih" vzrokov ni upošteval. Iz nadaljnjega razgovora je bilo razvidno, da na splošno napram Zahomča-nov nima pravega odnosa.
V	tekaško reprezentanco so imenovani Korošci Feichter iz Feldkirchna Wachter in Wallner iz Vrbe.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza stovensklh organizacij na Koroškem! glavni urednik: Rado Janežič: odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Klagenturt — Celovec, Gosometergosse 10. tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.