PoHn) orad M!1 Cetovet — Ver!agtpo*tamt MM Ktagenfurt tihaja w Cetovcu — Erschetnungsor! K!agonMrt Posametni !ivod t.!0 ti!., mesetna naroinina 5 iitingov P. b. b. Letnik XXiX. Cetovec, petek, 8. november 1974 Podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miioš Minič je v torek na seji zveznega zbora skupščine SFRJ govori) o odnosih Jugo-stavije s posameznimi sosednimi državami. Gtede odnosov z Avstrijo je poudarit: Naši odnosi z Avstrijo se dobro razvijajo na več področjih, obstojijo pa objekitvne možnosti za še širše sodeiovanje. Toda odnose med našo državo !n Avstrijo obremenjujejo vprašanja, s katerih rešitvijo Avstrija odiaša že doiga ie-ta, in to kijub jasnim obveznostim, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb. Vtada SFRJ, je izročita viadi re-pubtike Avstrije 29. oktobra ietos protestno noto. Nota je bita objav-ijena in je naši javnosti znana v cetofi. Zato tukaj poudarjam samo dejstvo, da je bii neposredni povod Merešena vprašanja bremenijo odnose med Avstrijo in Jngosiavijo za ta naš korak najnovejši pritisk na siovensko in hrvaško manjšino, katere potožaj se tudi sicer nenehno siabša, zdaj pa ceio pogojujejo njihove osnovne pravice s tako imenovanim ..preštevanjem" manjšine, kar je v popotnem nasprotju s preciznimi in z ničimer pogojenimi dotočiti državne pogodbe o ustanovitvi neodvisne in demokratične repubtike Avstrije. Statno smo opozarjati avstrijsko vtado, da ne uresničuje svojih obveznosti iz državne pogodbe kakor tudi drugih znanih obveznosti do Jugostavije iz pogodb, ki jih je podpisata tudi sama Avstrija. Na-daije smo opozarjaii na deiovanje dotočenih šovinističnih in neonacističnih sit, ki ni naperjeno samo proti pravicam in potožaju manjšin, marveč tud) proti dobrim jugosto-vansko-avstrijskim odnosom, kakor tud) na akcije proti naši državi, ki jih izvajajo s pomočjo avstrijskih javnih občit, s širjenjem napačnih informacij in taži o naši državi, da bi Jugostavij) povzročiti škodo in spodkopati ne te dobre jugostovan-sko-avstrijske odnose, marveč tudi odnose med našo državo in tretjimi državami. Rad bi poudarit, da smo tudi naš najnovejši korak — izročitev note avstrijski vtadi — storiti v korist ureditve odnosov s sosedno Avstrijo in ustvarjanja možnosti za vsestranski razvoj odnosov in dobrega sosedskega sodetovanja, kar je po našem mnenju v interesu narodov obeh držav. Predvsem pa je to odvisno od pripravijenosti avstrijske vtade, da končno začne konstruktivno reševati obstoječe probteme. Svet je pred naiogo da reši vprašanje prehrane čioveštva met Mic v Predsedstvo in izvršni odbor repubtiške konference SZDL Siovenije sta bita na seji dne 30. oktobra seznanjena o izročitvi note repubtiki Avstriji s strani Jugosiavije dne 29. oktobra 1974. V tozadevnem sporočitu o seji je rečeno: ..Dejstvo, da je bit storjen ta odtočni korak s strani Jugostavije v podporo boju stovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji za uvetjavijanje njunih mednarodno zaščitenih pravic in s tem tudi v podporo boju vseh naprednih sit proti neofašizmu tako v Avstriji kot drugje v svetu, pomeni obenem tudi odraz našega preko ceiotne fronte SZDL izjavtjenega protesta in voije. Predsedstvo in izvršni odbor RK SZDL Stovenije vidita v tej noti jasno in odtočno opozorito na tiste pojave v Avstriji, ki rušijo temeije, na katerih je bita vzpostavtjena neodvisna demokratična repubtika Avstrija, obenem pa postajajo vse večja ovira za nadatjnji razvoj odnosov med sosednjima državama, za katere sta si Jugosiavija in Siovenija vedno prizadevati v sktadu z njuno spiošno miroijubno mednarodno poiitiko in posebej z dobrososedskim sodetovanjem." Tudi gradiščanski Hrvati opozarjajo na neizpolnjene obveznosti Avstrije V Rimu se je v torek začela svetovna konferenca o prehrani. Več kot tisoč delegatov z vsega sveta, med njimi številni zastopniki narodov, ki gladujejo, se je zbralo na velikem posvetu, kjer gre za morda najvažnejše vprašanje današnjega človeštva — kako prehrani svetovno prebivalstvo. Rimska konferenca se je začela v dneh, ko postaja svetovna prehrambena slika mračnejša kot kdajkoli po drugi svetovni vojni. Na to dejstvo je v svojem otvoritvenem govoru opozoril tudi glavni tajnik OZN dr. Wa!dheim, ki je v dramatičnem tonu prikazal nujnost takojšnjega reševanja problema prehrane. Svetovna konferenca o prehrani — je poudaril dr. Waldheim — je zadnja velika konferenca Združenih narodov v tem letu. O njej gre beseda, da je odločilne važnosti za ohranitev človeštva. Menil je, da hrana sicer ni edini gospodarski in socialni problem, s katerim se sooča mednarodna skupnost, je pa vsekakor najbolj pereč. To je utemeljil s podatkom, da so se svetovne rezerve živil po letu 1972 znova zmanjšale: rezerve, ki so znašale leta 1970 še okoli 60 milijonov ton, so se v letu 1974 skrčile na komaj 22 milijonov ton. .Dvesto milijonov otrok strada," se je glasila ugotovitev dr. Wa!d-heima, ki je dejal, da so države proizvajalke hrane na nesrečo zasledovale zgolj lastne, nacionalne cilje. Do konca tega stoletja se bo po njegovem mnenju morala proizvodnja prehrane več kot podvojiti. Zato bi morala konferenca izdelati konkretne predloge za rešitev najbolj kriznih delov sveta; to naj bi bil načrt za prihodnje dve leti. Poleg tega bi morali pripraviti načrt za obdobje do leta 1980 in končno še načrt za osemdeseta leta. Glavni tajnik OZN je naglasil, da takojšnje ukrepanje zahteva nesorazmerje med rastjo prebivalstva (predvsem v najbolj revnih deželah) in proizvodnjo hrane. Če se proizvodnja v nerazvitih deželah ne bo zvišala, bo čez deset let mednarodna skupnost pred nalogo, da zbere od 85 do 100 milijonov ton žitaric letno, če naj ne dopusti množičnega umiranja v deželah za zdaj še nerazvitega sveta. Zato se je Wa!dheim zavzel za zvišanje pomoči razvitih za nerazvite. Že takoj na začetku konference pa se je pokazalo, da je osnovni nesporazum, zaradi katerega proizvodnja hrane v nerazvitem svetu ne raste tako, da bi lahko dohitela rast prebivalstva, treba iskati v političnih tedencah. Tisti, ki proizvajajo največ hrane, računajo, da bo nerazviti svet vedno bolj odvisen od njih in da bo torej hrana njihovo politično orožje. Prav takim tendencam se hoče zoperstaviti večji del udeležencev svetovne konference o prehrani. Tudi predsednik italijanske republike Leone se je zavzel, da bi problem odpravljanja lakote reševali ne kot nekakšno tehnično, ampak kot žgoče mednarodno vprašanje: .Treba je poiskati rešitev, ki bo pomagala, da bomo preprečili širjenje prepada med bogatimi in siromašnimi državami." „Od podpisa državne pogodbe je minilo skoraj 20 let, ne da bi bili sprejeli en sam pozitivni ukrep v smeri zaščite obstoja hrvaške narodne skupnosti. Narobe, v nasprotju s pospeševalno manjšinsko politiko, ki jo je oznanil zvezni kancler, nam zmanjšujejo doslej zagotovljene in v primerjavi z narodnimi skupinami v drugih državah skromne podpore..." To je le ena izmed ugotovitev gradiščanskih Hrvatov, ki enako kot koroški Slovenci zavračajo neresnične trditve odgovornih in neodgovornih krogov v Avstriji, da je manjšinsko vprašanje v naši državi že zdavnaj ne samo urejeno, ampak celo vzorno rešeno. Zelo odločno so se v tem vprašanju izrekli na nedavnem občnem zboru Hrvatskega tiskovnega društva, kjer so opozorili, da je Avstrija v senžermenski mirovni pogodbi in v državni pogodbi leta 1955 prevzela vrsto dolžnosti v korist slovenske in hrvaške narodne manjšine, da pa teh svojih obveznosti kljub jasnim tozadevnim določilom v mednarodnih dokumentih vse do danes ni izpolnila. Na omenjenem občnem zboru so v tej zvezi prikazali med drugim tudi primer Švice, kjer tako država kot kanton, torej na zvezni in deželni ravni, vsako leto dajeta milijonske vsote za kulturni razvoj majhne reto-romanske skupine — ne da bi ju na to vezala kakšna mednarodna obveznost. Avstrija pa kljub številnim takim obveznostim zelo mačehovsko ravna s svojimi manjšinami, zato pa se v domači in mednarodni javnosti toliko bolj ponaša in se sklicuje na ureditve, ki so vse prej kot zadovoljive in vzorne. V podobnem smislu je tudi Hrvat-sko kulturno društvo na Gradiščanskem ponovno opozorilo na neizpolnjene obveznosti Avstrije ter odločno zavrnilo zagotovila tistih „hrvatskih predstavnikov", ki so z zagovarjanjem asimilacijske politike zgubili vso pravico govoriti v imenu manjšine. BtELKA