DEMOKRACIJA
Leto V. - Štev. 21
Trst - Gorica 25. maja 1951
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Nedoslednost
Kdor gleda naša dva komunistična tabora obeh barv, ta bo lahko vedno ugotavljal kričeča nasprotja med njihovim pisanim programom in dejanskimi namerami. Končno ni to nič čudnega, saj je vse komunistično delovanje zasnovano predvsem na varanju ljudskih msnožic, ki naj nasedejo sladkim obljubam. Toda taka groba nesoglasja med programom in delom kakor prihajajo na dan posebno v zadnjem času pri naših tržaških komunistih, so pa že tako značilna da si jih je vredno ogledati.
Vidalijevci zagovarjajo, vsaj formalno, samostojnost našega Svobodnega tržaškega ozemlja. Slovenskim volivcem se venomer predstavljajo kot vneti branilci tega načela.
Ze nekajkrat smo opozorili naše sonarodnjake, da je vsa ta vidali-jevska propaganda zgolj navadna prevara. Vidalijevska komunistična stranka nima s komunistično stranko Italije samo skupno glasilo — milansko Unita —, temveč je tudi dejansko njen navaden privesek. Po ovinkih skuša doseči prav isto, kar skušajo doseči italijanski iredentisti naravnost, t. j. pripraviti pogoje za priključitev Trsta Italiji. Dva najnovejša primera nam zgovorno dokazujeta to njeno nenapisano in, vsaj na Tržaškem, prikrivano hotenje.
Nihče izmed nas še ni pozabil tiste velike gonje, ki so jo v preteklem letu uprizorili italijanski tržaški pravniki. Hoteli so dokazati, da suverenost Italije nad našim ozemljem še vedno ni ugasnila. Pri tem je sodelovalo vse, kar »leze 'v gre«, in vsa kampanija je slavila svoj največji uspeh, ko je rimska kasacija izjavila, da so njene razsodbe pravomočne tudi na Svobodnem tržaškem ozemlju in je tako raztegnila oblast vrhovnega italijanskega sodstva tudi na ’naše predele. Samostojnost našega ozemlja je bila s tem aktom tako grobo kršena in tako resno ogrožena, da se je zganila celo Zavezniška vojaška uprava, ki je sicer, posebno do Italijanov, do skrajnosti 'potrpežljiva. Kot začasni upravitelj in čuvar Svobodnega tržaškega ozemlja je ukazala conskim sodiščem, da ne smejo upoštevati ali izvršiti nobenega odloka italijanskih sodišč, a-ko nimajo za vsak posamezen pri-mer posebnega predhodnega dovoljenja Zavezniške vojaške uprave Zavezniška vojaška uprava je torej uveljavila glede italijanskih sodišč isti postopek, ki velja za ostala inozemska sodišča. Stvar je s tem dobila svoj jasen in edino pravilen zaključek.
Vsi zagovorniki samostojnosti našega ozemlja so z zadovoljstvom pozdravili ta sklep ZVU. Vročekrvnim iredentistom so se , vkljub živahnim protestom, vidno povesili nosovi. Kaj pa naši vidalijevci? Glej čudo doslednosti! Skupno z iredentisti proglašajo, da predstavlja ta ukrep Zavezniške vojaške uprave kršitev samostojnosti sodstva.
Onemu, ki razume, je jasno. Vidalijevci in iredentisti so si v tem važnem vprašanju podali roko. Nobeno sklicevanje na mirovno pogodbo ne more odstraniti vtisa dvoličnosti, ki prihaja pri tem do izraza.
Prav isto dejansko hotenje zasledimo v »Delu« z dne 19. t. m. v članku, o tržaškem indipendentiz-mu. V njem očita pisec indipen-dentistom — nič več in nič manj — njihovo protiitalijanstvo! Ce bi hoteli indipendentisti uživati milost v vidilijevskih očeh, bi morali torej trobiti v italijansko trobento! Ce že ne javno, pa vsaj na skrivaj tako kot naši kominformisti...
Upoštevajoč te prikrite želje, ki prihajajo do izraza med vrsticami kominformističnih člankov in v dejanjih vidalijevskih predstavnikov nam je tudi jasno, čemu se prav njihovi občinski svetovalci tako vneto zavzemajo za »raztegnitev« vseh italijanskih zakonov na naše ozemlje. Boje se, podobno kakor italijanski iredentisti, da ne bi nastale pravne razlike, ki bi kasneje otežkočale povratek v italijansko naročje...
Tudi to je važen odtenek. Se nikdar nismo namreč slišali, da bi ko-minf or mistični zastopniki zahtevali, naj Zavezniška vojaška uprava »izda« tudi za naše področje podobne pravne predpise, ki so se morda izkazali za potrebne in koristne že v Italiji. Kominformisti namreč nočejo dejanske samostojnosti našega ozemlja, nočejo, da bi samostojno izdajalo razne zakone zato govore vedno samo o »raztegnitvi«.
Spoznali smo namene, ki jih skrivajo naši vidalijevci pod svojo ne-
Volivci na Goriškem
Zopet se pripravljate na glasovanje in zlasti v Steverjanu, So-vodnjah in Doberdobu komaj čakate, da napoči dan 10. junija, ko boste dali vaš glas našim listam in našim kandidatom, ki ste si jih sami prostovoljno izbrali in postavili
Predložitev kandidatnih list je nujna državljanska dolžnost, katere se mora zavedati vsak človek, še posebno pa vsak Slovenec in vsaka Slovenka na Goriškem. Se bolj sveta pa je dolžnost vsakega slovenskega volivca, da se glasovanju ne odtegne s tem ali z onim izgovorom.
Volitve so svobodne in tajne. Svobodne, ker je omogočena vsakemu volivcu prosta izbira kandidatov, katerim da svoj glas. Tajne ker ne sme nihče vedeti, komu je volivec dal svoj glas.
Nekateri bodo vprašali: »Zakaj pa vi ne kandidirate in ne volite?«
Moj odgovor je kratek:	»Zato,
ker me še danes nočejo vpisati v volivni imenik.« Razni komunistični, in ne samo komunistični politični prvaki, ki so tudi bili obsojeni od posebnega fašističnega sodišča, so danes poslanci in senatorji... Za nas Slovence je pa drugače! Vsakdo razume, da isem najbrž komu na poti!...
Dolžnost nas slovenskih demokratov je, da nastopimo možato, zavestno <in veselega srca, fco pride dan volitev v nedeljo 10. junija 1951.
Mi izpričujemo bratsko povezanost vseh Slovencev na eni strani, in vseh sodržavljanov Italijanov na drugi ter miroljubno sožitje obeh narodov na tem ozemlju, kjer živimo skupaj polnih trinajst sto let.
Mi zahtevamo popolno enakopravnost med nami. Te enakopravnosti ne zahtevamo zato, da bi kršili pravice večine, ampak zato, da se naša manjšina ne izgubi v krivičnem raznarodovanju ' in zatira-
nju. Ugovor, da manjšina ogroža večino, je hkrati smešen in zloben, ker nikjer na svetu ne more jagnje požreti volka. Dogaja pa se vedno le nasprotno!
Do spoštovanja naših pravic, in s tem do našega narodnega obstanka, življenja in prostega razvijanja Imamo pravico tako po božjem kakor po državnem zakonu. Naši sodržavljani italijanske narodnosti ne marajo slišati o členu 15. mirovne pogodbe. Zato jih spominjamo na šesti člen republiške ustave in listino o človečanskih pravicah, ki jo je rimska vlada slovesno podpisala 4. novembra 1950 in se zavezala jo spoštovati in dejansko uveljaviti!
Smo torej državljani slovenske narodnosti, ki se lahko ob vsaki
priliki sklicujemo vsaj na ustavo in na listino o človečanskih pravicah, ko zagovarjamo naše pravice in koristi.
Mi izpričujemo mir med nami Slovenci, med nami in našimi sodržavljani italijanske narodnosti. Beseda »mir« pomeni za mas demokrate medsebojno spoštovanje in mirno sožitje, ljubezen in medsebojno pomoč.
Naše politično prepričanje izpričujemo mi jasno in pošteno, brez zavijanja in brez kake grožnje. Naše besede nimajo dvojnega pomena in ne skrivajo prav nobene grožnje.
Od naših nasprotnikov zahtevamo prav tako jasne programe in poštene namene. Razume se, da kdor je lagal v preteklosti, nima
več vere pri nas! Vsako zavijanje skritih in zločinskih namenov v lep narodni plašč nas dela budne in pazljive ter oprezne pred tistimi, ki so skozi toliko let našega človeka ustrahovali in sovražili.
Mi hočemo živeti v miru, brez strahu pred sedanjostjo in pred bodočnostjo.
Zato pozivamo vse slovenske volivce, naj dajo svoj glas kandidatom, ki jih priobčuje naše glasilo »Demokracija«!
Oni vas niso varali v preteklosti, ne bodo vas varali niti v bodoče! Ne obetajo zemlje in dajejo roboto, ne obljubljajo svobode in dajaj o sužnost. Oni obljubljajo mir in pošteno upravljanje naših občin in naše pokrajine!
dr. Avgust SFILIGOJ
Mažnost Sredozemlja
Obnovljene sovražnosti na Koreji usmerjajo glavno pozornost na Daljni vzhod. Toda treba je paziti tudi na Srednji vzhod, kjer pomenijo nemiri v Perziji, ki so izbruhnili po zaplembi* lastnine anglo-,iranske petrolejske družbe, znak največje nevarnosti. Znano je, da vsa sovjetska petrolejska proizvodnja ne bi mogla zadostiti potrebam v primeru, da bi Sovjeti tvegali mehanizirano vojno. A prav ob sovjetskih mejah imata Irak in Saudova Arabija najbogatejše petrolejske vrelce na svetu. Ti so za Sovjetsko zvezo še bolj privlačni, ker je ne ločijo od teh držav ni-kake naravne meje. Neposredna in naraščajoča sovjetska nevarnost na tem področju postavlja Zahod pred nov položaj, v katerem zopet narašča pomembnost Sredozemlja.
Ce ni dovolj izvežbanega vojaštva, da bi branilo ta naravno popolnoma nezavarovana petrolejska
Protisovjetske demonstracije na Poljskem
»New York Times« objavlja v dopisu svojega dopisnika Edwarda Morrowa nadaljne podrobnosti o protisovjetskih demonstracijah, de katerih je prišlo 9. aprila v prejšnji vzhodno-nemški luki Stettin. Morrow opisuje poročilo po navedbah zanesljivega očividca. Po navedenem poročilu je varnostna policija v preteklem mesecu aretirala nad 1500 Poljakov pod obtožbo, da so se udeležili upora.
Po navedenem poročilu se je »dogodek« začel s tem, db se je v sredi mesta prerekal sovjetski major z dvema Poljakoma. Major je v prepiru potegnil revolver in ukazal enemu Poljaku, naj stopi v stran in je nato ustrelil njegovega tovariša. Poljak je skušal prijatelja braniti in je major nato ubil tudi njega. Nato je major zbežal.
Major je bežal po ulici, sledili so mu pa drugi Poljaki, ki so jih privabili streli, in major je v tem ustrelil nedolžnega zdravnika, ki je prišel iz neke hiše. Prihodnja žrtev je bila neka žena. Major se je nato skril v neko klet, iz katere je ustrelil poljskega miličnika, ki ga je privabilo streljanje.
Na zahtevo množice, da prime poljska policija častnika, je poli-
dolžno kožo. Marsikdo se bo začudeno vprašal: zakaj pa vendar sploh komunisti zagovarjajo samostojnost našega ozemlja, a ko so dejansko proti njemu?
Odgovor je kaj enostaven: zato ker vedo, da je samostojnost pri srcu vsem resničnim Tržačanom. Njihove besede so samo limanice, na katere lovi kaline, ki se jim puste ujeti. Kdor je pameten, ta jih pozna in jim ne bo nasedel.
Napačno pa bi bilo misliti, da je nedoslednost doma samo pri vida-lijevcih. Tudi. babičevci so v nedeljo 13. t. m. sprejeli na svojem zborovanju resolucijo, v kateri zagovarjajo samostojnost našega ozemlja. Resolucija je bila objavljena v »Progressu«, toda v »Primorskem dnevniku« je še do danes nisme videli! Tudi tozadevni govori so baje romali v koš...
In takim ljudem, tako kratkotrajnim volivnim programom, naj verjamemo?
* * *
eija odgovorila, da ima ukaz, da ne sme uporabljati orožja. To je vzbudilo posmehovanje množice, češ da ta ukaz ne ovira streljanja Poljakov. Množica, ki so jo povečali delavci, ki so končali svoje popoldansko de,lo, je kričala proti Sovjetom in policiji. Končno so poljska vojaška ojačenja obkolila obleganega sovjetskega častnika.
Ko so skušali policijski in vojaški oddelki razkropiti množico, so ljudje začeli metati na nje kamenje in opeko. Kot poročajo, se je neki policijski stražnik po nesreči ustrelil z lastno pištolo. Tri dmuge stražnike je ubila množica, več o-seb pa je bilo ranjenih.
Pojavil se je nato sovjetski častnik s sovjetskimi vojaki, ki so odpeljali obleganega častnika, medtem ko sta poljska policija in vojaštvo zadrževala množico in jo nadalje skušala razpršiti.
Naslednji dan so pokopali vse ubito osebe, ne da bi o tem obvestili njihove bližnje sorodnike. Ta nagel pogreb je dal povod za nadaljnje demonstracije. Istega dne so objavili, da je prišla sovjetska komisija visokih častnikov, ki bo preiskala dogodek.
Varnostna policija je nato aretirala okoli 1500 ljudi. Nihče ne ve, koliko od teh je še v zaporu. Vsem, ki ,so jih izpustili, so prepovedali, da bi kaj govorili o dogodku.
Do manjših demonstracij je v tej zvezi prišlo tudi v drugih večjih mestih Poljske.
področja — in to bi bila danes zelo težka zadeva — tedaj je treba imeti dovolj močno letalsko silo, da lahko sovražniku onemogoči vsaj izkoriščanje petrolejskih vrelcev. To dejstvo pa obrača pozornost posebno na vzhodno Sredozemlje. Tukaj bi morale imeti oporišča po-morsko-letalske sile, ki bi lahko takoj stopile v učinkovito obrambo in bi izvedle nagle povračilne ukrepe, ker je edino s tega področja možno uspešno bombardirati sovjetske In podloiniške cilje, vštevši sem posebno petrolejske vrelce, tako v Iranu, Iraku, kakor tudi na Kavkazu In ob Volgi.
To je stvaren položaj, pred katerim si nihče ne sme zapirati oči. Vprašanje oporišč za letalonosilke in letališč na tem področju ustvarja probleme, katerim morajo zahodne sile posvetiti vso svojo pozornost.
Pri4 razmotrivanju vprašanja pa
pritegne našo pozornost predvsem trenutni položaj treh držav. Kaj se bo zgodilo z Grčijo in Turčijo, če napadejo sovjetske podložniške države Jugoslavijo, ali če udari Stalin na Iran? Nobena izmed njiju doslej še ni povezana v varnostni sistem, ki naj bi Stailina prepričal, da ju ni pametno napasti, bodisi posamič ali skupno. Ce bi ostala Turčija osamljena zaradi sovjetske zmage v Titovi državi, kaj bi potem koristili vsi milijoni dolarjev' vojaške pomoči, ki jo prejemata Grčija in Turčija na podlagi Trumanove doktrine? Podobna je stvar z Jugoslavijo. Res je, da je Turčija uradno zaveznica Velike Britanije in Francije, toda
niti Turčije niti Grčije niso doslej še sprejeli v organizacijo severnoatlantskega sporazuma. Doslej pa je to edina organizacija, v katero bi lahko zahodne sile sprejele oboroženo silo teh treh strateško važnih držav, da bi tako zaščitili oporišča, ki so silno važna za vzhodno Sredozemlje in za zaščito skupne obrambe demokratičnih držav.
Bojevite diktature malokdaj izgubljajo čas z dolgotrajnim razpravljanjem. Sovjeti 'so se že približali Perziji zaradi petrolejskega vprašanja. Poleg tega se ne sme pozabiti nestanovitnega premirja, ki ga le s težavo vzdržujejo arabske države z Izraelom v Palestini, niti silovitega protiangleškega razpoloženja v Egiptu.
. Skratka v loncu Srednjega vzhoda vre. Ce ne bodo angleški in a-meriški politiki hitro našli primernejša recepta, kako ngj skuhajo jed, ■tedaj bo za Stalina "prehuda skušnjava, da ne bi planil in jim izpred nosa odnesel poln lonec. Za svobodni svet bi bila to še neprimerno večja nesreča, kot je vojna na Koreji.
Zato so Američani že napovedali, da bodo predlagali sprejem Grčije in Turčije v Atlantsko obrambno organizacijo. Ni pa še jasno, kako bo rešeno zadevno vprašanje Jugoslavije, ki je izjavila, da ne reflektira na članstvo v tej organizaciji. Vsekakor stojimo pred važnimi zunanjepolitičnimi potezami, ki bodo zopet potrdile veliko važnost prostora, na katerem je močno interesirano tudi naše mesto in njegovo zaledje.
Pred velikim kominf or mističnim procesom v Beogradu
Britanski min. za vojsko v Trstu
Britanski minister za vojsko E. J. St. L. Strachey, ki obiskuje posadke britanske vojske, ki so nastanjene v tujini, se od petka 25. maja do ponedeljka 29. maja 1951 mudi .tudi v Trstu, da obišče britanske čete, ki so tu nastanjene. ^Spremlja ga njegov vojaški tajnik generalni poročnik E. A. B. Miller in njegov glavni zasebni tajnik gospod W. Geragbty.
Minister Strachey je s svojim spremstvom .za časa bivanja na 'Svobodnem tržaškem ozemlju gost poveljujočega častnika BETFOR-a generalnega majorja sir Johna Wintertona na devinskem gradu.
Ze ko se je »skesal« Sreten Zu-jevič, med srbskimi komunisti nekoč najbolj popularni ■»Črni«, bivši zvezni finančni minister in ge-neral-polkovnik, najbrž pred »tretjo stopnjo« Udbe, se nič ni moglo izvedeti o usodi njegovega bivšega tovariša Andrije Hebranga, najbolj odličnega hrvatskega komunista, poleg katerega vodilni hrvat-ski komunisti prav malo štejejo. Tik pred prelomom s kominfor-mom sta odločno nastopila v prid moskovskih tez in sta bila aretirana. Po dve in pol letih se je Zu-jevič skesal, gotovo izreden uspeh Udbe, in v Beogradu pravijo, da bo zopet kmalu zlezel v CK. Za njim so kapitulirali tudi drugi manj znani kominformisti, ki so bili prej na raznih visokih položajih. Toda Hebrang, ki je v borbi z u-staši izgubil eno oko, in ki se je v Jajcu poljubljal s Titom, ko je 'ta bil izvoljen za maršala, se ni vdal. Ves kominformistični propagandni aparat že tri leta odločno zahteva, da ga stavijo pred sodišče. Izgileda, da vsa ustrahovanja Udbe niso mogla zlomiti tega starega revolucionarja in tako se v
»Naše temeljno načelo je bilo načelo, da je treba priznati človeku njegove pravice, narodom pa pravico do svobode in neodvisnosti; malim narodom pravico, da lahko žive brez strahu pred velikimi narodi, ljudem pa pravico, da si lahko sami izbirajo svoje vlade, ne da bi se jim bilo treba bati prevrata ali napada.«
(Ernest W. Mac Farland, ameriški senator iz Arizone)
Beogradu pripravlja proces, ki bo gotovo med najbolj senzacionalnimi, v kolikor je Hebrang ostal gospodar svojih duševnih moči. Vprašanje pa je, kako ga bodo montirali režiserji Udbe, ker bi sicer to moral biti največji besedni obračun med titovskim javnim tožilcem in največjim kominformistom v KPJ.	_________
Sodobna vzgoja v Romuniji
Današnje romunsko šolstvo služi v glavnem tehnični izobrazbi, sicer pa izključno »nauku« komunistične partije.
Romunski časopis »Gazeta Inva-tamantului« prinaša govor romunskega ministra za ljudsko prosveto, M. N. Popesou-DoreanUja. ki je orisal današnjo nalogo romunskih šol in je med drugim dejal: »Sola mora vzgajati mladino v duhu nauka komunistične stranke.« To svojo »častno nalogo bo mog.a rešiti, če bo s še večjim poudarkom naslanjala svoje delo na svetlo zamisel Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina«. Zgodovino potvarjajo tam prav 'tako kakor delo zahodnih narodov:	»Prva in mogočna
država, ki je z nami ravnala kot z ljudmi, ki nas je resnično osvobodila izpod tujega jarma in nam pomagala kot nesebičen prijatelj, je Sovjetska zveza...« Tako mora učiteljstvo vcepiti otrokom ne le ljubezen do Sovjetske zveze, temveč tudi sovraštvo do Angležev in Amerikancev ter požrtvovalnost za stvar »domovine in miru«.
Od srede _do srede.
16. MAJA: Ameriški zunanji minister Acheson izjavlja, da morata Anglija in Perzija rešiti sporazumno spor glede petroleja — Angleška vlada uvideva, da trenutno kitajska vlada nima namena, pogajati se o Koreji. — Jugoslovanski zunanji minister Kardelj je v pozdravu britanski parlamentarni delegaciji poudaril, da razlike v družbenih sistemih ne morejo ovirati sodelovanja med narodi; v odgovoru je pa izjavil lord Laivson, da je bilo jugoslovansko-britansko prijateljstvo preizkušeno o bojnem o-gnju. — Perzija odklanja ameriško posojilo, ker je odločena, da izvede do kraja podržavljenje industrije nafte.
17. MAJA: Na Koreji so Kitajci z močnimi izgubami prodrli na vzhodnem področju; na zahodnem področju se pa previdno bližajo Seulu. — V Parizu se trije zahodni predstavniki posvetujejo o zadnjih sovjetskih predlogih. — Tudi Jugoslavija je v komisiji OZN glasovala za resolucijo o prepovedi izvoza strateškega materiala na Kitajsko. — Perzijski policijski ravnatelj je podal ostavko, ker so mu očitali, da ni skrbel dovolj za varnostne ukrepe v državi. — V Perziji vlada veliko razburjenje, ker grozi Anglija z vojaškim posegom za zaščito svojih petrolejskih koristi; čujejo se celo glasovi, ki zahtevajo sovjetsko pomoč. — Madžarski notranji minister Sandor Zold je napravil baje samomor.
18. MAJA: Na Koreji se sile OZN umiku jo pred napadajočimi komunisti. — Angleški zunanji minister Morrison se je v Bonnu sestal z nemškim kanclerjem Adenauerjem.
— Napetost med Sirijo in Izraelom se stopnjuje. — Londonski »Times« piše: »Ce bi bilo mogoče pripraviti Rim do tega, da bi ugodil slovenskim zahtevam, bi se odprla vrata za širši sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki je nujno potreben za trajno gospodarsko poživitev tega področja. — Tudi glavna skupščina OZN je odobrila gospodarske sankcije proti Kitajski.
19. MAJA: Perzija odklanja vse angleške protestne note in poziv za sporazumno rešitev spora glede podržavljenja petrolejskih vrelcev.
— Sovjetska zveza se po vesti »Sun-day Dispach«-a pripravlja, da »zaščiti perzijsko neodvisnost«; perzijska vlada je baje že sprejela ponudbo Kremlja, da bi poslal sovjetske čete v severno Perzijo v primeru angleške oborožene intervencije. — Zedinjene države odklanjajo sovjetske načrte v zvezi z japonsko mirovno pogodbo. — Na Koreji je kitajski pritisk nekoliko ponehal. — V Tripolisu ni uspel atentat proti kralju Idrisu Sehusi-ju.
20. MAJA:	Italijanski zunanji minister Sforza predlaga zahodnim silam, naj proglasijo, da je mirovna pogodba z Italijo v današnjih razmerah brez smisla, zaradi česar naj jo proglasijo za neveljavno! — Zedinjene države, Anglija in Kanada so dosegle sporazum, na podlagi katerega bodo enotno izdelovale štiri štb vojnih predmetov. — Na Koreji komunisti močno pritiskajo na Seul, na vzhodnem delu bojišča so pa znova predrli južnokorejske položaje. — Po u-radnih vesteh izdeluje Jugoslavija vojna letala. — General Eisenho-luer pregleduje danske oborožene sile.
21. MAJA: Sef ameriškega glavnega stana general Bradlep izključuje vojaško pomoč Angliji v zadevi petrolejskega spora s Perzijo.
— V Parizu se Anglija in Francija trudita, da bi dosegla sporazum in spmvo med ZDA in SZ. — V Beogradu so aretirali predsednika metalurških sindikatov Lazarja Plav-šiča, ker je prejemal navodila za svoje delovanje od Kominformu.
— Indija javlja, da ne bo poslala svojih čet na indijsko bojišče. —
22. MAJA: V perzijski prestolnici Teheranu je prišlo do demonstracij proti Angliji in Ameriki. — »Neiv York Times« pravi, da konferenca namestnikov v Parizu onemogoča zahodnim silam, da bi ponovile tristransko izjavo o Trstu; čeprav bi taka izjava mogla imeti blagodejen učinek na skorajšnje italijanske volitve. — Jugoslavija se zavzema za konec vojnih operacij in mimo rešitev korejskega spora. — Na Koreji se zopet zaznava napadalni poskus Kitajcev.
D e s t i s Tržaškega
Po sklenjenem sporazumu
Prihodnjo jesen bodo na našem po d roč ju Svobodnega tržaškega o-zemlja drugič občinske volitve.
Slov. demokratska zveza, Slov. krščanska socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev so sklenile, da na teh volitvah nastopajo s skupnimi listami.
S tem se nadaljuje skupno politično delovanje vseh treh tržaških slovenskih demokratičnih skupin, ki se je pričelo že pred poldrugim letom z ustanovitvijo Akcijskega odbora za obrambo STO-ja.
V	kritičnem trenutku, ko so pričeli italijanski šovinistični krogi v Trstu in v Rimu svoje načrtne in Zgoščene napade na obstoj našega ozemlja in ko sta pričeli istočasno —1 očividno ne zgolj slučajno — ostali dve stranki, v katerih je organiziran ostali del tržaških Slovencev, izpodkopati njegove temelje, so te tri slovenske politične skupine pričele svojo odločno borbo za ohranitev in za p&polno realizacijo STO-ja, na način inl po določbah, ki jih vsebuje mirovna pogodba z Italijo.
Ze takrat so sklenile, da s svojo borbo ne bodo pn-enehale, dokler svojega cilja ne dosežejo.
Tudi bodoče občinske volitve bodo samo člen v tej verigi. Četudi bi kot občinske volitve morale i-meti predvsem upravni in gospodarski značaj, ni nobenega dvoma da jim bodo predvsem italijanske iredentistične stranke dale izrazit političen, pečat in potek. Poskušali jim bodo, kot že leta 1949, podati pomen nekakšnega plebiscita za, Italijo.
Toda Svobodno tržaško ozemlje obstoja in bo obstojalo, pa naj izpadejo volitve kakor koli in naj jim Italijani dajo kakršno koli tolmačenje. Njegov obstoj je zajamčen s polnoveljavno mednarodno pogodbo, ki jo tudi takile nazivi »plebisciti« ne morejo spremeniti.
Vendar razpoloženja prebivalstva pa naj se izražajo tudi na tak posreden način, so v svobodnem svetu vedno važen argument; ki ima svojo tehtnost. Zato so postavile omenjene tri politične skupine borbo za obrambo STO-ja v prvi red
svojega volivnega programa.
Spričo posebnih pogojev, v katerih se razvija naše politično življenje, so omenjene tri politične skupine smatrale za nujno, da svojemu skupnemu nastopu ob bodočih volitvah dajo širšo načelno o-snovo.
Sporazumele so se o programskih načelih, v katerih so vskladile svoje poglede na politična, splošno gospodarska in socialna vprašanja važna za tržaške Slovence, s prepričanjem, da bodo s tem dale koristen doprinos za idejno razčišče-nje naših težkih slovenskih političnih razmer na Tržaškem.
Objavljeni volivni sporazum ni popoln. Vsebuje zgolj načela in splošne smernice za bodoče občinske svetovalce, katerim bo naše ljudstvo izkazalo svoje zaupanje.
Kot je v sporazumu objavljen o. bodo, posebno za podeželske občine, podrobni volivni programi, ki bodo hkrati delovni programi za izvoljene občinske svetovalce, določeni v posameznih občinah, šele po posvetovanju z ljudstvom. ' -
Proslava Jneva oboroženih sil"
19. maja so obhajale ameriške sije v Trstu »Dan oboroženih sil« s častno stražo, z vojaškim mimohodom in nastopom raznih ameriških vojaških enot v Trstu. Slavnost je bila na Glavnem trgu in se je začela ob 10. uri. Častne straže se je udeležila baterija, ki je izstrelila pozdravno salvo, 98. vojaška godba, zastavonoše z 48 ameriškimi državnimi zastavami, dve četi in zastavonoše 351. pehotnega polka. Za 'tem je sledil mimohod enot ameriške vojske v Trstu in oddelka ameriške mornarice pred častno tribuno.
»Dan oboroženih sil« se praznuje tretjo soboto v ma(ju in nudi javnosti priložnost, da se prepriča, kako so kombinirane oborožene sile Združenih držav kot enota pripravljene na obrambo svobode, obenem pa pomeni ta dan počastitev oboroženih sil.
Slavnost je še posebno povzdignila eskadrila lovskih letal, ki so med parado -trikrat preletela naše mesto. Tržačani so ob tej priliki prvič lahko opazovali bliskovit, a eleganten in drzen let teh letal.
Generalni major Sebree je pregledal častno četo na Glavnem trgu in sprejel njen pozdrav. Po pregledu je general v spremstvu poveljnika angloameriškega področja generala sira Wintertona, predsednika področja dr. Palutana in drugih visokih funkcionarjev prisostvoval na obrežju ob Glavnem trgu paradi enot ameriških oboroženih sil v Trstu.
Lepo vreme je privabilo na oba-
lo	mnogo ljudi, ki so pozorno sledili mimohodu čet. Se prav posebno pa jih je zanimala razstava orožja, ki je bila prirejena na Glavnem trgu in ki jo je obiskalo veliko število obiskovalcev. Na razstavi je občinstvo lahko videlo vsakovrstno pehotno orožje od pištole pa do polavitomatične vojaške puške, s katero se lahko strelja tudi v temi in megli. Razstavljeno je bilo tudi sodobno protitankovsko orožje — bazooke kalibra 60 in 80 mm — o katerih či-tamo tolikokrat v poročilih s korejskega bojišča. Zanimivi so bili topovi brez zapirača, zavore in povratnika, ki jih lahko nosi en sam vojak, a strelja z njimi kakor s pravim topom. Obiskovalci so si lahko temeljito ogledali težek in lahek tank, občudovali so lahko celo kopico raznih pomožnih naprav: od prenosnega rentgenskega aparata, kirurške opreme, avtomobilov z vsakovrstnimi prenosnimi delavnicami pa tja do najpopolnejših aparatov za zvezo. Radovednežem so nalašč določeni vojaki dajali vsako zaželjeno pojasnilo.
Razstava je celo poznavalce močno presenetila. Neposredno so se lahko prepričali o tehnični popolnosti ameriških čet, ki jim je zaupana varnost našega ozemlja. Organizatorjem priredb v počastitev »Dneva ameriških oboroženih sil« je .treba priznati, da so svojo nalogo izpeljali na res vzoren način, ki je pripomogel, da bo ostal ta dan meščanstvu v prijetnem spominu.
Seja Glavnega odbora SDZ
Na prvi redni seji novega glavnega odbora 20. t. m. je bil izvoljen izvršilni odbor.
Odbor je nato sprejel vrsto sklepov, ki se nanašajo na bodoče občinske volitve in obrambo slovenskih koristi na STO-ju.
Tajništvo
SDZ v Nabrežini
Dramatični krožek naše organizacije priredi v nedeljo dne 10. junija 1951 ob 20. tiri veseloigro v treh dejanjih »Poslednji mož«. 2e sedaj vabimo vse Nabrežince in o-količane, naj se udeležijo te prireditve, ker se bodo nekaj ur prav od srca nasmejali.
Izleti
Slovenska demokratska zveza v Nabrežini priredi v nedeljo dne 17. junija t. 1. enodnevni izlet na Be-lopeška jezera. Odpeljali se bomo Iz Nabrežine ob 5.30 uri zjutraj naravnost k jezerom, kjer bo skupno kosilo. Popoldne se odpeljemo čez sedlo Neveo, Chiusaforte in Videm domov, kamor bomo prispeli približno ob 22. uri. Cena za vožnjo v udobnem avtobusu in kosilo bo približno 1.700 lir. Natančneje bomo še poročali. Vpisovanje se je že pričelo ter se vsak lahko prijavi pri posameznih odbornikih naše organizacije. Ker je število udeležencev omejeno, priporočamo čimprejšnjo prijavo.
V	teku so priprave za dvodnevni izlet na Koroško, kateri se bo vršil dne 29. in 30. julija 1.1. Cena za ta izlet še ni določena, vendar je predvidevati, da bodo stn> ški za skupni potni list, vožnjo z avtobusom, hrano in prenočišče
približno 5.500 lir. Ker bo tudi za ta izlet natančno določeno število udeležencev, se prijave kakor zgoraj sprejemajo že sedaij.
Izpiti na nižji srednji šoli
SPREJEMNI IZPIT
Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu, ulica della Scuola Nuova 14, sporoča, da se vrši vpisovanje za sprejemni izpit vsak delavnik od 9 - 12 in od 15 - 17 v tajništvu šole. Vpisovanje traja do 1. junija. Prošnjo mora vložiti vsak, ki hoče delati izpit, tudi če zaradi bolezni ali kakega važnega vzroka ne bo mogel delati izpita v junijskem roku.
Prošnji, na kolkovanem papirju za 24 lir, je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o precepljenju, potrdilo o istovetnosti in odrezek položnice, da je plačal 150 lir šolskih taks na pošti.
VSTOPNI IN NIŽJI TEČAJNI IZPIT
Tudi za vstopne in nižje tečajne izpite je treba vložiti prošnjo do 1. junija. Natančnejša navodila daje tajništvo šole.
Izlet članov SDZ na Pesek
Prihodnjo nedeljo, dne 3. junija, pripravljajo člani mestne organi* zacije SDZ izlet na Pesek. Podrobnosti objavimo v prihodnji številki.
Prošnje za rezidenco
Anagrafski urad tržaške občine opozarja prizadete osebe, da zapade 31. maja rok za vlaganje prošenj za podelitev rezidence v smislu IV. čl. ukaza 219 ZVU z dne 29. novembra 1950.
Italijanska nestrpnost tudi pri otroških slikah
V risarskem natečaju, ki ga je razpisalo tržaško odposlanstvo u-prave za Evropski obnovitveni načrt, so se naši otroci dobro odrezali: od prvih 30 nagrajenih slik jih je 14 slovenskih! Mimo teg'a dejstva seveda niso mogli nekateri naši italijanski someščani, ki jim je vsako slovensko uveljavljanje trn v peti.
In glej čudo! Namesto, da bi karali svoje učitelje in profesorje, ki so pokazali za ta risarski natečaj tako malo vneme, da je bilo od skupnih 2547 oddanih slik kar 1100 slovenskih, so se kritiki spravili nad Slovence. Niso Italijani krivi svojega neuspeha, pač pa Slovenci, ki so pri natečaju tako številno sodelovali!
Res čuden postopek, ki z vso žarkostjo osvetljuje težko zastrupljenost ozračja, v katerem moram<; Slovenci danes v Trstu živeti. Z vsake najmanjše stvari nastane takoj političen problem, gleda se nanj z največjo pristranostjo. Pri tem pridejo prav tudi razna nizkotna sumničenja, obrekovanja in potvarjanja, ki ne bi spadala niti na ulico, kje pa šele na kritično konferenco ali v list.
Množično sodelovanje slovenskih otrok pa dokazuje nedvomno zani-j manje naše dece za Marshallov načrt kakor tudi za risanje kot tako. To je znak, da naša mladina in njeni vzgojitelji pravilno doumevajo sedanji čas in njegove naloge, pa naj bo to komu prav ali ne.
Kratka doslednost
V našem predzadnjem uvodniku smo pozvali »Primorski dnevnika, ki nam je očital nedoslednost, naj ponovi to, kar je napisal o »Demokraciji« pred štirimi leti, tako kot smo mi ponovili to, kar smo takrat napisali o Osvobodilni fronti. Ce bi to napravil, potem bi lahko itakoj videli, kdo je danes .nedosleden, Tega se je najbrž prizadeti člainkar »Primorskega dnevnika« dobro zavedal, -kajti v svojem odgovoru je postal kar naenkrat o-seben. To mu ne služi v čast in s takimi izpadi • gotovo ne bo prispeval k izmenjavi misli, ki naj bi bila na primerni politični višini in dostojnosti.
Da pa reši, kar se rešiti da (tega, kar je pisal pred štirimi leti, nam namreč ni hotel ponoviti), nas je pozval, naj si kar ogledamo njegov letošnji novoletni uvodnik, pa bomo videli, ali je dosleden ali ne. Lepa reč! Cele štiri mesece traja že .njegova doslednost! Toda iz-gleda, da je tudi to preveč. Resolucija, ki so jo sprejeli babičevci predpreteklo nedeljo, ni bila sposobna za javnost niti cele štiri dni. Uboga »linija«, kako se mora zvijati!...
»Polizia della Venezia Giulia“
Skoro bo štiri leta, odkar obstoja uradno naše Svobodno tržaško ozemlje. Tobakarne so menjale svoje table, pojavili so se celo železniški vozovi, ki nosijo nov napis, toda pri policiji je, kakor izgledn, še vedno vse pri starem. Nazivi so ostali neizpremenjeni, kakor da bi se oblast te ustanove še vedno raztezala .na vso Julijsko krajino. Ker gre pri tem za uradno ustanovo, ki se nahaja pod neposrednim nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave, se nam zdi prav, ako bi obla-stva tudi v pogledu policijskih nazivov in napisov uveljavile pravno dejansko obstoječe in z mirovno pogodbo predpisano stanje.
KoroShi veCer
Koroški večer bo za tržaške Slovence nekaj nepozabnega. Ob Jadranu, na naši zahodni narodni imeji bomo pozdravili svoje brate s severa. Prišli bodo med nas v svojih slikovitih narodnih nošah. Zapeli nam bodo koroško pesem.
Ste že slišali, kako mehka in topla je ta slovenska melodija? Vsi radi zapojemo njihovo pesem, a prav od srca in najbolj naravno in zares jo znajo zapeti samo slovenski koroški fantje in dekleta.
Večer bo v soboto 26. maja ob 20.45 v dvorani Ljudskega doma. Vstop je dovoljen z vabili, ki jah dobite: v Trstu - v trgovini Lupša (nasproti sodne palače, vogal ulice Rismondo in Coroneo); v Rojanu - trgovina Gec (poleg farne cerkve); v Barkovljah -drogerija Scheimer; na Opčinah - trgovina Podobnik; v Nabrežini - trgovina Kosmina.
Pozdrav Korošcem naj bo naša slovenska narodna dolžnost!
Predstavka društva »Pravnik" ZVU
Društvo »Pravnik« nam je poslalo za objavo predstavko, ki jo je vložilo pri ZVU v ,zvezi s sklepom Akademskega senata univerze v Trstu, s katerim se je odklonil dvema tržaškima slovenskima študentoma vpis na tukajšnjo univerzo, češ da nista dovolj utemeljila, zakaj sta del svojih študijev dovršila v inozemstvu.
Predstavka obravnava s pravnega stališča vprašanje, ki je načelne važnosti za tržaške Slovence. Zal nam je, da moramo iz tehnič? nih razlogov odložiti objavo predstavite na prihodnjo številko.
Natečaj za trgovinsko mornarico
Dne 7. junija se začno na pomorski direkciji v Trstu izpiti za imenovanja v trgovski mornarici.
Prošnje na kolkovanem papirju in vse potrebne listine je treba vložiti do 31. maja.
Področni predsednik na obisku pri šefu jugosl. gospodarske delegacije
Dne 16. maja je področni predsednik Palutan vrnil vljudnostni c-bisk šefu jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Zemljaku.
Dvojezičnost v Miljah
»Giornale di Trieste« se huduje, ker je miljski občinski svet skle-
nil uvesti dvojezične napise v svojem delokrogu; med drugim tudi na ladjah, ki vzdržujejo zvezo s Trstom. To tržaški demokrščani zelo zamerijo miljskim komunistom!
S tem pa je ponovno potrjeno, da so i naši demoikrščani i naši komunisti imeli vsaj doslej zanjo važno stično točko: zatiranje pravic slovenskega življa na Tržaškem!
Razumljivo je, da take vesti zelo bodejo naše demokrščane, ki vodijo tržaško občino prav tako, kot bi še živeli v Italiji in celo v fašističnem režimu!
Pa tudi tržaški mestni »očetje« bodo marali kmalu posnemati vsaj nekatere dobre zglede z onstran miljskega zaliva...
Ponovitev drame »Sveti plamen"
Obveščamo našo javnost, da v začetku junija ponovi Slovensko dobrodelno društvo v Trstu dramo »SVETI PLAMEN«.
Dodatno nakazilo za šolske obede
Ker je občina .obvestila Zavezniško vojaško upravo, da fondi, ki so bili prvotno nakazani za šolske obede za potrebne otroke, ne zadostujejo, da bi potrebnim otrokom lahko še nadalje nudili te obede, je ZVU odobrila v ta namen še 5 milijonov lir.
V	teku pa je preiskava, ki naj ugotovi, zakaj so bili predčasno izčrpani fondi, ki so bili prvotno nakazani, v ta namen.
Marshallov načrt nudi evropskim podjetjem nove možnosti v obliki
KORISTNE IZMENJAVE
LICENC IN PATENTOV
Namen Marshallovega načrta je, da pomaga državam zahodne Evrope pri njihovih prizadevanjih za ohnovo in svobodo.
V ta namen je velikega Domena živahna trgovinska izmenjava med Evropo in A-meriiko, ki naj omogoči Evropi, da si zagotovi preskrbo ter poveča dolarske zaloge.
PROBLEM MALE INDUSTRIJE. Na žalost pa v sedanjih okoliščinah ovirajo povečanje trgovine med obema celinama .razne težkoče, ki izvirajo iz omejitev pri denarnih .zamenjavah, iz pomanjkanja surovin in iz visokih carinskih pristojbin ter iz raznih drugih ovir. Mnoge velike evropske in ameriške tvrdke so lahko premostile te težave s tem, da so ustanovile v tujini podružnice svojih tovarn. Mnoge srednje in majhne industrije (med katerimi je morda tudi vaša industrija), ki niso mogle premagati omenjenih ovir, pa so morale ugotoviti, da ustanovitev tovarne ali prodajne organizacije v tujini presega njihove finančne možnosti.
V mnogih primerih se da to vprašanje rešiti z »izvo-
zom« .tehnično - industrijskih postopkov, licenc in patentov: na ta način se namreč premostijo sedanje carinske meje. Ameriške tvrdke lahko na podlagi licenc izdelujejo evropske proizvode v Združenih državah in podobno lahko evropski tovarnarji na podlagi licence izdelujejo a-meriške predmete v Evropi.
V	obeh primerih bo treba izvoziti le obrazec za izdelovanje določenega blaga; pravice na soudeležbo ali dividende pri dobičku bodo v znatni meri nadomestile do-hiček, ki bi ga imele tvrdke pri normalnem izvozu.
NOV A POPOLNOMA BREZPLAČNA SLUŽBA. V namenu, da pospeši izmenjavo tehnično - industrijskih postopkov s pogodbami o soudeležbi ter s pogodbami za izmenjavo licenc in patentov, je Marshallov načrt ustanovil novo službo, ki naj pomaga evropskim in ameriškim tvrdkam, da bi lahko navezale medsebojne stike preko njegovih uradov za male .industrije. Tako se nudijo najboljše možnosti bodisi evropskim tvrdkam, ki želijo »uvažati« ameriške tehnično - in-
dustrijske postopke in izdelovati tipizirano ameriško blago v Evropi, bodisi tvrdkam, ki želijo svojo tehnično - industrijsko znanje »izvažati« v Ameriko.
ZAHTEVAJTE TO BROŠURO, Se danes zahtevajte brošuro »Izmenjava patentov, licenc in tehnično - industrijskih postopkov«, ki jo je izdal Marshallov načrt pri
CENTRU ZA GOSPODARSKO POVZDIGO TRSTA Trst, Via della Borsa 2
V	brošuri boste našli podrobni opis novega načrta ter obrazec, ki ga potrebujete, če hočete sodelovati pri načrtu.
Oflhl "ov* JLUŽ», rr. .
""i" SHSfS
* C H T
TVRD1[1M NOVJE^
,7M7;r “lUt
•zmenjave patentov
LICE"C ,JV TEH °V’
«*»*««,. postopkov'
cosrooA.,^
sod*:u>va*<jb
TO JE POMOČ
Marshallovega načrta
za okrepitev svobodnega sveta
Dejstva in pričevanja o Sovjetski zvezi
■Po razpravi, ki je bila pred kratkim pred gospodarskim in socialnim svetom OZN in na kateri je namestnik ameriškega zastopnika Wal-ter Kotschnig obtožil pred vsem svetom sovjetski suženjski sistem, in ki se je zaključila s sklepom ustanovitve preiskovalne komisije za prisilno delo na svetu, bo Zahod zdaj imel priliko poslušati novo obtožbo proti suženjski Sovjetski zvezi.
iDne 21. maja se namreč začne v Bruslju po vseh pravilih proces, na katerem bo svobodni svet zahteval od boljševiškega režima obračun o usodi milijonov človeških bitij, ki so jih odgnali v taborišča za prisilno delo. Pred mednarodnim sodiščem, ki mu bo predsedoval belgijski katoliški duhovnik, pater Da-mien Reumont, bo zaslišanih na stotine prič, državljanov vseh dežel, -ljudi, ki so prišli živi iz sovjetskih koncentracijskih taborišč. Izpovedovali bodo tudi nekateri sovjetski funkcionarji, ki so bili v zvezi z upravo taborišč in ki so zdaj zbežali na Zahod. Javno obtožbo bo zastopal v imenu svobodnega sveta francoski pisatelj David Rousset, znan iz slovitega procesa časopisa »Lettres Frangaise-s«.
Pobudo za proces, ki ga organizirajo delavci vsega sveta, včlanjeni v mednarodni zvezi svobodnih sindikatov, je dala ameriška zveza dela (AFL), ena od obeh največjih sindikalnih organizacij Združenih držav.
Organizatorji »procesa« so omogočili Sovjetski zvezi široko možnost obrambe in dokazov ter , povabili vlado v Moskvi, da pošlje na proces svoje odvetnike ali pooblasti z obrambo odvetnike, ki so člani zahodnih komunističnih strank. Seveda je Moskva mislila, da je najbolje, če na to vabilo sploh ne odgovori.
David Dallin, pisec znane in z dokazi podprte knjige »Prisilno delo v Sovjetski zvezi«, se je nedavno mudil v Nemčiji in zbiral dokaze ter izpovedbe za proces, ki bo za vselej pred vsem človeštvom dokazal, če se in v kateri meri se sovjetski režim poslužuje suženjskega dela milijonov človeških bitij, kakšne so metode zatiranja, kakšna je -tehnika izkoriščanja tega ogromnega potenciala delavne sile. Mogoče bo zanimivo že zdaj poznati posamezne izpovedbe iz preiskave.
Jerzy Gliksman, bivši voditelj zveze židovskih socialistov na Poljskem, opisuje tragične življenjske prilike v sovjetskem koncentracijskem -taborišču sledeče:
»Tisoče ži-dov, ki so prebili več mesecev v zaporu, so tirali v taborišča, strpane v živinske vagone, v obupnih higienskih prilikah. Količina hrane teh nesrečnikov je za-visela od dela, ki ga je opravil vsak posameznik. Nesrečniki so bi-
li	prisiljeni živeti v baraka-h, spati na umazanih ležiščih, brez odej, brez blazin, brez žimnic.«
Eli-nor Lipper iz Litve, ki je bila nad 10 let jeinica v zlatih rudnikih severovzhodne Sibirije. Njena izpovedba se glasi:
»Ljudje so morali delati v rudnikih 12 do 14 ur na dan pri temperaturi 15 stopinj pod ničlo. 2ene so morale sekati v gozdovih v snegu do pasu. Mali kos kruha, ki ga -je vsakdo dobil zvečer, je zavisel od količine opravljenega dela, v skladu z načeli, ki jih je proglasi-
lo	-ravnateljstvo taborišča. Bolnike so odpeljali v bolnico, kjer je večina umirala zaradi pomanjkanja prehrane.«
Dr. Juliius Jihken-tal, bivši minister est-onske republike pred pri-
ključitvijo Sovjetski zvezi, pa je izjavil:
»Po neskončnem potovanju smo končno prišli v taborišče sredi o-g-romnega gozda na severu Rusije. Prvi dan smo si morali sami zgraditi lesene barake za naše bivanje. Drugega dne se je začelo deio. Morali sm-o sekati drevesa v neskončnem gozdu in pri tem stati ves dan z nogami v močvirju. Namesto da bi nam dali nepremočljive čevlje, so nam dali sandale iz, drevesne skorje. Dnevni obrok -hrane je obstojal iz 800 gramov kruha in dveh krožnikov nekake juhe. Ni bilo sanitarnih naprav in nobenega zdravnika. Iz -dneva v -dan se je zdravje vseh slabšalo. Zmanjševala se je -telesna moč in ■s tem tudi uspeh dela. V dveh mesecih -nas je bilo kost in koža. Nato je začela smrt kositi prve žrtve. Vsak dan jih je običajno umrlo
4	ali 5. Sirile so se bolezni, predvsem pljučnica in griža. Delati smo marali 12 ur na -dan, često pri mrazu 50 stopinj pod ničlo. Nemogoče je opisati grozotne prizore, ki -smo jih videli vsako jutro: može in žene, uničene in izčrpane, so nalagali na voz in jih vozili na kraj dela, ki ga često marsikdo ni dosegel, ker je spotoma omedlel si-
li	podlegel.
K vsemu -temu je prišel še moralni pritisk voditeljev taborišča na jetnike, ki so jih hoteli »prevzgojiti« in iz njih napraviti zveste sovjetske državljane. Namesto da bi nas pustili počivati, so nas
ponoči klicali in nas prisilili, kljub temu da smo bili onemogli od trdnega dnevnega napora, da s-mo poslušali politična predavanja, na katerih s-o nam metodično ponavljali grožnjo, -da se ne bomo vrnili na naše domove, če ne bomo dokazali, -da sm-o spremenili naše politične -ideje o Sovjetski zvezi in o komunizmu.«
• * *
Kdo pa so tisti, ki z nj-imi postopajo na tako surov nečloveški način? Kaj so zakrivili?
Bruseljski proces bo (razkrinkal strahotni lažno-pravni stroj, ki si ga je izmislil stalin-ovski režim v ta namen.
V	taborišče prisilnega dela se lahko pride zaradi najbolj neznatnega prekrška ali pa brez vsake krivde. Kmet se pritožuje nad načinom upravljanja njegove kolektivne 'kmetije; delavec izrazi mnenje, da je v tujini življenje boljše kot v Sovjetski zvezi; nekdo se je v preteklosti priznaval k poli--tičnim idejam, ki niso v skladu s sedanjimi smernicami Kremlja: vsi ti so kandidati za deportacijo v taborišča prisilnega dela. In z njimi morajo često iti njihovi člani rodbine, čeprav ne vedo popolnoma nič o »krivdi« obtoženega zakonskega druga.
Vse to in še mnog-o drugih stvari bo svet izvedel iz žive besede prič, ki bodo nastopale na bruseljskem procesu; in vsak svobodni človek bo moral izreči svojo globoko moralno obsodbo.
GOSPODARSTVO
Koloradski hrošč
Kakor je bilo predvideti in o čemur smo že večkrat pisali, -to se je uresničilo: koloradski hrošč se je pojavil na krompirju. O tem po-žrešnežu in o načinu boja proti njemu smo obširno pisali v »Demokraciji« štev. 15 z dne 13. aprila t. 1.
Kmetje, opazujte stalno krompirjeve poganjke kakor tudi melanca-ne, papriko in paradižnike. Kakor hitro ugotovite prisotnost hrošča, ste po zakonu in zaradi svoje koristi dolžni, javiti pojav koloradskega hrošča pristojnemu kmetijskemu nadzors-tvu, kjer dobite potrebna sredstva za pobijanje škodljivca.
Pomnite: koloradski hrošč ni nevaren, ako se pravočasno borimo proti njemu, v nasprotnem primeru nam lahko uniči ves pridelek.
Palež ali peronospora
Le kmet ve koliko skrbi -in truda mu zadaja ta najhujša bolezen trte, ki mu utegne povzročiti veliko škodo -na grozdju in celo uničiti ves pridelek, kakor so vremenske prilike ugodne za njen razvoj. Zato moramo posvetiti boju proti tej bolezni vso našo paž-njo in skrb.
Predvsem maramo vedeti, da je boj proti tej bolezni preprečevalne in ne ,zdravilne narave, ali bolj po domače povedano: skrbeti moramo, da se bolezen ne pojavi, če mogoče, ker -napadene dele ne ozdravimo, temveč bolezen lahko samo zaustavimo. Ce je torej na trti napaden n. pr. kakšen -grozd, je ta izgubljen in škropljenje bo pomaga-
lo,	da se bolezen ustavi in ne razširi. Zato je važno vedeti, kdaj je nevarnost, da se bolezen razvije. T-o se zigodi, kadar je listje trt vlažno, to je mokro predvsem od rose ali pa tudi od dežja, ko je
vsaj 10 stopinj Celzija toplote. Pri visoki -toploti, od 20 stopinj Celzija naprej, izkali tros peronospo-re že v pol ure in se razraste v, 5 do 18 dneh, kakor je pač večja ali manjša toplota. Nato je bolezen že tudi vidna: Na listih se pojavijo -rumenkasti okrogli madeži, ki -se pozneje spremene v rujavka--ste in nato se na spodnjih straneh listov pod opisanimi madeži prikažejo bele lise, -imenovane glivične ruše.
Klice peronospore se zarasej-o v zelene dele — liste ali grozde'' — najraje itam, kjer -je kakšna odprtina. Zato je prav nujno škropi* i po toči!
Iz opisanega sledi, da moramo trte škropiti, -ko so pogoji dani, da se peronospora -lahko razvije: to je vlaga in primerna toplota. Ce u-go-tovimo, da -so listi mokri in da je istočasno najmanj 10 stopinj Celzija toplote, bomo počakali kakih 14 dni in nato škropili. V tem primeru bomo trose, to je klice bolezni uničili še predno bi se mogli razviti. Ce pa bi se v teh 14 dneh pojavili pogoj,i za hitrejši razvoj bolezni, to je, če bi toplota ob mokrem listju zrasla, bomo morali škropiti pred potekom 14 dni.
Ker se bo vse to opisovanje zdelo mogoče marsikomu preveč zamotano, povzamem to pravilo: škropiti trtam, ko je toplota pri
10	- 12 stopinj Celzija in je vreme vlažno, vsekakor pa ko so poganjki -kakih 30 - 40 cm dolgi in je -grozdje že dobro odprto. Nadalje bomo škropili v ne predolgih presledkih, kakor bo vreme bolj ali manj vlažno.
Pred cve-tenjem bomo škropili dvakrat. Ti dve prvi in -tretje škropljenje, ‘ki ga -opravimo takoj po o-cvete-nju, so najvažnejša za ohranitev -grozdja. Škropiti moramo le ko je listje suho. Le v skrajni sili, če bolezen hudo napada, -bomo
škropili tudi ob mokrem listju! Zelo je priporočljivo, da vsak kmet pusti v vinogradu na najbolj izpostavljenem kraju po 1-2 trti kot »ovaduha«, ki jih ne poškropi. Ako se na teh trtah pojavijo opisani rumeni madeži, tedaj: škropimo in škropimo! Pred škropljenjem moramo trtne poganjke prečistiti in povezati. Dol-iviseče mladike so bolj podv-ržene bolezni in pa tudi škropljenje je -laže, ako je vse lepo povezano.
Ko srno itrte poškropili, se mora tekočina na listih posušiti. Ce pa nam jo pred posušenjem odpere dež, bomo marali čimprej škropljenje ponoviti.
Za škropljenje moramo uporabljati razpršilnike, ki tekočino drobno razpršujejo kakor meglo, tako da -izgleda poškropljena trta kakor z moko posejana. Paziti moramo, da oškropimo -tudi in -zlasti grozde!
Za škropljenje proti peronospori imamo na ponudbo mnogo sredstev, toda nobeno ne more uspešno nadomestiti modre galice in apna. Za uničenje klic peronospore zadostuje najmanjši del galice, -toda ako je vreme močno deževno in nam dež stalno izpira naškropljeno galico, moramo škropiti z večjim odstotkom. Kot pravilo bi veljalo: za prvo škropljenje 1 odst., to je 1 kg modre galice na 100 1 vode, za na-daljna škropljenja pa od 1 odst. -11/2 odst. kakor je pač vreme bolj ali manj vlažno. Le v skraj-no deževnem in soparnem vremenu, ko bolezen hudo napada, bomo zvišali obrok na največ 2 odst.
Brozgo za škropljenje pripravimo tako-le: za primer vzemimo posodo od 100 -1. To posodo napolnimo z vodo, nato odvzamemo kakih 20 1 vode s kakšno brento. V posodi za -brozgo, to je oni od 100 1, raztopimo 1 kg dobrega ugašenega a-pna, v brenti pa 1 kg modre galice; ko je ta raztopljena, jo vlivamo v posodo, kjer smo raztopili apno in pri tem stalno mešamo. Ro smo to opravili, preizkusimo, da-li je dovolj apna primešanega. To napravimo s tem, da pomočimo v brozgo košček belega papirja »fe-nolftalen« (dobi-te ga v kmetijskih konzorcijih in sličnih trgovinah). Ako posia-ne rdečkast, je znamenje, da je apna dovolj, če pa postane močno rdeč, je znamenje, da je apna nekoliko preveč, kar pa ni prav škodljivo, le brozga bo manj in počasneje učinkovita; če pa papir ostane bel, moramo dodati še apna, sicer brozga listje ožge.
Da se nam brozga bolje prime in obdrži na listih ter da se hitreje posuši, lahko dodamo na vsakih 100 1 brozge 20 dkg amonijevega solfata ali kakšno slično sredstvo, iki jih je sedaj toliko v prometu. Jaz rad uporabljam n. pr. »Sando-vit Sandoz« po 10 dkg na 100 litrov vode.
(Namesto navadnega ugašenega apna pa je -zelo priporočljivo uporabljati tako imenovano »hidrira-no apno« '(»calce lidrata«). Uporabljamo ga 600 - 650 gr na 1 kg modre galice. Imamo bolj enostavno delo in — kar je zelo važno — v brozgi ni gošče, razpršilniki se nam ne zatikajo vsak trenutek in ■tako .gre vse de-lo bolj hitro od rok. Dobimo ga v kmetijskih konzorcijih in po drugih trgovinah s tovrstnim blagom.
Ako bi pripravljeno brozgo ne utegnili uporabiti v istem dnevu, bom-o na vsakih 100 1 -iste primešali po 1/4 1 svežega mleka. Mleko povzroči, da ostane brozga 'lepo tekoča, ker se sicer strdi v majhna zrnca, ikar nam dela sitnosti pri škropljenju, ker ne teče skozi raz-pršilnik in se tudi ne prime tako dobro listov, temveč odpada.
In končno še nekaj. V novejšem času je v prometu posebna vsrsta žvepla, znana pod imenom »zolfo bagnabile«, ki se pomeša med bakreno brozgo v množini 1/2-3/4 kg na 100 1 brozge?. Poskusi so doka--zali velik učinek tega- načina žve-pljanja in — kar je tudi še pose-be važno — prihranimo pri tem precej dela z žveplanjem. K.
KULTURA
ERP risarski natečaj za mladino
V	statutu ERP-a je zapisano, da spada tudi prosvetn-o prizadevanje med nal-oge ERP-a, ker s pospeševanjem prosvetnega udejstvovanja pospešujemo posredno -t-udi splošno obnovo v svetu.
Pozno s-o začeli pri ERP-u posvečati pažnjo prosvetni obnovi na Tržaškem, zato je marsikoga osupnil razpisani risarski natečaj za mladino: malok-do pri nas namreč ve, -da je ERP -s tem risarskim natečajem začel izpolnjevati tudi doslej še ne izvajani del svojih statutarnih dolžnosti.
Natečaja se je udeležilo 2547 o-itrok od osmega do štirinajstega leta starosti obeh spolov in obeh narodnosti. Veliko število udeležencev zgovorno dokazuje veliko pedagoško vrednost takih natečajev, ki jih -bo treba raztegniti tudi na druga področja mladinskega šolskega in izve-nšolskega udejstvovanja. Tekmovalni duh s. primernimi poučnimi nagradami bo samo koristil razvoju naše mladine! Med udeleženci je bilo 1100 slovenskih otrok.
ERP risarski natečaj pomeni mnogo za slovensko šolsko mladino! Geslo »ERP mi omogoča, da tekmujem z ostalimi evropskimi o-troki«, ki ,ga je stavil pod svojo risbo eden od slovenskih udeležencev, prepričljivo in nazorno prikazuje pomen ERP prosvetnega delovanja za nas tržaške Slovence, in sicer povsem v duhu z uvodoma omenjenim ERP statutom. In naša mladina, ki ji je ERP dal možnost, da pred mednarodnim razsodiščem dokaže -svoje znanje in spretnost, se je prav lepo uveljavila. Naše šole so zares lahko ponosne na svoje učence! V razsodišču, ki mu je predsedoval vodja zavezniške čitalnice v Trstu maj. A. Grigis,
so bili vodja AlS-a g. Cootes, slikarja Pe-rizzi in Righi ter kipar Gorše.
Med prvimi petimi nagrajenci so trije Slovenci. Med prvimi tridesetimi nagrajenci pa je kar štirinajst Slovencev. Seveda pri tem upoštevamo le natečajnike s slovenskih šol, čeprav je tudi pri natečajnikih ,z italijanskih šol mnogo učencev, ki jim ime dokazuje slovensko poreklo.
Prvo nagrado je zaslužil italijanski učenec Terranini Serg,io (14 let), ki je prepričljivo prikazal vlogo ERP-a pri obnovi našega mesta.
Drugo nagrado si delita Slovenec Aleksander Žagar in Italijanka Chinaglia Giuliana (13 let).
Tretjo nagrado si delita Slovenca Orel Eda (13 let) in Spacal Savo (8 let).
Četrto nagrado si delita Slovenki Rojc Eda (12 let) in Bole Elda (11 let).
Deseto nagrado si deli s tremi tovariši z italijanskih šol Tul Lu-j-iza (13 let).
Štirinajsto nagrado si delijo z dvema tovarišema z italijanskih šol Jankovič Marija (11 let), Pavlica Hadrijan in Brišček Franc (11 let).
Devetnajsto nagrado si končno delijo s sedmimi tovariši z italijanskih šol Goršček Brana (14 let), Bradač Ivan (13 let), Guštin Emil (11 let), Marsič Lucijana (10 let) in Ščuka Rozana (13 let).
Hvaležni smo naši šolski mladini in njenim učiteljem, ki so tako lepo zastopali tržaške Slovence na ERP razstavi v Trstu in ki nas bodo verjetno z nemanjšim u-spehom zastopali na evropski ERP razstavi v Parizu, kamor pošljejo trideset najboljših risb iz vsake evropske države.
Mladinski glasbeni praznik
Glasbene šole SPM v Trstu
V	torek, dne 22. t. m., nam je priredila Glasbena šola SPM v dvorani Auditori-uma s svojimi gojenci veliko in prijetno iznenade-nje. Bogat in pester spored že sam na sebi je pričal o velikem koraku, ki ga je storila Glasbena šola v tem šolskem letu. Da s oposa-mezni gojenci iz instrumentalnih oddelkov znatno napredovali od lanskega leta, je dokazal njih torkov nastop. Krono uspehov je pa predstavljal brezdvomno mladinski orkester, sestavljen po večini iz drugoleitnih začetnikov goslačev in gojencev s srednje stopnje.
Ves spored je bil razvrščen -tako, da so nastopali v prvem delu gojenci začetniki iz prvega in drugega -letnika, z izjemo treh. V drugem delu pa so nastopili gojenci od -tretjega do petega učnega leta.
Med pianisti s-o v prvem delu dobro uspeli: Jurca Miljana, Sancin Boris, Colja Nevica, Žerjal A-nica, Fer.letič Lavranka, Folojac Sonja, Senčar Darka in Rudolf Saša. Nato je nastopila skupina sedmih harmonikarjev: Mahne Marino, Orel Ferucij, Mihelj Pavel, Bandelj Sergej, Crnija Valter, Hrovatin Lučo 'in Furlan Jurček. Skupino je vodil gojenec Majcen Sergij, ki poleg violine in klavirja o-biskuje še dirigentski tečaj. Prav umestno se nam zdi, da zahteva vodstvo šole, da se morajo harmo-nikaši obvezno učiti klavirske igre
kot podlage za nadaljnji glasbeni študij.
Uvodoma je Orel zaigral tri narodne in nato je sledil venček, v katerem se je izkazal kot solist Mahne Marino. Majcen pa je pokazal svoj dirigentski uspeh tega tečaja.
V tem delu sporeda so z uspehom nastopili violinisti: Gabrovec O-ndina, Čehovin Nino, Bianc-uzzi Robert, Grmek Pavel, Pregare Karlo, Milič Vinko in Cunja Leander. Zelo lepo ubrano je izvajal violinski kvartet: Majcen S., Ga-brovec O., Grmek P. in Milič V. Jenko -Sancinovo priredbo: »Lipa zelenela je«.
V drugem delu sporeda s-o nastopili pianisti:	Tonon Milojka, Luin Livija, Senčar Mojca, Kravos Magda, Maver Anton, Milič Norka, Pavletič Dunja, Rustja Hadrijan, Bolko Marjanca in Maver Anica. Med violinisti pa Majcen Sergej, Ramas Valter in Sta-n-ič A-nica.
Seveda je igranje pred občinstvom čisto nekaj drugega, kot pa igranje samo med štirimi stenami doma ali pa pred učiteljem v šoli. Reči pa moramo, da so se kljub temu vsi nastopajoči dobro obvlada-
li.	Nekateri so pokazali depo mero čustvovanja ‘in smisla za logično oblikovanje skladbe v prednjašanju. Gojenci so si zaslužili, da bi o vsa-
(konec na 4. strani)
(Drama „Sveti plamen
Drama »Sveti plamen«, angleškega pisatelja Somerseta Ma-ughama, spada med vrhove sodobne psihološke drame. Morda je to okolnost pripisati ne toli-ko psihološki zgra-jen-osti dela kakor njeni problemski plati, ki ustreza notranjemu u-stroju sodobnega- človeka. Zlasti velikomestnega, ki preživlja dobo rušenja zadnjih predsodkov preteklosti in se zato s slastjo poglablja v -taka vprašanja, ki terjajo- radikalne rešitve. Vsekakor velja to za angleški in ameriški (mestni) kulturni krog. Tam se je v poslednjih dveh desetletjih pojavilo vsiljivo drzno vprašanje evtanazije a-ili blage smrti. Cisto -naravno! Kjer družba in posameznik nista povezana z metafizično ali recimo konkretneje z onstransko osjo človeškega življenja, tam je vprašanje človeškega trpljenja in prehoda v onostranstvo zadeva utilitarističnega gledanja na človeka in njegovo dušo. Morda pa tudi Somer-setu Ma-ughamu ni bilo toliko do
idejne problematike kakor do tega, da realistično zgradi in predstavi na odru del sodobne družbe in tiste poe-d-ince, ki bi utegnili reševati to vprašanje na način kakor si ga je on -zamislil i-n kakor nam ga predočuje baš Sveti plamen. Prej nagibljem k tej drugi trditvi in v tem primeru se vprašujem, a-
li	se je dramatiku posrečilo prikazati verjetnost takega razpleta, kakor nam ga nakazuje njegova drama. Z drugimi besedami: ali se mu je posrečilo svoje igralce zaplesti v tako miselno in čustveno dialektiko, da bo občinstvo, tudi neangleško oziroma iz drugega kulturnega in verskega kroga, utegnilo -razumeti in občutiti početje -in neha-nje njegove drame. Tako preidemo v oceno dramatične globine njegovega dela, ki je jedro vsake take psihološke umetnine. S tega oblikovnega vidika kaže delo- razne pomanjkljivosti. Te so igralsko največje v prvih dveh dejanjih, i-dejno pa v zadnjem. To rečemo mi!
Somerseit Maugham in tisti kulturni krogi ali družabne plasti, kjer se rode take igre, pa mislijo drugače! Cisto naravno, kajti v teh krogih se nehajo vprašanja človeškega trpljenja in življenja, vprašanja onostranstva in duševnosti ter večne vrednosti človeškega življenja pri uspavalnih s-redstv-ih in samomoru.
Vsekakor pa nudi Sveti plamen sodobni igralski družini prekrasno snov odrskega poustvarjalnega o-blikova-nja. In zato je tudi verjetno, da se drame lotevajo drugod le -igralske družine, ki razpolagajo z najodličnejšimi igralci. A to zopet ni vprašanje poklicnega ali nepoklicnega ansambla, ker je kazno, da premore tudi amaterska družina, zlasti če jo prešinja sveti o-genj igralske podjetnosti in zaverovanosti, take igre. So gledališki krogi po velikih mestih, ki načelno ne obiskujejo profesionalnih o-drov s -svojimi manirizmi in plehkimi šablonskimi nastopi in ki .--o jim najljubše sveže, nevsakdanje uprizoritve pristnih, živo zadevajočih igralcev.
Ce se s tega vidika ozremo na uprizoritev, ki jo je na oder posta-
vila v Ljudskem domu 9. maja gralska družina Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, -tedaj moramo biti s tem večerom močno zadovoljni. Ce ni merodajna kritikova usmerjenost ali zavzetost, če sodimo po vtisu, ki ga je prireditev napravila na občinstvo, uprizoritev -tako odlične psihološke drame, tedaj je naša igralska družina žela -ta večer velik, neizpodbiten uspeh. Tretje dejanje, kjer je vrhunec celotne drame, je zapustilo v našem občinstvu, kljub svojemu lastnemu gledanju na o-srednjo problematiko drame, pri-s-tnoglbbok, neizpodbitno živ vtis. Iza Kraljeva je podala igro gospe Tabret-ove v tem dejanju že s tolikšno čustveno silo, s tako prepričljivostjo, s tolikšno utemeljitvijo svojega ravnanja, da je mahoma zagrabila občinstvo s svojo brezmejno boljo in dober del svojega prepričevanja prenesla tudi v dvorano. Tea Rističeva, v vlogi bolničarke, se je bila dodobra vživela v lik bolniške strežnice, ki svoj posel ne opravlja le -zunanje ali poklicno hladno, marveč je njen protest, ki -izzove razplet celotne drame, Se izbruhnil z globoko zave-
rovane in zaljubljene ženske. Njeni vstopi so bili precizni, čeprav rezki, a jih -take zahteva drama kot taka! Psihološko težko vlogo je imela Tonči Turkova, ki je morala na odru poustvariti v ljubezni razklano sodobno žensko, žensko, ki niha med neizbežnostmi -nagon-skočustvenih potreb in človeškim čustvom, ki ga še vedno goji do svojega ljubečega moža. To delikatno v-logo tudi s-i ne moremo misliti, da bi jo mogla kaka druga igralka -naše sredine podati bolje.
S	tem smo opravili ženske vloge, ki nosijo glavno -breme te nenavadne drame. Podati tako kočljivo čustveno in idejno zadevo na tako zaokrožen -in sugestiven način, to je že igralski nastop, ki daleč presega okv-ir navadne amaterske skupine. Morda bi si Jaili želeli pri Mavricij-u Tabretu nekoliko večje-, ga poudarka svoje, obolelosti, pri zdravniku Slavku Rebcu pa živahnejšo igro, čeprav res ne vemo, ali ni morda značilno za angleške zdravnike, da ohranjajo, kakor sploh angleška družba, tudi pri najkočljivejših opravilih tisto svoje legendarno hladnokrvnost. Nikolaju Tabretu je avtor dodelil bolj
statistično vlogo in v tem oziru je bil celotno prikladen in se je gibal docela v okviru svoje vloge. Major Lincoln Vlada Kralja je bili med moškimi -liki najpopolnejši. Kot ne-k-daniji policijski uradnik, predvsem pa kot hišni prijatelj prvq »drama-tis personae«, je piokazal odlično igro. Ne smemo pa zlasti pozabiti, da mu gre velika zasluga- za -režijo, ki je dosegla v tretjem dejanju svoj vrhunec. Igra je potekla baš v tem dejanju z neprekinjeno živahnostjo in igralsko zaključeno-stjo. Tega ne bi mogli reči o prvih dveh dejanjih, kjer so se na dveh, treh mestih pokazali razmaki, ki so nekoliko zavlekli igro in ji škodili.
Igralska družina, ki si je upala na oder s taiko težko psihološko dramo in občinstvu s svojo igro čustveno in idejno predočila Sveti plamen s tolikšnim uspehom, zasluži vse priznanje! Želimo si le, da bi na tej poti vztrajala. Od nje pričakujemo še mnogo, da bo mogla v Trstu tvoriti igralsko skupino svoje vrste, poglobljeno zlasti v podajanje težje komorne igralske umetnosti.
dr. j. b.
Desti z Goriškega
Sefa občinskega sueta
Odločen nastop svetovalca g. Bratuža
Kakor smo poročali pretekli teden, je bila v četrtek 17. t. m. v Gorici seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je bil občinski proračun za tekoče leto 1951. Iz proračuna sledi, da znaša primanjkljaj nič manj ikot 180 milijonov lir. Iz poročila, ki ga je izvršni občinski ■odbor dal svetovalcem na razpolago, pa izhaja med drugim napačna ■trditev, da bremenijo občinske finance znatni izdatki za slovenske šole, krivične meje, izguba »klasičnega« zaledja, ki je dona-šalo mestu lepe dohodke, in itako dalje...
Namen .tega poročila je jasen: prikazati vladi v Rimu, da so slovenske šole tiste, ki ogrožajo občinske finance. In razen naših šol pomanjkanje »klasičnega« zaledja, to je slovenskega človeka, ki je puščal v Gorici lep denar in v zameno prejemal psovanje in zaničevanje od strani laških šovinistov in oblastnikov. Skratka: radi bi dosegli odpravo slovenskih šol, vlado pa prepričali, da je nova vojna in ponovno zavojevanje slovenske zemlje in slovenskega prebivalstva nujni pogoj za rešitev goriških občinskih financ.
Poleg tega trdi omenjeno poročilo, da 'ima občina velike stroške z istrskimi izseljenci in z begunci, kar je zopet krivična trditev, ker so razni gospodje nalašč priklicali v Gorico tisoče istrskih izseljencev z namenom, da uničijo tukajšnje avtohtono slovensko prebivalstvo.
To vemo vsi Slovenci in to vedo tudi vsi Italijani, saj nam marsikateri pritrjuje, ko se nad -tem krivičnim početjem pritožujemo.
Naš občinski svetovalec g. Rudi Bratuž, katerega so volivci poslali v občinski svet zato, da ščiti nji-
hove koristi in jih varuje pred krivico in pred predrznostjo, lahko mirno poudarimo res »klasičnega iakoriščevanja«, je opazil vso krivico in smelost trditev gori omenjenega poročila in tudi pretirano navijanje mnogih nepotrebnih postavk občinskega proračuna, zato je na seji v četrtek povedal odkrito in jasno besedo:
»Ni res, da bremenijo šole s slovenskim učnim jezikom goriški občinski p)'oračun, saj so te slovenske šole povsem zanemarjene. Vsi stroški gredo v ogromni večini za italijanske šole tudi z namenom, da se slovensko prebivalstvo raz-Tiarodi. Tisti majhni stroški, ki jih občina ima zaradi slovenskih šol, so več ko preplačani po slovenskih davkoplačevalcih.
Poleg tega je bilo poskrbljeno za otvoritev posebnega zavoda za sinove istrskih izseljencev, toda potrosi se niti enega samega vinarja za vrnitev slovenskega Alojzijevi-šča in sploh za slovenskega dijaka. In je slovensko sirotišče prisiljeno, da drži v svojem lastnem poslopju istrske izseljence že od leta 1947 prav z namenom, da se temu zavodu prepreči sprejem drugih slovenskih sirot.
Zaman je trditi, da so nove meje krive poslabšanja občinskih financ. Vzrok temu je treba nasprotno iskati v prevelikih nepotrebnih in odvisnih stroških. Vsekakor je dolžnost in pravično, da s tega mesta opozarjam, kako se v poročilu (k obč. proračunu, op. ur.) poje slava izgubljenemu slovenskemu davkoplačevalcu, nihče pa ne izusti niti ene same pravične besede v priznanje njegovega trpljenja pod bivšim režimom!
Na drugi strani pa zopet ne odgovarja resnici trditev, da so nove
meje ustvarile brezposelnost, ker je bila ta ustvarjena z umetno naselitvijo v našo pokrajino tisočev istrskih izseljencev, namesto da bi jih razdelili sorazmerno po vseh občinah Italije. Slovenskim beguncem, bivšim italijanskim državljanom, ki so sedaj optirali za ohranitev tega državljanstva, pa je ne le prepovedano obiskovati slovenske šole, ampak odreka se jim tudi pravico do delavske knjižice in vsako podporo.
Zakaj mora torej slovensko prebivalstvo plačevati toliko taks in davkov!? Iz teh vzrokov glasujem proti temu proračunu.«
Na te odločne in jasne besede s. svetnika Bratuža ni nihče pripomnil ničesar. Toda med odmorom ki je sledil, je vsakdo opazil, kako so nekateri italijanski večinski svetovalci (trdo nagovarjali župana. In ko je ta sejo .zopet otvoril, je svetnik dr. Levi dvignil glas in nekako zaukazal županu, naj zahteva od svetnika g. Bratuža, da pove. kje so postavke nepotrebnih in odvisnih stroškov. Zupan je tedaj stavil g. Bratužu vprašanje sledeče oblike: »Tisti, ki vam piše vaše govore, naj se raje pojavi tu in pove, kje so postavke nepotrebnih in odvisnih stroškov.« Poleg tega je župan skušal dokazovati, koliko
stroškov ima občina s slovenskimi šolami. Gospod Bratuž ga je zavrnil: »Ce bi mi ne prepovedali govoriti v mojem materinem slovenskem jeziku, bi mi ne bilo treba mojih ugovorov napisati. Tako pa sem prisiljen jih napisati in tudi dati v jezikovno popravo.« Nato je g. Bratuž navedel več »klasičnih« primerov zapostavljanja koristi slovenskega prebivalstva in slovenskega davkoplačevalca.
Naj pri tem omenimo ugotovitve londonskega dnevnika »Times«-a, ki je v svoji številki z dne 18. t. m. pisal o nas goriških Slovencih naslednje:
»Rimska birokracija kaže še malo zanimanja za pomen nacionalnih odnosov na tem področju, kjer živi danes največji del slovenske manjšine. Mnogo resnice je v pritožbah Slovencev proti italijanski indiferentnosti do slovenskih šol in slovenskega kulturnega življenja, kakor tudi v dejstvu, da v rimskem parlamentu ni zastopnika slovenske manjšine.
Ce bi se dalo pripraviti Rim do tega, da bi ugodil razumnim slovenskim zahtevam, bi odprl vratu za širši sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki je nujno potreben za trajno gospodarsko poživitev tega nesrečnega področja.«
V soboto 19. t. m. se je »Giornale di Trieste« razpihnil s tem, da jc potvoril vse besede in ves smisel govora g. svetnika Bratuža. Zato bo g. Bratuž proti temu dnevniku nastopil v smislu tiskovnega zakona.
9 Doberdobu bomo volili kandidate bi listi s plugom in nakloni
Ze v petek zvečer 18. t. m. so kominformisti polepili naše zidove z lepaki, ki so pozivali ljudstvo, naj se v nedeljo zjutraj 20. t. m. udeleži voliv.nega sestanka, na katerem bosta govorila tovarišica Mi-
Občinske in pokrajinske volitve na Goriškem
Kandidati za občinske volitve
ŠTEVERJAN
KMETSKA - DELAVSKA LISTA
ZNAK: LIPOVA VEJICA z GROZDOM in ČEŠNJAMI
1. CIGLIC Ivan iz Steverjana
2. MARA2 Rudi iz Steverjana
3. PODVERSIC Hermenegild iz Steverjana
4. MARAŽ Ignac iz Steverjana
5. KOREN Franc iz Steverjana
6. GABROVEC Albert iz Steverjana
7. TOMAŽIČ Jožef iz Steverjana
8. TERPIN Alojz iz Steverjana
9. HLEDE Alojz iz Steverjana
10. MIKLUS Danijel iz Steverjana
11. STEKAR Alojz iz Jazbin
12. COLJA Lade iz Jazbin
DOBERDOB
SOVODNJE
KMETSKA - DELAVSKA LISTA KMETSKA - DELAVSKA LISTA
ZNAK: PLUG in NAKLO
1. VIŽINTIN Jožef, Doberdob
2. PAHOR (Pacor) Bruno, Jam-Ije
3. FERLETIC Stefan, Dol
4. LAURENCIC Ivan, Poljane
5. ZUZIC Andrej, Doberdob
6. FRANDOLIC Anton, Doberdob
7. FERFOGLIA (Ferfolja) Evgen, Doberdob
8. FRANDOLIC Alojz, Dol
9. CADES Jožef, Doberdob
10. FERLETIC Miroslav, Doberdob
11. PACOR (Pahor) Anton, Jam-lje
12. FRAN DOLI (Frandolič) A-lojz, Jamlje.
ZNAK: CEBELICA
1. TOMSIC Peter iz Sovodenj
2. CERNIC Karel iz Rupe
3. PETE ANI Ambrož iz Sovodenj
4. CERNIC Venceslav iz Gabrij
5. TROHA Rado iz Rupe
6. CERNIC Anton iz Rubij
7. CAUDEK Roman iz Sovodenj
8. MONTI - GORJAN Roman iz Sovodenj
9. TRAMPUZZI - TRAMPUŠ Josip iz Rupe
10. CEUDEK Alojz iz Peči
11. VIZIN Anton iz Sovodenj
12. DEVETTI - DEVETAK Josip
z Vrha Sv. Mihaela
Kandidati za pokrajinski svet
KMETSKA - DELAVSKA LISTA KMETSKA - DELAVSKA LISTA jj KMETSKA - DELAVSKA LISTA
OKROŽJE
Števerjan - Kapriva
CORSI (Koršič) Remigij, stavbenik, iz Steverjana
VOLIVNl ZNAK JE ISTI!
OKROŽJE
Doberdob - Sredpolje Poljane
|| LAURENTI (Lavrenčič) Jožef, II upok. železničar, iz Dober-n doba
VOLIVNl ZNAK JE ISTI!
OKROŽJE
Sovodnje - Gradiška
BRATUŽ Rudolf, obč. svet., iz Gorice
VOLIVNl ZNAK JE ISTI!
Kandidati za pokrajinski svet v Gorici
ZNAK: LIPOVA VEJICA
Prvo okrožje v Gorici: g. FILEJ Jožef pok. Ivana, uradnik v Gorici, doma Lz Standreža. Znak: lipova vejica.
Drugo okrožje v Gorici: g. BREGANT dr. Marjan pok. Stefana, zdravnik, doma iz Podgore. Znak: lipova vejica.
Tretje okrožje v Gorici: g. KACIN dr. Anton pok. Ivana, rojen v Idriji, profesor. Znak: lipova vejica.
Četrto okrožje v Gorici: giospa SPAGNOLO vd. Kerševani Ka-terina pok. Dominika, rojena v Črničah, zasebnica. Znak: lipova vejica.
Peto okrožje v Gorici: g. CERNIC Karol živ. Franca, doma iz Rupe pri Sovodnjah, delavec. Znak: lipova vejica.
ra Rijavčeva in tovariš Ado Slavec. V nedeljo zjutraj pa je Mira le zgodaj vsiljevala »Delo« po gostilnah, hišah in vsem, ki jih je srečala na poti. Vsi so seveda »Delo« odklanjali.
Kominformistični vodje so čakali, da pridejo ljudje od maše, misleč, da jih zvabijo k volivnemu sestanku. Toda po maši so vsi domačini šli, ali domov ali v gostilno. Uboga Mira je nastopila s svojim govorom najprej pri »občinski Štirni«. Ker pa tukaj ni imela nobenega poslušalca, si je svojo mizico prenesla pred gostilno g. Perica, ki je kandidat na njeni kominformistični listi! Sele tu je Mira doživela .največje razočaranje, ker, čim je ona prišla tja, je vse, kar je bilo odraslega, pohitelo proč, da ne sliši niti ene njene besede. Eni so šli domov, drugi pa v gostilno Gergolet. Ostalo ji je na .razpolago samo kakih deset otročičev pod desetim letom starosti, ki so mislili, da gre za kako kramarico, ki bo prodajala igrače in bombone. Pridigala je, torej, samo svojemu spremstvu, to je štirim njenim kandidatom iz raznih krajev, a ne iz Doberdoba! Vsa razočarana je Mira v.zela svojo mizico in stekla 5e ona V gostilno. Vsega skupaj je
njeno volivno »zborovanje« trajalo sedem minuit!
Zelo čudno se .nam zdi, nam Do-berdobčanom, da ni imela tovarišica Mita niti vseh svojih kandidatov na zborovanju. Morda se tiho kesajo, da so kandidaturo sprejeli. Da, da, tovarišica Mira, tako je! Mi Doberdobčani smo se strahu otresli in sedaj želimo živeti svobodni in v miru. Dovolj nam je trpljenja in zapeljivih besed. Rdeča diktatura nam danes smrdi tako, kakor nam je nekdaj smrdela tista črna!
Naše ljudstvo bo volilo take može, ki so vestni in miroljubni po značaju, po prepričanju in po volji. Oni bodo ljudstvu na razpolago za mirno in pošteno ureditev
in rešitev vseh občinskih zadev, da se ne bo godila krivica prav nobenemu. Mira pa je že vnaprej povedala, da mora biti njen občinski svet političen, to se pravi komunistično zgrajen in .borben... Pravila je, da bo moral občinski svet zavračati pozivnice za vojaško službo. Ce bi se občinski svet ne ravnal po teh »navodilih«, bi prišlo do preklica njegove izvolitve. Tako .uči Mira v Doberdobu, toda v Sovjetski zvezi bi ,ne pridigala, naj fantje in občinski sveti zavračajo vojaške pozivnice...
Nedeljsko kominformistično zborovanje v Doberdobu je jasno pokazalo, koga bo ljudstvo volilo: kandidate na listi s plugom in na-klom!
V Sovodnjah bomo volili listo, bi ima za znab čebelico
V nedeljo 20. t. m. so kominformisti hoteli uprizorit^ pri nas Gogoljevega »Revizorja«. Domačini jim seveda niso nasedli in se nameravane predstave niso udeležili. Kaj takega pa so kominformisti že prej zaslutili, zato so privabili s .seboj kakih trideset furlanskih ko-minformistov.
Režiser Košuta ali Kossuta, kakor ga »Delo« imenuje, je stopil na oder in otvoril prireditev. Kmalu pa je začel držati volivno propagando in žaliti »belčke«. Ko je to slišal dr. Sfiligoj, ki smo ga nalašč poklicali iz Gorice, mu je zaklical, da ne odgovarja resnici, kar
on trdi. Takoj je na dr. Sfiligoja navalilo kakih deset Furlanov, ki so ga začeli obmetavati z raznimi neprimernimi frazami. Seveda smo se domačini strnili okoli dr. Sfiligoja, da ga obranimo pred grožnjami. Toda on se ni umaknil do konca. Njegov energičen nastop nas je razveselil, ker smo videli, da se s takim nastopom doseže več kot z večnim molčanjem, kajti kominformisti so ostali popolnoma osramočeni in je sam njihov Košuta slednjič umolknil .ter se umaknil za oder.
Zato bomo vsi Sovodenjci strnjeno volili »čebelico«!
Mladinski plasirani mroiili Glasbene Sole SPNI
kem izmed njih povedali podrobno sodbo, vendar se moramo omejiti na prostor. Jurca M. je s sigurnostjo izvedla skladbi Hiršlerja in M. Sancinove. Ravno tako Sancin B. dvoje skladb Pavčiča in Greca-ninova, Colja N. skladbi Sarauer-ja in Zilherja. Žerjal A. mladinski skladbi Sancinove M. in Čajkovskega z lepim prednašanjem. Fer-letič L. se je poglobila v Hiršler-jev »Sončni zaton«. Polojac S. ie dobro pogodila Mac Dowellovo »Divjo .rožico« in karakteristični »Medvedji ples« M. Sancinove. Nežno in čustveno je tudi Senčar D. podala Beethonovo:	Romanco.
Rudolf S. pa je z moškim udarom in krepkim nastavkom zaigral skladbi Righinija in Krausa.
Dasiravno s.o vsi gojenci pod vodstvom ene in iste načne moči, vendar pri vsakemu izmed njih so se opažale individualne oblike. Pri nekaterih odločnost, pri drugih nežnost in zopet pri nekaterih preudarnost: vse v zvezi z notranjim razpoloženjem posameznika. Isto se opaža pri violinistih. Brezdvom-no so med njimi večji in manjši talenti, ki se bodo-s časom razvili v dobre in solidne glasbenike.
O -drugem dolu sporeda bomo nadaljevali v prihodnji številki našega lista. Vsekakor moramo že v naprej opozoriti na imena Majcen S., Tonon M.. Luin L., Senčar M. Kravos M., Maver Ant., Ramas V. Milič N., Stanič A., Pavletič D.. Rustja H. Zlasti še na Maver Anico in izredni talent male Marjance Bolko, ki je že na znatni stopnji, ne glede na to, da je še otrok. — Kakor rečeno, bomo v prihodnji številki nadaljevali s poročilom.
Kako bomo volili ?
Po zakonu ima vsak volivec pravico prečrtati na listi za občinske volitve nekaj imen in jih nadomestiti z imeni ,z druge liste.
Ker pa je ta način glasovanja zelo nevaren, da volivec kaj pogreši in da zaradi tega postane njegov glas neveljaven, svetujemo, naj vsak naš volivec odda svoj glas vsemi kandidatom samo na naših listah. Zato naj samo prečrta znak (lipovo vejico z grozdom in češnjami v Stever-janu, čebelico v Sovodnjah in plug z naklom v Doberdobu), ki je na glasovnici, in njegov glas bo veljaven!
Hkrati pa bodo tudi pokrajinske volitve. Tudi za te volitve naj volivec prečrta naš znak in glasovanje bo veljavno!
Važno za goriške volivce
Brez posebnega volivnega izka-zila ni mogoče glasovati! Zato v zvezi s tem objavljamo sledeča navodila:
1) Volivni upravičenec mora prinesti s seboj na volišče izkazilo o vpisu v volivno sekcijo. Slednje mu dostavi na dom županstvo najkasneje 5 dni pred volitvami.
2) V primeru da upravičenec tega ni prejel v določenem roku, naj se v ta namen obrne na občinski volivni urad.
3) V primeru, da je volivec izgubil izkaznico, naj se zopet obrne na občinski volivni urad, kjer mu morajo izdati dvojnico (duplikat).
4) Paziti je treba, da so podatki na volivnem izkazilu točni. V primeru netočnosti naj se volivec o-brne zopet na občinski volivni 'tirad.
5) V trenutku volitev bo prejel vsak volivec na sekciji dve volivni tiskovini, in sicer eno za volitev občinskega sveta in eno za volitev občinskega sveta in eno za volitev pokrajinskega sveta.
Protest krminskih volivcev
V zvezi s povezavo z listo DFS, ki jo je napravil g. S. Hrovatin, kandidat za pokrajinske volitve, nam je skupina volivcev iz Krmi-na poslala protest zaradi te povezave. Protesta na žalost ne moremo objaviti, ker je preobširen.
Koncert
iPevski ?bor .iz Pevme je pod vodstvom g. Leopolda Doljaka pel v nedeljo 13. t. m. na radiu Trst II. sledeče Vodopivčeve skladbe:
1) Da veš; 2) Jaz bi rad rudečih rož; 3) Na poljani; 4) Ptička: 5) Svarjenje; 6) Bolečina in 7) Voja-ci na potu.
Poroka
V sredo dne 23. maja sta se v Trstu poročila gdč. prof. Julijana Rijavec iz Gorice in g. Franček Gorenšek. Čestitamo!
Natečaj za bolničarke
Goriška občina javlja, da je Visoki komisarjat za ihigieno in javno zdravstvo razpisal za šolsko leto 1950-51 naslednje natečaje za podelitev štipendij:
1) 300 štipendij po 45.000 lir za
posečanje prvega Jetnika strokovne šole z internatom za bolničarke;
2) 50 štipendij po 45.000 lir za posečanje specializiranih šol za bolničarske asistentke;
3) 30 štipendij po 45.000 lir za posečanje prvega letnika strokovne šole z internatom za otroške nadzornice;
4) 30 štipendij po 40.000 lir za posečanje šol za nego otrok.
.Pojasnila daje občinski protokol-ni urad v Gorici dnevno od 9. do 12. ure.
Radio Trst II
NEDELJA, 27. maja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. —
12.00 Od melodije do melodije.
13.00 Glasba po željah. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 21.00 Z domače knjižne police. — 21.30 Čajkovski: Koncert za violino.
PONEDELJEK, 28. maja: 18.15 Bo-rodin:- Simfonija št. 2. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.00 Koncert tenorista Renata Kodermaca. — 22.00 Paganini:	Koncert
št. 1.
TOREK, 29. maja: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica' pripoveduje. —- 21.00 Vzori mladini -Odkritje človeške ribice. — 22.00 Beethoven: Koncert št. 5.
SREDA, 30. maja:	13.27 Baletna
glasba. — 19.00 Zdravniški ve-dež. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. —-
22.00 Čajkovski: Simfonija Manfred. —• 23.00 Romance.
ČETRTEK, 31. maja: 13.10 Pevski duet poje narodne. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Čajkovski: Hrestač. —' 21.00 Radijski oder, nato Večerne melodije.
PETEK, 1. junija: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. 20.10 Vokalni koncert baritonista Marijana Kosa. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. •— 21.00 Mojstri besede. — 22.00 Hacaturjan: Koncert za klavir i;n orkester.
Dr. Marjan Bregant
zdravnik - kirurg Gorica, ul. Brigata Casale 40
Trgovske zastopnike
iščemo za prodajo gospodinjskih predmetov. Naslov pri upravi lista.
I S C E M O trgovskega pomočnika in vajenca za trgovino jestvin. Naslov pri upravi lista.
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje
Mizarji S kmetovalci V podjetniki •
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vial« Sonnino, 2 4
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei T 11 k a : titkama »ADRIA«, d. d. v Trttu