Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 2 Oglasi Tema tedna: V gospodinjstvih moramo spremeniti način ravnanja s hrano .............................................. 4 Državni zbor Republike Slovenije: Poslanec Darij Krajčič podal odstopno izjavo ............................................................... 5 Izbor najboljših restavracij 2019: Na seznamu tudi hotela Planinka in Plesnik ........................................................................... 6 90 let Ive Jeraj iz Nizke: V življenju ji ni bilo »z rožicami postlano« .. 15 Malomeščanska svatba v Mozirju: Ostra kritika pritlehnosti malomeščanskega razreda .................................... 17 Smučarka Anja Drev: Štiri odličja na štirih tekmah evropskega pokala ................................................... 20 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 8, 22. februar 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Z manj zavržene hrane bi lahko spremenili svet Ljudje potrebujemo hrano zaradi vnosa potreb- nih količin energije, hkrati pa imamo hrano tudi ra- di, ker marsikdaj predstavlja razlog za druženje in ker je okusna. Zato preseneča podatek, da kar tre- tjino hrane na svetu zavržemo. To pomeni neverjet- nih 1,3 milijarde ton hrane. S to hrano bi lahko vsa- ko leto nahranili tri milijarde ljudi, kar je skoraj štiri- krat več, kot je vseh lačnih ljudi na svetu. Če pogledamo statistične podatke malce bolj natančno, ugotovimo, da se v svetovnem merilu zavrže največ sadja in zelenjave – kar 45 odstotkov. Razlog tiči v tem, da sadje in zelenjava predstavlja- ta hitro pokvarljivo blago, kar pomeni, da ju je treba pojesti v kratkem času. Na svetu se zavrže 35 odstotkov ujetih rib in morskih sadežev, kar je naravnost tragično, saj sve- tovne zaloge rib naglo upadajo. To pomeni, da iz morja odvzemamo preveč rib oziroma da se ribe glede na odlov niso sposobne dovolj hitro razmno- ževati. V svetovnem merilu zavržemo 30 odstotkov žita- ric. Globalno se pridela največ koruze, pšenice in ri- ža. Ljudje jemo predvsem pšenico in riž, koruza pa se uporablja pretežno za krmljenje živali. Pšenico sicer najdemo v široki paleti živil - od kruha do te- stenin, slanih prigrizkov in peciva. Na svetu se zavrže 20 odstotkov mesa. Zavrže- ni mesni izdelki so še posebej problematični, ker so večji porabnik virov kot ostala živila. Da dobimo meso, je potrebno ne samo veliko vode in zemlje, temveč tudi življenj živali. Na svetu se zavrže tudi 20 odstotkov mlečnih iz- delkov. Tudi slednji prihajajo s kmetij, ki so intenziv- ni porabniki virov. Kako je sploh mogoče, da zavržemo toliko živil? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, je treba upo- števati celotno prehrambno verigo in se zavedati, da zavržena hrana ni samo hrana, ki jo zavržemo porab- niki, temveč tudi živila, ki jih trgovine ne prodajo in jih nato zavržejo, živila, ki jih zavržejo restavracije in ho- teli, in živila, ki jih zavržejo proizvajalci oziroma pride- lovalci ali se izgubijo med transportom. V najbolj bogatih državah ljudje vsako leto v pov- prečju zavržejo okrog sto kilogramov hrane na ose- bo, medtem ko v revnih državah na leto zavržejo v povprečju okrog deset kilogramov hrane na osebo. V državah v razvoju se 40 odstotkov hrane zavr- že po pobiranju pridelka in med predelavo. V ma- loprodaji in veleprodaji nastane približno pet od- stotkov odpadkov. V bogatih državah 45 odstotkov in več odpadkov ustvarijo gospodinjstva. In prav o tem pišemo v tokratni temi tedna. (MŠ) (JM) Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 4 Tema tedna 131.800 ton odpadne hrane smo v letu 2017 proizvedli v Sloveniji, od tega je bilo 38 odstotkov užit- nega dela, ki bi ga lahko vsaj zmanjšali, če ne kar preprečili. Z VEČJIM SPOŠTOVANJEM DO MANJ ZAVRŽENE HRANE V gospodinjstvih moramo spremeniti način ravnanja s hrano Po mnenju strokovnjakov odpadna hrana v tako velikih količinah nastaja predvsem zaradi nespoštovanja do hrane. 64 kg hrane je v letu 2017 v povprečju zavrgel vsak prebivalec Slovenije. Dalibor Matijević, ustanovitelj blagovne znamke Robin Food in avtor istoimenske mo- bilne aplikacije: »Robin Food operira z vsemi potrebnimi in- formacijami z deležniki v verigi, tvori zaupanja vredno, transparentno in varovano prehrambno verigo. Eden izmed ključnih parametrov višjih popustov je rok uporabnosti artiklov, ki daje vse večje nezaupanje, čeprav je lahko kakovost nesporna. Menim, da se morajo roki uporabnosti natančno definirati in uskladiti na EU ravni, saj prihaja do velikih odstopanj ter manipulacij.« Nacionalni statistični urad (SURS) v Sloveniji že nekaj let spremlja količino nastale odpa- dne hrane in ravnanja z njo ter na ta način izboljšuje kakovost podatkov o odpadni hrani na na- cionalni ravni. Pred kratkim so bili objavljeni novi revidirani po- datki o količinah odpadne hra- ne in ravnanju z njo za obdobje 2013–2017. Številke kažejo, da se je v letih 2013–2016 količina od- padne hrane povečevala, leta 2017 pa je nekoliko upadla. Po- datki tudi kažejo, da bodo mora- la predvsem gospodinjstva spre- meniti način ravnanja s hrano, saj prispevajo kar polovico vse zavržene hrane. NAJVEČ ODPADNE HRANE IZ GOSPODINJSTEV V letu 2017 je odpadna hrana predstavljala dva odstotka ko- ličine vseh nastalih odpadkov, kar se ne zdi veliko, a je po mne- nju ekologov, ekonomistov in tis- tih, ki se ukvarjajo s socialo, ve- liko preveč, saj gre za nepotreb- ne odpadke. Največ odpadne hrane je, tako kot v prejšnjih le- tih, tudi v letu 2017 nastalo v go- spodinjstvih, in sicer 67.600 ton, kar je predstavljalo več kot po- lovico vse odpadne hrane. Le-ta je predstavljala enajst odstotkov vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov. Po mnenju strokovnjakov od- padna hrana v tako velikih koli- činah nastaja predvsem zaradi nespoštovanja do hrane in pre- majhne povezanosti s procesom pridelave hrane. S problematiko zavržene hrane so se prvi zače- li ukvarjati v društvu Ekologi brez meja. Predsednica društva Urša Zgojznik je v medijih že večkrat poudarila, da je problematika ze- lo kompleksna. Ker imajo ljud- je različne navade, se postavlja vprašanje, kako jih nagovoriti. Predvsem je treba, tako Zgojzni- kova, vztrajno komunicirati o po- menu zmanjševanja viškov hra- ne. ROBIN FOOD POMAGA DO CENEJŠE HRANE Reševanja problematike zavr- žene hrane se je že pred časom lotil Dalibor Matijević, ki je mla- dost preživel v Nazarjah. Ustano- vil je blagovno znamko in social- no podjetje Robin Food, ki pove- zuje deležnike v prehrambni ve- rigi. Trgovine Robin Food na svo- jih policah po zelo ugodnih ce- nah ponujajo povsem neoporeč- no hrano, ki je blizu izteku roka trajanja ali pa je dobavitelj za- radi spremenjene embalaže ali presežkov proizvodnje ni mogel prodati. Robin Food tako pomaga socialno ogroženim priti do ce- nejših osnovnih dobrin in hkra- ti pripomore k zmanjšanju odvr- žene hrane. MOBILNA APLIKACIJA ZA VPOGLED V PONUDBO VIŠKOV HRANE Matijević namerava v spomla- danskih mesecih ponuditi svo- jo najnovejšo inovacijo – mo- bilno aplikacijo, ki bo uporab- nikom omogočila vpogled v po- nudbo viškov hrane. Aplikacija Robin Food bo brezplačna, poleg osnovnega informiranja o izdel- kih z znižanimi cenami pa bo lju- di seznanjala tudi z dogajanjem v zvezi s hrano na globalni rav- ni. Kot pravi Matijević, bo aplika- cija najprej na razpolago v regi- ji Adriatik, ki zajema Slovenijo, Hrvaško, Bosno, Srbijo in Make- donijo. Robin Food aplikacija bo prvenstveno namenjena social- no šibkejšim družinam, ki si tež- ko privoščijo kakovostno prehra- njevanje, kot pravi Matijević, pa želijo z njo pomagati tudi doba- viteljem, da ne bi metali hrane stran. SODELOVANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ S TRGOVCI Odpadna hrana seveda ne na- staja zgolj v gospodinjstvih. Tre- tjina je nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, desetina v distri- buciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepra- vilnega skladiščenja, pretečene- ga roka uporabe in drugega, ma- lo manj kot desetina pa pri proi- zvodnji hrane. Veliki trgovci zavržke zmanj- šujejo z optimizacijo načrtovanja in naročanja blaga, redno dosta- vo svežih živil, dopeko na prodaj- nih mestih in znižanjem cen živi- lom pred iztekom roka uporabe. Tudi nevladne organizacije veli- ko truda vlagajo v »reševanje« hrane pred zavrženjem. S trgov- ci sodelujejo pri doniranju hra- ne socialno ranljivim, kar trgov- cem prinaša davčne ugodnosti, a se pri tem soočajo s težavami pri logistiki, prevzemanje in do- stava hrane je namreč v celoti na ramenih prostovoljcev nevladnih organizacij. Tatiana Golob Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 5 Aktualno, Iz občin OBČINA NAZARJE Milijon in pol evrov za ceste in javne površine BRDO PRI KRANJU Rajku Pintarju Bloudkova plaketa za življenjsko delo MOZIRJE Prihajata Jager in Spar DRŽAVNI ZBOR RS Poslanec Darij Krajčič podal odstopno izjavo V sredo, 13. februarja, so iz stranke LMŠ sporočili, da so se seznanili z odstopno izjavo Da- rija Krajčiča s funkcije poslanca državnega zbora. Krajčič je svo- jo odstopno izjavo poslal pred- sedniku državnega zbora Deja- nu Židanu. NEDOPUSTNO NEPLAČILO SENDVIČA Darij Krajčič je na seji parla- mentarnega odbora za kmetij- stvo povedal, da je v odmoru od- šel v trgovino po sendvič. Ker je predolgo čakal na plačilo, je iz tr- govine odšel, ne da bi sendvič plačal, je pa to storil kasneje. V njegovi stranki so bili mnenja, da je tako ravnanje za poslanca ne- dopustno. KDO GA BO (ČE GA BO) NASLEDIL Krajčič je bil na listi LMŠ na funkcijo poslanca izvoljen v vo- lilnem okraju Mozirje. Glede na izide volitev, ki so objavljeni na spletni strani državne volilne ko- misije, naj bi ga v parlamentu nasledil Nik Prebil. Krajčič osta- ja na funkciji do takrat, ko se bo z njegovim odstopom seznanil dr- žavni zbor, predvidoma na seji v mesecu marcu. Do takrat ima po- slanec možnost, da odstopno iz- javo umakne. Marija Lebar Lani decembra je župan Ob- čine Mozirje Ivan Suhoveršnik sprejel sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostor- skega načrta za trgovski center Jager v Mozirju. Postopki bi lah- ko bili zaključeni v pol leta, na- kar bo izdano dovoljenje za zače- tek gradnje še enega trgovskega centra v Mozirju. NOVI CENTER NA LAVAH Območje, kjer bo lociran trgo- vski center Jager, Mozirjani poz- najo kot Lave. Ko je bilo pred dvema letoma zgrajeno kroži- šče pri avtobusni postaji, je bila ta gradnja že načrtovana. Zavoljo tega je bil v krožišču zgrajen pe- ti krak, ki bo omogočil prometni dostop na to območje. JAGROS USPEŠNO DRUŽINSKO TRGOVSKO PODJETJE Iz majhnega podjetja Jagros iz Podplata pri Rogaški Slatini, ustanovljenega leta 1989, je v mi- nulih treh desetletjih zraslo veli- ko slovensko družinsko trgovsko podjetje, prepoznavno pod ime- nom Trgovine Jager, ki je pri po- trošnikih prepoznano po kakovo- stnih izdelkih, konkurenčnih ce- nah in prijaznih prodajalcih. MOZIRJANI POGREŠAJO PONUDBO TEHNIČNIH IZDELKOV Jagros na Lavah načrtuje iz- gradnjo trgovskega objekta in celovito ureditev omenjenega območja. V njihovih trgovskih centrih ne ponujajo zgolj živil- skih artiklov, ampak je kupcem na voljo tudi asortiman tehnič- nih izdelkov, ki ga v Mozirju po zaprtju zadružne trgovine moč- no pogrešajo. Pred zaključkom postopka bo javna obravnava, na kateri bodo lahko zainteresirani izpostavili svoja mnenja. V KRATKEM ZAČETEK GRADNJE TRGOVINE SPAR Še pred poletjem bo na mestu nekdanje zadružne trgovine začel rasti trgovski objekt podjetja Spar. Ponudba tega trgovca bo dopolni- la ponudbo ostalih trgovcev v Mo- zirju, kamor v velikem številu pri- hajajo po nakupih tudi občani iz drugih občin Zgornje Savinjske doline ter Šmartnega ob Paki. Benjamin Kanjir Na Brdu pri Kranju je prejšnji teden potekala 54. podelitev Bloudkovih na- grad in plaket. Omenjene nagrade in plakete so najvišja državna priznanja na področju športa. Bloudkovo plake- to za življenjsko delo je prejel tudi ne- utrudni športni zanesenjak z Ljubne- ga ob Savinji Rajko Pintar. Odbor za podelitev Bloudkovih nagrad in plaket je do razpisane- ga roka prejel skupno 68 vlog. Iz- med teh je bilo izbranih deset pre- jemnikov Bloudkovih plaket in štir- je prejemniki nagrad. Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar Občina Nazarje je v proračunu za letošnje leto za urejanje javnih po- vršin zagotovila 305 tisoč evrov. Ka- ko se bodo ta sredstva porabljala, je opredeljeno v dokumentu identifika- cije investicijskega projekta (DIIP) za obdobje 2019-2024, ki ga je na janu- arski seji obravnaval in potrdil občin- ski svet. V PETIH LETIH SKORAJ MILIJON IN POL EVROV Občina je za izvajanje investicij v urejanje cest in javnih površin za petletno obdobje naročila izdelavo investicijskega programa. Ta predvi- deva ureditve oziroma posege na tri- desetih odsekih cest oziroma obmo- čjih javnih površin. Za petletno ob- dobje je po tekočih cenah in z upo- števanim davkom na dodano vred- nost za izvajanje programa predvi- denih nekaj več kot 1,4 milijona evrov. Več kot polovico teh sredstev bo za- gotovila Občina Nazarje. PROMETNA VARNOST IN POVEZANOST KRAJEV Omenjeni dokument je tudi temelj za investicijsko odločanje in pod- laga za prijavo na sredstva po 21. in 23. členu zakona o financiranju ob- činskih investicij. Namen tega pro- jekta je postopoma celostno urediti prometno infrastrukturo in povečati prometno varnost za vse udeležen- ce. Hkrati gre za zagotavljanje pove- zanosti oziroma prevoznosti med po- sameznimi kraji in za urejenost jav- nih površin v občini. S tem bodo za- gotovljeni osnovni pogoji za gospo- darski in družbeni razvoj vseh krajev v občini. ZAGOTOVLJENA POKRITOST VSEH NASELIJ V skladu z investicijskim progra- mom se bo izvedla ureditev 23 ce- stnih odsekov, na dveh krajih se bo uredil pločnik, na eni lokaciji bo urejen oporni zid in nameščena luč, urejeno bo eno parkirišče, predvi- dena je ureditev javnih površin med bloki, izvedba nove javne poti in opornega zidu ter en nov most. In- vesticije so predvidena v vseh kra- jih oziroma na celotnem območju občine, časovno pa bodo izvedene v skladu s tem, kako pereče so po- samezne potrebe. NEKAJ PROJEKTOV V IZVEDBO HKRATI Z DRŽAVO Na obseg načrtovanih investicij iz omenjenega dokumenta bodo lahko vplivale druge investicije, kot na pri- mer začetek gradnje prizidka k zdra- vstvenemu domu. Nazarski župan Matej Pečovnik je pojasnil: »Trenu- tno se pripravlja projektna dokumen- tacija za državne ceste - dve krožiš- či, za rekonstrukcijo dobrega kilome- tra odseka v Pustem Polju, za krajši odsek v Kokarjah in odsek od Šmar- tnega do Vologa. Ko bo država prip- ravljena te odseke izvajati, bo občina morala zagotoviti svoj delež, zato bo- do v tistem času izvedbe projektov iz našega DIIP okrnjene.« Marija Lebar Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 6 Gospodarstvo, Politika ODBOR ZA REGIONALNI RAZVOJ EVROPSKEGA PARLAMENTA Dve milijardi evrov za Pametne vasi IZBOR NAJBOLJŠIH RESTAVRACIJ 2019 Na seznamu tudi Planinka in Plesnik LICITACIJA VREDNEJŠEGA LESA V SLOVENJ GRADCU Najdražji ponovno gorski javor, največja ponudba hrasta Toni Breznik, vod- ja nazarske obmo- čne enote ZGS: »La- stniki so letos iz goz- dov Zgornje Savinjske in Šaleške doline na li- citacijo v Slovenj Gra- dec odpeljali okrog 80 kubičnih metrov lesa. Od iglavcev je bilo največ smre- ke, nekaj tudi macesna, od listavcev pa gorskega javorja in bresta. Naši lastniki gozdov so v povprečju za svoj les iztrži- li višje cene, kot veljajo trenutno na trgu, na primer hlod smreke v vrednosti več kot 400 evrov na kubični meter ali ma- cesna v vrednosti več kot 500 evrov na kubični meter, niso pa »naši« gozdno le- sni sortimenti letos dosegli velikih pre- sežkov ali rekordov, kar se je na nekate- rih prejšnjih licitacijah že dogajalo. Kot vsako leto se je tudi letos najbolje proda- jal gorski javor, lepe cene je dosegel tudi oreh. Na ceno smreke je bolj kot kvalite- ta sortimenta vplivala njegova debelina. Vsako leto nekateri sortimenti s svojo ce- no presenetijo in tudi letos je bilo tako.« Na slikah sta hloda črnega gabra in gorskega javorja. Po povprečni gozdarsko-lesarski logiki bi bolj sodila v drvarnico kot na licitacijo, vendar je lastnik za hlod črnega gabra iztržil 191 evrov oziroma 811 evrov za kubični meter, lastnik gorskega javorja pa je za hlod prejel 225 evrov oziroma 521 evrov za kubični meter. (Foto: T. Breznik) Dražba vrednejših lesnih sortimentov v Slovenj Gradcu, ki sta jo v sodelovanju z Zavodom za goz- dove Slovenije (ZGS) organizirala Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije, je namenjena prodaji najbolj kakovo- stnega lesa po višjih cenah, kot veljajo pri rednem odkupu lesa. Več kot 3.700 hlodov je bilo prodanih za več kot 1,2 milijona evrov, zanje je bilo danih več kot 12 tisoč ponudb. BOGASTVO ZA HLOD Na letošnji licitaciji je bilo mogoče izbirati med več kot tridesetimi drevesnimi vrstami. Tudi dre- ves je bilo največ doslej. Najvišjo ceno je dose- gel hlod gorskega javorja, in sicer 9.275 evrov na kubični meter oziroma 15.389 evrov za cel hlod. Kupil ga je italijanski kupec. Največ, skoraj četr- tino vsega lesa, je pokupil kitajski poslovnež Juli- an Zhu iz podjetja Woodlands iz Hongkonga. Ku- pec bo hrastove hlode uporabil za furnir za pohi- štvo in talne obloge. ŠTELA TUDI DEBELINA HLODOV Visoko ceno so na letošnji licitaciji dosegli tu- di posamezni sortimenti oreha, macesna, gorske- ga bresta, doba in gradna, vsi nad tisočaka za ku- bični meter, oreh celo preko tri tisoč evrov. Največ- ja, kar 50-odstotna je bila ponudba hrastove hlodo- vine, predvsem sortimentov gradna. V Sloveniji imamo uradno 71 avtohtonih dreve- snih vrst, kar pomeni, da je izbira lesa izredna. Na- ša gozdna rastišča omogočajo vzgojo visokokvali- tetnih gozdno lesnih sortimentov izjemnih dimen- zij. Debelina gozdno lesnih sortimentov je bila na letošnji licitaciji še posebej cenjena. Štefka Sem Odbor za regionalni razvoj v evropskem par- lamentu je sredi februarja sprejel poročilo o evropskem skladu za regionalni razvoj in kohe- zijskem skladu, ki opredeljuje bodoče financi- ranje v finančni perspektivi 2021-2027. Sloven- ski poslanec Franc Bogovič je prispeval več amandmajev na poročilo, v katerih je izposta- vil nujnost projektnega financiranja neurbanih območij in s tem zmanjševanje razvojnih vrze- li med mesti in podeželjem. Gre zlasti za projekte za izboljšanje mobilnosti in telekomunikacijske širokopasovne infrastruk- ture. Še posebno pomembno je, da bodo po no- vem v ključnih evropskih finančnih uredbah tudi Pametne vasi – projekt celostnega pristopa k mo- dernizaciji podeželja in izkoriščanju tehnoloških rešitev za ustvarjanje dodane vrednosti ter novih zaposlitvenih priložnosti na podeželju. Marija Lebar V izbor najboljših restavracij v Sloveniji – The Slovenia Restaurant Awards - pod sponzorstvom Diners Cluba za leto 2019 sta se uvrstila tudi Ho- tel Planinka in Hotel Plesnik. Gre za nabor 201 naj- boljše slovenske restavracije, ki so jih organizatorji izbrali v štirih regijah, na kolikor so razdelili sloven- sko območje. Zgornjesavinjski hotelski restavraci- ji v tem izboru sodita v Alpsko Slovenijo. Obe sta označeni kot novi na seznamu. SLOVESNA RAZGLASITEV V MAJU Glasovanje za najboljše poteka na treh nivojih. Prvi izbor je pripravila posebna komisija organiza- torja. Do konca februarja poteka glasovanje oziro- ma ocenjevanje restavracij s strani posebne stro- kovne komisije, svojo besedo pa bo nato preko spleta lahko dodala širša javnost. Ocenjevanje bo zaključeno konec marca, ko bodo v vsaki od štirih regij pripravili dogodek, na katerem bodo razglasi- li finaliste. Zaključni dogodek z razglasitvijo najbolj- ših in podelitvijo diplom bo v mesecu maju. NAMEN JE DVIG KAKOVOSTI RESTAVRACIJ V The Slovenia Restaurant Awards so izbor pripravili tretje leto zapored. S projektom v so- delovanju s strokovnjaki želijo oblikovati seznam najboljših restavracij, ki je neodvisen. Namenjen je širšemu občinstvu, tako domačim kot tujim gostom. Njihova vizija je dolgoročni dvig kakovo- sti restavracijskih storitev in dvig prehranske kul- ture v Sloveniji. Marija Lebar Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 7 Iz občin OBČINA LJUBNO Urejeno financiranje gasilstva OBČINA GORNJI GRAD Za šport in kulturo več kot 150 tisoč evrov LUČE Letos adaptacija vrtca Popravek informacije V 6. številki Savinjskih novic smo v članku z naslovom Potrdili višje ce- ne programov predšolske vzgoje pisali o tem, da je gornjegrajski občin- ski svet sprejel dopolnitev sklepa o povišanju cen programov predšol- ske vzgoje v vrtcu Gornji Grad in Bočna. Sklep iz lanskega septembra ni zajemal ekonomske cene poldnevnega programa za starše, ki imajo ot- roke vpisane v poldnevne programe, ki jih izvajajo na Osnovni šoli Frana Kocbeka. Pri tej dopolnitvi sklepa ne gre za povišanje cen, kot je mogoče razbrati iz naslova omenjenega članka, temveč le za določitev cene pol- dnevnega programa, katerega obiskuje zelo malo otrok. Uredništvo Osnovna šola Blaža Arniča Luče je na občino naslovila vlogo za zvi- šanje ekonomske cene programov v tamkajšnjem vrtcu. Novi izračun ekonomske cene je posledica vla- dnih ukrepov za zvišanje plač v vzgoji in izobraževanju. Občinski svet je vlogo obravnaval na seji v začetku februarja in soglašal s po- višanjem cen za predlaganih se- dem odstotkov, in sicer s 1. januar- jem 2019. Sicer pa se bodo letos prostor- ske razmere v vrtcu, v katerega je trenutno vpisanih 59 otrok, znatno izboljšale. Doslej je bil vrtec v stav- bi šole na dveh lokacijah. Občina v dogovoru s šolo v letošnjih počit- nicah načrtuje adaptacijo, ki bo omogočila en skupen lastni vhod in skupne garderobne prostore. Za te namene je v letošnjem pro- računu predvidenih 30 tisoč evrov. Marija Lebar Občinski svet Gornji Grad je sprejel letni program kulture in športa, razpisi za sredstva, name- njena društvom, so že objavljeni, društva pa imajo čas za prijavo do sredine marca. NAJVEČ DENARJA KNJIŽNICI Največ sredstev za kulturo, skoraj 38 tisoč evrov, gre Osrednji knjižnici Mozirje za izvajanje de- javnosti, plače in knjižnično gra- divo. Mozirska območna izposta- va javnega sklada za kulturne de- javnosti dobi s strani gornjegraj- ske občine dobrih dva tisoč evrov, je pa Gornji Grad edini, ki je ob- močni izpostavi povečal sredstva v tem letu. KULTURNIM DRUŠTVOM 25 TISOČAKOV Za nepremično kulturno dedi- ščino bodo v letu 2019 zagotovlje- na sredstva za obnovo sakralnih objektov, za investicije v kultur- ne objekte in nakup opreme za iz- vajanje ljubiteljske kulture je letos iz proračuna namenjenih 40 tisoč evrov, za premično kulturno de- diščino tisoč evrov. Na razpisu za kulturna društva je na voljo 25 ti- soč evrov, za druge programe v kulturi pa 7 .600 evrov. ZA ŠPORTNE DEJAVNOSTI 42 TISOČ EVROV V proračunu Občine Gornji Grad so za programe športa zagotovili nekaj manj kot 42 tisoč evrov, in si- cer za javni razpis za dejavnosti iz- vajalcev letnega programa športa 23 tisoč evrov, za najemnino trav- natega nogometnega igrišča v Spodnjem trgu 682 evrov, za inve- sticije v športno infrastrukturo za izvajanje letnega programa športa tri tisoč evrov in za ureditev sani- tarnega objekta na športnem igri- šču v Bočni 15 tisoč evrov. Štefka Sem Pravilno odločanje o razdelitvi sredstev za zagotavljanje dejavno- sti, investicije in nakup opreme za gasilstvo je zlasti zahtevno v obči- nah, kjer imajo več gasilskih dru- štev. Tako je na srečanju ob pod- pisu pogodbe in aneksa o izvaja- nju te službe, h kateremu je pred- stavnike gasilcev povabil ljubenski župan Franjo Naraločnik, pouda- ril predsednik Gasilske zveze Zgor- nje Savinjske doline Janko Žuntar. Podpisu prenovljene pogodbe o izvajanju gasilske javne službe in letošnjega aneksa k tej pogod- bi sta poleg predstavnikov pro- stovoljnih gasilskih društev Ljub- no ob Savinji, Radmirje in Okonina prisostvovala tudi poveljnik občin- skega gasilskega poveljstva Mar- jan Jarnovič in poveljnik štaba ci- vilne zaščite Franc Fricelj. ČAS ZA PRENOVO POGODBE Župan Naraločnik se je gasilcem zahvalil za dobro izvajanje njiho- vih nalog in predlagal, da pripra- vijo dolgoročni plan večjih investi- cij. Žuntar je pojasnil, da so do se- daj veljavne tripartitne pogodbe o gasilski dejavnosti že dokaj stare, ljubenska datira v leto 2000. Ker je bilo minulo leto volilno tako v ga- silskih organizacijah kot na lokal- ni ravni, je napočil pravi čas, da se pogodbe prenovijo. POMEMBNA VLOGA ŽUPANA Žuntar je še dodal, da je v ga- silstvu potrebno spoštovati hie- rarhijo, bolj upoštevati občinska gasilska poveljstva in se zaveda- ti dejstva, da je župan prvi in naj- bolj odgovoren za področje var- nosti v občini, torej tudi gasil- stva. UREJENO FINANCIRANJE GASILSTVA V OBČINI Udeleženci srečanja so skupaj pregledali posamezne člene po- godbe, ki opredeljuje naloge, ob- veznosti in pravice podpisnikov. Ker niso imeli posebnih pripomb, so pogodbo po nekaj manjših slov- ničnih popravkih podpisali. Prav tako so podpisali aneks k pogod- bi za letošnje leto, v katerem je do- ločeno financiranje gasilstva v ob- čini Ljubno. Marija Lebar V gasilstvu je treba spoštovati hierarhijo, so se strinjali (od leve) predsednik gasilske zveze Janko Žuntar, župan Franjo Naraločnik in poveljnik občinskega poveljstva Marjan Jarnovič. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 8 Zdravstvo, Organizacije RAZSTAVA BLAZIN V ZAVODU STANISLAVA V GORNJEM GRADU Od starinskih blazin do blazin modernega časa Razstavljene izdelke odlikuje raznovrstnost vzorcev in načinov vezenja na blazine. (Foto: Štefka Sem) V mesecu februarju prostore Za- voda Stanislava v Gornjem Gradu bogatita in krasita razstava upo- rabnih in okrasnih blazin ter raz- stava lesenih okrasnih in uporab- nih izdelkov. Blazine razstavljajo članice petih društev oziroma sku- pin, razstavljenih pa je več kot 150 blazin, najstarejše med njimi so že častitljive starosti. Ker so se že od nekdaj ljudje radi družili v kuhinji, je v tem prostoru vsako od društev razstavilo en izdelek, ki jih najbolj zaznamuje. RAZSTAVLJA PET DRUŠTEV Blazine razstavljajo skupina ro- kodelk Vrba iz Nazarij, ki delujejo v okviru tamkajšnjega društva upo- kojencev in jih vodi Ida Kotnik, ve- zilje z Rečice ob Savinji, ki deluje- jo v okviru rečiškega društva upo- kojencev in jih vodi Marta Ve- lam, skupina rokodelk Spominči- ce iz Gornjega Grada, ki prav tako delujejo v okviru društva upoko- jencev, njihova mentorica je Jelka Tanjšek, članice društva Snežinka z Vranskega, ki ga vodi Iva Cizej, in članice društva podeželskih že- na Toplica, ki jih vodi mag. Marga- reta Atelšek. Slednja je tudi vodila otvoritev razstave. BOGASTVO VZORCEV NA BLAZINAH Vezilje so za to priložnost izde- lale nove blazine ali prinesle na razstavo stare, ki so pri hiši že dol- ga leta. Izdelke odlikuje raznovr- stnost vzorcev in načinov vezenja na blazine. V starih časih so na za- šite blazine enostavno prišili veze- nino na blagu ali izbrali za te po- sebno blago ali kvačkanje. Kasneje se je na celotno blago vezlo barv- no, s križci, v rišelje tehniki ali tudi z angleškim vezom, za katerega so si bile ustvarjalke enotne, da sodi med težje. VEZILJE VEZEJO MARSIKAJ Vezilje, ki razstavljajo, se ne po- našajo le z znanjem vezenja blazin, izpod njihovih rok prihajajo uni- katno izdelani prti in prtički, za- vese, kvačkane in pletene umetni- ne, voščilnice, predmeti iz gline in še kaj. Poleg tega z veseljem delijo bogato znanje, ki ga imajo, z mlaj- šimi rodovi, vse z željo, da umet- nost vezenja ne zamre. Nekatere skupine redno razstavljajo svoje iz- delke v okviru občinskih praznikov ali ob drugih priložnostih. Odliku- je jih tudi sodelovanje s sorodnimi društvi po Sloveniji in tudi v tujini. RAZSTAVA LESENIH IZDELKOV Blazine razstavlja še Janja Po- lavder iz Bočne, samostojno ra- zstavo lesenih izdelkov pa je prip- ravila družina Sem z Ljubnega, ki oblikovanje lesa goji že dolgo. Na ogled so lesen nakit, tablice s sli- kami ali besedili ter drobni dodat- ki, ki jih radi uporabljamo v stano- vanjih, izdelani v različnih tehni- kah. Razstavi bosta odprti do kon- ca februarja, naslednja razstava pa bo velikonočno obarvana. Štefka Sem GRIPA RAZSAJA Letos enkrat več prijavljenih primerov kot lani Letos pri nas razsaja gripa huj- še oblike, ki lahko povzroča zaple- te tudi pri mlajših, sicer zdravih lju- deh. Trenutno beležijo enkrat več prijavljenih primerov gripe kot v preteklem letu, vsi primeri bolezni pa niso prijavljeni, ker se nekateri zdravijo doma in ne pridejo v zdra- vstvene postaje. Tudi na območju Zgornje Savinj- ske doline je veliko primerov gripe, v splošnih ambulantah pa imajo povečan obisk pacientov, je pove- dala direktorica Zgornjesavinjske- ga zdravstvenega doma Darja Es. Cepljenje proti gripi so v Nazarjah izvajali do sredine januarja, cepi- lo pa se je največ občanov doslej. Esova je pri tem poudarila, da je cepljenje najbolj učinkovita zaš- čita pred gripo. Priporočljivo je za vsakogar, predvsem pa za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi bo- leznimi pljuč, srca, ledvic, diabeti- ke in majhne otroke, stare od pol leta do dveh let. Priporoča se tudi nosečnicam. Štefka Sem KMEČKA TRŽNICA NAZARJE Toplarčkova izmenjava semen Na stojnici društva Ajda Štajerska so obiskovalci lahko spoznali avtohtona slovenska semena. (Foto: Primož Vajdl) V mesecu februarju je tudi letos v Bohačevem toplarju v Nazarjah potekala izmenjava semen. Orga- nizator je bilo društvo za izobraže- vanje in samooskrbo s sadjem in zelenjavo Učni sadovnjak na čelu s predsednikom Jernejem Maze- jem. Slednji je letošnje leto v Na- zarje povabil tudi članice šaleške- ga društva za biodinamično gos- podarjenje Ajda Štajerska, ki skrbi za ohranjanje avtohtonih sloven- skih semen. ŠIROK NABOR RAZLIČNIH SEMEN Na stojnicah so obiskovalci lah- ko spoznali širok nabor različnih se- men. Mazej je s sabo prinesel števil- na eksotična semena, ki izvirajo ce- lo iz Indije in južnoameriških držav. Na drugi strani so na stojnici Ajde Štajerske predstavljali slovenske avtohtone vrste od krompirja, fižola, ajde, boba in zelja do številnih dru- gih vrst zelenjave in zelišč. KAKO JIH UPORABITI V PRAKSI Namen te oblike izmenjave je, da ljudje spoznajo, kako različna semena uporabiti v praksi oziro- ma v vsakdanjem življenju. Poleg tega so obiskovalci izmenjali tudi mnenja o pripravi na letošnjo se- zono pridelave zelenjave. Primož Vajdl Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 9 Šolstvo GLASBENA ŠOLA NAZARJE Duo Dendrocopos navdušil tudi nazarsko publiko OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Ob kulturnem prazniku spoštljivo o Cankarju OSNOVNA ŠOLA NAZARJE S plesom obeležili kulturni praznik Delovno soboto so na Osnovni šo- li Nazarje izkoristili za zaključek pro- jekta Šola pleše. V športni dvorani Nazarje so starši, sorodniki in osta- li ljubitelji plesa uvodoma prisluhni- li slovenski himni, nato pa z zanima- njem pospremili plesne točke posa- meznih razredov. ŠOLA PLEŠE ZDAJ ŽE STALNICA Na OŠ Nazarje se zavedajo pome- na vsestranskega izobraževanja in vključevanja otrok v družbo na raz- lične načine. S tem namenom nudi- jo pestro paleto dejavnosti, med ka- terimi je postala že kar stalnica tudi Šola pleše. KULTURNA IN PLESNA PRIREDITEV OBENEM Tokratni zaključek projekta je bil posvečen slovenskemu kulturne- mu prazniku - Prešernovemu dne- vu. Učenci posameznih razredov so s pomočjo plesnih učiteljev v prete- klih tednih izpilili svoje koreografi- je in se tako ob zabavni ter narodni glasbi predstavili pred polno tribuno gledalcev. UČENCI IZ LETA V LETO BOLJŠI PLESALCI Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika, je način iz- ražanja, umetnosti in zabave. Že Učenci matične šole v Nazarjah in podružnične šole Šmartno ob Dreti so se ob zaključku projekta Šola pleše predstavili z različnimi plesi. pred leti so na šoli uvedli projekt Šola pleše, katerega ime zgovorno priča, da se zavedajo prednosti, ki jih posamezniku nudi ples. Na pro- jekt so izredno ponosni, saj se te- kom let učenci razvijajo v vse bolj- še plesalce, hkrati pa spoznavajo različne zvrsti plesa, od tradicio- nalnih do sodobnejših. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Mozirski osnovnošolci so pred praznikom slovenske kulture sku- paj z učiteljicami v športni dvorani pripravili kulturno prireditev z naslo- vom Na klancu, s katero so obeleži- li 100-letnico smrti Ivana Cankarja in njegovo delo. Z DOMISELNIMI VLOŽKI NADGRAJEN PROGRAM Klasični program v stilu de- klamacij in petja so obogatili in nadgradili z domiselnimi kulturni- mi vložki. Voditeljici sta z upora- bo kviz vprašanj seznanjali šolarje z drobnimi skrivnostmi iz Cankar- jevega življenja. Kratki igrani vlož- ki so še dodatno odstirali drobce iz umetnikovega življenja. Prireditev so poleg petja, igre in deklamacij obarvali tudi plesno. SODOBNIKI, PREŠEREN IN BRKI Ob Cankarjevi prozi in poeziji so učenci predstavili tudi pesmi nje- govih sodobnikov Otona Županči- ča in Josipa Murna. Ker pa je sloven- ski kulturni praznik namenjen spo- minu na Franceta Prešerna, je bi- la na svojstven način interpretirana tudi njegova Zdravljica. Ob zaključ- ku so vsi osnovnošolci, skoraj 400 jih je, pozirali s cankarjanskimi brki in s tem postali rekordna cankarjansko brkata šola. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Cankarjevo življenje so mozirski šolarji spoznavali skozi igrane prizore. V Domu kulture Nazarje je tamkaj- šnja glasbena šola organizirala kon- cert mladih tolkalcev, ki tvorita duo Dendrocopos. Luka Poljanec zaklju- čuje izobraževanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, Jan Či- bej pa je študent prvega letnika lju- bljanske Akademije za glasbo. LAUREATA PRESTIŽNEGA TEKMOVANJA V LUKSEMBURGU Z igranjem tolkal sta oba priče- la že v zgodnjem otroštvu in v ča- su izobraževanja kot solista doseg- la veliko zavidljivih uspehov na dr- žavnih ter mednarodnih tekmova- njih. Na pobudo njunega mentorja sta sprejela izziv in se kot duo za- čela pripravljati na prestižno tekmo- vanje za tolkalne komorne skupine v Luksemburgu. Februarja lani sta na tekmovanju prepričala žirijo in Jan Čibej in Luka Poljanec na marimbah v Domu kulture Nazarje. občinstvo ter dosegla izjemen us- peh, saj sta bila laureata tekmova- nja. Prejela sta 1. nagrado in poseb- no nagrado občinstva. ZMAGOVALCA TUDI NA SVIRÉLU V marcu 2018 sta se udeležila tek- movanja Svirél na gradu Dobrovo v kategoriji komornih skupin s pihali, trobili in tolkali, na katerem sta prav tako kot najboljša v kategoriji prejela zlato plaketo in nastopila na zaključ- nem koncertu Ten of the Best. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 10 Kultura CENTER RINKA SOLČAVA Kratka proza Robanovega Joža in Ivana Cankarja Literarna dela so prebirali (od leve) Anka Ošep, Miha Mlačnik, Doroteja Slapnik, Dejan Ikovic - Bushi, Bernardka Ipavec in Grega Preprotnik. (Foto: arhiv Centra Rinka) KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Nepal na fotografijah Birmana Shresthe Birman Shrestha je opisal Nepal, kot ga lahko le domačin. (Foto: Štefka Sem) Kulturno društvo Gornji Grad je v okviru meseca kulture v gos- te povabilo Birmana Shrestho, ki je predstavil Nepal, kot ga vidi na potovanjih in trekingih po rojstni državi. Shrestha z društvom redno sodeluje, razstavljal je že v Galeriji Štekl, tam je izvajal tudi zvočne ko- peli s tibetanskimi pojočimi poso- dami in gongom. Poleg tega, da je slikar in fotograf, je tudi humanita- rec, ki zbira sredstva za postavitev potrebne infrastrukture v Nepalu. NEPAL - POHODNIŠKI RAJ Shrestha zadnja leta dvakrat letno potuje v Nepal, kjer razisku- je primerne pohodniške poti in iz- vaja trekinge za tiste, ki želijo to deželo doživeti z domačinom. Na potopisnem predavanju je s po- močjo fotografij pričaral preho- jene poti, domačine, njihov na- čin življenja, kulturo in vero. Po- leg tega je nanizal številne zani- mive informacije o letenju do Ne- pala, možnosti prijave za potova- nja in podobno. Shrestha živi z družino v Latkovi vasi, v Sloveni- ji je devet let. Štefka Sem OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Prešeren v glasbi, plesu in igri V bogatem programu proslave je bilo mogoče slišati tudi pesem Vrba ob spremljavi kitare. (Foto: Štefka Sem) Na osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah so prvi februarski petek pripravili proslavo ob dnevu šole in slovenskem kulturnem prazniku. Program je izvedlo dvanajst učen- cev šole, ki obiskujejo Glasbeno šolo Nazarje, in šolarji. Glasbeniki so zaigrali vsak eno skladbo. Nastopili so mladi piani- sti, citrarji, saksofonisti, harmoni- karji in kitarist. Učenci so odigra- li igro o Prešernu in zgodbo o Tur- jaški Rozamundi. Med posamezni- mi točkami so namenili nekaj be- sed Prešernu in Blažu Arniču. Ob koncu so se učenci glasbene šole svojim mentorjem prisrčno zahva- lili za ves trud, ki ga vlagajo v nji- hovo znanje. Štefka Sem V Centru Rinka v Solčavi so na slovenski kulturni praznik pripravi- li literarni večer. Pod naslovom Bu- kovnik in moderni so predstavili kratko prozo domačina Joža Vršni- ka - Robanovega Joža in Ivana Cankarja. Zgodbe so prebirali čla- ni domačega kulturnega društva Franc Herle. CANKAR KRITIČNI OPAZOVALEC SEBE IN DRUŽBE Čeprav je bil Ivan Cankar pred- vsem izpovedovalec samega sebe, svojega doživljanja čustev in misli, je ustvaril vrsto del, ki so odigra- la pomembno vlogo pri družbeni, politični in kulturni preobrazbi slo- venskega naroda. To je bilo opazi- ti tudi v prebranih črticah Kostanj posebne sorte, Sova in Skodeli- ca kave. Medtem ko Cankarjev kostanj pooseblja junaka, ki poma- ga ljudem, pa je v Sovi v ospred- ju nespravljiv odnos med ujeto pti- co in človekom, ki si je drznil kon- čati njeno svobodo in jo zasužnjiti. V črtici Skodelica kave Cankar pi- še o svojem krivičnem postopanju do drugih. VRŠNIK PISAL ZASE IZ ZAVZETOSTI ZA IZROČILO Joža Vršnik je bil v vsakdanjem življenju zadržan in skromen in ni nikoli mislil na knjižno objavo svo- jih spisov, saj jih je pisal zase iz zavzetosti za izročilo svoje ožje do- movine. Prvič so, zbrane v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih pla- nin, izšle po njegovi smrti. ZVEZKI ROKOPISOV VRNJENI V SOLČAVO Pri zgodbah Robanovega Jo- ža o triplatu, satelitu in oslu gre za zgodbe, ki niso bile objavljene v njegovi knjigi, ampak so zapisa- ne v devetih zvezkih rokopisov. Te je v Center Rinka prinesla etnolo- ginja in umetnostna zgodovinarka Sinja Zemljič Golob pred sedmi- mi leti. Zvezke ji je dal Joža osebno z naročilom: »Ti boš že ob pravem času vedela, kam z njimi, da se bo- do ohranili.« Marija Šukalo Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 11 Kultura, Šolstvo ŽUPNIJA SEDEŽA APOSTOLA PETRA V BOČNI Tujejezična zgibanka za obiskovalce iz tujine Prevajalec dr. Jožef Urbanič je predstavil zgibanko in nekaj pesmi namenil kulturnemu prazniku. (Foto: Ivan Šelih) LITERARNI VEČER V LUČAH Najmlajši o nekdanjih poklicih, odrasli o ljubezni Lučki kulturniki so v vlcerski bajti razmišljali o ljubezni in valentinovem. (Foto: arhiv društva) GIMNAZIJA CELJE CENTER Konec junija uspešni dijaki v Peking Iz Gimnazije Celje Center (GCC) prihaja novica, da je enajst njihovih dijakov, med njimi Lara Dea Golob iz Nazarij in Matej Zidarn iz Mozirja, doseglo izjemen uspeh na medna- rodnem predizboru za World Scho- lar's Cup 2019 (srednješolsko tek- movanje iz znanja). Omenjeno tek- movanje je februarja potekalo v Lju- bljani, kjer se je 450 dijakov iz Slo- venije in tujine pomerilo v debati, kreativnem pisanju in kvizu. Iz GCC so se tekmovanja udele- žile štiri ekipe, ki so na podlagi od- ličnih rezultatov dosegle uvrstitev na svetovno tekmovanje, ki bo ju- nija potekalo v Pekingu na Kitaj- skem. Tam se bo enajst dijakov po- merilo z vrstniki iz celega sveta. TG Člani Kulturno-umetniškega dru- štva Tone Mlačnik iz Luč so v do- mačem kraju pripravili literarni ve- čer. Dogajanje so na valentinovo postavili v ambient etno hišk na je- zu in tako povezali bogato kulturno dediščino ter poezijo. V RIMAH O KROJAČU, MLINARJU, ČEVLJARJU … V uvodu je o nastajanju muzeja na prostem spregovoril Jože Kaker, ljubiteljski zbiralec in poznavalec življenja Lučanov v preteklosti, ki je tudi najbolj zaslužen, da etno hi- ške danes stojijo na svojem mestu in pričajo o nekdanjem življenju. V njih so namreč predstavljeni pokli- ci preteklega časa, osnovnošolci so jih ob tej priložnosti predstavili v ri- mah. Tako je bilo slišati nekaj hudo- mušnih o krojaču, mlinarju, mizarju, čevljarju in kovaču. ZA KAJ JE VREDNO ŽIVETI IN ZA KAJ UMRETI V drugem delu druženja s po- ezijo so se nastopajoči in obisko- valci preselili v vlcersko hišo. Tam so lučki kulturniki razmišljali o lju- bezni in valentinovem. »Ljubezen označuje močno čustvo do neko- ga ali nečesa, do nas samih. Ima pa samo eno samo željo: da bi se izpolnila, da bi se razlila v žuboreč potok, ki ponoči poje svojo melodi- jo, da se ob zori prebudi s plemeni- tim srcem in se zahvali za nov dan ljubezni,« je bilo sporočilo pripove- dovalcev. Obenem so se spraševa- li, kaj je sveto, kaj sestavlja dušo, za kaj je vredno živeti in za kaj um- reti. Na vsa zastavljena vprašanja je bil odgovor enak – ljubezen. Ob zaključku so vsi v en glas zažele- li obiskovalcem, naj bo zanje vsak dan - dan ljubezni. Marija Šukalo Prvo februarsko nedeljo je v župnijski cerkvi Sedeža apostola Petra v Bočni prevajalec dr. Jožef Urbanič predstavil prevod zgi- banke o župniji in deklamiral ne- kaj Prešernovih pesmi. Organist- ka Marjetka Urbanič Rudolf je zaigrala na nove orgle, cerkve- ni pevski zbor in ženski ter moš- ki pevski zbor bočkega kulturne- ga društva pa so se dogodku prid- ružili s petjem. ZGIBANKA O CERKVI, ŽUPNIJI, LJUDEH Ob preusmeritvi turistov v evrop- ske dežele se je povečal obisk tudi v Sloveniji. Posledično obišče kar nekaj turistov tudi župnijsko cer- kev Sedeža apostola Petra v Bočni. Župnik Ivan Šelih, ki ne zna teko- če tujega jezika, je iskal možnost, da bi obiskovalci dobili vsaj osnov- ne informacije o svetišču, zgodovi- ni in današnjem življenju krajanov s svetiščem, in to je bil razlog, da se pripravi zgibanka v več jezikih. PREVOD DOBRODOŠEL ZA TURISTE Šelih je pripravil vsebinsko pod- lago za zgibanko, ki jo je bilo na- to treba prevesti v nemščino in angleščino. Ob poskusih, da bi to naredili domačini, ki govorijo ome- njena jezika, ni prišlo do realizaci- je, zato je poiskal sodnega preva- jalca za mariborsko škofijo dr. Jo- žefa Urbaniča, ki je tekst prevedel. Da prevod ni samo slovnično pra- vilen ampak tudi »za dušo«, je Ur- banič vključil poznane sodelavce v Angliji in Nemčiji, kjer je bil v pole- tnih dneh pastoralno aktiven. TUDI TAKŠNA DELA SO KULTURA Nad zgibanko je bil tako navdu- šen, da je predlagal njeno javno predstavitev. Ker zgibanka prese- ga izključno versko področje, je bilo smiselno dogodek postaviti v okvir slovenskega kulturnega praznika in župnijskega praznika Sedeža apos- tola Petra 22. februarja. Tudi upoko- jeni celjski škof dr. Stanislav Lipov- šek je nad zgibanko navdušen: »Te- ga še Celjska stolnica nima in bi bi- lo prav, da bi imela.« Štefka Sem Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 12 Organizacije 12 imen meseca se ob koncu akcije poteguje za naziv ime leta. 500 kvadratnih metrov potrebujemo za samooskrbo gospodinjstva z zelenjavo. PREDAVANJE JERNEJA MAZEJA NA REČICI OB SAVINJI Kako načrtovati vrt, da dobimo lep pridelek Jernej Mazej: »Ne bi smeli saditi, kar je trenutno moderno, temveč tisto kulturo, ki bo koristno porabljena.« (Foto: Marija Šukalo) IME LETA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 2018 Podelitev priznanj v znamenju jubileja Savinjskih novic Ime leta Zgornje Savinjske doline 2018 po izboru bralcev je Erik Rosenstein (drugi z leve), po izboru uredništva pa dr. Karel Gržan; njegovo priznanje je prevzel župan Občine Luče Ciril Rosc (tretji z leve). Priznanja je podelil direktor in urednik Savinjskih novic Franci Kotnik. (Foto: Ciril M. Sem) Zadnje dejanje v sklopu izbo- ra imena leta Zgornje Savinjske doline, ki poteka pod okriljem te- dnika Savinjske novice, je bila podelitev priznanj dobitnikoma naziva za leto 2018 Eriku Rosen- steinu in dr. Karlu Gržanu. Prire- ditev sta skupaj pripravila ure- dništvo Savinjskih novic in Osre- dnja knjižnica Mozirje. ČASTITLJIVI JUBILEJ SAVINJSKIH NOVIC Leto 2019 je za Savinjske novi- ce jubilejno leto. Novembra letos bo minilo okroglih 50 let, odkar je izšla prva številka zgornjesa- vinjskega časopisa. To je spošto- vanja vredna obletnica, s kate- ro se lahko pohvali le redkokate- ri lokalni tiskani medij v Sloveni- ji. O tem je spregovoril odgovor- ni urednik in direktor Savinjskih novic Franci Kotnik in dodal, da so se Savinjske novice skozi čas razvijale skladno z družbenimi razmerami. DOPOLNJEVANJE POSLANSTEV ČASOPISA IN KNJIŽNICE Direktorica Osrednje knjižni- ce Mozirje Petra Širko Poljanšek je menila, da se poslanstvo Savinj- skih novic lepo dopolnjuje s pos- lanstvom knjižnice. Poudarila je, da so za knjižnico informacije iz do- mačega okolja bistvenega pome- na, saj z njimi oblikuje domoznan- sko zbirko. To je najpomembnejša zbirka splošne knjižnice, ki priča o kulturi in družbi lokalne skupnos- ti. Domoznanska zbirka skrbi, da se ustvarjalnost ohranja iz roda v rod in je dostopna najširši javnosti. DOGODKE USTVARJAJO LJUDJE Dogodke, ki se zgodijo v lokal- nem okolju, ustvarjajo ljudje, neka- teri posamezniki pa pri tem še po- sebej izstopajo. Z namenom, da jih izpostavijo in postavijo za zgled, so v uredništvu Savinjskih novic sre- di devetdesetih let začeli z izborom osebnosti leta na nivoju Zgornje Sa- vinjske doline, potem so nekaj let izbor organizirali na nivoju občin, predlani pa so akcijo zastavili neko- liko drugače in jo znova dvignili na medobčinski nivo. IME LETA 2018 Ime leta Zgornje Savinjske doline 2018 po izboru bralk in bralcev Sa- vinjskih novic je ekstremni kolesar Erik Rosenstein, ime leta po izbo- ru uredništva Savinjskih novic pa je duhovnik in publicist dr. Karel Gr- žan. Slednji je bil zaradi neodložlji- vih obveznosti odsoten, v njegovem imenu je priznanje prevzel župan Občine Luče Ciril Rosc. IZBOR IMENA LETA TUDI LETOS Vokalna skupina Sončnice je s pesmijo pripravila lepo glasbeno popestritev slovesnosti in s svo- jim sproščenim nastopom poskr- bela tudi za nekaj smeha. Ob koncu se je voditeljica večera Tatiana Go- lob v imenu organizatorjev zahvali- la za obisk in navzoče povabila, da tudi letos sodelujejo pri izboru imen meseca, v začetku prihodnjega leta pa pri izboru imena leta 2019. Roman Mežnar V Centru za družine Medgen hi- ša na Rečici ob Savinji so predza- dnji četrtek v januarju gostili pred- sednika Učnega sadovnjaka Jer- neja Mazeja z Gneča pri Mozirju. Predstavil je, kako načrtovati vrt, da dobimo lep pridelek. Mazej se na družinski kmetiji ukvarja s pri- delavo semen, vzgojo sadik ter pri- delavo vrtnin in zelenjave. Med pri- jatelji je znan kot »kralj paradižni- kov«. POTREBNO JE IZHAJATI IZ POTREB V svoji predstavitvi je izposta- vil, da je potrebno zelo dobro opa- zovati teren in na osnovi opazo- vanj pripraviti načrt za zasaditev vrta. Pri tem je potrebno izhaja- ti iz potreb. Ne bi smeli saditi, kar je trenutno moderno, temveč tis- to kulturo, ki bo koristno porablje- na. Za samooskrbo gospodinjstva potrebujemo okrog 500 kvadra- tnih metrov prostora za zelenja- vo, že 70 kvadratov pa je dovolj za sprotno rabo zelenjave in dišav- nic. Dotaknil se je tudi kolobarje- nja in gnojenja. Gnojiti je potreb- no samo kulture, ki potrebujejo bogato zemljo. MALA ŠOLA VRTNARJENJA Jerneja Mazeja je moč videti tu- di v oddaji Na vrtu na Televiziji Slo- venija, v rubriki Mala šola vrtnarje- nja: »V njej svetujem, kako pravil- no postaviti vrt, in opozarjam na začetniške napake pri zasaditvah. Ko sem se pripravljal na snemanje oddaje, ki je posneta na naši kme- tiji na Gneču, sem se moral tudi sam zelo poglobiti v napake, ki so sedaj že za mano.« Marija Šukalo Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 13 Iz zapisov Aleksandra Videčnika Zgodovina in narodopisje Iščemo stare fotografije Pisali so nekoč o naši dolini O SEJMIH V LUČAH Gospodarska priloga Slovenske- ga gospodarja 28. junija 1888 Dosedaj še ni bilo sejma, letoš- nji je prvi, tako živinski kot tudi za drugo blago. Posebno živinski je pritegnil kupce s Koroške, Kranj- ske in celo s Tirolske jih je dosti bi- lo. Na sejmu se je prodajalo kakih 200 parov goveje živine in od 500 do 600 drobnice. To so pokupili Ko- rošci in Tirolci. Goveja živina pa za- radi slabih cen ni šla v denar, ko- maj 10 parov so je prodali. Trgovina bi bila veliko živah- nejša v Lučah, pa manjka cesta z Ljubnega proti gorati Solčavi, ka- mor vse več turistov prihaja. Pa tu- di pošto bi v kraju potrebovali. Že- leti bi bilo, da se poslanci vendarle spomnijo zapuščenih Lučanov in Solčavanov. PUST V MOZIRJU Slovenski gospodar 1888, št. 10 Zbrali so se tržani na 12 okra- šenih vozovih, vsi maskirani oko- li poldneva, da bi okoli 13. ure pred hišo Frankoviča sprejeli medse tr- ške gospe. In zbralo se je dokonč- no kar 16 voz pustnakov, kar je za trg lepo število in krenili so po uli- cah Mozirja. Na čelu je bila godba in trije konjeniki. Nato je krenil sprevod proti Re- čici, med potjo jih je (pustnake) gledalo veliko ljudi, posebno veli- ko pa se jih je zbralo na Rečici, da so komaj skozi množico pot našli. Seveda je pot bila utrudljiva, pa so se vrli Mozirjani nekoliko okrepča- li. To so storili pri Čuježu. Dali so si časa in veselja, pa jih je spre- letelo, ko so zunaj našli vse vleč- ne vrvi na vpregah prerezane. Ba- je pa so jih zunaj trga pričakova- li s cepi in podobnim orodjem, kot da bi prišli na boj in ne na veselo praznovanje ... POŽARNA BRAMBA NA REČICI Slovenski gospodar 1883, št. 103, 119 in 141 Rečica v Gornji Savinjski dolini snuje požarno brambo, a je v tako velikem kraju že skrajno potreb- na. Občni zbor so imeli spomladi 1883. Na njem so beležili 29 čla- nov in 9 podpornikov. Izbrali so za načelnika Majerja, namestni- ka Turnška, v vodstvu pa so bili še Dobovišek, Mlinar, Trček, Rozen- stein, Jurca in Mokrin. Komaj ne- kaj mesecev kasneje že poročajo, da šteje požarna bramba na Re- čici 50 izvrševalnih in 18 podpor- nih udov. Z društvom se je zedinil tudi moški pevski zbor pod vod- stvom organista Šefa. »Pri njem se tukajšnje mlade, deloma jako izvrstne moči v petji vadijo, ter so nas že mnogokrat s svojim izur- jenim petjem naših milih sloven- skih pesmi razveselili ...« KONJSKE DIRKE V ŽALCU Slovenski gospodar 1882 Pisec obširno piše o tekmah konj v Žalcu. Hkrati pa so konje tudi ocenjevali. Kot bi lahko iz vsebine razbrali, je šlo za veliko prireditev, saj so se je udeležili ugledni špor- tniki iz vse Avstrije. Bolj nas zani- ma to, da so sodelovali tudi lastniki konj iz doline. Tako so med dobitni- ki nagrad za konje tudi: Jože Govek iz Kokarij, Jože Čeplak iz Gornjega Grada, Jože Zakonik iz Bočne, Janez Gomiljšek iz Kokarij in Jože Hajnžič z Rečice. Prireditev v Žalcu je traja- la dva dni, na prvi dan so ocenje- vali konje, drugi dan pa so bile tek- me. Vsekakor so tekmovali 4. sep- tembra 1882. PRIZADEVNI SADJARJI NA LJUBNEM Slovenski gospodar 1888, št. 5 Očitno tiste čase še ni bi- lo v dolini kakšnega sadjarske- ga društva. Zakaj bi sicer pisa- li, da bi kazalo na Ljubnem usta- noviti Sadjerejsko društvo Cesar- jevič Rudolf. Takšno društvo je na Štajerskem že dobro delovalo in je pospeševalo sadjarstvo. Za- to bi bilo dobro, če bi tudi Ljubno dobilo poverjenika tega društva. Za tega pa bil gotovo najprimer- nejši nadučitelj Peter Vudler, ki si za napredek sadjarstva že priza- deva. Torej, zakaj se ne bi za do- lino ustanovilo takšno društvo na Ljubnem, kjer bi lahko postavi- li tudi drevesnico. Skrajni čas je, da se že zbudimo in sledimo na- predku v kmetijstvu. NISO ZNIŽALI OBRESTI Slovenski gospodar 1882 Gornjesavinjska posojilnica v Mo- zirju je bila poslovno zelo uspe- šna. Že po sedmih letih delova- nja so na občnem zboru 2. 2. 1882 ugotavljali višino rezervnega skla- da preko 13.000 goldinarjev, kar je bilo za tiste čase res veliko. Največ razprav je bilo okoli zahteve po zni- žanju obresti za posojila, te so bi- le 12 %. Predlagatelji so želeli, da bi te bile le 10 %, pa zaradi preg- lasovanja »močnih« niso uspeli. In pisec članka se zgraža, kako malo se prisluhne revnemu, ki potrebuje posojilo. Hkrati pa so namenili kar velik prispevek šolam Mozirje, Na- zaret, Gorica in Rečica. Za pravice prednikov (2) Kdo se ga še spomni? Marof v Nazarjah, ki je stal na mestu sedanjega trgovskega centra Izoles, je v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja že pošteno kazil podobo industrijskega središča Zgornje Savinjske doline. Nadaljevanje povzetka govo- ra kmeta Jožeta Laznika na vo- lilnem zboru leta 1924 v Novi Štifti iz prejšnje številke. VSE PROŠNJE ZAMAN »In žal je stolni kapitel škofije v Ljubljani vsa naša prizadevanja za pašnike ostro odklonil in spet smo nemočni. Vse prošnje na na- šega poslanca Verstovška so bi- le zaman. Tako kmetje čedalje manj zaupajo stranki, ki ima ka- toliški program, njeni poslan- ci pa se škofa bojijo, zato se nič ne ukrene. Seveda bo vse to ime- lo hude posledice tudi za stran- ko. Z našimi prošnjami za prepo- trebne pašnike pač nikomur ne škodimo, pa tudi nikogar ne ža- limo. Bridko pa občutimo krivico, ko se nam hočejo vzeti naše sta- re pravice in možnosti obstoja ži- vinoreje.« RAZOČARANJE NAD CERKVENO OBLASTJO »Če bi se kmetom delala krivi- ca s strani kakih židovskih baro- nov, bi se človek ne čudil, a od strani knezoškofijske upra- ve bi pa človek vsekakor priča- koval več naklonjenosti. Če se po našem časopisju toliko piše, da je cerkvena oblast najbolj de- mokratična oblast in ima samo ona srce za ljudstvo, pa mi tukaj na svoji koži občutimo prav na- sprotno. Nasprotniki se pa roga- jo in pravijo: ali sedaj verjame- te, da cerkvena oblast zna zati- rati kmete, kjer ima moč in kjer jih lahko.« Konec. Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 14 Ljudje in dogodki JERIJEVI – PRVA LUČKA DRUŽINA V AMERIKI S trebuhom za kruhom onstran velike luže Metoda Rosca, ljubiteljskega rodoslovca, raziskovanje življenja na- ših prednikov spremlja že več kot deset let. Rosc je po duši še vedno Lučan, čeprav si je pred dobrimi dvajsetimi leti z družino ustvaril dom v Mozirju. Z raziskovanjem rodoslovja in odkrivanjem zanimivih, posebnih in včasih šokantnih zgodovinskih dogodkov, povezanih z Zgornjo Sa- vinjsko dolino, s poudarkom na Lučah, pomembno prispeva k ohranja- nju vedenja o naših prednikih. Da se Rosc lahko dokoplje do zaprašenih virov, se je moral naučiti go- tice in osnovnih rodoslovnih izrazov v latinščini in stari nemščini. Leta 2005 je izdelal prvi podrobnejši rodovnik svojih prednikov, kmalu pa je na prošnjo prijateljev in znancev začel izdelovati rodovnike tudi za dru- ge. Doslej jih je izdelal že na desetine, ki so romali v več kot deset raz- ličnih držav na štiri kontinente. Rosc je redni obiskovalec arhivov, tu- di nadškofijskih v Mariboru in Ljubljani, muzejev ter župnišč po celotni Sloveniji, kjer zbira dragocene podatke iz matičnih knjig in ostalih virov. Jerijevi so bili prva lučka družina, ki se je v iskanju boljšega življenja podala v daljno Ameriko. (Foto: arhiv Metoda Rosca) Zaradi slabih gospodarskih raz- mer je konec 19., predvsem pa v za- četku 20. stoletja v Ameriko za bolj- šim življenjem odšlo veliko Lučanov. Ta eksodus je trajal vse do leta 1924, ko so Američani praktično zaprli svo- je meje. Franc Golob je bil eden iz- med prvih dveh Lučanov, ki sta se leta 1891 odpravila onkraj velike lu- že. Njima je sledilo vsaj 250 sokraja- nov, kar je predstavljalo več kot šesti- no takratnega prebivalstva. NAJPREJ OČE, ZA NJIM CELA DRUŽINA Franc Golob je po nekaj letih de- la v Ameriki očitno ocenil, da bo tam lažje preživljal družino, zato se je leta 1894 vrnil v Luče po ostale družinske člane. 30. oktobra 1894 so kot prva lučka družina (Franc Golob - Jerijev iz Podveže, žena Neža, roj. Mlinar - Ža- gerska iz Podvolovljeka in trije otro- ci Marija, Rajmund in Janez; kasne- je sta se v Ameriki rodila še Ignac in Elizabeta) zapustili Luče in odšli pro- ti obljubljeni deželi. Potovanje Jerijevih v Ameriko ni potekalo po tako imenovani »franco- ski črti« do pristanišča Le Havre, kot kasneje pri večini Lučanov. Iz Ljublja- ne so se namreč odpeljali z vlakom preko Dunaja, Prage, Dresdna, Ber- lina do Hamburga, za kar so potre- bovali tri dni. V hamburškem prista- nišču so se 7. novembra 1894 vkrcali na ladjo Canadia, ki je preko Atlanti- ka hkrati prepeljala le 70 potnikov in je bila bistveno manjša od tistih, ki so desetletje kasneje prepeljale na eni vožnji preko Atlantika več kot ti- soč ljudi. Kasneje je takšna plovba v Ame- riko trajala povprečno deset dni, lad- ja Canadia pa je bila počasnejša, za- to so Jerijevi v ameriško pristanišče Baltimore v zvezni državi Maryland prispeli šele po 22 dneh plovbe, 29. novembra 1894. Iz Baltimora so se z vlakom odpeljali v 1.880 km oddalje- no mesto Duluth ob Gornjem jezeru v zvezni državi Minnesota. Iz ladijskega zapisnika priseljen- cev v Baltimoru je razvidno, da je imel Franc Golob s sabo kar 2.500 dolarjev, kar bi danes zneslo okrog 73.000 dolarjev. Po sklepanju rodo- slovca Metoda Rosca so Jerijevi v Lučah prodali celotno svoje premo- ženje. DELAVEC V PIONIRSKI SKUPINI RUDARJEV Golob je delal v pionirski skupi- ni rudarjev na območju severnega Hibbinga v zvezni državi Minnesota. V ladijskih zapisnikih priseljenskega centra na Ellis Islandu je zabeleže- no, da je Neža Golob leta 1903 poto- vala nazaj v Luče. Ko se je junija iste- ga leta vračala v Ameriko, je na lad- ji v Ameriko potovalo kar 15 Lučanov. Neža je s sabo vzela tudi devetletno Francko Breznik (Prodsko iz Krnice), saj je njen oče Marko Breznik že delal v Ameriki, mama Marija pa je med- tem v Lučah umrla. GOLOBOVA V AMERIKI ODPRLA PENZION Po letu 1901 sta Franc in Neža Go- lob v rudarskem mestecu Hibbing odprla penzion, kjer je bila v začetku prejšnjega stoletja že prava mala ko- lonija lučkih izseljencev. Rosc razpo- laga s podatkom, da je Neža v Hib- bingu delovala tudi kot babica in po- magala kar pri 226 porodih, večino- ma lučkih izseljencev. SIN JANEZ MED USTANOVITELJI INVALIDSKE VETERANSKE ORGANIZACIJE Sin Janez (John) Golob je bil med 1. svetovno vojno vpoklican v ame- riško vojsko. Boril se je v Franciji in bil v bitki za Aragonski gozd huje ra- njen v nogo ter nato evakuiran do- mov v Ameriko. Po končani vojni je bil med ustanovitelji ameriške inva- lidske veteranske organizacije, v le- tih 1947-1948 tudi njen predsednik. Iz arhivov ameriškega predsedniškega urada je razvidno, da se je 10. novem- bra 1947 sestal v Beli hiši s takratnim ameriškim predsednikom Harryjem Trumanom. Janez je kar šestdeset let delal kot zavarovalniški agent (od 1914 do 1974), poleg tega pa je vsesko- zi volontersko pomagal vojnim ve- teranom. V domačem Hibbingu so po njegovi smrti lokalno združenje poimenovali po njem. Zaradi nje- govih zaslug za skupnost je guver- ner Minnesote Rudy Perpich 23. maj 1978 razglasil za »dan Johna Golo- ba«. Janez je z družino veliko potoval. Leta 1966 so potovali po Evropi in obiskali kraje v Franciji, kjer je bil ra- njen, prišli pa so tudi na obisk k so- rodnikom v Luče. VEČINA IZSELJENCEV ZA VEDNO OSTALA ONKRAJ OCEANA Izseljenci iz naše doline so v Ame- riki veljali za pridne in delavne, neka- teri so imeli izjemno uspešne kariere. Ken Kladnik, na primer, je bil konec prejšnjega stoletja vrhunski ameri- ški atletski trener, Albert Breznik je bil med obema vojnama priznan hol- lywoodski fotograf, njegov vnuk Ran- dy Breznik (Randolph James Bre- snik) pa je še danes aktiven ameriški astronavt, ki je nedavno tega obiskal Luče in Ljubno ob Savinji, rodne kra- je svojih prednikov. V priseljenskem centru na oto- ku Ellis Island pred New Yorkom je doslej evidentiranih okrog 250 Lu- čanov, katerih večina je za vedno ostala onkraj oceana. Dobrih 25 let je znašala povprečna starost lučkih izseljencev, dve tretjini je bilo moš- kih in tretjina žensk. Po mnenju Me- toda Rosca je to predstavljalo ve- lik ekonomski udarec za takratne Luče. Večinoma so odhajali v rudar- ski mesti Hibbing in Chisholm, v ta- ko imenovano »železno okrožje« na severu Minnesote, kjer še danes v ameriških različicah najdemo lučke priimke: Robnik, Mlačnik, Breznik, Pečovnik, Funtek, Kladnik, Rosc, Za- mernik ... Barbara Rozoničnik, povzeto po zapisih Metoda Rosca Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 15 Ljudje in dogodki, Organizacije ZAVOD STANISLAVA GORNJI GRAD Izmenjava knjig in revij V ponudbi za izmenjavo je največ romanov, kuharskih knjig in knjig s področja zdravja. (Foto: Štefka Sem) 90 LET IVE JERAJ IZ NIZKE V življenju ji ni bilo »z rožicami postlano« Iva Jeraj je življenjski jubilej obeležila v krogu prijateljev in sorodnikov, obiskali pa so jo tudi predstavniki lokalne skupnosti. (Foto: Marija Šukalo) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Veterani krepijo tovariški duh Ekipa veteranov PGD Nazarje med obiskom pri članu, ki je praznoval okrogli jubilej. (Foto: Ivan Krefl) V dogajanje v mesecu kulture se je z izme- njevalnico knjig in revij vključil tudi Zavod Sta- nislava iz Gornjega Grada. Na stojnici pred zavo- dom je velika izbira knjig in revij, ki vsakodnev- no menjajo lastnike. Ne le Gornjegrajci, tudi ob- čani iz drugih občin prinašajo literaturo, ki je več ne potrebujejo, in jo zamenjajo za knjige in revi- je, ki jih še niso prebrali. Na stojnici je bilo ob zadnjem obisku največ romanov, kuharskih knjig in knjig s področja zdravja. Prav tako so bili na razpolago razni pri- ročniki in zgodovinske knjige. Med revijami jih je bilo največ s področja ročnih del. Stojnica bo delovala do konca februarja. Štefka Sem Na pobudo takratnega predsednika Prosto- voljnega gasilskega društva Nazarje Ivana Kre- fla je bila leta 2017 organizirana enota starej- ših gasilcev - veteranov. Sestajati so se zače- li enkrat tedensko ob ponedeljkih. Za vodjo in organizatorja vaj ter shodov je bil izbran Franc Špende, ki je še vedno zelo aktiven in nepo- grešljiv član v nazarskem gasilskem društvu. V lanskem letu so se udeležili dveh tekmo- vanj v veteranski kategoriji. Izstopajočih rezulta- tov sicer niso dosegli, so pa sodelovali in s tem krepili medsebojni tovariški duh. V minulih dneh je dopolnil 70 let svojega živ- ljenja njihov član Alfonz Krajner. V popolni tajno- sti so mu pripravili presenečenje. V njegovi od- sotnosti so mu na domu postavili mlaj, kasne- je pa podarili še skromno darilo - kip gasilca s posvetilom - ter mu zaželeli še veliko zdravih ter uspešnih let. KoSta V januarju je 90. rojstni dan praznovala Iva Jeraj iz Nizke. Jubilej je obeležila v krogu prija- teljev in sorodnikov, obiskali pa so jo tudi pred- stavniki krajevne organizacije Rdečega križa, društva upokojencev Rečica ob Savinji in župa- nja Ana Rebernik. BIRT PRI GREGORNOVIH V pogovoru nam je zaupala, da ji v življenju ni bilo »z rožicami postlano«. Otroštvo je prežive- la v Pustem Polju, kjer je bila rojena kot prva od treh hčera. Osnovno šolo je obiskovala na Go- rici in kaj kmalu morala poprijeti za težka dela na domači kmetiji. Starša sta jo namreč »odre- dila za birta«, sestri pa sta se poročili in odšli od doma. Tako je pri Gregornovih gojila hmelj, ko- ruzo, ajdo in kmetovala vse do svojega štiride- setega leta. NOVI DOM V NIZKI Tedaj je usoda hotela, da si jo je »ogledal« Fe- licijanov iz Nizke. »Iz Zadrečke sem hodila v cer- kev na Rečico in na eni od teh poti sva ugotovi- la, da sva si všeč,« se spominja Jerajeva. Felici- janovi so potrebovali pridne roke in dobro go- spodinjo. Tako se je v Pusto Polje vrnila ena od sester, Iva in Franc pa sta si dom ustvarila na sa- vinjski strani. MOŽ DELAL V ŽAGI, SAMA KMETOVALA Medtem ko je mož delal v žagi, je sama kme- tovala in skrbela za živino. V zakonu se jima je rodila hčerka, ki se je po osnovni šoli podala na kmetijsko šolo in prevzela skrb za kmetijo ter ostarela starša. ČAS MINE HITREJE Z BRANJEM IN GLEDANJEM TELEVIZIJE Ivi je bolezen pred tremi leti vzela življenjske- ga sopotnika. Danes si krajša čas z branjem in gledanjem televizije, pogosto pa jo obiščejo tu- di sosedje. Marija Šukalo Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 16 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi O IZZIVIH STARŠEVSTVA V DOBI DIGITALIZACIJE Z ZVONKO KLADNIK Otroke je treba pripraviti na zdravo uporabo tehnoloških naprav Zvonka Kladnik je opozorila, da tehnologija vpliva na družbeni, čustveni in kognitivni razvoj otrok. PLANINSKI VEČERI V NAZARJAH Pet prijateljev pod Atlasom v Maroku Matic Grudnik med pripovedovanjem o plezalni pustolovščini v Afriki. (Foto: Maruša Fužir) Planinsko društvo Nazar- je nadaljuje s srečanji v okvi- ru Planinskih večerov. Na sreča- nju v začetku februarja je Matic Grudnik, član PD Nazarje in Al- pinističnega kluba Rinka, ude- ležencem pripovedoval o svo- ji pustolovščini s štirimi prijate- lji na severni strani Atlasa v Ma- roku, kjer so preživeli več kot dva tedna. OSTRE SKALE IZ RDEČE OBARVANEGA APNENCA Leta 2017 so obiskali vasi- co Taghia pod visokimi stena- mi gorovja Atlas, kjer so preiz- kušali svojo vzdržljivost in ple- zalne spretnosti. Svoje plezanje so stopnjevali od lažjih do težjih smeri, vendar zares lahkih sme- ri tam ni. Apnenec je rdeče obar- van, skale pa trdne in ostre. Svo- jo ostrino ohranjajo tudi iz razlo- ga, ker se le redki plezalci odloči- jo za to destinacijo. SAVINJSKI KLIN NA ATLASU V državi, ki ima popolnoma drugačno kulturo, kot jo imamo mi, v vasi, ki nima niti enega av- tomobila, je pet prijateljev iz na- še doline želelo pustiti svoj pe- čat. Med plezanjem po različnih smereh so vseskozi poskušali najti eno popolnoma novo linijo, da bi jo preplezali. Zaradi vztraj- nosti jim je to tudi uspelo. Nato so jo še vrisali in ji nadeli ime Sa- vinjski klin. Maruša Fužir IGRA NARAVE Paprika v papriki Stanko in Ida Kotnik ste pred dnevi v trgovini Mercator kupi- la kilogram paprike. Ko je Ida pri pripravi kosila prerezala papri- ko na pol, je bila nadvse presene- čena, kajti v njej ni bilo semena, ampak je namesto njega rastla še ena paprika. Res nenavadna igra narave. Tekst in foto: KoSta V Centru za družine Medgen Hiša na Rečici ob Savinji so pripravili pre- davanje Izzivi starševstva v dobi di- gitalizacije. O omenjeni temi je zad- nji januarski ponedeljek spregovorila Zvonka Kladnik, članica društva Po- zitivna disciplina Slovenije – društva za vzgojo otrok in odraslih. TEHNOLOGIJA SE NENEHNO SPREMINJA Kladnikova je poudarila, da se tehnologija nenehno spreminja in vsaka generacija staršev se soo- ča z drugačno digitalno pokraji- no. Zato je velika težava staršev, da nimajo izkušenj, iz katerih bi črpali znanje in bili v pomoč svo- jim otrokom pri odraščanju v dobi digitalizacije. Ker je vsak otrok in- dividuum zase, je težko najti uni- verzalni recept, kdaj naj otrok do- bi pametni telefon in koliko časa lahko otroci v različnih starostnih obdobjih preživijo ob zaslonski tehnologiji. TUDI NAVADE STARŠEV VPLIVAJO NA OTROKE Po prepričanju Kladnikove mo- rajo biti starši seznanjeni, kaj otro- ci dejansko počnejo v času, ko so na spletu, kajti tehnologija vpliva na družbeni, čustveni in kognitivni ra- zvoj otrok. Starši se pri tem morajo zavedati, da tudi njihove navade v zvezi z digitalno tehnologijo vplivajo na otroke. Kladnikova je predstavi- la tudi, kaj morajo starši vedeti o za- sebnosti, kibernetskem ustrahova- nju in drugih nevarnostih na spletu in kako postaviti meje, ki jih bo lah- ko sprejela vsa družina. PRIMANJKUJE IZKUŠENJ GLEDE VZGOJE Z DIGITALNO TEHNOLOGIJO Ob zaključku je Zvonka Kladnik odgovarjala na vprašanja obisko- valcev. Enotno mnenje je bilo, da vsem, ki vzgajajo, primanjkuje iz- kušenj. Otroke je namreč potreb- no pripraviti na zdravo uporabo vseh tehnoloških naprav. Naučiti jih je treba, da jim je tehnologija v podporo in da jo upravljamo mi, ne pa da tehnologija upravlja nas. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 17 Kultura, Organizacije BRECHTOVA MALOMEŠČANSKA SVATBA V MOZIRJU Ostra kritika pritlehnosti malomeščanskega razreda Vznesenost malomeščanov na poroki pred očmi gledalcev razpade tako hitro kot ženinovo ročno izdelano pohištvo. (Foto: Jože Miklavc) Igralska zasedba Gledališča mozirskega, s katero je režiser Miha Golob po svojem okusu ukrojil predstavo. (Foto: Jože Miklavc) Gledališče Mozirsko, ki deluje v okviru Kultur- nega društva Mozirje, je tokrat v sodelovanju z re- žiserjem Miho Golobom poseglo v čas med prvo in drugo svetovno vojno, ko je bil razkroj v takratni malomeščanski nemški družbi posledica notranjih in zunanjih razočaranj. Občinstvo spremlja igralsko zasedbo na poroki, kjer vlada neugodno vzdušje, ki ga tudi poskusi narejene zabave ne uspejo obrniti. Premiera je bila v soboto, 16. februarja. SMEŠENJE NAVIDEZNE POPOLNOSTI IN LAŽNE MORALE Nelagodnost situacije na odru se sčasoma prenese tudi na gledalstvo. Če Brechtova Ma- lomeščanska svatba ne spominja na današnje razmere v družbi, ni nič čudnega, saj je bil čas, v katerem je drama nastala, povsem neprimerljiv z današnjim. Nemški dramatik Bertolt Brecht je v svojem drugem gledališkem delu z ostro sati- ro karikiral razmere v takratni družbi. Pri tem se je poslužil smešenja navidezne popolnosti, laž- ne morale, sentimentalnosti in pritlehnosti pri- padnikov malomeščanskega razreda. RUŠENJE STEREOTIPOV IN TABUJEV Enodejanka v dobri uri pokaže na rušenje stereotipov in tabujev navidezno zglednega družinskega življenja. Režiser Miha Golob je z maloštevilno skupino Gledališča mozirske- ga po svojem okusu ukrojil predstavo, ki na momente deluje sterilno, na odru pa dogaja- nje sprošča le z elementi burke in prehodni- mi glasbenimi vložki. DUHOVITI DIALOGI IN BESEDNE IGRE Sreča in vznesenost malomeščanov na po- roki pred očmi gledalcev razpada tako hitro kot ženinovo ročno izdelano pohištvo, ki ne zdrži niti do konca slavja. Najsrečnejši dan mladoporočencev se spremeni v obračuna- vanje med najbližjimi. Malomeščansko svat- bo odlikujejo duhoviti dialogi, besedne igre, situacijski preobrati in bolesten humor. Jože Miklavc KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV GAL Na čelu Jeraj in Božičeva Na občnem zboru Kulturnega društva li- kovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal so izvolili novo vodstvo. Branko Ermenc je na predsedniški funkciji nasledil Vinko Je- raj, Kelly Lazar pa na podpredsedniški Blan- ka Božič. DELAVNICE KLASIČNEGA SLIKARSTVA IN REALIZMA Božičeva je podala poročilo o delovanju v minulem letu in poudarila, da so uspeš- no realizirali vse zastavljene naloge. Na te- denskih druženjih so ustvarjali in se dogo- varjali glede sodelovanja v različnih projek- tih. Organizirali so delavnice klasičnega sli- karstva in realizma, ki jih je vodil akademski kipar mag. Zoran Poznič. Delavnice za čla- ne društva sta pripravili tudi Blanka Božič in Irena Remic. SODELOVALI V PROJEKTIH IN NA FESTIVALIH Uspešno so sodelovali v projektih Zlata pale- ta v organizaciji Zveze likovnih društev Sloveni- je in Velika črta v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, na mednarodnem festi- valu Mini castra in na extemporih v Piranu ter na Ptuju. Organizirali so razstave na lokalni in regijski ravni. Na samostojnih razstavah so se predstavili nekateri člani društva. LETO 2019 V ZNAMENJU JUBILEJA Tudi letos bodo angažirani na skupinskih in samostojnih razstavah. Veliko pozornosti bo- do namenili obeležitvi 20-letnice delovanja, s predstavitvijo svojega dela na različnih dogod- kih pa bodo skušali v svoje vrste pridobiti no- ve člane. Marija Šukalo Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 18 Organizacije, Oglasi Opravičilo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUŠOVLJE Na gasilskem domu bodo zamenjali okna Poveljnik PGD Grušovlje Robert Slapnik je povedal, da se stalno usposabljajo za intervencije. V Prostovoljnem gasilskem dru- štvu Grušovlje so po besedah pred- sednika Jožeta Breznika uspešno zaključili preteklo leto. Ker je to funk- cijo prevzel brez poprejšnjih izkušenj, mu je z nasveti veliko pomagal nek- danji predsednik Janko Prislan. LANI POSREDOVALI PRI GAŠENJU ENEGA POŽARA Februarja so se udeležili smuča- nja na Golteh, aprila so odstranjeva- li posledice vetroloma in se s krajani družili na kresovanju, junija pa so bi- li med gostitelji Dneva za Savinjo. Po- veljnik Robert Slapnik je izpostavil, da so posredovali pri gašenju enega požara. Na intervencije so se priprav- ljali s požarnimi vajami, udeležbo na tekmovanjih in izobraževanjih. V po- moč pri odpravi posledic neurja so bili stanovskim kolegom v Črnomlju. V POLETNIH MESECIH PREPELJALI 52 TISOČ LITROV VODE V oktobru, mesecu požarne var- nosti, so pripravili predstavitev društva in opreme za občane. Na društvenem poligonu so prikazali gašenje požarov v notranjih prosto- rih objektov. Operativci so pomagali pri čiščenju vodnjakov občanov. La- ni so v poletnih mesecih na kmetije prepeljali več kot 52 tisoč litrov vo- de. Mladinci so svoje znanje preve- rili na orientacijskem tekmovanju v Bočni, člani pa so sodelovali na tur- nirju v malem nogometu na Zgornjih Pobrežjih. MENJAVA OKEN ODVISNA OD FINANČNIH ZMOŽNOSTI Za letošnje leto so v plan, poleg re- dnega dela društva, zapisali menja- vo oken na gasilskem domu. Ali bo- do sanacijo uspeli realizirati, je odvis- no od finančnih zmožnosti, vsekakor pa pri tem računajo na pomoč doma- če občine. Tekst in foto: Marija Šukalo V prejšnjih Savinjskih novicah smo na strani 21 pri pripravi ankete po- motoma zamenjali fotografiji Ljuba Jasniča in Zorana Zupančiča, za kar se obema, bralcem in avtorici prispevka opravičujemo. Uredništvo Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 19 Organizacije KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Na pragu 40-letnice delovanja Predsednik Janko Prislan je napovedal imenovanje odbora za pripravo osrednje prireditve. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Pionirji odlični na državnem tekmovanju Poveljnik Jože Prislan je izpostavil, da so v preteklem letu sodelovali pri sedmih intervencijah. POLICIJSKO VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE – ODBOR MOZIRJE S ponosom ohranjajo spomin na čas osamosvajanja Jože Rojšek je povedal, da so v teku priprave na postavitev spominskega obeležja na Pavličevem sedlu. V gostišču Bohač v Nazarjah je potekal občni zbor Policijske- ga veteranskega društva (PVD) Sever za celjsko območje – od- bora Mozirje. Predsednik odbo- ra Jože Rojšek je poročal o iz- vedenih aktivnostih v letu 2018 in predstavil plan dela za teko- če leto. Poleg članov so se zbora ude- ležili sekretar PVD Sever za celj- sko območje Stane Malgaj, pred- sednik Območnega združe- nja veteranov vojne za Sloveni- jo (OZVVS) Zgornjesavinjsko-Za- drečke doline Maks Slatinšek in župan Občine Nazarje Matej Pe- čovnik. LETOS SPOMINSKO OBELEŽJE NA PAVLIČEVEM SEDLU Policijski veterani v sodelovanju s sorodnimi društvi spomin na do- godke v času osamosvajanja Slove- nije vsako let počastijo s proslavami. Udeležujejo se tudi prireditev drugod po Sloveniji. V organizaciji odbora Mozirje na Golteh že vrsto let poteka društveno državno prvenstvo v smu- čanju, poleg tega se družijo na po- hodih in ostalih športnih ter družab- nih prireditvah. Lani so skupaj s čla- ni OZVVS organizirali pohod na Pav- ličevo sedlo, za katerega si želijo, da postane stalnica. V teku so priprave za postavitev spominskega obeležja na Pavličevem sedlu. OZAVEŠČANJE MLADIH O OSAMOSVOJITVENIH DOGODKIH V duhu ohranjanja spomina na dogodke v času osamosvajanja in ozaveščanja mladih so pripravili pre- davanje na Policijski postaji Mozirje in v Osnovni šoli Gornji Grad. Z oza- veščanjem mladih nameravajo na- daljevati še na drugih šolah. Podan je bil predlog za skupni ogled lani odprtega Spominskega centra 1991 v Velenju. Več pozornosti bodo namenili tu- di informiranju članov glede njihove pravice do brezplačnega dopolnilne- ga zdravstvenega zavarovanja. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik V Prostovoljnem gasilskem dru- štvu Rečica ob Savinji so po bese- dah predsednika Petra Brezovni- ka v preteklem letu izvedli števil- ne aktivnosti. Med drugim so juni- ja pripravili nočno tekmo, oktobra pa so svojo opremo predstavili ot- rokom v vrtcu. Udeležili so se številnih tek- movanj, najuspešnejši pri tem pa so bili mlajši pionirji, ki so na dr- žavnem tekmovanju med več kot petdesetimi desetinami osvo- jili odlično peto mesto. V Gornji Radgoni so na državnem nivoju nastopili tudi člani in članice A ter člani B. TUDI LANI VELIKO PROSTOVOLJNIH UR Pomemben del aktivnosti je bil usmerjen v vzgojo najmlajših in iz- obraževanje operativcev. Ob inter- vencijah in prevozih pitne vode so tudi lani opravili veliko prostovolj- nih ur. Poveljnik Jože Prislan je iz- postavil, da so v preteklem letu so- delovali pri sedmih intervencijah. Prijavili so se na več tečajev spe- cialnosti, ki potekajo na Igu, a na nobenega niso bili sprejeti, zato so se še bolj temeljito pripravili na društveno vajo v Dol-Suhi. KRITIKE NA RAČUN DELITVE SREDSTEV Na občnem zboru je bilo slišati kri- tike na račun delitve sredstev in or- ganizacije tekmovanj, orientacije ter kvizov. Rečiški gasilci so mnenja, da je treba krepiti kakovost dela v dese- tinah, k čemur pripomorejo tekmova- nja, vendar so stroški zanje na plečih društev, medtem kot stroške udelež- be na kvizih in orientacijah, kjer eki- pe tvorijo le trije člani, krije zveza. Tekst in foto: Marija Šukalo Konjerejsko društvo Zgornje Sa- vinjske doline bo v prihodnjem le- tu praznovalo 40 let svojega delova- nja, zato bodo že letošnje aktivnosti delno usmerjene v pripravo na pra- znovanje jubileja, je na občnem zbo- ru povedal predsednik društva Jan- ko Prislan. LANI FINANČNA PODPORA VSEH OBČIN Prislan je še poročal, da so lani us- peli pridobiti finančna sredstva s pri- javo na javne razpise vseh občin v dolini. Aprila v Mozirju in decembra v Šentjanžu so organizirali blagoslov konj. Bolezni in vzreja žrebeta od žre- bitve do odstavitve je bila tema izo- braževanja, ki so ga pripravili na Re- čici ob Savinji. Pripravili so tudi je- senski pohod na Čreto in se poda- li na strokovno ekskurzijo na Dolenj- sko. Na jesenskem pohodu so gosti- li člane sosednjih društev, sami pa so se udeležili več srečanj v organizaci- ji konjerejcev iz Šmartnega ob Paki in Polzele. ŽELIJO BITI ENOTNO OBLEČENI Občni zbor je bil tudi priložnost za predstavitev oblačil članov. Želijo na- mreč, da bodo na slavnosti ob jubi- leju društva enotno oblečeni. V krat- kem bodo oblikovali odbor za pripra- vo osrednje prireditve, ki bo sredi po- letja 2020. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 20 Šport, Oglasi SMUČARKA ANJA DREV Štiri odličja na štirih tekmah evropskega pokala Anjine priprave so letos usmerjene na olimpijske igre za gluhe, ki bodo decembra v Italiji. (Foto: Klemen Razinger) 7. DRŽAVNO PRVENSTVO IPA SEKCIJE SLOVENIJE Mozirjani ključno prispevali k zmagi IPA Kluba Celje Darko Repenšek (prvi z leve) je osvojil naslov državnega podprvaka v svoji starostni kategoriji. (Foto: DR) Golte so minuli petek ponovno gostile slovenske policistke in po- liciste, članice in člane slovenske sekcije Mednarodne policijske or- ganizacije IPA (International Poli- ce Association) na 7. državnem pr- venstvu v veleslalomu. Na zahtev- ni progi Blatnik se je za naslove dr- žavnih prvakinj in prvakov, v eni ženski in štirih moških starostnih kategorijah, tako v posamični kot ekipni konkurenci, pomerilo 107 članov iz 11 IPA slovenskih klubov. Člani IPA regionalnega kluba Ce- lje, za katerega so na državnem pr- venstvu nastopili tudi policisti PP Mozirje oziroma člani iz Zgornje Sa- vinjske doline Vili Bezjak, Andrej Šumah, Peter Kodrun, Miha Le- skovšek in Darko Repenšek, so z odličnimi rezultati ključno prispeva- li k ponovitvi uspeha celjskega kluba iz lanskega leta in ponovni zmagi ter naslovu ekipnega državnega prva- ka. Največ vsekakor Peter Kodrun z zmago in naslovom državnega prva- ka v svoji starostni kategoriji in Dar- ko Repenšek, ki mu je predsednik IPA Slovenije Jože Senica za osvojeni naslov državnega podprvaka okrog vratu obesil srebrno medaljo. KF Minule dni so bile v Nemčiji na sporedu tekme evropskega po- kala gluhih in naglušnih alpskih smučark in smučarjev. Izkazala se je Anja Drev, ki se je štirikrat zavihtela na zmagovalni oder. Na drugem mestu je končala slalom in kombinacijo, tretja pa je bila v veleslalomu in superveleslalo- mu. Evropski pokal se bo marca nadaljeval v Avstriji. PRIPRAVLJA SE NA OLIMPIJADO 21-letna gluha smučarka, štu- dentka prvega letnika zootehni- ke, Anja Drev z Lepe Njive, je bi- la leta 2017 izbrana za najboljšo športnico leta med invalidi, zah- valjujoč tretjemu mestu v smuku in superkombinaciji na svetov- nem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju v Innerkremsu. Zdaj pogled usmerja v letošnji december, ko bodo na sporedu 19. zimske olimpijske igre gluhih, panoge alpskega smučanja bo- do na sporedu v italijanski San- ta Caterini. Anja si tudi tam želi do odličja. Eno kolajno z zimskih olimpijskih iger gluhih že ima – na zadnjih zimskih olimpijskih igrah leta 2015 v ruskem Hanti Mansijsku je osvojila tretje mes- to v smuku. SODELOVANJE Z EKIPO BRANIKA Anja trenira skupaj z ekipo Smučarskega kluba Branik. Z nji- mi je trenirala že pred svetov- nim prvenstvom leta 2017. Dela s trenerjem Dušanom Jaunikom. Na ta način so treningi cenovno ugodnejši, občasno pa trenira tu- di z Rokom Tomažičem, s katerim je sodelovala pred svetovnim pr- venstvom in olimpijskimi igrami. Vadi, kolikor lahko maksimalno lahko. Poleg smučanja gradi tudi svojo fizično pripravljenost. Štefka Sem Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 21 Šport SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Zajc na stopničkah še z ekipo MOZIRJE Nogometno obarvan kulturni vikend Mladi nogometaši so se izkazali z dobro in borbeno igro. DVORANSKO ATLETSKO PRVENSTVO V BIRMINGHAMU Maja Mihalinec znova med svetovno elito Maja Mihalinec je z mislimi že na evropskem dvoranskem prvenstvu, ki bo prvi vikend v marcu. (Foto: osebni arhiv) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Ošep najboljši z zračno puško Najboljši strelci z zračno puško: (z leve) Jure Goličnik, Aleksander Ošep in Marjan Prodnik. (Foto: Tomaž Trogar) Nogometno društvo Mozirje je v športni dvorani na kulturni praznik in dan kasneje organiziralo 11. turnir v dvoranskem nogometu za mlajše selekcije. V dveh dneh se je na par- ketu za žogo podilo okoli 300 mladih nogometašev, obiskovalci pa so uži- vali v dobrih potezah in številnih za- detkih. MED NAJMLAJŠIMI NA VRHU ŠMARČANI IN PREBOLDČANI Prvi dan turnirja so se na igrišču merile ekipe v kategorijah U9 in U11. Mladi nogometaši so prišli iz Slovenj Gradca, Rogatca, Vranskega, Zreč, Šmartnega ob Paki in Prebolda, so- delovali pa so seveda tudi domačini. V kategoriji U9 so bili najboljši igral- ci ekipe Šmartno-Prebold, ki so v fi- nalu premagali tekmece iz Vranske- ga. Mozirjani so zasedli tretje mesto. V kategoriji U11 so največ nogome- tnega znanja pokazali igralci iz Pre- bolda, drugi so bili Rogačani, tretji pa Šmarčani. DOMAČINI SLAVILI V U13 V soboto so športno dvorano najprej zasedli nogometaši U13 iz Ki- sovca, Zreč, Šmartnega ob Paki, Pre- bolda, Vojnika in Mozirja. Skozi izločil- ne boje je domačim igralcem uspelo premagati vse nasprotnike, nazadnje v velikem finalu še sosede iz Šmar- tnega ob Paki. KOROŠCI DO ZMAGE V U15 Najboljši nogomet so gledalci spremljali v soboto popoldan, ko so na parket stopili še nogometaši sta- rosti do 15 let. Že omenjenim ekipam so se pridružili Ljubenci. Zmagovalci so postali Korošci iz Slovenj Gradca, druga je bila ekipa Ljubnega ob Savi- nji, tretja pa Svoboda Kisovec. Tekst in foto: Benjamin Kanjir V nemškem Willingenu so se pretekli konec tedna smučarski skakalci pomerili na treh tekmah. Na ekipni tekmi so nastopili Anže Semenič, Peter Prevc, Jernej Da- mjan in Timi Zajc ter osvojili tret- je mesto. Na posameznih tekmah se je najbolje odrezal Timi Zajc, ki je bil z osmim in devetim mestom najboljši Slovenec. Njegovi rezulta- ti so dober obet za prihajajoče sve- tovno prvenstvo na Tirolskem. »Zelo dobro. Letos sem bil dvak- rat sam na zmagovalnem odru, zdaj sem to izkusil še z ekipo,« je po eki- pni tekmi povedal Zajc ter dodal: »Sem v dobri formi. Če se bom zbral, sem lahko zelo visoko, znam nare- diti skok, ko sem lahko najboljši. Na svetovno prvenstvo odhajamo sa- mozavestni in optimistični.« Štefka Sem Strelsko društvo Gornji Grad je na strelišču v Bočni organiziralo li- go v streljanju s serijsko zračno pu- ško. Tekmovanje je potekalo od 11. ja- nuarja do 9. februarja, za končni re- zultat pa je štelo pet najboljših rezul- tatov. Zmagal je Aleksander Ošep iz Solčave z 903 krogi, drugi je bil s kro- gom manj Jure Goličnik iz Šmartne- ga ob Paki, tretji pa z 895 krogi še en Solčavan Marjan Prodnik. JK Na atletskem mitingu Mednaro- dne atletske zveze (IAAF World In- door Tour) v Birminghamu je v so- boto, 16. februarja, nastopila tudi Mozirjanka Maja Mihalinec in s časom 7:21 v sprintu na 60 metrov osvojila enajsto mesto. »Po dobrem rezultatu, ki sem ga dosegla na državnem prvenstvu, sem se razveselila vabila na ta pre- stižni miting. To je bilo moje prvo tekmovanje v tujini po poškodbi. Imela sem slabšo startno reakcijo, kar se je potem poznalo pri uvrsti- tvi. V konkurenci najboljših svetov- nih sprinterk se seveda vsaka naj- manjša napaka hitro pozna. Za uvr- stitev v finale mi je zmanjkalo par stotink,« je svoj nastop opisala čla- nica AK Mass Ljubljana in pouda- rila, da je to bil dober trening pred evropskim dvoranskim prvenstvom v Glasgowu prvi vikend v marcu. Marija Šukalo Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 22 Šport 7. DRŽAVNO PRVENSTVO POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER NA GOLTEH Prehodni pokal za skupno zmago ostal doma Ekipa PVD Sever za celjsko območje z osvojenimi odličji. (Foto: Jože Miklavc) OK KLS LJUBNO OB SAVINJI Brez zmage v zadnjih dveh krogih Ljubenske odbojkarice so v enajstem krogu gostile četrtouvr- ščeno ekipo 2. DOL Turbina iz Ruš, v 12. krogu pa so gostovale v Mu- rski Soboti pri tretjeuvrščeni ekipi lige. Na obeh tekmah so bile Lju- benke poražene. BREZ BRGLEZOVE NI ŠLO Na tekmi s Turbino na Ljubnem so gostje bolje začele, povedle s tremi točkami razlike, nato pa to razliko držale do dvajsete točke. Domače igralke so potem poved- le z 22:21, toda na koncu je set pri- padel gostjam. Drugi set so zopet bolje začele gostujoče igralke, po minuti odmora pa so odbojkarice KLS naredile delni izid 11:2 in na- to do konca seta samo povečeva- le razliko. Tretji set so dobro začele Ljubenke, toda po poškodbi Petje Brglez so set sebi v prid zaključile gostje iz Ruš. V četrtem setu so go- stje hitro povedle z 11:5, a se doma- če igralke niso predale in izid ize- načile na 16, več pa jim ni uspelo. DOBER ODPOR FAVORIZIRANIM DOMAČINKAM Pred gostovanjem v Murski So- boti je moral trener KLS zaradi po- škodb narediti nekaj sprememb v ekipi, kar se je v prvem setu odlič- no obneslo. Tudi drugi set so bolje začele Ljubenke, nato pa so doma- činke izid najprej izenačile in po- tem osvojile set. Najbolj razburljiv je bil tretji set, v katerem so Lju- benke zaostajale že 20:24, vendar se niso predale in so v končnici os- vojile set. Četrti in peti set sta bi- la na začetku izenačena, v končni- ci obeh pa so dominirale domače igralke in tako prišle do zmage. MALE ODBOJKARICE ZMAGALE IN IZGUBILE Ekipa za malo odbojko je igrala na domačem turnirju in zabeležila eno zmago in en poraz. V prvi tek- mi je ekipa KLS Ljubno premagala ekipo Braslovče II, v drugi tekmi pa izgubila z ekipo iz Mozirja. Franjo Atelšek DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE, SEKCIJA PIKADO Uspešni v Mežici Ženska in moška pikado ekipa mozirskega društva upokojencev. (Foto: Ivica Hudolin) Društvo invalidov Mežica je or- ganiziralo turnir v pikadu v okvi- ru njihovega občinskega prazni- ka. Turnirja se je udeležilo 22 ekip iz koroške regije in Mozirja. Mozir- sko društvo upokojencev se je tur- nirja udeležilo z moško in žensko ekipo. Ženska ekipa je zasedla dru- go mesto in le za točko zgrešila prvo mesto, moška ekipa pa si je priigrala bron. V posamični konku- renci je pri ženskah zmagala Ma- gda Rosenstein, pri moških pa je Milan Vajdl dosegel tretje mesto. »Začetek leta je bil torej za naše društvo upokojencev zelo uspešen in upam, da se bo tako tudi nada- ljevalo, saj organiziramo v mese- cu aprilu v Mozirju pokrajinsko tek- movanje v pikadu celjske regije, ki je največja v Sloveniji,« je poveda- la predsednica DU Mozirje Marija Franko. MF Prvo februarsko sredo so se na Golteh zbrali čla- ni policijskih veteranskih društev (PVD) Sever iz vse Slovenije in se na progi Blatnik pomerili na sedmem državnem prvenstvu v veleslalomu. Med 86 tekmo- valci je bilo tudi enajst članov PVD Celje, med kate- rimi so bili tudi člani odbora Mozirje, ki so na koncu slavili ekipno zmago. LEP USPEH MOZIRJANOV Med najboljše so se v različnih starostnih katego- rijah uvrstili Darko Repenšek (2. mesto), Jakob Ma- tijovc (3.), Ivan Kumer (4.) in Vili Bezjak (5.), držav- ni prvak v najmlajši in tudi najhitrejši kategoriji pa je postal Miha Leskovšek, vsi člani odbora Mozirje. Slednji so v sodelovanju s komisijo za šport in rekre- acijo pri Zvezi PVD Sever, ki jo vodi mag. Darko Re- penšek, odlično organizirali tekmovanje in poskrbeli za zadovoljstvo vseh udeležencev. POMEN KREPITVE POVEZANOSTI ČLANSTVA S ŠPORTOM T robilni kvartet orkestra slovenske policije na čelu s Tomažem Podlesnikom je pred podelitvijo medalj ustvaril slovesno vzdušje, udeležencem tekmova- nja pa je spregovoril predsednik Zveze PVD Sever dr. Tomaž Čas in poudaril pomen krepitve povezano- sti članstva, k čemur pripomorejo tudi športna sre- čanja. Omenil je še ohranjanje spomina na enotnost v obrambi domovine v vojni za Slovenijo ter zasluge policistov in rezervnega sestava policije za to, da da- nes živimo v neodvisni in samostojni državi. Jože Miklavc Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 23 Kronika, Zahvale, Oglasi Z odhodom je nastala neskončna praznina, ki smo jo napolnili z bogatimi spomini. Hvaležni smo za vsak dan, ki smo ga preživeli s tabo. V SPOMIN Ivan KOPUŠAR 2009 – 2019 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mislite na njega. Vsi tvoji V SPOMIN Franc TERBOVŠEK – Boško 1938 - 2009 ZAHVALA Lucija TIRŠEK 1923 - 2019 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Hvala vsem, ki jo boste imeli v lepem spominu. In hvala tebi za vse, draga mama. Vsi tvoji 23. februarja mineva 10 let, odkar si tiho odšel od nas. Za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi tvoji IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ZAMAŠENA KANALIZACIJA Nazarje: 17 . februarja ob 7 .05 so na Zadrečki cesti v Nazarjah zaradi za- mešene kanalizacije skozi talni sifon v stanovanje pritekle fekalije. Gasil- ci PGD Nazarje so odmašili kanalizacijo, v stanovanju odmaknili pohištvo in s sesalcem posesali fekalije. • VOZNIKU BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA ZASEGLI VOZILO Mozirje: 20. februarja so policisti pri kontroli prometa vozniku, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zasegli osebno vozilo. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zah- val in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše ob- jave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 24 Za razvedrilo SONČNICE PRINAŠAJO SMEH Že na prvi pogled je jasno, da imajo sončnice s svojimi velikimi rumenimi cvetovi, ki se neprestano smejejo soncu, in pevke skupi- ne Sončnice kar precej skupnega. Oboje je veselje pogledati, dru- ge pa tudi poslušati. Poleg tega znajo Sončnice svoje občinstvo na- smejati. Najprej v smeh planejo same in se smejijo tako dolgo, da se poslušalci že držijo za trebuhe, nato pa odpojejo pesem do kon- ca. Kitajci imajo prav, ko pravijo, da sončnice prinašajo smeh, brez smeha pa ni sreče. KJE JE ZDAJ TA OČESNA LEČA V preteklih dneh, ko so potekala po zasneženih strminah razna smučarska tekmovanja, so se dogajale tudi take situacije: »In ravno ko mi je tako odlično kazalo, sem moral izgubiti očesno lečo … Pa kje je zdaj, saj sem na pol slep … Štoparca pa teče!« TIMI ZAJC OBESIL SMUČKE NA KLIN Brez strahu, to se je zgodilo samo za čas obiska smučarsko ska- kalnega praznika na Ljubnem, kjer je bil v popolnoma drugačni vlo- gi. Podeljeval je nagrade na sobotni tekmi, skupaj s člani ansambla Slovenski zvoki, v katerem igra tudi Timijev oče Boštjan, pa je nas- tala zanimiva glasbena zgodba, za katero je bilo prizorišče s skakal- nico pod Rajhovko ravno pravšnja kulisa. (Foto: CMS) (Foto: FA) (Foto: JM) Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Osho: Knjiga o otrocih Osho je indijski mistik, filozof in duhovni učitelj, katerega mednaro- dne knjižne uspešnice so na voljo v 58 jezikih po svetu. V Knjigi o otro- cih se Osho posveča lastnos- tim otroka, nosečnosti, poro- du, zgodnjemu otroštvu, vcep- ljanju vzorcev in načinov raz- mišljanja, obdobju najstni- štva in spravi s starši, medi- tacijam … Knjiga je napisana kot vo- dič, ki naj bi odraslim pomagal ozavestiti njihove lastne priv- zgojene vzorce vedenja in raz- mišljanja, ko so v stiku s svo- jimi otroki. Ob tem zavedanju naj bi starši oz. odrasli spoz- nali, kdaj morajo otroka za- varovati in mu biti v oporo, in kdaj se umakniti, da otrok sam izkoristi vse svoje zmožnosti. Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 26 Petek, 22. februar ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Počitniški februar za otroke ob 16.00. Kulturni dom Gornji Grad Otvoritev razstave in predstavitev urbanistično- -arhitekturne delavnice Gornji Grad - prihodnost kraja ob 18.00. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje Razstava akad. slikarja Darka Slavca ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Večer slovenske popevke z MePZ Ljubno ob Savinji Sobota, 23. februar ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotne ustvarjalnice za otroke ob 12.00. Golte Koncert skupine Abba Mia ob 19.00. Dvorana v Lepi Njivi Tragedija Franceta Bevka: Materin greh (premiera) Nedelja, 24. februar ob 9.00 uri pri TK Rogar na panoramski cesti Zimski pohod v Potočko zijalko ob 15.00. Dvorana v Lepi Njivi Tragedija Franceta Bevka: Materin greh (repriza) ob 15.00. Kulturni dom Bočna Pokaži kaj znaš ob 19.00. Kulturni dom Ljubno Monokomedija o di(v)jakih in (m)učiteljih (profesor Kuzman mlajši) Ponedeljek, 25. februar ob 9.00. Kulturni dom Mozirje Zeliščarski pomenki ob 17 .30. Medgen borza Rečica ob Savinji OM Chanting krog in predstavitev Atma kriya Yoge ob 18.00. Kulturni dom Nazarje Štart:up Nazarje Torek, 26. februar ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Lev v srcu ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje Zakaj je potrebno spremeniti odnos do konoplje Sreda, 27 . februar ob 17 .00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Kako sem lepa ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Lev v srcu Četrtek, 28. februar ob 9.30. Kulturni dom Mozirje Predavanje Kako pridelamo svežo zelenjavo pre- ko celega leta v priročnih manjših rastlinjakih na kmetijah ob 10.00. DEOS Center starejših Gornji Grad Sledi življenja (KUD STOPinJE) ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kako sem lepa ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Noč za navihane ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Koncert tekmovalcev Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ LES ZA OSTREŠJA Nudimo razrez okroglega lesa in lesa za ostrešja po naročilu ter ostali gradbeni les.; gsm 031 716 809. Fibles, Filip Blatnik, s. p., Kokarje 13, 3331 Nazarje. ◊ STROKOVNA IN CENOVNO UGODNA IZDELA - VA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV! NOVOGRADNJE - REKONSTRUKCIJE – LEGALIZACIJE. Potrebujete gradbeno dovoljenje za novo stanovanjsko hišo? Želite legalizirati obstoječ objekt? Gsm 041/764-315. PRINTS d.o.o. Mozirje, Aškerčeva ulica 28, 3330 Mozirje ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, fišar; gsm 041/619-372. Prodam prašiče, domače vzreje, raz- ličnih tež, nad 100 kg, ugodno, An- drejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam enajst mesecev staro telico angus; gsm 041/762-286. Prodam bikca sivca, starega 14 dni; gsm 041/299-928. Prodam brejo kravo 8 mesecev in tri bike mesne pasme, stare 10 mesecev - pašne; gsm 031/557-996. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje, in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol. Plači- lo takoj; gsm 031/832-520. Pašno telico mesne pasme kupim, teže okoli 300 kg; gsm 051/341-766. DRUGO – PRODAM Prodam silažne bale, cena 25 eur/ kom; gsm 040/372-242. Prodam traktorski mešalec za gno- jevko creina; gsm 031/214-997 . Svinjsko mast prodam; gsm 031/802- 239. Prodam suha jesenova drva (7 metrov - 300 eur); tel. št. 03/0591-39-154. Prodam pograd, 90x200 cm, cena 50 eur; gsm 031/ 210-526. Prodam suha jesenova metrska dr- va; gsm 041/226-251. Prodam hlodovino jesena in hrasta za dr- va. Cena po dogovoru; gsm 041/324-377 . Prodam zelo lepo ohranjeno nosilko za dojenčka, baby bjorn air, 35 eur gsm 051/357-753. Prodam gorenje pečico, indukcijo in keramično plinsko kuhališče, vse no- vo; gsm 031/393-516. Prodam bukova metrska drva, mo- žen razrez in dostava na dom; gsm 041/780-214. Prodam mešano hlodovino za drva; gsm 041/365-010. Prodam kosilnico BCS WS MAX 630, letnik 2009, z dvojnimi kolesi, dobro ohranjeno; gsm 031/876-451. John Deere 5125 R, vsa oprema, 2017, 540 ur, 68.000 eur; gsm 031/493-660. DRUGO – KUPIM Kupim tomose v slabem stanju ali več delov; gsm 068/692-652. DRUGO – IŠČEM Če ima kdo za podariti glasbeni stolp naj pokliče; tel. št. 03/5845-458. VOZILA – PRODAM Prodam tovorno vozilo mitsubishi pick up L200; gsm 031/557-996. Prodam osebni avtomobil nissan x-trail 2,2 dcl, letnik 2003. Cena 2.300 evrov; gsm 031/366-230. NEPREMIČNINE Oddam sobe v najem; gsm 041/280- 005. Oddam poslovne prostore na Ljub- nem ob Savinji; gsm 031/346-440. Kmetijsko zemljišče, dostop z občin- ske ceste prodam; gsm 041/650-151. Savinjske novice št. 8, 22. februar 2019 27 Oglasi Na podlagi desetega odstavka 6. člena, drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (UL. RS., št. 93/05) in prve točke 7 . člena ter 10. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (Ur. list RS št. 98/2013 in Pravilnika o označevanju in registra- ciji hišnih živali (UL. RS št. 89/2014) razpisujemo REDNO LETNO PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI 2019 list najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti. Ne glede na določ- bo prejšnjega odstavka morajo biti psi za namene premikov izven RS ali PRED PRVO SPREMEMBO LASTNIŠTVA označeni z mikročipom tudi pred dopolnje- nim tretjim mesecem starosti. Ob vsakem cepljenju psov proti steklini je treba psom odpraviti notranje zajedavce. PRI REGISTRACIJI PSOV SKOTENIH PO 1. 1. 2015 JE OBVEZNA ŠTEVILKA MIKROČIPA MATERE MLADIČA. PSE PRIVEDITE NA KATEROKOLI MESTO CEPLJENJA. PROSIMO, DA S SE- BOJ PRINESETE TO VABILO in EVROPSKI POTNI LIST ter ZNAČKO, ČE JO PES IMA!!! (Vsi psi rojeni po letu 2003 imajo mikročip). BREZ POTREBNIH DOKUMENTOV ŽIVAL NE MORE BITI CEPLJENA. PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA. SVOJEGA PSA LAHKO PRIPELJETE NA CEPLJENJE TUDI V AMBULANTO ZA MA- LE ŽIVALI NA VP MOZIRJE V PONEDELJEK, SREDO IN PETEK , OD 7 . DO 15. URE ALI V TOREK IN ČETRTEK OD 10. DO 18. URE. PRIPOROČAMO VAM, DA POSKRBITE ZA ZDRAVJE VAŠIH ŽIVALI TUDI Z OSTA- LIMI PREVENTIVNIMI UKREPI: - cepljenje psov proti kužnim boleznim (parvoviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, parvoviroza, koronavirusna infekcija). - redno odpravljanje zajedavcev (vsaj trikrat letno) - cepljenje mačk proti steklini in kužnim boleznim (kužni nahod, mačja ku- ga, mačja levkemija) direktor JOŽE PODMENINŠEK, dr. vet. med. RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI 2019 PONEDELJEK 4. 3. 2019 ČETRTEK 7 . 3. 2019 07:30 LJUBNO - NA FORŠTU 06:30 OTOK - PRI MATAROŽNIK 08:30 LJUBNO - PRI KEGLJIŠČU 07:30 NOVA ŠTIFTA - PRI PAVELNU 09:00 PRIMOŽ 70 - GORSKA PUSTOTA 08:30 NOVA ŠTIFTA - PRI ZADRUGI 09:30 KONJSKI VRH - PRI BRCLOVNIKU 09:30 LENART - PRI SP. KOSU 10:30 STRUGE - PRI GOSTILNI 10:30 GORNJI GRAD - AVTOBUSNA POSTAJA 11:30 LJUBNO - LOVSKI DOM 11:00 BOČNA - PRI ZADRUGI 12:00 RADMIRJE - PRI ŠETEJ 12:00 FLORJAN - PRI ZAVRŠKI KAPELI 12:30 TER - PRI IVANIČNIKU 12:30 NAZARJE - PRI GASILSKEM DOMU 13:30 LJUBNO - PROD PRI GRUDNIKI TOREK 5. 3. 2019 PETEK 8. 3. 2019 07:00 VIMPASLE - PRI TLAKERJU 07:30 ŽLABOR - PRI MLINARJU 07:30 POLJANE - ŽERONICE 08:00 KOKARJE - PRI FLERETU 08:00 REČICA - GASILSKI DOM 08:15 LAČJA VAS - PRI GASILSKEM DOMU 08:50 VARPOLJE - ŽUNTARJEV MLIN 08:30 PUSTO POLJE - PRI CAJNERJU 09:30 ŠENTJANŽ 29 - PRI BRŠNAKU 09:30 - 10:00 ŠMARTNO OB DRETI - PRI ZADRUGI 10:00 GRUŠOVLJE - PRI KOLENCU 10:15 ZG. POBREŽJE - PRI BITENCU 10:30 OKONINA - PRI GASILSKEM DOMU 10:30 TRNOVEC - PRI KRANČIČU 11:00 DOL-SUHA - PRI RBETU 11:00 PRIHOVA - PRI UNOVTU 11:30 ŽEKOVEC - PRI BELEJ 11:15 BREZJE - NA VRHEH PRI HUDOBREZNIKU 11:45 MOZIRJE - PRI STARI OBČINI 12:00 BREZJE - NA BRDU PRI ROGLU SREDA 6. 3. 2019 SOBOTA 9. 3. 2019 07:00 PRIMOŽ - PRI JERAJU - BUKOVJE 07:00 - 08:00 LJUBIJA - VETERINARSKA POSTAJA 08:00 LUČE - ZA TRGOVINO 08:30 LOKE PRI LEVCU 09:30 SOLČAVA - PRI ZADRUŽNEM DOMU 09:00 LEPA NJIVA - PRI JOŽU 11:00 PODVOLOVLJEK - PRI PODPEČNIKU 09:30 RŽIŠE - PRI KOROŠCU 11:15 PODVEŽA - PRI JERIJEVI UTI 10:00 GNEČ - ŠPORTNO IGRIŠČE 11:45 RADUHA - PRI TEVČU 10:30 TRNAVČE - PRI PEČNIKU 12:00 STRMEC - PRI MIKLAVCU 11:00 ŠMIHEL - PRI GOSTILNI 12:30 STRMEC - PRI SP. MOŽICU, NA OVINKU VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-02-20 LETOS SMO CEPNA MESTA PRILAGODILI GLEDE NA ŠTEVILO PSOV, KI MORAJO BITI CEPLJENI, ZATO VAS PROSIMO, DA PREVERITE V POTNEM LISTU PSA, ČE MORA BITI VAŠ PES LETOS CEPLJEN IN GA PRIVEDITE NA KATEROKOLI NAVEDENO CEPNO MESTO. Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (pri- marno cepljenje) do dopolnjenega 3. meseca starosti. Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v razmikih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravlje- ni v istem koledarskem letu. Za tretje cepljenje se uporablja cepivo, ki zagota- vlja imunost več kot eno leto. Ostali psi morajo biti obvezno cepljeni proti stek- lini v skladu z navodili proizvajalca. Rok naslednjega cepljenja je vpisan v potnem listu živali. Če se drugo, tretje ali nadaljnja cepljenja ne izvajajo v rokih, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo cepljenje. Vsak pes mora biti označen z mikročipom in registriran ter dobiti EU potni Ljudje in dogodki, Oglasi