MIRKO VAUDA: Par opomb k novopredpisani oceni učencev. Po tem novem odloku imamo zopct staro število redov, namreč pet. a v obratni vrsti: z redom »pet« označimo najboljšo in z redom »ena« najslabšo occno. Nc samo učiteljskemu zboru, tudi učencem sem razglasil to novo oceno. seveda. kako pa naj sicer pravilno razumcvajo že sedaj redovanie svojih pismenih in risarskih izdelkov. Bili so časi, ko so nas profesorji strašili s »peticami«; imelj smo profesorja, ki ie slabo odgovarjajočega dijaka zapečatil z obkroženo »petico« (5). Na gimnaziji jc ob istem času celo neki profesor že razpolagal s »šesticami«. — Še pred kratkim smo učence privadili na strah pred »štirko«. A danes dobri učenci žalujejo za »enc« ter neradi prevzemajo ulogo »petičarjev«. No in ni jiin zameriti. kajti kot prvaki v razredu so pač vzliubili število »ena«. Treba znova »sugerirati« in iu mora nam — šolnikom priti na noinoč zopet »pedagoška« žilica. V svo.iem razredu sem to storil s prisiljeno rcsnim obrazom enostavno tako-le: V starili časih ie najodličnejši voinik nosil zastavo in kot zastavonoša bil za*nio s svojim življenjem odgovoren. Tudi ob raznih slovesnih prilikah poverimo šolsko zastavo nositi najboljšemu učencu. Mcd številkami pa ima zastavo edino »petica«. zato je petica od danes naprej naiboljši red in učenec. ki ima peticc, najboljši učenec. — Ne stnel bi biti neroden tcr nainesto »najboljši« rabiti »prvi« učenec, kajti »pet — prvi« in »ena — zadnji« bj morda v razredu (zadnjem!) rodilo pritajeni očitek »prismodarije«. Oglejmo si nekoliko novopredpisano oceno. V prvi vrsti lahko konštatirarao nepotrebno pomanjkljivost odloka v tem. da so za enkrat določeni redi le glede »uspeha« in vcdenja. Zopet torej nepotrebni očitek »polovičarstva«! Zanima inc. kako navodilo nam dado zakonodajalci za točasno začasno redovanje mar1 j i v o s t i i n zunanje o b1i k e ? (Dopolnilni odlok je že izšel. — Op. ur.). V drugi vrsti navajam zopet administrativne težkoče, ki jih povzroča ta nova ocena. Ko bi se ista odredila že ob uvedbi matičnili listov in izkazov v šolskem napredku. torej leta 1921.. bi bila lažje izvedljiva kakor danes. (Ukaz je izšel sedai iz Beograda. — Op. urcdn.) V sedaj upeljanih izkazih o šolskem napredku imamo na prvi, naslovni strani tiskan »Pregled redov« (seveda štiristopni!). Da bi vsaj isti bil peterostopen, čeprav v naprejnem vrstenju ter bi se izrazi redov strinjali (vsai približno) z novopredpisanimi, bi kratkomalo v prvi rubriki sprcmenili števileni red. torej namesto od 1 do 5 narobe: od 5 do 1. Seveda bi to le šlo v novih, še nerabljenih izkazih. katerih ima skorai gotovo vsaka šola precei za naprei v zalogi. K a k o t o r e j n o s t o p a t i s s t a r o t i s k a n i m i. š c n e ¦ r a b 1 i e n i m i izkazi g 1 e d c zabeležbe šolars k e o c e n e v tekočem š o 1. 1 etu 19 25J2 6.? (Izšle so tabele novih redov. ki se dado nalepiti v »Izkaz« na platnice. Iz te je tudi razvidna veljav- nost novih redov. — Op. uredn.) ()d šolskega leta 1921.122. pa imamo tudi že rabljene, deloma torej glede ocene že izpolnjene izkaze o šolskem napredku. Imeli bi torei za pVva štiri šolska leta prejšnie rede, za nadaljna (kolika neki?) leta pa novopredpisane rede. Novo vprašanje torej; K a k o b o v teh že rabljenih izkazih izvesti novopredpisano redov a n j e? V obče: K a k o b o v e n e in in i s t e m izkazu narediti. raz1 i k o m e d t e m dvoinim r e d o v a n j e ni, d a b o i s t a j a s n a i n n e m o r d a s t e m omadeževana, v p r i j e t n o s t i i t a k p o d r u g j h okolnostih ogrožena zunan j a o b 1 i k a i z k a za? Namesto izraza »napredek« smo dobili izraz »uspeh«. Vsekakor lahko zaznainujemo napredek tudi v vedenju, pridnosti in zunanji obliki uprava morda ni hotela priti v zadrego, zaznatnovati napredek v »napredku«. marveč rajši napredek v »uspehu«. A če smo že tako malenkostni. se tudi izraz »uspeh« kreta v isti ulogi, ka.fti potom napredovanja ali nazadovan.fa lahko istotako zaznamujeino tudi različni »uspeh« v vedenju. pridnosti in zunan.fi obliki. ter koncetn vseh koncev tudi različni us-peh v »uspehu« —. K večjemu, če že trpimo preveč na »novotarizmu«. bi morda kazalo izraz »napredek« izmenjati. z izrazom »učni uspeh«. Zdi sc ini. da so tudi redi pri oceni uspelia pomanjkljivi. Doslej smo rabili za najboljšo oeeno red »prav dobro«. Isti izraz so kot najboljšo oeeno obdržali tudi avstrijskf šolski reformatorji. Prišli bomo zares v nemalo zadrego, koga oceniti v učnem uspehu s »prav dobro« in koga celo z »odlično«. Red »odlično« je po mojem mnenju nepotreben. prekoštevilen. Pač pa manjka med redom »zadostno« in »nezadostno« zopet en prehajalni red, n. pr. komaj ali manj zadostno, kakor sem slično vrzel dokazoval v začetku svojih opoinb. Bolj sprejemljiva in praktična bi bila torei glede učnega uspeha nekdanja ocenjevalna skala: prav dobro (5), dobro (4), zadostno (3). komaf zadostno (2) in nezadostno (1). S tem bi bili omenjeni glavni pomisleki k novopredpisani oceni. Gotovo nas muči še radovednost. ali se po tem načinu ocene spremeni tudi kvalifikacija učnih oseb. Vsekakor bodo tudi naše ocenjevalne polc doživele slično »prelevitev« kakor šolarski izkazi. Ne omenjam nadaljnih pomislekov. kajti prepričan sem skoraj. da tudi to novo ocenjevanje ne bo dolgo trajalo. S šolsko reformo prihaja namreč tudi 'k nam zahteva po individualni klasifikaciji.kateri se bode dosedaj o b i č a j n a absolutna. p a tudi relativna klasifikacija morala umakniti. Skrajni čas pa je že, da d o b i. -prtdno uvedemo t a k e in slične novotarije. tudi u č i t e I j s t v o p r i 1 i k o . p o t e m e1 j i t e m , n a i z k u š n j e p o d p r - t e m . poedinem i n s k u p n e m p r o u č e v a n j u i z r a z i t i t o z. a d e v n o s v o j e ranenje. K a j t i: N e h 1 a s t a j m o p o »i z n a j d b a li«. a m p a k proučimo i i li p r e d č a s n o i n č e s in o J ih s p o z n a 1 i z a dobre, i i ni p o 1 a g o m a , a p r a vočasn o p ripravl1 j a i m o trdna tla! Hvaležni bomo raerodajnim šolskim oblastem za pojasnilo navedenili nejas- nosti. za nravočasne odgovore na stavljena vprašanja. S a m i p a proučujmo v e st n o t o 1 i t e ž a v n i p r o b 1 e ni š ol a rs k e g a o c e n j e v a n j a , d a n e b om o s t a 1 i praznih r o k . čc n a s tn o r d a r e s e n k r a t — d r e j a I i s 1 e i n a š a uprava p r i t o z a d e v n e m s o d e 1 o v a n j u p r i z n a ti p o š t e v a n j a v r e d n i m! ' -(Konec.)