GLASNIK
Ljubljana, 28. oktobra ms
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO V., ŠTEV. 83
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
3. skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO
dne 24. oktobra 1958
Okrajni ljudski odbor jc na seji potrdil t&repe gospodarskih svetov za izvajanje
uredbe o evidenci in kontroli cen
29.
Na podlagi 5. odstavka 2. točke °dlokn o spremembah in dopolnitvi odloka o evidenci in kontroli določenih proizvodov (Ur. list •'Ulj št. 39-678/58) izdaja Svet zn }ržišč6 okrajnega ljudskega odbora Ljubljana po sklepu svoje seje z d n e 22. oktobra 1958 v sporazumu z 0stalimi sveti OLO Ljubljana, prisojnimi za gospodarstvo
ODLOK
0 prepovedi zvišanja rcn industrij« pih proizvodov, živil, obrtnih stori-‘ev in uslug na območju občin mesta Ljuhljnun
t. člen
*. Ceno industrijskih proizvodov. jvil, obrtnih storitev in uslug na “znočiu občin mestu Ljubljana ne S|“ejo piti višje od con, ki so veljale “O-dan 30. septembra 1958.
2.	člen
Trgovinske gospodarske organi-• llt'ije na drobno, gostinska podjetja “gostišča, obrtna podjetja in za-:»ne obrtne delavnice na območju j e*l® Ljubljana, pri katerih se! po-p!v*j<> upravičeni razlogi za povišani0 cen, so dolžne predložiti uteme-Jcnc prijave za povišanje cen prc-i,° Pristojnih zbornic Sveta za trži-6 01.0 Ljubljana.
3.	člen
. *>rijavj 7a povišan ji? een morajo l“sl>otlarskc organizacije iz 2. točke L,.Odredbe priložiti novo in staro (.J'1'laeijo ter nrcnis zaključnega '*inu za preteklo leto.
4.	člen
za tržišče OLO Ljubljana t)r’ru izdati na prijavo gospodarske >(>?.<ln'r.aeiie iz 2. točke te odredbe bt '*°v najkasneje v roku 13 dni po icniu prijave.
Svet zn tržišče OLO na izda r('l*ilve v predpisanem roku. d„j 0 gospodarska or ranizacija pro-iis,“ odnosno opravlja storitve in 86 po prijavljenih cenah.
^	5. člen
kršitev predpisov te odredbe °dlof0rabljajo določbo iz 3. točko
in dopolnit-in kontroli
spremembah
Jaka o evidenc, ,u m,imun 'la.nločenih proizvodov (Ur. .list “hn, 39-678/38). Imetnik zasebne lb()j (! uolavnice. ki prodaja obrtne “sj,,'Vf><le ali opravlja storitve in “dl,,]P° cenah, ki so v nasprotju z n°jl1l p spremembah in dopolnit-"loka o evidenci in kontroli
ccn določenih, proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39-678/58) in z določbami to odredbo, se kaznuje v skladu s 4. točko navedenega odloka po 227. členu Kazenskega zakonika z denarno kaznijo ali z zaporom do 6 mesecev ter z odvzemom blaga ali storitev.
6. člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. oktobra 1958 dalje.
Predsednik
Sveta za tržišče OLO: Janez Nedog 1. r.
To odredbo je potrdil okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. oktobra 1958.
30.
Na podlagi 5. odstavka 2. točko Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli
VABILO
na 6. sefa Mestnega sveta
Na osnovi 140. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem
6. sejo Mesfnega sveta, ki bo v četrtek, dne 30. oktobra 1958 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani.
Predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev podpredsednika Mestnega sveta.
2.	Poročilo Svcia za telesno kulturo o stanju telesne vzgoje v mestu in predlogi za rešitev nekaterih vprašanj.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 16/1 (telefon 21-939).
Predsednik Mestnega sveta:
dr. Marijan Dermastja 1. r.
živila, obrtne storitve in usluge na območju mesta Ljubljane:
a)	za vse kmetijske pridelke, za katere so dogovorjene odkupne cene;
b)	za jajca, surovo maslo, svežo in prekajeno slanino, riž, testenine, kavne nadomestke in kis;
c)	za vse obrtne usluge in storitve.
2.
'Evidenco na območju občin mesta Ljubljane opravlja Tajništvo za blagovni promet, kontrolo cen pa tržni inšpektorat OLO Ljubljana in tržni inšpektorati občinskih ljudskih odborov na območju mesta Lj ubljane.
3.
Trgovinske gospodarske organizacije na drobno, obrtna podjetja in zasebne obrtne delavnice na območju občin mesta Ljubljane, ki prodajajo Medmete, oziroma ki opravljajo storitve, navedene v t. točki te odredbe, so dolžne, da prijavijo cene po stanju 30. septembra 1958 (obrtne organizacije po potrjenih cenikih) najkasneje v roku 10
cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39-678/58) izdaja Svet za tržišče Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana po sklepu svoje seje Z dne 22. oktobra 1958 v sporazumu z ostalimi sveti OLO Ljubljana, pristojnimi za gospodarstvo.
ODREDBO
o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov, storitev In uslug na območju občin mesta. Ljubljane
1.
S 1. oktobrom 1958 se uvede evidenca in kontrola cen za naslednja
dni po uveljavitvi te odredbe tajništvu za blagovni 'promet OLO Ljubljana.
4.
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana, uporablja pa se od I. oktobra 1958 dalje.
St. 06/2-13161/1-58.
Datum: 24. oktobru 1958.
Predsednik
Sveta za tržišče OLO: Janez Nedog 1. r.
To odredbo je potrdil Okrajni ljudski odbor Ljubljana ua seji
okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. oktobra 1958.
31.
Na podlagi 5. odstavka 2. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloku o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39-678/58), izdaja Svet za tržišče OLO Ljubljana po sklepu svoje sejo z dne 22. oktobra 1958
ODLOČBO
I.
Prodajne cene na drobno za sadje in zelenjavo oblikujejo trgovska podjetja in trgovine na območju občin mesta Ljubljane s kalkulacijo.
II.
Trgovskim podjetjem na drobno in trgovinam na območju občin mesta Ljubljane se določijo stroški maloprodaje za kmetijske proizvode, ]>ri katerih so dogovorjeno odkupne cene, v absolutnih zneskih.
O višini stroškov za posamezne proizvode, navedene v 1. odstavku te točke, bo izdana posebna odločba.
lil.
Trgovskim podjetjem na drobno in trgovinam na območju občin mesta Ljubljane se pri prodaji vseh ostalin kmetijskih proizvodov, ki niso upoštevani v 2. točki te odločbe, določijo naj višji stroški prodaje dtt>15°/o v povprečju na nabavno ceno fco. prodajalna podjetja.
IV.
Ta odločba začne veljati takoj.
St. 06/2-13161/1-58.
Datum: 22. oktobra 1958.
Predsednik
Sveta za tržišče OLO: Janez Nedog 1. r.
32.
Na podlagi 2. točke Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ št. 39-678/5S) izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu seje okrajnega zbora in seje zbora proizvajalcev z dne 24. oktobra 1958
ODLOČBO
o pooblastitvi Sveta zn tržiš-c OLO Ljubljana, da uvede evidenco in kontrolo een ter določi na i višjo cene na drobno za posamezne industrij ;ke proizvode in živila ter za storitve, ki so pomembne za preskrbo državljanov na območju občin mesta Ljubljane
I.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana pooblašča Svet za tržišče OLO Ljubljana, da po predhodnem sporazumu z ostalimi sveti OLO, pristojnimi za gospodarstvo, opravlja evidenco
STRAN 410
GLASNIK
I
in kontrolo cen ter določa najvišje prodajne cene na drobno za industrijske proizvode in živilu ter za so rit ve in usluge, ki so pomembne za preskrbo državljanov oziroma način njihovega oblikovanja na območju občin mesta Ljubljane.
II.
Ko začne veljati ta odločba, preneha veljavnost odločbe 01.0 Ljub-
ljana št. 05/2-6839/1-58 z dne 29. julija 1958.
111.
Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Št. 06/2-6839/1-58.
Datum: 25. oktobra 1958.
Predsednik OLO:
dr. Marijan Dermastia 1. r.
Obrazložitev predsednika Sveta za tržišče tovariša Janeza Nedoga
Za nadaljevanje utrjevanja ravnotežja na tržišču in stabilizacije cen je bilo v letošnjem letu pod-vzetili vrsto ukrepov, ki dokazujejo, da je vprašanje, izboljšanja preskrbe prebivalstva zlasti v mestih in industrijskih središčih postala glavna skrb vseli pristojnih organov. Že v mesecu februarju je Zvezni izvršni svet izdal odlok o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ št. 7/58). S tem so se povečale naloge in odgovornost državnih organov, da poleg evidentiranja cen analizirajo tudi vzroke in vpliv vseh tistih či-'niteljev, ki vplivajo na poviševanje cen posameznih proizvodov, zlasti tistih, ki so bistvene važnosti zn preskrbo prebivalstva mest in industrijskih središč. Z navedenim odlokom je v območju našega okraja (brez OLO Trbovlje) prišlo pod kontrolo skupaj 250 gospodarskih organizacij (59 industrijskih podjetij. 54 trgovin na debelo in prodajaln industrijskih podjetij ter 141 kmetijskih zadrug). Že v I. polletju je bila po organih tržne inšpekcije izvršena kontrola v 134 gospodarskih organizacijah. Zaradi kršitve odloka je bilo 20 primerov prijavljenih javnemu tožilstvu. Glavni uspeh akcije pa je bil, da je bilo za določene vrste proizvodov preprečeno nadaljnje samovoljno poviševanje cen.
Z novimi predpisi Zveznega izvršnega sveta, izdanimi meseca aprila, ki urejajo promet s kmetijskimi pridelki, pa so ljudski odbori morali podvzeti vrsto ukrepov, da bi z njimi zagotovili izboljšanje preskrbe s kmeti jskimi pridelki in preprečili nadaljnje naraščanje cen. Na osnovi teli predpisov je OLO Ljubljana na seji 20. junija določil trgovsko podjetje »Sad je-zelen javo« v Ljubljani za preskrbovalno podjetje z nalogo, da oskrbuje s kmetijskimi proizvodi vse območje okraja, predvsem pa območje mestnih občin in industrijskih krajev.
Svet za tržišče je v zvezi z reševanjem problemov, ki neposredno vplivajo na preskrbo prebivalstvu, podvzel še naslednje ukrepe: OLO je predložil v potrditev odločbo o določitvi naj višjih maloprodajnih stroškov za goveje meso in s tem dosegel stabilizacijo 'cene za goveje meso v višini 270 din (cena znižana od 320 na 270 din), sporazumno z mesarskimi podjetji je dosegel dogovor o najvišjih maloprodajnih cenah za svinjsko meso (od 420 na 340 do 400din), na predlog Okrajne trgovinske zbornice je določil odstotke pri klade pri prodaji-svežega mesa, določil naivišje stroški' pri prodaji moke in kruha ter najvišje stroške pri prodaji sadja in želeli iave. Izvedena je bilo reorganizacija detajlistične trgovine s sadjem in zelenjavo (iz 7 podjetij so ustanovljena 3), prenehale so poslovati vse agencije, ki so se doslej bavile s posredovanjem v prometu s kme-
tijskimi pridelki, po ukrepih tržne inšpekcije so poslovne zveze prilagodile svoje poslovanje novim predpisom, zadružne organizacije so opustile nekmetijske dejavnosti (trenutno pa je še pri kmetijskih zadrugah 89 obratov nekmetijskih dejavnosti, in sicer 40 trgovin, 4 gostilne. 14 obrtnih delavnic in 11 komunalnih obratov — pekarne itd.). Okrajna zadružna zveza je predlagala teritorialno reorganizacijo obstoječih kmetijskih zadrug.
Spričo nenehnega povečevanja proizvodnje in kot posledica ukrepov vseh pristojnih organov za stabilizacijo cen in tržišča se je osebna potrošnja v letu 1958 povečala, vendar ni dosegla ravni, predvidene po petletnem planu. Porast osebne potrošnje pa je bil večji pri kmečkem prebivalstvu, medtem ko potrošnja delavcev in uslužbencev ni dosegla predvidenega nivoja.
Zaradi medsebojnega vsklajeva-nja cen in zn zagotovitev ugodnejših pogojev zn delo posameznih gospodarskih organizacij je Zvezni izvršni svet z dne 1. oktobra 1958 korigiral cene nekaterih proizvodov. Zvišana je bilo cena sladkorju zn 25 din pri kg (od 145 na 170 din), cena moki za 3 din pri kg, cena tobačnim izdelkom povprečno za 15 %>, cena električni energiji zn gospodinjstvo za 1 din pri kWh in potniškim tarifam na železnici zn 15°/o. Osnovni namen navedenih ukrepov je bil v tem, da se izboljša realna mezda delavcev in uslužbencev. Zaradi navedene spremembe cen so se povečali življenjski stroški delavcev in uslužbencev za en. 3°/o. Na drugi strani pa je Zvezni izvršni svet istočasno sprejel tudi sklep o povečanju plač, pokojnin, invalidnin in otroških dodatkov. Osnovni namen novih ukrepov ZIS je — izboljšati realno plačo delavcev in uslužbencev, t. j. zagotoviti dvig življenjske ravni.
Spremembe v cenah kakor tildi v osebnih dohodkih pa bodo dosegle svoj namen le, Če se cene ostalega blaga in storitev ne bodo zviševale.
Zato ze Zvezni Izvršni svet Odlok o evidnci in kontroli cen določenih proizvodov iz meseca februarja (TJr. list FLRJ št. 7/58) dopolnil in spremenil z razširitvijo pravic evidence in kontrole določenih proizvodov na republiške okrajne in občinske ljudske odbore.
Po objavi sklepov Zveznega izvršnega sveta o povišanju cen za nekatere proizvode, o povišanju osebnih prejemkov delavcev in uslužbencev ter po objavi odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o evidenci in kontroli cen so organi ljudskega odbora podvzeli vrs-to ukrepov, ki naj zagotovijo izvedbo predpisov Zveznega izvršnega sveta za nadaljnjo stabilizacijo tržišča in cen. Vsi sveti OT.O, pristojni zn gospodarstvo, so v zvezi s tem razpravljali in sklepali o tem, kaj bi
bilo treba podvzeti na področju posameznih gospodarskih dejavnosti.
Tako je Svet za obrt sprejel sklep, da morajo za obrtne storitve in usluge ostali v veljavi cene, veljavne na ilnn 50. septembra 1958. Vse obrtne organizacije in zasebne obrtne delavnice pa morajo imeti v svojih obratih izobešene cenike s cenami, valjavnimi na dan 30. septembra, potrjene od pristojnega občinskega ljudskega odbora. Pravilnost cenikov preverjajo posebne komisije pri svetih za obrt. Kjer nastopajo objektivni pogoji za zvišanje cen, morajo pristojni organi proučiti vsak primer posebej in predlagati predvsem take ukrepe, s katerimi lahko preprečijo povišanje cen.
Prav tako je tudi Svet za gostinstvo in tunami na svoji seji dne 21. oktobra 1958 sprejel sklep, da ostanejo cene gostinskih storitev in uslug iste, kakor so bile na dan 30. septembra 1958, še posebno, ker bodo nabavne cene alkoholnih pijač nižje, kakor so bile v preteklem letu. Izjemo nuj bi predstavljale le cene v obratih družbene p reli rune, kjer bo verjetno prišlo do povišanju ren glede na višji- cene sladkorja in moke ter povišanja plač uslužbencem. Pred povečanjem cen pa so občinski ljudski odbori dolžni, da temeljito pregledajo kalkulacije in da zagotove, da se ceno ne bodo povišale, če to ni upravičeno. Svet je občinskim ljudskim odborom dal priporočilo, da v primerih, kjer nastajajo objektivne težave. ki narekujejo višje cene, to temeljito prouči- in skušajo prel-blcnic rešiti tako, da se izkoristijo rezervni skladi gostinskih organizacij. oziroma da se jim zmanjšajo družbene obveznosti, ki jih morajo plačevati.
Tudi Svet za industrijo ji- na svoji seji dne 20. oktobru 1958 ugotovil, da zaradi povečanja osebnih dohodkov delavcev ni razlogov za povečanje cen industrijskim proizvodom. V tem smislu je prav tako poslal priporočilo vsem občinskim ljudskim odborom.
Svet za tržišče je po sklepu svoje seje z dne 6. in 22. t. m. in skladno s sklepi in predlogi oslalili svetov za gospodarstvo sprejel naslednje predpise:
1.	Odredbo prepovedi zviševanja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju občin mesta Ljubljane. Po tem odloku cene zn industrijske proizvode, živila, obrtne storitve in usluge na območju občin mesi n Ljubljane ne smejo biti višje od cen. ki so vel rale n n dan 30. septembra 1958. Ge se pri posameznih gospodarskih organizacijah (mišljene so trgovinske gospodarske organizacije na drobno, gostinska podjetja in gostišča, obrtno podjetja in zasebne obrtne delavnico) pojavijo upravičeni razlogi za povišanje ren morajo gospodarske organizacije vložiti prijavo za povišanje cen preko pristojne zbornice Svetu za tržišče prr OLO, ki mora izdati rešitev najkasneje v roku 15 dni po prejemu prijave.
2.	Dal ie je Svet zn tržišče sprejel odredbo o evidenci in kontroli er n -določenih proizvodov, storitev in uslug na območju mesio.
S to odredbo se uvaja pri Okrajnem ljudskem odboru obvezna evidenca in kontrola con za določene vrste živilskih proizvodov, in sicer:
n) zn vse kmeiljske pridelke, za katere so dogovorjene odkupne cene,
b) zn nekatera za preskrbo prebivalstva važnejša živila: jajca, surovo maslo, svežo in prekajeno slanino, riž, testenine, kavine nadomestke in kis ter
e) za vse obrtne usluge in storitve.
Istočasno se bo uvedla pri Okrajnem ljudskem odboru obvezna evidenca in kontrola cen tudi za vse vrste proizvodov, storitev in uslugi za katere bo Svet za tržišče izdal odločbo o povišanju cen.
3.	Svet je sprejel tildi odločbo o prodajnih cenah na drobno za sadje in zelenjavo. Po tej odločbi se cene na drobno za sadje in zelenjavo oblikujejo na osnovi kalkulacije. Trgovskim podjetjem na drobno in trgovinam n n območju mesta se določijo naj višji stroški prodaje do 15°/o v povprečju na nabavno ceno. Za vse kmetijske proizvode, za katere pa so dogovorjene odkupne cene, bo Svet trgovskim podjetjem na drobno in trgovinam na območju mesta Ljubljane določil maloprodajne stroške v absolutnih zneskih. O višini stroškov bo za posamezne proizvode izdana posebna odločba. Tak postopek evidence in kontrole cen se posebej uvaja zn sadje in zelenjavo, ker gre za hitro pokvarljive proizvode, in zarodi stolnega nihanja proizvodnih cen.
Iz predloženih ukrepov, ki jih j® Svet zn tržišče sprejel in jih predlaga ljudskemu odboru v potrditev v sporazumu z ostalimi gospodarskimi sveti, je razviden osnovni namen, to je nadaljevati politiko stabilizacijo tržišča in cen.
Istočasno s predlaganimi ukrepi je biln prav tako po sklepih g°' spoilnrskih svetov predlagana dosledna in poostrena sistematična kontrola inšpekcijske službe. Zaostritev kontrolne službe so nujno narekovale na terenu ugotovljen® tendence neupravičenega zviševanja cen. Tako n. pr. pri slaščičarjih (z® 5 din pri kosu), pri frizerskih uslugah za 10 do 20 din, v nekaterih go* stiščih, ki so povišala cene beli črni kavi za 5 din. iulii za lOdlo, čaju zn 5 din itd. Skupno je bi’® ugotovljenih 48 primerov ncupr«y' čenega zviševanja cen. Tržni '®' špektorji so v vseh primerih uspe®' no intervenirali in uspeli, da so g®( spodurske organizacije in zasebnik znižali cene na pivo cen, veljavi'111 na dan 30. septembru.
Posebne ukrepe pa je tržna 'T špekci in podvzela na ljubljanski živilskih trgih, kjer so bile težnj zn dviga ni e cen najmočnejše. j špekcijn je vršila vsakodnevno p. tor venci jo ter biln v 13 prini®r[i) prisiljena podvzeti nnvijaleom ff.0 blago. Pri kontroli trgov je ugotovljeno, da so cene kmetijski ( pridelkom tnko v zasebnem k družbenem sektorju zn iste 1’U, izvode zelo različne ter v naspi-*’ J j z ekonomskimi principi in sk1' Sveta zn tržišče o na j višjih 'n° -.g prodajnih stroških. Ta ugotovite'' t poknznln potrebo o ustanovitvi P, sebnevn odbora pri Upravi • r!j)V, sestavljenega iz zastopnikov trf,ev, ske mreže, zasebnih proda i",i-v zadružnih organizacij, potrošil' ) (Zavod zn napredek gospod''11’' Na in zastopnika ljudskega odbora-podlagi tržne situacije se odbor razume n nn jvišjih cenah za P -p mezite proizvode, ki veljajo na tnko za družbeni kot zasebni tor. C ene so razvidne iz r*''V r pojavno izobešenih nn trgih, vr*’*' 0jj-vnlno podjetje pn mora iaviu’ nfl. javiti grosistične cene. S ten'
časnik
t6®ni smo uspeli, da je potrošnik ,8k čas lahko seznanjen o najvišji 1'Ustni ceni na drobno za posu-u‘zne kmetijske proizvode, ki so ,’Uiembni za preskrbo državljanov. ?,v tako pa smo s takimi oblikami
Jence in kontrole uspeli, da so se
v n ,8tere 'ali
na trgih stabilizirale, zn ne-artikle pa celo občutno zni-. (tako n. pr. sveže zelje od 20 a Udin. kislo zelje od 60 do 46 din, l“da endivija od 50 do 40 din, cve-,ll'u od 55 na 45 din, čebula od 78 ly ^6 din, česen od 200 na 170 din
,1 ^ razpravi o uvedbi predlaganih .repov je Svet razpravljal tudi o ,J nos ti poslovnega povezovanja ^Cskrbovalnega podjetja s kmetij-(i" proizvodnjo oziroma s kmeti j-^'"‘i zadrugami. Pri tem bi morale (vn'oml)no vlogo odigrati poslovne Pogodbeno vezanje kmetij-, J" Zadrug s proizvajalci bi prav ugodno vplivalo na k meti i-D0 Proizvodnjo, prav tako pn tudi ' c<‘ne. Zato bi morali občinski ki odbori posvetili posebno j rh utrjevanju kmetijskih zadrug, , bodo lahko uspešno nastopale (Prometu s kmetijskimi proizvodi. av tako jc bil svet mnenja, da bi
bilo potrebno ukrepe o evidenci tn kontroli cen uporabljati tudi za kmetijske zadruge, za kar bi morali dati ustrezne predloge za dopolnitev sedanjih predpisov.
Iz predlaganih ukrepov je razvidno, da hočemo preprečiti vsako neupravičeno zvišanje cen za proizvode. živila in storitve, pomembne zn preskrbo prebivalstva v območju mesta ter na tn način zagotoviti nadaljnjo stabilizacijo tržišča in cen.
Istočasno s predlaganimi ukrepi pa bomo še nadalje morali skrbeti za zadovoljivo založenost trgov z vsemi potrebnimi proizvodi, kar mora biti posebna skrb in dolžnost preskrbovalnega podjetja in kmetijskih zadrug. Prav tako pa bomo morali poskrbeli tudi zn pravočasno intervencijo nekaterih deficitarnih proizvodov.
V smislu gornje obrazložitve predlagam Okrajnemu ljudskemu odboru, da potrdi predložene ukrepe. istočasno pa predlagam tudi občinskim ljudskim odborom, zlasti tistiip na območju industrijskih središč. da v zaščito interesov prebivalstva svoiega območja sprejmejo podobne odloke.
Obrazložitev predsednika Sveta za obrt tovariša Leopolda Kreseta
.Medtem ko se pri nekaterih gobarskih dejavnostih opaža ten-b‘a stabilizacije ali celo zniže-i! !lft cen, imamo v obrti primer II rasti cen, zlasti uslužnostnih
i.	rJP‘v. Tako so se od leta 1052 i„ leto dvignile cene za povpreč-8 odstotkov na splošno, (ločim ae cene v »služnostni obrti dvig-mnsko leto zn 14°/o. Podatki Prvega pollet ja letošnjega leta , ?0Pet kažejo, da je tendenca z.vi-aQja cen še večja od prejšnjih ij' Vzroki za to so mrd drugimi !ii t o premajhne obrtniške knpn-in,R družbene obrti v primerjavi ilv^o^čojočimi potrebami prebival-C:, kar omogoča v mnogih pri-'P monopolistično izkoriščanje C ?ato bo vsekakor treba pro-O0ln razširitve obrtniške dejav-H ' Posvetiti dosti več skrbi, tako iDjH^ečanje obstoječih obratov ka-I^K.bidi za ustanavljanje večjih K^Ponih obratov. Prav tako pa bo hoj ® hitreje odpravljati oziroma ^»»Ijati nekatere predpise s podli,dejavnosti, ki danes ,a.išnji meri zavirajo hitrejši dsobrtništva v družbenem sek-'Osij 7'iradi takega stanja in mož-’ cA.^koriščanja trga se moramo i|j j do potrošnikov seveda poslu-"li drugih zakonitih sredstev “i h- Pcoprnvičeno visokim cenam, 'olj^fciČitiH prebivalce pred samo-Xj|lln zviševanjem cen obrtniškim “tiji Vari) preko družbeno npravi-^ ,aslužkov.
okrepi so temin d j nujni oh '"lil J okrepili Zveznega izvršnega lr,lj;L. oterih osnovni namen ie iz-■V. prebivalcem industrijskih '0 mest osnovne življenjske
i, '■
■H
9. oktobra t. 1. sklenil predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru in občinskim ljudskim odborom, da z zakonskimi določili onemogočijo zviševanje ren obrtniškim uslugam in podobno; Svet je predlagal sledeče ukrepe, ki se v občinah tudi že izvajajo.
1.	Cene obrtniških izdelkov in storitev morajo ostati iste, kot so bile na dan 50. septembra 1958.
2.	Vse obrtne organizacije in zasebne obrtne delavnice morajo imeti v svojih obratih oziroma poslovnih prostorih nn vidnem mestu izobešen od ljudskega odbora potrjen cenik svojih proizvodov in uslug s cenami, ki so veljale 30. sept. 1958.
3.	Zaradi tega morajo vse obrtne organizacije in zasebne obrtne delavnice nn območju mesta Ljubljane predložiti v potrditev cenik svojih proizvodov in uslug z navedbo cen, ki so veljale navedenega dne, pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru.
4.	Cenik se mora predložiti v treh Izvodih, od katerih dobi predlagatelj en potrjen izvod nazaj, ki ga mora izobesiti na vidnem mestu v svojih poslovnih prostorih.
5.	Za preverjanje pravilnosti predloženega cenika so občinski ljudski odbori sestavili posebno komisijo. Ta komisija hi proučevala točnost kalkulacij in cenikov skupaj z Okrajno obrtno zbornico.
6.	V primerih, kjer se bodo ugotovile nepravilnosti v predloženih cenikih, bo upravni organ izvajal stroge ukrepe skladno z določili odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov.
Pri izvajanju kontrole je tržna inšpekcija ugotovila, da kljub dosedanjim predpisom večina podjetij ni imela izobešenih cenikov, prav tako pa tudi ne' kalkulacij, na osnovi katerih naj hi se formirale cene. Samo v občini Center jih je od 163 pregledanih obratov bilo 104 brez cenika. Ostali pa, ki so jih imeli, so bili iz. leta 1952 in 1954, ki se jih v praksi tudi ni nihče držal, saj so že nekajkrat zvišali cene.
Proučeni podatki, ki so na razpolago, govore, da ni nikakegn razloga za zviševanje cen zaradi novih zveznih predpisov. Morda ho nastal nekje problem ustvarjanja dohodka pri posameznih družb. ob., zlasti pav-šalistih. V takih primerih naj bi se znižali pavšali, če se razlike ne morejo kontrolirati s skladi. V teli primerih mora upravičeni predlagatelj predložiti utemeljeno vlogo s kalkulacijami preko Okrajne obrtne zbornice. Le tako bomo lahko preprečili tudi špekulantske tendence.
Tržna inšpekcija je že do sedaj dosti storila in v glavnem zajezila namere raznih poizkusov zviševanja cen posameznim za življenje- nujno potrebnim artiklom. Toda pripomniti je treba, da bodo te mere in prizadevanja Tržne inšpekcije v polni meri dosegle svoj namen le, če bodo pri tem sodelovali tudi državljani sami. Dogajajo se namreč tudi toki primeri, do poedini državljani celo ovirajo naše tržne inšpektorje pri njihovem delu. namesto da bi jim pomagali. Ker to gotovo niso ljudje s povprečno delavčevo plačo in imajo pri tem gotovo kake druge interese, zaslužijo tembolj ostro in javno obsodbo.
Svet za obrt je zato predlagal, da Okrajni ljudski odbor uzakoni prej navedene ukrepe.
Obrazložitev predsedrtka Sveta za turizem in gostinstvo tovariša Franca Brumna
0l*javi teh ukrepov so se ,Sj p takoj pojavili številni pri-1:,%; . . so se poskušali tudi ti za povečanje do-
,.'9> .
fcJSčn?*** 'J pri.VnlT"',
Cio m drugi podatki pa nam j %: °kazu|ejo, da zlasti sledni! i'*% ' lrn<l' povišanja plač debili nobene potrebe po r.više-°e« uslugam.
Svct^* Sp te namere preprečile, obrt na svoji seji dne
Zadnji ukrepi Zveznega izvršnega sveta zn vskladitev gibanja gospodarstva in življenjskega' standarda imajo svo j odraz tudi v strukturi cene gostinskih storitev.
Zn presojo, v kakšni meri vpliva podražitev sladkorja in moke ozir. kruhu ter povišanje osebnih dohodkov v obratih zaposlenih delavcev na ceno gostinskih storitev, je potrebno analizirati strukturo cene -teh storitev.
Cisti materialni stroški (brez režije) se v strukturi cene gostinskih uslug gibl jejo po vrstah obratov in odvisno od strukture prometa od 50 do 65% v letu 1957, oz. od 45 do 60% v prvem polletju 1958. Ker predstavljata sladkor in moka v splošnih gostinskih obratih od skupne potrošnje živil največ do 10% po vrednosti, podražitev teh živil ne more vplivati nn ceno niti za 1 %.
Pri slaščičarskih obratih, kjer predstavljata sladkor in moka pretežen del materialnih stroškov, je vpliv podražitve teh dveh artiklov občutnejši in prizadene prodajno ceno v povprečju do 3%.
Osebni dohodek je v strukturi cene v splošnem gostinstvu (tudi v slaščičarnah) udeležen z 12 do 26%, različno po vrstah obratov oz. uslug. Povečan ie osebnih dohodkov za 7% predstavlja torej nasproti prodajni ceni uslug od 0.94 do t,R2% v letu 1937 oz. zaradi povišanja prispevka iz. osebnega dohodku v letu 1958 od 1,2 do 2.4%.
Izvršene analize obračuna dohodka zn prvo polletje 1958 so pokazale. da bodo tn povišanja gostinska podjetja in eosliščn (razen morda slaščičarn) lahko pokrila:
n) podjetja z rednim obračunom: približno 46% povišanja na račun
STRAN 411
prispevka iz dohodka, 54% na račun lastnih skladov oz. plač nad plačami po tarifnem pravilniku. Ker v letošnjem letu vsa gostinska podjetja. ki obračunavajo družbene obveznosti po instrumentih družbenega plana in po splošnih predpisih, ustvarjajo dohodke, ki dopuščajo ustvarjanje navedenih skladov, bo predvideno pokrivanje razlik možno brez večjih težav;
h) podjetja in gostišča s pavšalnim obračunom bodo nastale razlike oz. povišanja, razen nekaterih primerov, pokrila na račun lastnih skladov (osnovnih sredstev, skupne porabe in plač nad plačami po tarif-nem pravilniku). Skladi teli podjetij in gostišč so znašali v letu 1957 1,2 do 2.4%. Družbeni plan 01,0 za leto 1958 je priporočil občinskim ljudskim odborom, da pri odmeri pavšalnih obveznosti gostinskim podjetjem in gostiščem dopustijo možnost ustvariti vsaj take lastne sklade kot v letu 1957. V občinah, ki so upoštevale to priporočilo, bo torej potrebno regulirati pri teh gostiščih lo lastne sklade, občine, ki priporočila okraja niso upoštevale, pa bodo morale regulirati ostale pavšalne obveznosti:
c) v slaščičarnah bo potrebna morebitna korektura obveznosti ozir. tudi cene na podlagi obračunov dohodka za mesec oktober 1958.
Slabši je položaj v obratih družbene prehrane, posebno v tistih, ki Poslujejo kot samostojne gospodarske organizacije.
Pri teh obratih predstavljajo čisti materialni stroški v strukturi cene povprečno 80% v letu 1957, v letu 1958 pa 74%. Sladkor v teh obratih sicer ne predstavlja bistvene postavke v potrošnji živil, visok delež pa imata v potrošnji moka (zakuhe, testenine) in kruli. Podražitev teli dveh artiklov vpliva na povečanje skupnih materialnih stroškov do 5%.
Osebni dohodek predstavlja v obratih družbene prehrane povprečno 16,5 do 18% od prodajne cene. Povišanje osebnih dohodkov vpliva na prodajno ceno v povprečju 1,25%. Nastane torej skupno povišanje za 5 do 5,25%. Obrati družbene prehrane, ki vsi pavšalno obračunavajo družbene obveznosti v letošnjem letu, ne plačujejo prispevka iz dohodka, že v letu 1957 so znašali njihovi skladi povprečno komaj 0.5% od prometa, v letošnjem letu pa zaradi povečanih obveznosti na proračunskem prispevku iz. osebnega dohodka, skladov praktično nimajo. Nastale razlike torej ne morejo pokriti v lastni strukturi dohodka.
Razen navedenih povišanj bo posamezne obrate družbene prehrane prizadelo še povišanje cen za električno energijo, ker so nekateri doslej plačevali električno energijo po gospodinjski tarifi.
Podoben problem se pojavlja tudi v splošnih gostiščih, ki imajo abonente.
O nastalem položaju in potrebnih ukrepih ir v zven z odredbo Sveta za tržišče 01.0 razpravljal upravni odbor gostinske zbornice in na podlagi prej navedenih ugotovitev priporočil, dn gostinska podjetja nastale razlike pokrijejo predvsem i/ dela dohodka, ki ostane gospodarski organizaciji in šele ,y primeru. kicr nastalih razlik ni mogoči' kriti s sedanjimi prodajnimi cenami, predloži- obrazloženo kalkulacijo s predlogom zn spremembo cene. V nobenem primeru pa pod-
STKAN 412
GLASNI®
jetja ne smejo pokrivati nastalih razlik v količinskem ali kakovostnem poslabšanju obrokov, ker to pomeni prikrito poviševanje cene.
Izvrševanje sklepa Sveta za tržišče OLO in gibanje cen v gostinstvu so kontrolirali organi okrajnega in občinskih tržnih inšpektoratov. Za blagovni promet pristojni organi vseh občinskih ljudskih odborov so imeli s prizadetimi podjetji tudi posebne sestanke, na katerih so obravnavali nastali položaj in potrebne ukrepe.
Svet za turizem in gostinstvo OLO ie na posebni seji razpravljal o probelmih, ki so nastali na tržišču v zvezi s temi ukrepi Zveznega izvršnega sveta. Po proučitvi nastalega položaja in obravnavi po zbornici izdelanih analiz je svet ugotovil še naslednje:
Predhodni ukrepi za stabilizacijo trga (posebno s kmetijskimi pridelki) so bili podvzeti že v prvi polovici letošnjega leta s posebnimi predpisi, ki urejajo odkup in prodajo kmetijskih pridelkov. S temi .predpisi je gostinstvo izključeno od odkupa kmetijskih pridelkov neposredno od proizvajalca. Prehodno obdobje povzroča težave v oskrbi obratov, posebno pri pridelkih, ki glede na svoj značaj in način uporabe terjajo vsakodnevno nabavo v manjših količinah. Za zadovoljivo oskrbo bodo morale kmetijske proizvajalne organizacije razširiti svojo proizvodnjo, kmetijske zadruge in preskrbovalna podjetja pa razširiti odkup ozir. prodajo tudi na drobne kmetijske pridelke.
V zvezi z ukrepi o odkupu kmetijskih pridelkov se predvideva znižanje nabavne cene vina, posebno če bo še veletrgovina z vinom pravočasno intervenirala s ceno. Na ta način bo omogočeno splošnim gostinskim podjetjem in gostiščem ustvariti pri prodaji vina nekaj višje dohodke, da bodo s tern pokrivala del nastalih razlik. Pri tem pa moramo upoštevati, da je količinski promet vina v letošnjem letu padel zn povprečno 10% in da se pri taki kalkulaciji prodajne cene vina ne bodo znižale v enakem razmerju kot nabavne cene. kar bo verjetno izzvalo javno kritiko, vendar svet meni, da je ob danih pogojih taka politika cen pravilna.
K vsem navedenim predlogom in ugotovitvam je Svet sprejel naslednje sklepe oz, priporočila zn izvajanje odredbe Sveta za tržišče, da se cene, ki so veljale 30. septembra 1958, ne morejo zvišati brez posebne odobritve:
1. pri obravnavi predlogov za spremembo cen priporoča svet podjetjem in gostiščem, ObLO in zbornici naslednjo politiko oz. kriterije:
. a) povišanje cen v obratih, ki imajo od skupnega prometa več kot 60°/o prometa z alkoholnimi pijačami, ni utemeljeno;
b) gostinska podjetja naj tudi v bodoče vodijo tako politiko kalku-liranja cen, da del stroškov, ki bi sicer bremenili prehrano, krijejo iz dohodka pri prodaji alkoholnih pijač;
e) nastale razlike naj podjetja krijejo s še bolj racionalnim gospodarjenjem in iz sredstev skladov v okviru dosedanjega dohodka. V primerih, kjer bodo obračunske kalkulacije pokazale, da pri gospodarskih organizacijah, ki pavšalno obračunavajo družbene obveznosti, nastalih razlik ni mogoče pokriti Iz dela dohodka, ki ostane organizaciji na prosto razpolaganje, nuj
občinski ljudski odbori znižajo obveznosti do skladov, kjer so ti s pogodbami dogovorjeni, oz. obveznosti na prispevku iz dohodka, pri čemer mora kolektivu ostati osebni dohodek v sorazmerju z ustvarjenim prometom. Svet meni, da je pravilneje, da se ObLO odrečejo delu svojega dohodka, kot da dovolijo povišanje cene in da ne vztrajajo na dohodkih, ki so jih planirali iz gostinstva. Povišanje cene bi izzvalo verižno reakcijo splošnega postopnega poviševanja, ker je cene v gostinstvu glede na raznovrstnost uslug v pogledu kvalitete, količine in kategorije izredno težko kontrolirati;
č) predloge za spremembo cen v obratih družbene prehrane naj skrbno proučijo zbornica in pristojni sveti pri ObLO. Dovoli naj se povišanje samo v tistih primerih, kjer razlik ni mogoče pokriti z drugimi sredstvi obrata oz. morebitnim predpisanim prispevkom iz doliodka in samo do mere dejanskega povišanja stroškov. Tudi pri teli obratih je potrebno zagotoviti v obratu zaposlenim delavcem osebne dohodke v sorazmerju z ustvarjenim prometom. pri čemer je upoštevati, da so' tarifne postavke v teh obratih precej pod povprečjem v panogi.
Po enakih predpostavkah naj se obravnavajo tudi predlogi za zvišanje cene abonentom v splošnih
komercialnih gostiščih, ki prehranjujejo abonente..
Svet meni, da bodo določene spremembe cene za abonentsko prehrano potrebne zaradi objektivnih pogojev. Potrošnik pa doto, zaradi podražitve prehrambenih artiklov itak določen povišek osebnih dohodkov in bodo tudi tisti, ki se ne hranijo v menzah, več izdali za prehrano.
2.	Kvaliteta in količinski obseg gostinskih uslug sc ne smeta poslabšati.
3.	Zaradi nastalega položaja pri oskrbi s kmetijskimi pridelki priporoča Svet za turizem In gostinstvo okrajnemu svetu za tržišče in za blagovni promet pristojnim občinskim svetom, da podvzamejo vse možne ukrepe, da liodo kmetijsko zadruge, kmetijske proizvodne Organizacije in zadevna trgovska preskrbovalna podjetja čimprej mogla pokriti vse potrebe družbene prehrane in gostinstva po teli pridelkih. V prehodnem obdobju pa naj se pri izdajanju dovoljenj za neposreden odkup nekaterih kmetijskih proizvodov in pri izločevanju gostinstvu in obratov družbene prehrane iz neposrednega odkupa pri individualnem proizvajalcu vodi taka politika, da ne bo trpela cena, izbor in kvaliteta hrane v teh obratih.
Gbrazložiev v imenu Sveta za kmetijstvo je podal član sveta tovariš Tone Zuncmčič
Zvezni izvršni svet je v zadnjem času predvidel ukrepe, ki bodo pomagali pri stabilizaciji cen na tržišču in neposredno pomagali tudi usmerjati kmetijsko proizvodnjo.
Do sedaj je bila kmetijska proizvodnja premalo organizirana, kur se je odražalo v neurejenosti tržišča s kmetijskimi pridelki. Na splošno je bilo vedno premalo tržnega blaga iz kmetijske proizvodnje in so zaradi tega cene kmetijskim pridelkom stalno nihale. Zaradi tega so postavljene kmetijske' zadruge pred osnovno nalogo organizirati in usmerjati blagovno proizvodnjo v privatnem sektorju, in to na temelju tesnega sodelovanja med zadrugami in proizvajalci z raznimi oblikami kooperacij. S tem se bodo zadruge preskrbele z dovoljnimi količinami tržnih viškov, predvsem tisliii vrst, ki jih našemu tržišču primanjkuje in so predmet špekulacije.
Do sedaj je bila osnovna pomanjkljivost pri kooperacijski proizvodnji v tem, da so bile pogodbe med kmetijsko zadrugo in proizvajalcem enostranske in pomanjkljive, ker niso dovolj konkretno povezovale proizvn jaloa in KZ. Proizvajalec ni sam do sedaj ničesar ukrenil, da bi izboljšal in povečal svojo kmetijsko proizvodnjo na podlogi sodobnih agrotehničnih ukrenov, zadruga pa tudi ni prevzemala nase konkretnih obveznosti glede odkupa proizvodov.
Večjih količin tržnih viškov tudi ni bilo možno pričakovati, ker so zadruge zajele s kooperacijskimi pogodbnfni sorazmerno malo kmetijske proizvodnje. Tako je bilo v letu 1938 zajeto pri semenskem krompirju od planiranih 353 Im le 237 Im ali ca. 70%, a pri merkan-tilnem krompirju od 1400 ha le 140ha ali 10% posialjenega plana oziroma 13% od celokupne površine posejano s krompirjem v okraju. Veliko boljši je bil uspeh pri po-
godbenem pitanju goveje živine. Plan je bil postavljen 2700 glav, izvršitev pa ,5607 glav ali 207% plana. Plan pilunja prašičev je bil izvršen s 67,6%.
Za leto 1939 jo plan za koopora-eijsko proizvodnjo v kmetijstvu postavljen neprimerno više, tako je za pšenico 2050 Im ali 6490 ton zrna, 800 ha koruze ali 3200 ton. zrna, 2700 lia krompir ja ali 81.000 ton gomolja, poleg tega pa še 126 ha novih sadovnjakov in 12.800 glav raznih kategorij živine — baby beef, plemenska živina itd. — tako je indeks povečanja zn leto 1938 v noljedelski proizvodnji (brez sadjarske) za 307 odstotkov višji nusproti letu 1938, v živinoreji pa zn 110%.
. Postavljeno nalogo bosta zadruga in proizvajalec izpolnila le, če bosta svoie obveznosti bolj konkretizirala tudi v pogodbi.
Da bodo zadruge zmožne pogodbene obveznosti tudi izvršiti, si bodo morale izoonolniti tudi svoj strojni park. Predvideno je. da bo možno že do konca tega leto nabaviti 74 trnktoriev z vsemi najvažnejšimi priključki. S tem bi bi! plan za sno-polnitov mehanizaci je zadrug za leto 1939 že 100-odstotno realiziran do konca tega leta.
Odkup pogodbenih kmetijskih proizvodov se ho nemoteno razvijal. Če se bodo KZ zaradi pomnniknnin lastnih skladišč poslužile skladišč, ki jili poedini pogodbeni pridelovalci že imajo. Po perspektivnem planu je sicer predvideno, da bodo KZ zgradile 45 skladišč s skupno kapaciteto 450 vagonov. Ta skladišča bodo KZ služila zn pravočasen prevzem blaga ed pogodbenih proizvajalcev, nadalje /a sortiranje in pravočasno dobavo blaga na tržišče, Skratka, s pogodbeno proizvodnjo in kooperacijami bodo KZ na organiziran način priskrbele potrošnikom dovolj kvaliletnega blaga,
Pomembno vlogo pri kmetij^ proizvodnji bodo odigrala tudi žavnu posestva. Njihova osnovi1 nalogp je, da zagotovijo čimveč k'8' litetnega semena za poljedelsko j kvalitetnega plemenskega narašMJ, za živinorejsko proizvodnjo, e8! važnejša vloga državnih posestc pa je, da s sodobno agrotehniko kažejo privatnemu proizvajalcu o0' seči visoke hektarske donose.
Da bodo naša tržišča stolno Pr merno založena z vsemi vrstami % ga, je potrebna povezava med in ostalimi družbenimi organi 1 tudi s podjetji in trgovinami, kt 1 buvijo s prometom kmetijskih l,r delkov. Potrebno je, da se tudi o® :, la trgovska mreža, ki nabavlja 1 prodaja kmetijske pridelke, p ta L časno pogodbeno veže vsaj za ka čino, ki jo potrebuje, in to za kn1^ tijske proizvode, pri katerih smo. dosegli količinsko stabilnost prC"i vodnje. Le na ta način bo KZ PrP|), hodno znana količina potrošnje P sameznih vrst blaga na teritorU na katerem so dolžne oskrbovat' usmerjati kmetijsko proizvodnjo p podlagi pogodi).
Z.e do sedaj so zadruge i’1*1!. venirale na ljubljanskem trgu, yl’ dur v skromnem številu. V I vsega lela vrši prodajo sadja N Svečina, z ostalimi poljskimi Pfi delki pa intervenirajo na trgu prP . vsem K Z Dolsko, Kresnice. d(\|1j Gabrovka in Moravče, z mle?”) • proizvodi pa KZ Stična in Ro'11"
Se eno vprašanje je, ki ga treba vzporedno reševati. Poleg 1 e ganizirane proizvodnje in dosta nepredelanih pridelkov na potro-centre, stoji pred KZ resno vp’ šanje primerne predelave in k<L serviranja nekaterih vrst kun' škili pridelkov. Predvsem se ta P.( treba predelave pojavlja za sam in nekatere vrste poljskih vrla' n. pr. za zelje.	'4
Zg zadostitev potreb in izvrŠi*(j| nalog se morajo zadruge usposo tako v pogledu organiziran111 Pgj izvodnje in prometa s pridelki-morajo naiti čim kraišo not od P](,. izvajalca do potrošnika. Zato j° j,,a trebilo, da tudi same iieposr* prodajajo pridelke na tržnicah i, v stalno organiziranih prodajo* |
Svet za kmetiistvo je rnzp^'v)j|ii o ukrepih, ki jih ir- izdal ''v‘|jc8 izvršni svet, ter nakazal sm<'r j-za povečanje- kmetijske prot^ nje in za bolišo organizacijo 'jj.li mefa s kmetijskimi pridelki. <,ij smernicah morajo delati ln\t> in občinski organi, ki so P1"1” za kmetijstvo.
Vsebinn
Vuliilo mi 6. sejo Mcsinega sveln- ^
2*1 Odredim o prepovedi iviževanjn c. gr dustrijskih proizvodov, živil. <>l|rl" rilev in uslug »n območju	''"
Ljubljane.	Jv
30	Odredba o evidenci in kontroli	ii)
ločenih proizvodov, storitev in območju občin inestn Ljubljane-	p
.irob°0
31	Odločbo o oblikovanju een na
rije- In zelenjavo.	, gl
(f/‘ .
32	Odločba o pooblastitvi Sveta z go ‘‘
OLO, da iivt-ib- evidenco la 1,111 () ,, 1,1 ter določi najviitje cene na de- ,r ^	.
dustrljake proizvode, živila *'r grl" rltve, ki so pomembne za prr* 1
I ja nov.	pl1'
Obrazložitve predsednikov	^
fifo, za obrt, za turizem in #° zu kmetijstvo ter gozdarstvo*