DIPL. ING, JANEZ AHACIC MELIORACIJE GOZDNIH ZEMLJIŠČ V GORNJEM DELU SELŠKE DOLINE Popotniku, ki ga zanese pot skozi gornje dele Selške doline, zbudijo po zornost velike poseke na obeh straneh reke Sore. Posebno zanimiv je pogled s serpentin soriške ceste proti Davči ali proti dolini Soriškega potoka (Sorice). Natančnejše opazovanje kaže, da so te poseke že zasajene, da že nastaja nova vegetacija, ki bo precej spremenila dosedanjo pokrajinsko podobo. Ta del Selške doline je namreč središče velikih melioracijskih del na gozdnih zem ljiščih, ki jih gozdarji postopoma opravljajo že nekaj let. Ugotovljeno je, da danes na zelo dobrih gozdnih rastiščih rastejo slabo donosni gozdovi in jih je treba izboljšati. Potreba melioracij je še očividnejša, ker so ta rastišča so razmerno blizu vozne ceste in netežavno spravilo lesa povečuje njihovo vred nost. Zelo ugodno je tudi dejstvo, da so te površine oddaljene od velikega potrošnika lesa, tj. lesne predelovalne industrije na Cešnjici le nekaj več kot Površino gozdnih melioracij v gornjem delu Selška doline (črtkano) 214 Nastajanje grmlšča po opustitvi košnje Senožeti pod Ravnami, ki jih zaraščajo smreke Foto: Janez Aliačič slabše kvalitete Foto: Janez Ahačlč Zaraščanje senožeti pod Heblarji Foto: Janez Ahačič 10 km. Gozd v gornji Selški dolini zavzema prek polovice površin, ki jih o/» in listavci s 30 '"/o, kar bi se na izrazitih silikatnih tleh povečalo celo v razmerje 80 '"/o : 20 '"/o v korist iglavcev. Od drevesnih vrst pri dejo v pošte v od iglavcev smreka, jelka, duglazija in macesen, od listavcev pa naj bo zastopana bukev ter zlasti plemeniti listavci (javor, jesen), kar bi precej povečalo gospodarski pomen gozdov. V tekočem desetletju ureditvenega načrta (1966—1975) naj bi meliorirali 306 ha. Od tega odpade 290 ha na površine grmišč, razlika 16 ha pa na premeno panjastih gozdov. S tem bi zajeli nad 50 "/o vseh površin, potrebnih melioracije. Na površinah se pričakuje do 12 m^ poprečnega letnega prirastka na ha. Letni posek v enoti Zali log naj bi se v 80 letih povečal za več kot 30 "/o. Oblike in metode dela pri premenah Pri izbiri površin za premeno sta odločilnega pomena kvaliteta tal in oddaljenost od komunikacij. Zato so najbližje površine prišle najprej v poštev za melioracije. Stroške za premeno imamo s posekom in spravilom lesa, ki je še kaj vreden, z ureditvijo površin in s pogozditvijo. Ker zajamejo melio racije pretežno tiste površine, ki so zarasle z grmovjem leske in drugih mehkih listavcev, dajo pri poseku veliko materiala, ki nima nikakršne gospodarske vrednosti. Zato grmovje samo posekamo in ga zložimo v kupe. Seveda pa je treba paziti, da ostanejo proste čim večje površine, in zato s posekom dobljeni 216 material skladamo v čim ožje kupe v medsebojni razdalji 10 do 20 m. Lesno maso, ki je morebiti še prikladna za izdelavo drv, pa primerno izdelamo in spravimo z ostalim lesom, ki je še kaj vreden, do kamionske ceste. Pri listavcih gre pretežno za mehka, drobnejša drva, katerih proizvodni stroški močno pre segajo prodajno vrednost. Melioracije gozdnih zemljišč opravljamo različno. V glavnem zasajamo posamezna gravitacijska območja (npr. na isto stran nagnjeni breg), ohra nimo pa že obstoječe skupine iglavcev in biološko vrednejših listavcev. Pogo zdujemo s smreko, macesnom, duglazijo in plemenitimi listavci. Količinsko prevladuje smreka, ki je posadimo do 5000 sadik na ha. Velik problem na pogozdenih površinah je izredna vitalnost leske, ki že v prvem letu po poseku zopet močno požene. Seveda pa rodovitnost tal daje ugodne pogoje za razvoj tudi drugega rastja, zlasti raznih trav, robide in isrobota, ki posebno v prvih letih močno ovirajo na novo posajena drevesca. Zato je potrebno nekajkratno reševanje sadik na pogozdenih površinah od nezaželenih drevesnih in grmov natih vrst. Ce so sadike zado'Sti velike, zdrave in pravilno saj ene, veliko pripomore, da se mlada drevesca kmalu osvobode nezaželenih tekmecev. Sa dike, vzgojene v Jastnih drevesnicah v neposredni bližini, se veliko hitreje in bolje vživijo v nove življenjske razmere. Stroški s pripravljanjem pogozditve in z morebitnim reševanjem sadik (2—5-krat) znašajo po podatkih obračuna gozdnogospodarske organizacije za leto 1968 kar 954.700 S din na ha. Od tega zneska odpade 20% na pripravo, 60'"/o na pogozditev in 20 Vo na vzdrževanje. To je vrednost 48 m^ prodanega lesa po poprečni ceni za leto 1968. Stroški snovanja novih nasadov so torej precej visoki. Dolgoročni značaj teh inve sticij, od katerih bodo imeli neposredno korist šele potomci potomcev naše generacije, pa nazorno govore o posebnem pdložaju gozdarstva v narodnem gospodarstvu. Zasajena senožet Foto: Janez Ahačič 217 Kaj je do sedaj izvršeno V gozdnogospodarski enoti Zali log je po ureditvenem načrtu registrirano 863 ha degradiranih gozdov. V tej količini je 518 ha grmišč in 345 ha slabih panjastih gozdov. Od celotne količine odpade 486 ha gozdov na površine v družbeni lastnini. Z deli na melioracijah so pričeli že leta 1956. Metode dela so bile različne, saj so poskušali najti najustreznejše oblike biološke in eko nomske rešitve. Seka se na čisto na večjih ali manjših površinah v pasovih ali pa se predrast odstranjuje postopoma. Najprej smo se lotili tistih površin, kjer so bili ljudje zainteresirani, da bi pridobili les za kurjavo. Ti so namreč očistili površine brezplačno, če so dobili drva. To je precej znižalo stroške, imelo pa je vpliv na razpored površin, ker je bila taka možnost omejena le na bližnje površine in na zemljišča, kjer je bil les za kurjavo kvalitetnejši. Oddaljenost od kamionskih cest je bila odločilna zaradi težkega spravila drobnega lesa, ki je zelo zamudno, saj gre v glavnem za premetavanje. Vedno večje oddaljenosti od prevoznih cest in zmanjšan interes za uporabo drv za kurjavo pa so povzročili, da smo s takim načinom melioracij skoraj prenehali. Finančna sredstva, namenjena za te melioracije, so tudi iz leta v leto precej nihala. Zlasti reorganizacijske oblike gozdarstva so močneje vplivale na potek del (gozdni revirji, poslovna zveza, gozdno gospodarstvo). Ko'mpleksneje smo opravljali melioracijska dela v zadnjih petih letih, ko smo načrtno uredili tudi vzgojo ustreznih sadik. Pravočasna priprava zemljišča ter dobra in pra vočasna saditev sta omogočili, da smo v posameznih letih v pičlih treh tednih zasadili do 30 ha površin in porabili do 150.000 sadik (1 delavec posadi na dan 100 do 130 sadik). Kvaliteta tal ima še vedno odločilno vlogo pri izbiri površin, vendar posvečamo veliko pozornost kompleksnosti obdelave na po samezni enoti oziroma gravitaciji. V direktne premene vključujemo vsa na ravna nahajališča biološko kvalitetnejših in ekonomsko pomembnih drevesnih vrst. Zato za visako meliorativno enoto izdelamo ustrezen gozdnogojitveni na črt, ki je osnova za delo. V tem načrtu ugotovimo stanje, postavimo cilje in določimo ukrepe za dosego teh ciljev. Do vključno leta 1965 je bilo obnov ljenih 213 ha, od tega 118 ha zasebnih in 95 ha družbenih površin. V letih 1966, 1967 in 1968 pa je bilo melioriranih še nadaljnjih 87 ha površin. Ti po datki nam kažejo, da se dinamika dela precej približuje postavljeni letni kvoti za desetletno obdobje. Z u s a m m e n f a s s u n g DIE MELIORIERUNG DER AVALDGRUNDE IM OBEREN ABSCHNITT DES SELCATALES In den Waldern von Zali log im oberen Selcatale bestehen 863 ha degradierter Walder (mit Buchen- und Erlengebusch sowie Haselstrauchern auf aufgelassenen Almen) und Niederwald (aus Stiimpfen aufgewachsenem Jungholz). Aui3er den ein- stigen Almen entstand dieses Gestrauch und der Nlederwald aus 'VValdpartien, die zwecks Gevv^innung von Holzkohle geschlagen •vvurden. Weil der Beden fiir den Baumwuchs giinstlg und der Abtransport auf der Talstrafie verhaltnismaBig leicht ist und weil wegen der nahegelegenen Holzindustrie in Cešnjica starke Nachfrage in Holz besteht, fiihrt die Waldwirtschaft auf diesen Flachen planmaCige Melioratio- nen durch. Durch Holzungen und Ansetzung von Nadelbaumen werden Mlschwalder mit 70 "/o Anteil an Nadelholz (Fichte, Tanne, Douglasie, Larche) und 30 Vo an Laub- wald (Buche, Ahom, Esche) entstehen. Der immerhin groBe Kostenaufwand verteilt sich mit etwa 20 "/o auf die Vorbereitung der Arbeiten, 60 "la auf die Aufforstung und 20 "/o auf die Sicherung der Stecklinge, d. h. fiir ihre Sauberung von Brombeer- und Waldrebengestrauch und Graswuchs. 218