LISTEK. Carska krona in suženjska veriga. Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirniku spisal A. M. (Dalje.) Sedaj je lahko car Simeon zopet obrnil pozornost na notranje razmere svoje dežele in skrbel za duševni razvoj svojega ljudstva. Med tem je došlo leta 911. v Pneslavo poročilo, da je umrl oesar Leon VI. in da vlada sedaj brat Aleksander mesto njegovega 71etn,ega nečaka Kon&tantina. Simeon je poslal v znamenje prijalzne soseščine k Aleksandru poslanoe. A ta jii ravinal ž njimi le zanieijivo, ampak" si je dovolil tudi zianičevati besede njihovega kneza. Kmalu nato je Alekisander umrl in Konštantin Porfirogenit je zasedel prestol (913.). Biio je v avgustu istega leta, ko se naenkrat zasliši v CarigraSu grozna novica: ^Bolgari pridejo!" Osuplost se je polastila vseh prebivalcev, Mnogi so amatra,li poro&ilo le za prazno lziiajdbo, ki je nastala v glavali bojazljivih ljudi, toda, kmalu so bili drugega mnenja. Car Simeon je prišel v resnici pred Carigrad z dobro oboroženo vojsko in se utrdil med blalieriiajskimi iji zlatimi vratmi, Grki so se priprav. Ijali na odpor. Napeli so vse svoje moSi. Sedaj se je preprieal Simeon, 3a njegova sredstva za napad ue morejo nicesar opraviti proti izborniin obrambnim pripraivaiu iiasprotnikov; spustil se je v mirovna pogajanja z Grki, ki so bili tega jako veseli. Toda do sporazumljenja ni prišlo* Simeon se je vrnil v Bolgarijo, kjer se je pripravljal na nov pohod proti Carigradu. Pretekla so 3 leta. Tudi v Carigradu niso seUeli v brezdelici. Tainkaj je Coe, inati miadega cesarja, storila vse, da bi vzbudila kolikor mogoče mnogo sov. ražnikov bolgjarskemu vladarju. Posrečilo se ji je, podkupiti lakonme Pečenege. Tudi Srbi so se zavezali proti Simeonu, a on jih je preliitel s tem, da je udanl v Srbijo z vojsko in vjel velikega kneza Petra. Bilo je zopet meseca avgusia, fco se je leta 717 utaborila .velihanska, grška vojsfca pred obzidjem Carigratta. Celo iz Azije so privedli legije za boj proti Bolgarom. Slovesna prooesija se je pomikala skozi vrata glavnega mesta, kbje se je lAleležU cesarski dvor, patrijarji, in vsa duliovS.&ina,. TiisoBi bojevnikov so popadaJi na koleua, ko se je p_okazal križ, ki ga je nosil patrijarli, in vsi so prisegli, da, se libčejo drug za drugega bojevati, Malo dni pozneje se je dvignila vojsEa. pod poveljstvom Leoua Foka in se pomikala v sevenii smeri ob Ornemmorju, sprernljaua od pouosne mornarice, la je jadrala ob obali. O.b rečici Ahelons, ne daleč od mesta Mezembrija, kjer razteza Balkaui svOje1 razrastke proti morski obali, se je utrdil Simeoji s svojimi Bolgari. Bilo je 20. avgusta, ko sta obe vojskli raajarje.no trčili skupaj. Bolgarski kjiez je stal na neki vi&ini, oU roiier je vodil gibanje svoje vojske. A vkljub vsej lirabrosti so se pa morali Bolgari umakniti. Dogodilo pa se je, da je nenadoma zdirjal konj brez jezdeca v bojne vrste Grkiov,. In nastal je krik": ,,Vojsk'ovudja je nirtev!" ki se' je razSiril od epe bojne gruoe do druge; propadlost in malosrčnost sg je polastila Grkov in zaceli so omahovati. Opazivši važen trenutek, u-redi Simeon vrste svojili bojevnik.ov zakrepek napad, ko se prikaže .naenkrat Misoko na konju 1'okas Leon, grški vojsko\-odja. Šinil je skozi vrste in jih bodril k lirabri obrambi. Na.sta.la je napafina govorica, da je mrtev, Ra,'Li peKoce dnevne vrooine si \e liotel pri nekem viru oliladiti žejo; tedaj mu uide konj, ki se je utrgal. Akora'\"iio je sedaj izpostavljal svojo oselx> vsem ]ieva,rnostim bitke, da bi svoje oplašene bojevnikfe vspodbudil zopet za boj, se mu vendar ni posrefilo odbiti prodirajofte sovražnike. Nevzdržno so pritigkale bolgarske množioe naprej. Na tisoče Grkov je poparlalo pred udarci Bolgarov; skoro vsi grški vojskovodje so ostali na bojišču. Le Leon Fokas je ušel na svojem bojnem konju v bližnjo Mezembrijo. Bila je to najsijaijnejša zmaga, ki so jo izvojevali Bolgari izzsa casa Kruma. Kar pomnijo ljudje, ni bilo toliko krvoprelitja, pravi neki grški zgodovinopisec. Pečeneški zavezniki, ki so ?',akali onstran Dona. ve, da bi jih prepeljale grSke ladje na bolgarsko obrežje, so se povrnili v svoje -puste, ne da bi storili le eden udareo z mečem ali izstreiiti le eno puščico. Brez moci padla je izjtočna rimska država k nogani amagovaJea. Ako bi bil Simeon šel sedaj z vojsKo prodi Carigrad, polastil bi se bil laliKJO cesarskega prestola. Vendar ni storil tega, ampak se je zadovoljil s tem, da je odposlal nekaj manjših oddelicov svoje vojske pred obzidje grškega glavnega mesta in vzneonirjal prebivalstvo. Sedaj se je razprostirala Simeonova drzava na vzhodu in za-hoilu od raorja. do morja. Raaven Carigra'la in nekaterili pomorskili pokrajin je bilo vse ozemlje polotoka podložno Bolgarom. Med tem ko so na vzhodu valovi Crnega morja splakovali bolgar. zemljo, je šuinela Adrija na zapadu ob Shneonovi deželi. Grki so imeli tamkaj le še malo postojank. Vladar te jnogofine države se je smatral vre'dnega dedščine Cezarjev, &koli leta 921, si je nadel naislov ,,carja Bolgarov in samovladarja Rimljajiov'". Storil je še drug korak, Da bi napravil Bolgarijo n.eK>(ivisiio od Carigrada tudi v cerkivenih zadevaii^ se je obrnil na papeža s prošnjo, da bi podelil preslavskemu nadško!u naslov paitrijarha, njemii' samemu pa poslal cesarsko krono1. Simeon se je obrnil z zahtevp v Rini zategaclelj, ker po ranenju na vzhodiu živefeili *.rščanskih narodov vladar nič ne velja, ki nima v deželi vladajooega patrijarha. Iz Carigrada pa je bilo ravno toliko pri6akova.ti dovoljenja takšne zaliteve, kolikor dopošiljatve carske krone« Rim pa je privolil oboje z veseIjem bolgarskemu vladarju. Sedaj je liotel Simeon iztegniti roko po pajsijajnejšem glavnem mestu svfita. Hotel j.e ustanoviti novo iztočno cesar&tvo in biti vlailar v Carigradu. Tapi je vladal izza leta 920. prejšnji veliki ad.miral Roman Lakapenos, mogocni ljubljenec oesa^ice C'oe, Kot sovladar mladoletnega KonŠtantina Poriirogenita, Zajiiknio gospodarstvo aa oesarskem divoru, slabe razmere, ki so vladale v bosporsfcem glavnem mestu, in slabo staaije vsega vstoCnegia rimsKega cesarstva, je vspodbnjalo bolgarsičega kneza k napadu. Leta 924. se je vzclignil Siraeon na vojsko proti Bi- zanau, Na po|u tjakaj izvojeval je O,drin in prodiral potem dalje skbzi Traeijo in Miaoedoniio, S-pet je zadonel po Cangraidiu krik: ,,{Bolgari gredo!" Cesar je poslal eno armado proti sovražniku, ki je že zadela v nredmestju na prve bolgarslče cete. Toda Gr.ki se ni&o ustavljali, ampak zbežali po kratki bitki. Zasledovali so jih bolg;arski konj,ejiiki ter jih mnogo zapodili v morje. Kmalu so Bizantincem naznanjale goreče liiše, česa imajo pričakovati, ako pride glavna bolgarska moč in obtooli pbzidje ter vrata. Ko so carigrajski mešfiani pogledali nekega jutra v septembru v smeri proti Zlatemu rogu, kjer se je utaborila i>rednja bolgarska četa, opazili so v svo\o grozo, da se je sovražnik, Sez noC podeseteril in da je doSel lx>lgarski car. z glavno vojno silo. Bi^antiitci nisK) vefi dvomili, da imajo opraviti z odloimim in jajkim sovražnikom, ki ni izigubljal 6asa z nepotreb.iiim odlašaiiijem, ampak delal obsežne priprave za splo&en lraskok. S stralmm in tesnobo v srcu so pričakovali prebivalci glavnega mesta prihodnjosti. Nenadoma se razširi po mestu vest, da zaliteva, car Simeon od cesarja, naj mu ix)šlje patrijarlia Nikolaja in dva patricija, s kojimi bi se laliko pogajal o miru. V zažetlču so dvomili v Carigradu o resniei te vesti, Kaj naj bi paž privedlo moSnejšega nasprotnika naenkrat do te izpremembe v mišljenju? A kmalu so se BizaJntinci lahko preprigali, da je hotel bolgarski car v resnici mirovna pogajanja, ko so videli patrijarha in patricije, ki so šli v sovražni tabor. Vrnili so se z izjavo, da zahteva car Simeon oseben sestaneK s cesarjem. Kaj naj bi storil Roman Lakapenos? Se je odlašal. Tedaj rau javijo, da so različin kraji v okblici v ognju iji celo neko, Materi božji posveŠeno cerkev so zažgali Bolgari. Ni bil li to zasmeli rairu, ki ga je ponudil Simeon? KonČno se je cesar udal; prisilila, ga ]e lč teirui onemoglost. Taktoj je zapovedal, da izberejo na morskem obrežju pripraven prostor za sestaneTc. In postavijo tamteaj oder z močno ograjo. Bilo je okrog 8. ure zjutraj 9, septembra, ko je zapustil cesarsko pa.lačo slovesen sprevou s cesarjem, mladim KonŠtajntMiom. PorfirogenitQm, p;<trijairhom, mnogimi duliovnimi in, posvetnimi dostojanstveniki. Sli so na bozjo pot k Marijini eertvi v blahernejsko predmestje, Tamkaj je padel cesar na k\»lena in s solzami v očeh-prosil nebeSko Kraljioo, da bi ome'6ila Simeoaovo trdo srce in ga nagnila kj miru. Potem je stopil patrijarli pred podobo Marije, ji snel dragocen pajcolan in ga ovil cesarju okr.og 6ela. Hotel je, da bi z niočjo te svetinje bil obvarovan pred vsemi nasprotniki. Pred o&rkvijo je Cakalo vladarja moCno oboroženo spremstvo. Končno se je prikazal Lakapen. Približala se je bridka ura, kl je njega, oesarja vztofine rimske države, prisilila na Imilo pot grenkega ponižanja, Ve.ndar mu ni preostalo drugega, kajti neomajana je bila volja Bolgaro\r. Na morskem obrežju je stal nekak' oder, obdan z dragocenimi preprogami; ravno tako stopnice, ki so vodile na bder. Krog in krog je bila stavba ograjeua z močnimi deskami, ki so branile pristop vsem nepoklicanim vsiljivcem. Na tisoce ljudstva je oblegalo mestno obziclje. DoŠel je celo senat, cla bi od ta,m zrl globoko ponižujofe prizor. Ni li čutila ta radovedna mnozicai sramote. ki je v tem trenutkiu pretila celi državi? Zdaj je prišel oesar do odra. Obraza je bil bledega i« veliko vznemirjenje mu je plalo po zilali. Ko je stopjl na prvo stopnico, se je malo obbtavljal. Naj bi li v resnici napravil svojemu sovražniku to veliko veselje, in prvi je prišel na mesto, da bi čakal kakor suženj na svojega "ospodarja? Obvladal je bridki občutek v svojem srcii in prekoračil še ostale stopnice do vrlm, Kje pa je ostal car Simeon? Pretek.la je minuta za minuto in 'iiikjer ni bilo videti znamenja, da prihaja ponosni na&protnik. Nevolja je začela rasti v casarjevem srou1; seiJaj je razumel, 'da ga je liotel Simeton ponižati. Naenkrat so zašumeli \% dalje bugni glasovi trobent. Na obzidju je nastalo votlo mrmranje med gledalci, in to votlo mrmranje se je izpremenilo kot bi trenil, v glasno začudenje. Bliščali so se v solnčnem siju bronasti oklepi krasnih bojevnikov in svetile so se z jeklam wi srebrom okovane sulice in pozlaCene čelade. So bili li to barbiari bolgaijskegja vlajdarja? Grki, ki s(o bili vajeni na bojni sljaj, so gledali za<5udeni prizor, ki jim ga je komaj nudila .kras.na oesarska telesna straža. Sam mogogni bolgarsti knez je seSel na svojeni plemenitem bojnem konju, kojega je krepko in spref.io vodil. (Dalje prih.)