Črtati nedosegljivo, vse sile usmeriti v izvoz
Globalna ocena razvoja v Ljubljani v letih 1982-85, izo-blikovana po rezultatih go-spodarjenja v letu 1981 in v prvih treh mesecih letos, kaže na upočasnjeno gospodarsko rast. Doseženi družbeni proi-zvod je ostal na ravni leta 1980. Večje rezultate od načr-tovanih dosegamo le pri pove-čevanju izvoza in v industrij-ski proizvodnji, druge po-membnejše gospodarske de-javnosti pa praktično stagni-rajo. Dosegli smo ničelno rast zaposlovanja; število zaposle-nih v gospodarstvu se je celo nekoliko znižalo, povečalo pa se je v negospodarskih dejav-nostih. V Ljubljani se je inve-sticijska dejavnost v gospo-darstvu precej zmanjšala. Največ je vlaganja v dokonča-nje objektov, ki so jih začeli graditi v letu 1980, v objekte družbenega standarda iz sa-moprispevka in v infrastruk-turne naprave.
Takšno stanje pomembno zožuje možnosti razvoja v pri-merjavi z izhodišči, ki so jih upoštevali pri sprejemanju planskih dokumentov za te-koče srednjeročne obdobje. Zato je treba na vseh ravneh ponovno preveriti srednjeroč-ne planske usmeritve ter jih dopolniti in spremeniti tam, kjer novi okviri razvoja in izvozne naloge to zahtevajo.
Naloge v spremenjenih gospodarskih razmerah
Komunisti morajo v vseh okoljih odločneje poskrbeti, da bodo procesi v zvezi s pri-pravami za preverjanje in do-polnjevanje srednjeročnih planov hitreje stekli. Po anali-zi" spremenjenih gospodar-skih razmer je treba v seda-njih planskih aktivnostih po-novno odločno poudariti na-slednje aktualne naloge poli-tike gospodarske stabilizaci-je; bitko za izvoz blaga in sto-ritev z vzpostavljanjem traj-nejših ekonomskih odnosov s tujino; ustvarjanje razmer za dvig produktivnosti dela; kre-pitev reprodukcijske poveza-nosti med ozdi; izbiro prodor-nejših razvojnih programov, pri čemer je treba združevati prosto akumulacijo; hitrejše uveljavljanje in praktično iz-koriščanje dosežkov znanosti in razvojno-raziskovalnih do-sežkov, kot pomembnih ka-kovostnih dejavnikov razvoja proizvajalnih sil; hitrejši ra-zvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti; ustvarjanje ra-zmer za zaposlovanje v okviru planskih opredelitev; krepi-tev svobodne menjave dela med združenim delom mate-rialne proizvodnje in družbe-nimi dejavnostmi, seveda ob usklajevanju in selekciji pro-gramov; uskladitev planov krajevnih skupnosti z realni-mi dohodkovnimi možnostmi združenega dela.
Vključevanje v mednaro-dno delitev dela postaja bi-stveni razvojni dejavnik ljub-ljanskega združenega dela, za-to je treba nadaljevati s priza-devanji za ustrezen izvoz bla-ga in storitev, pretežno na konvertibilno podro<ye. Se naprei gre spodbujati in se ustrezno organizirati za izvoz storitev na področju inženi-ringa, investidjskih del v tuji-ni, projektiranja, raziskav in
storitev, v katerih ima Ljub-ljana primerjalne prednosti. V Ljubliani mora izvoz v celot-nem družbenem proizvodu le-ta 1985 preseči plansko opre-deljenih 36 odstotkov. Komu-nisti morajo v vsakem ozdu zagotoviti izvozno usmerje-nost.
Boljša organizacija dela, spodbudnejše nagrajevanje
Kljub težavam, ki jih ima precejšen del ljubljanskega združenega dela v preskrbi z repromateriali, je treba doseči kar najboljše izkoriščanje zmogljivosti ter z boljšo orga-nizacijo dela ustvariti razmere za doseganje večje produktiv-nosti dela in za doslednejše uveljavljanje sistema delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela.
Uspešen nadaljnji material-ni razvoj je odvisen od repro-dukcijske povezanosti sub-jektov gospodarjenja na sa-moupravnih dohodkovnih te-meljih. Doseči je treba višjo stopnjo medsebojnega pove-zovanja in ponovno vzposta-viti normalne reprodukcijske tokove tako znotraj reproduk-cijskih celot kot med njimi. Ob tem je treba nadaljevati procese združenega dela in sredstev povsod tam, kjer ekonomski in družbeni razlo-gi take povezave tudi terjajo.
Nadaljnji materialni razvoj ljubljanskega združenega de-la mora biti načrtovan na teh-nološko in razvojno intenziv-nih programih, ki dolgoročno vodijo k prestrukturiranju go-spodarstva. Pri tem imajo po-sebno odgovorno nalogo znanstvenoraziskovalne orga-nizacije v Ljubljani, ki morajo v povezavi z organizacijami združenega dela pripraviti te-hnološke rešitve, ki bodo pri-spevale k prestrukturiranju gospodarstva in k njegovi izvozni naravnanosti.
V ozde več domačega znanja
V organizacijah združenega dela je treba konkretizirati programe razvoja, ki temeljiio na uveljavljanju domačih znanstvenoraziskovalnih spo-znanj, hkrati pa zagotoviti večjo povezavo z znanstveno-raziskovalnimi organizacija-mi na načelih neposredne me-njave dela.
Drobno gospodarstvo se mora bistveno hitreje razvija-ti, posebno še deficitarne sto-ritvene dejavnosti. Premagati je treba idejne in druge odpo-re, ki se še pojavljajo pri razvi-janju samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti obča-nov, pri nadaljnjem uveljav-
ljanju pogodbenih organizacij združenega dela in podobno.
Ustvariti moramo razmere za zaposlovanje v okviru pre-dvidenih planskih opredeli-tev. Zaposliti je treba mlade in strokovno usposobljene kadre, pa tudi tiste, ki jih je treba preusmeriti in pripraviti za delo v proizvodnji. Pri tem so največje rezerve v hitrej-šem zaposlovanju v drobnem gospodarstvu in v uveljavlja-nju dvoizmenskega dela ter pri zmanjševanju pogodbene-ga in nadurnega dela.
Na področju družbenih de-javnosti, še posebno otroške-ga varstva, izobraževanja in socialnega skrbstva, bi morali ob dopolnjevanju srednjeroč-nih planov upoštevati, da se kljub počasnejšemu razvoju gospodarstva širi obseg de-javnosti. To pa pomeni, da je treba glede na omejitve v pro-cesu svobodne meniave dela med združenim delom mate-rialne proizvodnje in driižbe-nimi dejavnostmi uveljaviti selektivnejši pristop pri pri-pravi programov dejavnosti in dopolnitev planskih doku-mentov.
Tudi plani razvoja krajev-nih skupnosti morajo biti us-klajeni z realnimi dohodkov-nimi možnostmi združenega dela. Izvajanje tako spreme-njenih in dopolnjenih planov je v celoti odvisno od njihove-ga financiranja. Zato je treba realizirati družbeni dogovor, po katerem morajo v občinah pripraviti samoupravne spo-razume o združevanju sred-stev za enakomernejši razvoj krajevnih skupnosti v Ljub-ljani. Pri tem je treba dosle-dno uveljaviti neposredno sporazumevanje med krajev-nimi skupnostmi in ozdi.
V planiranju morajo dejavno sodelovati delavci
Pri opredeljenih družbeno-političnih nalogah in v proce-su samoupravne aktivnosti preverjanja in dopolnjevanja planskih usmeritev mora zve-za komunistov nameniti veli-ko pozornost dejavnemu vključevanju delavcev v te-meljnih organizacijah združe-nega dela, ki so temeljni nosil-ci planiranja in odločanja o dohodku.
Osnovne organizacije zveze komunistov v organizacijah združenega dela in organi ZK v občinah in mestu morajo ustvariti razmere za stalno ak-cijsko povezovanje komuni-stov, za doseganje idejnopoli-tične in akcijske enotnosti pri preverjanju in dopolnjevanju planov in pri njihovem izvaja-nju. Zato morajo vse osnovne organizacije ZK v Ljubljani obravnavati dejavnosti v zve-zi z uresničevanjem, preverja-njem in dopolnjevanjem plan-skih dokumentov, opredeliti svoje naloge ter s celotno ak-tivnostjo seznaniti komiteje občinskih konferenc ZKS.
Komunisti v organih sindi-katov in socialistične zveze občin in mesta se morajo ope-rativno organizirati za usmer-janje dejavnosti pri preverja-nju in dopolnjevanju srednje-ročnih planskih dokumentov na vseh ravneh planiranja.
Ljubljana