Učitelj Ljudomil v nadaljevalni šoli. XII Oblahi. Ljud. Ker sem vara zadnjič o megli govoril, bom danes nadaljeval o oblakih. Povejte mi, kaj bi videl ali čutil, kdor bi se vzdignil visoko v kak oblak? Učen. Zdelo bi se mu, da je v gosti megli, saj ste rekli, da oblaki niso druzega, nego megle, visoko v ozračji. Čudno pa se mi zdi, kako se toliko oblakov nareja, saj se vendar toliko megle kviško ne vzdiguje, prosim kako se oblaki narejajo? Ljud. Povedal sem vam že, da je v zraku veliko vodene pare, ker se voda na poveršji zemlje vedno izpariva. če se zrak v višavi po kakem merzlem vetru ohladi, spremeni se para v vodene mehurčke in naredi se oblak; ali pa, če se iz zemeljskega poveršja več pare izpuhti, kakor je zrak pri svoji teraperaturi v sebi more obderžati, takrat se tudi narede vidni mehurčki — in vidimo oblake. Vse te inegle visoko v zraku imenujemo sploh oblake. Kaj pa, ali so si vsi oblaki po zunanji obliki enaki ? Učen. 0 ne, med oblaki je velik razloček. časi vidimo prav tanke in bele, časi se proti večeru vidijo velikanske kope, kakor snežniki, tu so bele, tam černe, tam bele ko sneg, — najbolj pa se bojimo sivih oblakov. Ljud. Res je, zunanja podoba oblakov je kaj različna; učeni so jim dali razna imena, vzeta od njihove velikosti in podobe. Videli ste, da so pri popolnoma jasnem nebu in po dolgo lepem vremenu tanki beli oblaki v podolgastih progah, tem pravimo mreže (mrene), pravijo tedaj: začelo se je mreniti. Prav majhnim, okroglo zverstenim belim oblakom pravimo tudi ovčice. Le poglejte po letu v ozračje, videli boste, kako se narejajo po dolgo lepem vremenu. Mreže so med vsemi oblaki najviše, kajti na visokih hribih se vidijo ravno take, kakor v dolinah. Sostavljene so iz pretankih ledenih iglic, ne pa iz vodenih mehurčkov, kakor drugi oblaki v nižjih zračnih plasteb, kajti (mreže) plavajo v takib višavah, kjer je zračna temperatura jako nizka. Kedar se množijo, kažejo, da se bo vreme spremenilo, in sicer, da bo kmalo deževalo, kedar pa se zopet bitro posuše, kažejo lepo vreme. Prelepo rudečkasto se svetijo v pervih ali zadnjih žarkih vzhajočega ali zahajočega solnca. Učen. Kaj pa so tisti oblaki, ki se kakor kope vidijo na zahodni strani neba? Ljud. To so plastasti oblaki, ali plasti, ki se narejajo v dolenjih zračnih plasteh, kedar so te zelo vlažne ali, če je nagloma jel pihati hladen veter. Polagoma se vzdigujejo in razširjujejo čez večino neba, in to je potem deževni oblak. Če so se naredili zarad vlažnosti zraka — potem rado dolgo časa dežuje; če so se pa naredili po hladnem vetru, se le dež nagloma vlije, potem se oblak razdeli in nebo se razjasni. časih vidite na nebu plasti neke druge verste, katerih obrobje se zlasti v večernem solncu v prekrasnih barvab leskeče. Omenili ste poprej velikanskih kop, ki se kakor snežniki kažejo na obzorji; oblaki te verste so kaj premenljivi in imajo različno podobo, poveršje njih je okroglasto ali vsaj iz okroglastih delov sestavljeno. Po stanji solnca so jako različne barve, černe, bele, rudeče itd. Narejajo se, kedar se spodnje zračne plasti v višavo vzdigujejo, in sopar med višje zračne plasti dovažajo; ker je temperatura zraka ondi nižja, se sopari zgostijo in narede nakopičenim goram enake oblake. Pri lepem vremenu se večkrat narejajo, potem pa se zopet posuše. Učen. Ti oblaki časih res, kar na enkrat zginejo, akoravno bi po letu pri hudi vročini zelo, zelo deža želeli. Vendar se pa tudi ti večkrat spremene v deževne oblake, kako pa je to? Ljud. Če je zrak v obče zelo napolnjen z vodeno paro, razrašča se kopasti oblak proti večeru in naredi se deževni oblak. Med vsemi so deževni oblaki naj gosteji; tudi imajo ti oblaki skoraj podobe vseh dru- gih oblakov. Vidimo jih kot temue, na dolgo in široko raztegnjene oblake, ali pa so, in to večji del, iz tamnib in zelo gostih kopastih obla- kov zrašeni. Učen. Zakaj se pa večkrat po letu pri popolnoma jasnem nebu in mirnem zraku na enkrat oblaki v ozračji pokažejo, drugokrat pa ravno tako hitro zginejo? Ljud. To si že iz tega lahko razložite, kar smo sedaj o oblakih govorili. V zraku je po letu pri visoki temperaturi veliko vodenih so- parov, ki so pa nevidni ravno zarad visoke temperature, če se pa zraCne plasti hitro ohlade vsled merzlejšega vetra, takrat se morajo vodeni sopari hitro zgostiti v male vodene mehurčke in narede se hitro oblaki. Nasprotno pa, če oblak plavajoč v višji zračni plasti, pade v nižjo gorkejšo plast, spremene se vodeni mehurčki zopet v nevidljiv sopar, oblak se posuši, hitro zgine; to se tudi zgodi, če v tisti zračni plasti, kjer plava oblak, hitro začne pihati drug gorkejši veter. U6en. Kako pa je to, da posebno jeseni in po zimi sivi oblaki čez in čez pokrivajo nebo, in sicer več dni zaporedoma in vender ne dežuje ? Ljud. Jeseni in po zimi je temperatura v zraku nizka, zadostuje toraj že malo vodene pare, da je zrak ž njo nasiten in sopar se zgosti. Ker je pa tetnperatura ta čas bolj stanovitna, ne gre ne dež, ne sneg. Proti poludne, kedar imajo solnčni žarki največjo moč, se še celo razvedrijo in zginejo, — toda kmalo popoludne se zopet razpno čez nebo. Po premnogih krajih gorkega zemeljskega pasa je nebo skoraj neprestano oblačno, ali saj z neprezretno mreno pregernjeno. Zarad velike toplote namreč ,je veliko pare v zraku, in kedar ne piha nikakoršen veter, je para  močno zgostena in od tod vedna megla. Naj bo to zadosti od oblakov. Sicer pa so megle in oblaki v tesni zvezi z vremenom, akoravno je težko kaj gotovega povedati, posebno na suhi zemlji, kjer se oblaki po različnosti poveršja zemlje, lege, temperature posebno v nižjih zračnih plasteh narejajo. Na morju je to drugače; tu se oblaki bolj pravilno narejajo in momarjem je neobhodno potrebno, da vse podobe oblakov, njih potegljej, plasti, barve in gostost natanko poznajo. Te razne verste in podobe oblakov so kaj koristna predznamnja, pa tudi svarila v oziru na vetrove iD na vreme. Anglež Howard je v preteklem stoletji oblake po njih različnosti razredil — toda ta razredba se vremenoslovcem zdi kaj pomankljiva. Howard hoče tri glavne podobe oblakov: cirrus, cumulus, stratus; in srednje verste: cirrocumulus, cirrostratus, cumulostratus, cirrocumulostratus. Novejši čas je prof. Poey na novo oblake razverstil, in ta razredba ima po mnenji vremenoslovcev veliko prednost pred Howardowo. Te verste so: 1. Eahli oblak (lockere Wolke, cirrus). 2. Peresni (mrežasti) oblak (Federwolke, cirrostratus). 3. Peresni kopasti oblak (fedrige Haufenwolke cirrocumulus). 4. Odejasti oblak (Deckenwolke, pallio-cirrus). 5. Deževni oblak (Eegenwolke, palliocumulus). 6. Vetrovni oblak (Windwolke, strato cumulus). 7. Kopasti oblaki (bergformige Wolke, cumulus.) — (Glej GaeaVII. 10.)