go árodske Izhajajo vsako sredo io saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v saboto 1. augusta 1857 Svèt gospodarjem zavolj klaje. Kakosne nadloge bojo v vec krajih letošnjo zimo za Obertnijske skušnje t (Klej ali kit, kteri sterpí tudi v veliki vro volj pomanjkanja klaje, in kako se že sedaj marsikter go- ci ni) se nareja iz v li te ga železa v prah zmletega 7 IZ spodar boji, s čem bo preredil svoje goveda, vé vsak, kdor je letos le stopinjo na kmete storil. zveplenega cveta, drobno stolčene konoplje in svin-čene bel ine. Vse to se vkup zmesa tako, da je kakor Suša je zamorila otavo in deteljo po več krajih tako, testó, s kterim se rec zamaže, ktero zaklejiti ali zalotati da ni dosti pridelka več upati, če tudi kmali obilo dežja hoćemo. Dulché je znajdel ta klej, kteri je na Francozkem pride, ker so korenine travi še zlo vsahnile. Kako pač bi se dalo saj nekoliko nađomestiti to pomanjkanje klaje? Odkod je kaj dobiti, če je na senožetih ne bo? Treba je, da v taki stiski gospodar misli na vse strani, kako bi si pomagal. Al dober svet je drag v takib okoljšinah kakor so letošnje.. privilegiran. (Neu. Erf.) Kmetijske novice § (Krompir na vago.) Kdor kaj dobrega svetovati ve, naj nam pove po „ No Kakor časnik „Hand. Cour." vieah" pravi, so v Bielu začéli vés krompir, ki ga na prodaj pri-peljejo, na vago prodajati. Pri tem so zvedHi, da žakelj do-Mi svetujemo turšice sejati za klajo, kjer ima brega zdravega krompirja 182 do 183 funtov vaga, žakelj gospodar kako njivo prazno ali obsejano s kakim zamorjenim slabega pa Ie 144 do 155 funtov. « } . .a . • . a v • • * r • I « y sadežem. Ce kmali kaj zdatnega dežja pride (in ker ga od srede majnika v nekterih krajih tako rekoč skor nič ni bilo (Terdno življenje kokošje.) V neki hiši so po ako se ii ga bo vendar milostni Bog kmali dal) bi se dalo tursicne slame (koruzovne) vendar še dosti pridelati, pred sete v jo njiva pognojila. Ker je pa ni klaje čez turšično slamo, ktera je sirova, pa tudi suha 'zavolj svoje tečnosti dobra namestnica sená za molžno živino, svetujemo tedaj gospodarjem, naj prevdarijo naš svčt, in. če ga poterdijo, naj pripravijo njivo in koj po pervem dežji sejejo turšico za klajo. gresili puto, in ker je vec dní ni bilo domu, so mislili, da jo je kdo vkradel. Primeri se, da so čez 13 dní neko kišto potřebovali, ktera je na dvorišu bila. In pod to kišto so v • našli puto, ktero so 13 dní pogreševali; bila je ziva, pa silno je shujšala in oslabela; vendar se je kmali spet opo mogla in še sedaj živi. Prečastiti gosp. fajmošter Zalokar pišejo v svojih le- in dobro letino. (Želod — vremensk prerok.) Če ima želod prav čisto in lepo belo jedro, pomeni to lepo, suho poletje Ce pa je jedro od znotraj bolj umazane pih kmetijskih bukvah sledeče Od koruze za klajo: „V sušnih letih, ko je na travnikih malo pridelka in barve, lisasto, vlažno, je to znamenje mokrega, viharnega vremena. Ce se lupina gerbanći, pomeni to silno sušo. Na Ogerskem imajo želod zato zlo v čislih. se je bati, da bi pozimi klaje zmanjkovalo, je dobro kako ne davnej gnojeno, dobro, nekoliko ilovčno njivo koruzo P gosto kakor rčž, vse jati > se pok j pred v kole ki t > y m V 7 se posuši in za Sege prav dobro klajo hrani. Nar boljši jo je z roko sejati pod lahko brazdo, če se njiva 14 dní prej globokeje, obsetvipa se enkrat plitvo zorje in povleče." navade in narodne pripovedke Slovencov bistriški okolici na Notranjskem. (Dalje.) Gospodarske skušnje ■a (Záganje ali pilje vi ne — dobra stelja). Na graj- kim darom Ravno tako kakor ti, hodijo tudi na večer pred novim letom koledniki po hišah. To so pa odrašeni fantje. Usta-vijo se pred vsako hišo in lepe pesmi prepevajo. Ko so dokončali, jih pokličejo v hišo; tukaj se napijejo in odidejo s ka- že več let v bližnjih šinah grofa Bathyani-ta v Slavonii žagah ali pilah kupujejo žáganje ali pilje vi ne (po 10 hlev 7 Gospodarji hodijo okoli hiš, ter škropijo verte, hišo, živino in vse.z blagoslovljeno vodo. To storijo tudi krajc. voz) za steljo, ktere ne morejo prehvaliti. Z zagan- na večer pred novim letom in sv. tremi Kralji. jem nasteljajo vsaki sorti živini, ktera na njem prav rada počiva in se dobro počuti; kdor noče živine v hlevu prive- Zdaj bomo pa od pustni h navad govorili. Pri ženitvah se Slovenci v bistriški okolici ravno tako zane imeti, bo tadi z nastlanim žaganjem bolje opravil ka- ravnajo, kakor drugod po Kranjskem; kakih posebnost ni-kor z drogo nastéljo, ker žaganje ne naredi tako hitro vi- sem nikjer opazil. Kadar se je fant z dekletom spoznal > se spravijo mladenčev oče in še nekoliko dragih nje govih pri sokega gnojnega kapa v hlevu kakor kaka druga stelja ; tadi se gnoj iz žaganja lože naklada, na njivo vozi, razkida jatlov zvečer v hišo dekletovih starišev. Tii jih prijazno in podorje; vlečljivo zemljo tak gnoj zlo zboljša inzrahlja; sprejmejo in dobro gostajejo. Po dokončani večerji praša setev na tako pognojeni njivi za več dní poprej kali, hitreje oče ali pa kak drug snubač deklinine porodnike: ali bi ne raste, pridelk je obilniši itd. 7 hotli svoje hčerke fantu za ženo dati. Ko so přivolili, se berzo tadi dan določi, kadaj da bodo ženitvino pismo naredili. Tudi to delo spremlja velika večerja. 242 Ko je přisel dao ženit ve, gré ženin z oj čini *) v ne Iz car k je cara, Linie, popraveni s cis s a m vestino hiso. Nevesta g a čaka s svatovci. Opomniti moram, incisum, in ker so pri bajanji (copranji) i t delati da vsaka nevesta strasno solze preliva, ker je tudi tukaj tako tudi čar, Zauber » véra razstrošena, da objokana nevesta bo srecna, vesela pa Linien-, Ritzen-, Strieche-Macher. (glej H d ej, Zauberer, po besedi nesrečna. Ko so gospod farman (fajmošter) poroćili vernejo domu in kmali se začnejo gostiti. > se tudi t Po dokončanem obedu, kteri terpi večkrat do tamne V • noci, se zasučejo in potem gredó narazen. Starašina uganja prav smesne stvari, posebno pa godci morajo celo društvo razveseljevati. - ^ Zadnje pustne dni pa velike norčije uganjajc. Pojedine fiir osterr. Geschichtsquell renike je čert, čo temacher v „Archiv 18. Band str. 49.) Iz te ko t t t, pomenuje toraj dalje cer n, t ncideus. derEinschnit Zauberer in cern tzte, ein gesch n ittene, pomenuje zato d k u i ž n i k Zau berer, kteri iz čar v Ze Schleich » so sopet velike in vina navadno sila dosti steče. Med dru- (za karaj et i) schneiden f r t razume prerokovati. Formeulehre" str. 59.) je krojit kraj po gimi rečmi napravijo pustni torek popoldne velikega slam natega moža, nosijo ga z vriskom in petjem po vaséh, tem ga pa zakopljejo. Prišla je pepelnična sreda. Cele dneve se sopet k trudijo, opravljajo poljske delà in zahajajo v gojzd po derva. margo i h koreniki k postavil, in k y metatetiški : kraj, toraj pome nuje izvirno : das Zugespitzte, primeri k k ec i das zugespitzte Eude Dinges, slovaški: končitý, spitzig scharfe Spitze, in k Rand, Eade, Grauze Da bi ime K Kranjsko iz karj Zvečer se posedejo za ognjem ter se pogovarjajo o mnogih margo, Eade, Grauze, bilo postalo, bi s suffixom ec stvaréh, dokler se jim skuha polenta cerja. Ker sem že gojzd njih navadna ve omenil, pristavim rim pozuamljamo osebe (primeri: K kraj s kte St se tole: Ako ho- Slavonec), dobili: Kraj » češ iz Bistrice v gojzd iti, moraš dobre dvé uri hoditi, do Krajc; tako tudi govorimo pot sterma, potem u kler tje prispeš. Najpred je ure po gorni ravnini, ktero „ravnice lena, in tukaj imajo bistriške krave in ovcé posebno dobro S pašo. Razprostira se tukaj tudi nekoliko njiv, ki se imenu- K jejo „černe njive". Na ti ravnini je visoka skala, ki je na kadar krajnik hleba imeuujemo. Južni Slovani bi Kranj gre pa pol ca toraj imenovali Kraj ac ali po kraj imenujejo; vsa jeze- tudi štirski Ščavničari bi rekli Kraj > i G Krajinae ker govorijo 9 Dol itd ne pa Kranj y Glasnik n v imenu: Kranjc, Kranjsko je toraj ko verhu v podobi križa razklana Kmetje pravijo, da je mati reničen (wurzelhaft) in Kranj c je božja pri silni vročini na hrib sv. Ahca popotovaje tù po- nec postati zamoglo. Ako pa je iz K po metatezi K čivala. In to skalo je s križem zaznamovala. postalo tedaj ni téma tega imena karj Na koncu ravnic je hrib sv. Ahca. Žalostno se dvigu- izvirno ka jejo na njem stare razvaline temu osvetniku posvećene cer- nus, in k ali k kraj kakor ampak k za y za izvirno s u (primeri ime koroškega mestica K kve. Sam sem skusil, kako žalostni občutki se cloveka lo tijo na tem kraji. Kjer je nekdaj lepa cerkev stala, žaluje tiški: k . ^ . , , . i * • i » 1 • • _ 1 I____•____a se je stara polna oblika se ohranila), k k a r n, • metate ne pomenuje: margo, Rand, Grânze zdaj kup kamenja. Pred sto leti so ljudje iz vseh krajev ampak Felsen, toraj K » sčm vreli in ker je cerkevca premajhina bila za toliko mno- senbewohner, K íec, Kr Kransk K r a n c fl Felsealand Fel žico pobožnih, se jim je božja beseda razlagala pod milim Pri mmm ■ ■ m m nebom na visoki skali, ki mi jo je star mož pokazal. stavil mi je še: „Tukaj vrag dnarje na široki plahti susi; bi serčen človek přišel in molek (paternošter) na-nj vergel, bi maček pobeguil iu čern macek pri njih čuje Ako V tem clauku se tudi naj popravijo nekteri tiskarni pogreški in kakor: oi sv x^g Qctyrjg aoxovysvoi, kar se glasiti ima: oi sx r^g Qccyrjg %Qxovpevoi v listu 58. „Novic", dalje v listu 59. stran 235. v slednji versti more k a r a n, namesto ka- cran, in na ravno tisti strani galski c o i r n e i l, regio, dnarje člověku pustil. u namesto wirueíl, regio. Tudi se moje potemelj rt ker Čul sem večkrat praviti, da se po téh gorah znamenje kari horizont obmejasujejo, ter iz kar tudi karj metateški starega zida nahaja. V lanskih šolskih praznikah sem jez to dalje preiskoval in res zapazil, da je nekdaj tu kak zid biti moral. Od kedaj, kdo ga je napravil in zakaj, ne morem zvediti. Nahajajo se tukaj stari dnarji. Pred nekoliko leti so Ternovci orali na ravnicah, kar zadeuejo na nekaj terdega; berzo odkoplejo zemljo, in kako se začudijo, ko vidijo velik kotel. Mislili so, da so zaklad izkopali, ali zeló so se zmotili. Kotel je bil poln starega orožja, bile ste v kraj štiti « ima zbrisati, iu z gori navedenim temeljem nadome ■ Dav. Tersteujak. Amerike. Pismo Janeza Pogačnik-a, Podbrežana, iz Amerike na svoje njem dvé sulici, nekaj nozev in kosci scita in celade. Pro dali so to mojemu starému očetu za malo krajcarjev. rjavi in snedeni sulici imam jez še zdaj Dve drugo pa se je starise v Podbrezjah na Gorenskem. Ljubeznjivi starši! Yraše pismo sem prejel v nedeljo po sv. Jožefu. Veseli me, da ste še vsi zdravi ; samo to mi ni všeč, da mi tako malo novic pišete. Kadar mi bote še pi- zgubilo. pečini kvišku se dvigale. Ali pa od takrat, ko so Turčinj letina, kakošna je bila zima pri vas? itd. Od kod to orozje v naših hribih? Po moji misli sali, pišite mi tudi, kako se kaj v Podbrezjah godi, kako veka, ko soše gnjezda vitezov na vsaki se že kaj fantje in dekleta komandirajo, kako je bila kaj srednjega padali na nase mirne dolinice. (Dal. si.) Jezikoslovne drobtinice Pristavek k mojemu poslednjemu sostavku. Prislovica nemška pravi, da najbolje misli pridejo na-zadnje. Taka se je tudi meni godila. Ze sem bil odposlal svoj sGstavek, ko pri premišljevanji o koreniki car — kar še na marsikaj pridem. Ta korenika, ktera v sauskritu pomenuje, sein dere, rum pere, frangere, spalten,zu-s p 1t z e n, je rodila veliko versto (Grappe) arheologisko važnih besed. Tukaj v Ameriki je bila letošnja zima kaj huda; je bilo 4 čevlje debelega snega, iu tako strašno je bilo mraz, da je prav veliko goveje živine zmerznilo. Jaz sem v jeseni kupil par volov za 110 dolarjev, in sem jih vendar srečno čez zimo ohranil. Zima je tukaj celih 6 mescov, da se ne more nič na polji delati. Plenja pa tukaj vsako žito veliko bolje kakor na Krajnskem. Eu mernik pšenice, če je kolikaj dobra letina, dá okoli 20 rnernikov; en mernik ajde dá 60 do 80 rnernikov. Gnojiti nam nič ni treba. Treba je Ie zo-rati in vsejati, in druzega nić. Tudi ni treba ne pleti ne žeti. Ženske nimajo tukaj kaj delati na polji. Za žetev imamo take kosé, ktere žito prav lepo pokladajo ; Ie kar v *) Tako se imenujejo tukaj možke price (Brautfůhrer). **) Ali bi ju ne» hotli darovati ljubljanskemu muzeju? Pis. Vred. snope se poveze. Za mlatev imamo tako mašino, ki nam vse dobro in prav hitro omlati. Na eni strani se notri dev- lje, na drugi leti prazna slama, in na tretji strani pa čisto 243 žito iz nje. Ta mašina ni zeló težka. Dva konja jo lahko za potrebo vina. Za pridelovanje svile je Istra prav prepeljujeta. Omlati pa po 200 mernikov na dau ugodna dezela; pridela je tudi že precej, posebno v nekte Jaz imam zdaj svoje zemlje okoli 20 oralov. Povem rih krajih, kjer so namreč Ijudoljubni, za povzdigo blago- vam pa, da sem se le se učil živeti ko sem sèm přišel. De- stanja vneti možje z besedo in djanjem ljudstvo za rej o narjev nisem imel nič, jezika nisem nič razumel; lahko ve- svilnih červičev spodbodli. Taki možje so brez dvombe naj - _ A • i ■ • ^ • « I « • * « « f ^ A « • A • « m m « • « V . A . ate, kako je to težko. Pri gospodu P u sem bil j ko veci dobrotniki dežele, iu le po njih da bi se njih število se.u sèm přišel, 8 mescov; pa sem previdil, da na to vižo vedno muožilo ! « -v. ♦ ^ I • • v , A M • ' Q se zamore Istri lepsa prihodnjost pribo ne bom přišel naprej. Gospod nimajo nic dnarj sem zač»l se sam oskerbovati, sem šel dělat in služit Bo kolikor so mogli, dobila je že občina ki šteje 1400 duš za 1300 liber svile čez 2600 beli ljudje; dirjaki pridejo le včasih seat na lov. Ti divjaki v Rocu, so ravno taki, kakor pri vas cigaui ; le enmalo bolj černi goldinarjev. Sedaj ko so napolnili s srebrom iu zlatom so se. ker je Za svojo zemljo iahso dobim zdaj 2000 dolarje ? mosnice, iu odre po kletih z žlahuim sadjem, in se jim pri v takim kraji, da b šla železnica memo. Lahko hodnje leto se veči dobički obetajo, so se jim odperle oči jo prodal, toda zdaj še nočem, zato ker bo vedno dr - 4 • i Vil V m A 1 iu govore: „Prav so imeli naš fajmošter 9 so vedno go t Za tisto zemljo, ktero sem vlaui prislužil, že letos lahko vorili, da imamo v lastnih rokah bogastvo in revšíno. Pre dobim 300 dolarjev. Tukaj uimamo uič papirnatega dnarja; rok nam so bili." Tudi gospod Miha Zupančič, kaplan imamo samo zlato in srebro. Eu amerikanak dolár stori av- in učitelj v Novakah, je učence prav marljivo v sadjo rn strijanskega dnarja 2 6 kr. Hvala Bogu! meni gré zdaj kaj po sreči, in prav všeč sviloreji poduceval, in dolžni smo mu zavolj tega očitno po hvalo dati. — Pisma pričajo, da se istrijauska svila bolj ob mi ie tukaj; toda urareti pa vendar ne mislim v Ameriki. rajta kakor laska iu francozka, in da se je istrijansko seme Mislim še kakih 9 let tukaj ostati, potlej pa bom vse pro- v Milanu bolje obueslo kakor kitajsko, toraj se ne čudimo, dal, in bom přišel zopet uazaj. Poslal bi vam kaj dnarja, da je nek Lah v Buzetu 8000 vreč murvinega perja za priče bi bilo treba, pa ui varno ga pošiljati tako daleč. hodujo spomlad zaaral, in misli ondi svilo pridelovati. Zato To zimo sem na svoji zemlji dělal, da sem zagradil 30 pa tudi ljudje ceno murv bolj obrajtajo in jih kakor drage oralov; spomladi bom vsejal, in potlej čez leto bom šel dru- zaklade varujejo. Y7sak delà naklepe, kako bo mesca marca gam delat. Hišo imam že tudi nurejeno, pa dozdaj še nisem kopal in sadil, stanoval v nji. Tistemu pa, ki je prašal in bi rad sčm v Ameriko pri- dua je pred mnogimi sestrami hvale vre f Obciua v Zrninu ker je iz proste volje napravila velik vert, v kterem sel, tako pověj te, da naj del a, in naj nikar zmeraj ue se ima mladost v sadjoreji podučevati. Da bi tudi druge so leží, bo pa dostr jesti imel. Tudi jaz nisem dnarjev iz seske tak izgled posnemale, kako veselo bi napredovala sa nič dobil 9 sem mogel tudi veliko terpeii za-uje. Toliko re- djoreja pri nas, ki stoji še na tako nizki stopuji, in kolike cem 9 da vsi Podbrežaui niso in ne bodo toliko skusili 9 ka- kor sem jaz v tem krátkém casu v Ameriki skusil. Obleko imamo tukaj vso gosposko. Nosimo se, kakor mali starega očeta dobičke bi prinašala revni deželi! Pa, žalibog, premalo ima mo takih sosesk, takih mož, ki bi poslušati poduke in posne- sadjoreje naše, velikega dobrotuika Istre 9 tam pri vas po mestih gospoda, možki in ženske. Jemo tu- stotnika Lichteufel.da, ki ni iskal ne dobička, ne hvale, kaj trikrat na dan: zjutraj, opoldan in zvečer, pa nikoli dru- ne častí, ampak vse delà njegove izvirajo iz čistega ljudo- zega, kakor meso in pa bel kruh; čeruega kraha se nisem ljubja. Iz Pazina Vam nimam, izjemši obilnega truda in vidil kar sem přišel v Ameriko. Za pijačo imamo kavo (kofč) mnogih zaslug tukajšnih gg. fraučiškanov za izrejo in omiko iu čaj (tê). mladosti, drugih veselih novic naznaniti. Ko sem govoril za To pismo sem pisal ravno na velikonoc; bilo je gerdo stran naprave kmetijske družbe v Pazinu, nisem drugega kakôr da to reč gosposke pretehtujcjo. Ali se bo na 9 vreme, veter je viekel in pa sneg je šel. Zemlja je še vsa rekel zmerzla. Vse tekoče vode so zmerznjeue, le studenci ne. — noge spravila ali ne, je zeló dvomljivo. In ko bi se to tudi Ljuba mojo, oče in mati, prosim vas, molite za me, da bi zgodilo, resnica je, da bi se za povzdigo gospodarstva ne bil srečen; tudi jaz vas ne bom nikoli pozabil. Prosim moglo od nje veliko pričakovati, ker nimamo mož za to. pa veliko, pa kakošne no- , Smo še sploh, posebno tako imenovani o mi ka ni, dalječ za vas, pišite mi kmalo nazaj, vice 9 koliko se jih je poženilo itd. Zdaj pa v imenu Boga prav lepo pozdravljam vas, očeta in mater in vse znance in prijatle, in ostanem do Vami, Krajnci! Z Bogom! Iz Ternová na Notr. A. L. 27. jul. 23. dant. m. smerti Vaš i. valezni sin Janez. V Ameriki pri sv. Jožefu 12. aprila 1857. krajev ob štirih popoldan je burja pripodila od Pivke doli sivocerne oblake, iu kmalo se vsuje kakor srednje jajca debela ro-glata toča. Potolkla je popoluoma Kaseze in Zar cica; deloma pa tudi veliko iu malo Bukov co, Dol ej ni Ze- m o n m m Ua F Suša , Harije, Dobropolje in Zarečje. Grozno je bilo slišati v oblaku bobneti, in viditi prestrašene ljudi, ker so ravno žeti začeli, domů iz polja bežati; neki 401eten mo- f^ovičar lz Pazina v Istri 28 najveća nadioga Istre. Ni ga skoraj leta, da bi ne tožil žak, kr je oplašeno živino med strašno nevihto v hlev uga- zoper njo kmetovavec, ko se cele mesce brez prenehleja njal, je kar mertev na tla padel. Več ubitih tičev so sem- bliska nad njegovo glavo kakor ribje oko plavo obnebje, in tertje našli. Najstareji ljudje take toče ne pomnijo; sploh je beli skalnaté griče žareče solnce, da šumi trava pod nogo toča tukaj kaj nenavadoega. Dasiravno je bila huda suša, odpada drevesom rumenkljato listje. Letos smo sicer spom- je bilo polje letos jako lepo. 1 ađi imeli za potrebo dežja in prav zadovoljni moramo biti Bistriški okraj je, kakor je sploh znano, najsiromaski s pervimi pridelki o pvi » tun imunim, al, sadaj je'huda susa ze umugu pivu vala in zuga tudi ze koruzi in terti. Ča skoraj mili dež ne nekteri siromaki leto preživeli, ki pešice zita přidělali ne bo pomoci lazyokane zemlje, bo malo polentě, in le ta Istrijana do. Pred 2 letoma je tukaj kolera strašuo moriia, letos pa lakotě varuje. Bolezen na terti se tudi že kaže, vendar je siromakom, zraven toče, tudi oginj beraško palico v roke mnogo škodo- v kranjski deželi, toraj si lahko vsak misli, kako tezko bodo • « V _ . . .... V« . t . • V* V«. • 1 1 1« « bolj zdrava od poprejšnih let, iu ako Bog dá, imeli bomo peuuja, ker so tudi 3 vasi Teruovske fare, namrec: Top o 244 lec, Toïiïinje in z gor nj i Zem on deloma pogorele, kte- jajo ces. kase več.— Ni poveod takošna eoea kakor je pri nas; rih nesrečnežev je le malo zavarovanih bilo. Tudi bližnje v severnih Tirolih, na Salcburškem in pa gornjem Štajarskem H^HHHHHHHHIHHHHH^H^HHHHHHHHHi r y uboge Ciče je toča zadela : kako v deleč je segla, se se ne vé. toda le do Bruka, imajo dežja se preveč V Trebovljah na Staj. 18. jul. J. H. Kakor po blizo Stare Orsave je 14. dan t. m. strela 3 osebe ob ženo, ki je koruzo osipala in pod mnogih krajih je tudi pri nas silno huda susa, 26 stopinj enem ubila : 22 let staro gorkote v senci, 22 v vodi Terbovsce; klaje bo malo, tudi oreh bežala, dva možaka pa na polji kakih 20 sežnjev od slame ne dosti, lepa lepa pa je zopet pšenica, pa tudi droge oreha. — Cisto nova pa zlo važna novica je had punt In- žita; turšeka je zopet dosti lepega, v nekterih soseskah tudi dijanov v izhodnji Indii zoper Angleže. Angleži imaja sadja dovelj ; čbelam se slaba godi, z vinom Dolenci ponu- v Indii velike posestva in so tako rekoč glavarji teh dežel jajo, ker terta obilno tergatev y obeta, vse kaže dosihmal lepo 9 ktere vladajo ali po svojih lastnih oblaetnikih ali pa tudi pa in hvala Bogu! zdravi smo tudi še. Le dežja potrebujemo mahomedanekih knezih, kteri pa eo jim podverženi. Sedaj kmali. so se I n d i j a n i na več krajih pravijo na podpih biv Nate eno Ribniško za nameček ! Na sv. Petra dan gré šega kralja Audhskega — zoper ptuje vladarje (Angleže) zvečer ob devetih neki brusar proti glažuti, kar naenkrat spuntali; lord Kanning hoče berž najmanj 40.000 vojakov zagleda neko reč cez cesto ležati, kaci podobno. » kaca iz Angležkega na pomoč imeti, če ne, bo slaba. Angležko je! u zavpije, se ji po steimem hribu ogne io včs plašen v ministerstvo je v hudi zadregi glažuto prisopiha rekoč: „Berž berž puške nabité in z menoj pa tudi, in Francozi jim nocejo pomagati v Indii punt, v Kini kakor ee je pojte strasno kaco vstřelit, ki kmalo pod glažuto cez cesto izperva govorilo. Ker je cesar Napoleon že terdno ob leži!" Hipoma prideta dva s pukšami, drugi s kolmi grejo nad kaco. Najprederzniši gré naprej in veleva: y TD in ko ljubil, da pride v Osborne, angležko kraljico obiskat, bo obljubo spolni), kraljica angležka pa ne bo šla se na vstrelim, bežite, da vas kaca ne piči, ako je ne zadenem." Francozko razveeeljevat, kakor je bilo namenjeno, ker bi se Puf! in vsi odskočijo, pa zopet prilezejo gledat: ali je zmija ji utegnilo za zlo vzeti, da za veselicami gié, ko je der-že mertva ali ne: v se enkrat puf! in še mezi se žvad. zava v hudi stiski. Angležka in francozka vlada si Zdaj junašk fant rahlo pristopi pa s moćnim hraetovcom po niste več tako dobre kakor nekdaj, ker tudi zavolj Mol- marcini udari, da visoko odskoči, in fantu pred noge pade dave in Vlahije ste si navskriž,.in še zlo. V Moldavi lesen kol. Slok kol je namreč prek ceste ležal, bru- so bile 19. junija volitve; izšle so se zoper voljo Fran- sar pa je mislil, da je kača ; morebiti so mu bile vina nekoliko kalné. oči od cozov za ločitev omenjenih dežel; tega pravijo fran Iz Ljubljane. Konec slovesnost v spomin začetka cozka vlada, čeravno so bile volitve prav po postavi, ne bo terpela, ter bo od turške vlade terjala, naj pre kliče. ljubljansko-teržaške železnice v Teretu začetih je volitve. Klopcic ta je tedaj se tudi doeti zamotan. bil v Postoj ni in postojnski jami v sredo, kamor so - se iz Ter sta pripeljali gg. ministri in drugi povabljeni ptoji in domači gosti, in je iz Ljubljane in iz druzih krajev pri vrela obila množica. Pokazati domačincom in ptujcom sve tinjo krajnske dežele postojusko jamo v najlepsem lišpu, in tako pripomoći k še večjemu razglašenju tega veli- čanskega podzemeljskega hrama, je poglavno mesto Ljubljana prevzelo stroške krasne osvečave v jami, ktero'je razsvitljevalo okoli 18.000 lucic. Kakor so se slavni gosti zavzeli nad pod zem eij s kim i čudi postojnske jame, kte- para jih nima nobena druga dežela na celem sveta, y ki nm ■ tako veseli so bili tudi serčnega sprejema in postrežbe se jim je tu v vseh rečéh skazovala, in nadušene napitnice so pri kosilu na kolodvoru postojnskem donéle od domaćih in ptujih mioistrov na blagor novega početja. — Kako blizo je Terst sedaj Ljubljani, se je pokazalo že to sredo, ko smo v Ljubljani na tergu neko kuharico iz B reži ne eolate in druge zelenjadi nakupovali vidili! Novičar iz raznih krajev V spomin franciškanu Fr. Jukic 9 umerlemu 20. maja 1857 na Dunaji Ne vém, če bode sveti križ na Tvojem groba stal, Ki nosil ga do zadnjega si dneva poterpljivo, Oznanoval z gorečim sercom ga, z besedo živo. In nisi se verig. tamotnih ječ se nisi bal Ne vém, če znalo se po letih za gomilo bo, Za hladni grob meniha. rodoljuba, mučenika, Kjer sladko sanja pod zelenim pertom naša dika, Kj naše zvezde se zaperlo je oko vém, da ga danica vsaka bo pozdravljala To Da bo ga vsaka zlatokrilna zarja obiskala Da bode vsaka pomlad mu odejo dala Da glas trobente obudil bo pod njim spijocega „Peet-Ofn. Ztg.a piše, da v prihodnjem potovanji Njih Veličanstva presv. Cesarja po Ogerskem se bojo poprej določeui dnevi nekoliko spremenili; presv. Cesarica ne bo sla vec z Njim. C. k. ministerstvo je sklenilo, da kakor za to leto ima tudi za prihodnje tarifa za oprostenje od vojaščine (soldatov) pri 1500 goldinarjih ostati. Domoviuski listi, kteri po novi postavi ne morejo več To vém, da v brazdi seme, ki sejal ga je, kali, Kali in raste in poganja preobilna setev, Da bodemo brusili šerpe, kadar pride žetev. In necenljivo blago v hram naroda spravljali F. C. - v v ,,iv* • r r'DlH '4 uv ,,,u,v)v *PogOVon vnuinsivn. uupjj. ». » ' *vr- — za popotnice veljati, morajo vsled c. k. ministerskega ukaza slani spis. Lanske Nov. (V4) so Vam bile vdrugič poslane 19. dan edništva. Gosp. A. K. v Z.: Hvala lepa __ . .. • • » i po vprihodnje po lastnosti osebe, za ktero je domovinski list maja; pri BI. so mi pok P prej poharajte narejen, štempljani biti. Koliko se da v mali loterii tedaj na posti V Z še drug gosp. K., morebiti so k njemu pri zaigrati, vidimo iz sodniške preiskave tistega uradnika du najske banke, od kterega je „novičar" pred nekimi tedni po šle? ste za p poštno Napis na závitku „četcrtl." je tiskáren pogresek; zapisan* Gosp. J. Gerš. se je knižica poslala z navadno leta. arko; tega smo porok. Da ni dobil, kako Proti — — /y " • vas w ••• —' " J--Q f w v , vedal, da je kaso te banke za več stotavžent goldinarjev prejemnicami pa takih (ptujih) reci odpravništvo Nov. ne more posi okrade!. 27. dan t. m. je etal pred sodbo, in zvedilo ee Ijati, ker bi mu preveč stroškov prizadevalo Ako priđete 6ami ali je zdaj, da je od februara leta 1855 do letošnjega majnika v 2 malih loterijah zastavil 1 milijon in 541.000 gold., kdo Vaših v Lj.. se bo dalo to ustmeno dognati sveč. nam bo dobro došel Gosp. B. B. Podk K Pop Z. solsk glert umerl, ne del nobeden čes. kol. v Ljublj JHje stari Un Gosp. J. O. v M dobil je nazaj 1 milijon in 191 000 gold., tedaj je na zgubi Oznanila dražbe ne najdemo v L. Z., da bi ga přestavili; prosimo ostal za 350 000 erold. Papirnatih d e s e t i c ne izda nam poslati. Odgovorni vrednik : Dr. JâDez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.