dekorativna ”
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana	november 1976
»Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel. 54-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Dr. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet.
»«*•
„„
Sasa iusa,-
‘»M«, ljulm ai
v T.	V >7*	7)
močeh in sposob-' krepitvi otnosti naših na-inosti, da bi neu-ia braniku samo-hlističnega razvo-


Ersfili	toneljf • M
brambna spbsobnost Jugoslavi-\ od vseh mogočih hotrhnjih in M bedvsem zunanjih pritiskov, [itro smo razvili proizvajalne le do te mere, da se je dahko ■
'.Ovember — dan re-•dznik zmage delanji nad silami reakci-latiranja malih naj
red
Sje S: Si Si
AVNOJ, preko Si poslancev,., enoglat graditev nove ljud načelu samoodločl goslavije m$%rez vanja v naše notrc To je ran ko Ijeni novi temelji, tako priznane drži na vzajemnosti, br nosti vseh naših ? rodnosti. Prav zai našem državnd^Š datum 29. novemb bilo II. zasedanje rojstni datum no% Dokončni uda§, narejen 29. novem ko je ustavodaj sprejela sklep, dm proglasi za republ čjteko so bili d®
Tu smo, vaši smo!
Samoprispevek II v Ljubljani
Samoprispevek, oblika združevanja sredstev, s pomočjo katere zadovoljujejo občani nekatere skupne potrebe in solidarnostne pobude, stopa v Sloveniji, bi lahko dejali, že v četrto pet-letje. V začetku bolj kot tiha senca se je s časom pridružil razvoju družbenega standarda kot dobro znan sopotnik in pustil doslej za seboj že nešteto materialnih in posredno — drugih dobrin.
Odtlej, ko so za posamične akcije ob samoprispevkih postale pobudnice tudi družbenopolitične organizacije in skupnosti, se oblika samoprispevka vedno trdneje sidra v naši družbi. Preko krajevnih skupnosti zajema območje občin, mest in regij. Postopoma, kot se delovni ljudje vse bolj zavedamo, katere so še naše skupne potrebe in kje še lahko odmeva naš dinar iz samoprispevka.
Tam, kjer gre za pokrivanje potreb v večjem obsegu, se samoprispevek prilagaja tudi tako, da del potrebnih denarnih sredstev za predvideni program pokrijejo samoupravne interesne skupnosti, del pa pokrijejo sredstva samoprispevka ali, kot bi temu lahko dejali, pokrije jih oplemeniteni dinar. Ob njem vsakemu od nas raste zavest o lastni sposobnosti.
V Ljubljani smo s samoprispevkom začeli pred petimi leti. Ne še tako pripravljeni kot danes, vendar pa trdno odločeni, da do prihodnjega leta zgradimo 25 vzgojno-varstvenih ustanov in prav tolikšno število osnovnih šol ter telovadnic. Doslej smo iz prvega samoprispevka dogradili 25 objektov, 8 jih je v gradnji, preostalih 14 pa bo tudi dokončanih do predvidenega roka. V vsem tem času smo premagali in pognali obsežni organizacijski me-
hanizem in ne nazadnje uspevamo navzlic vsakršnim problemom, za katere se je zdelo, da jim ne bomo mogli biti kos. Nazadnje pa se je le pokazalo, da si z razprševanjem teh zbiramo dragocene izkušnje za naprej.
V	novi samoprispevek, ki ga narekujejo potrebe našega mesta in za katerega bomo glasovali na referendumu 21. novembra tl. lahko stopimo neprimerno bolje pripravljeni kot prvič. In pomeni nam lahko uspešno nadaljevanje že opravljenega dela poti. Zaradi bogatih izkušenj pa se je mogoče ogniti domala sleherni zapreki, ki bi utegnila zavreti našo skupno akcijo.
V	predlogu novega programa samoprispevka Ljubljana imamo poleg 20 osnovnih šol in 21 vzgojno-varstvenih zavodov tudi 5 objektov, namenjenih izboljšanju osnovne zdravstvene službe (zdravstveni dom in prizidki k sedanjim zdravstvenim domovom) ter 4 domove za starejše občane, če bomo na novembrskem referendumu glasovali »ZA«, bomo na ta način pridobili 50 novih objektov za najbolj žgoče probleme Ljubljane.
B.M.
Kaj je
samoprispevek?
Za samoprispevek se delovni ljudje in občani prostovoljno odločajo — na referendumu — in ga vežejo na določen program. Samoprispevek je pri nas dobil (kot institucija) svoje mesto v času, ko smo začeli intenzivno prehajati od tako imenovanega državnega urejanja na samoupravno odločanje.
Samoprispevek je oblika, s pomočjo katere zadovoljujemo naše najbolj žgoče potrebe. Potreben bo slej ko prej tako dolgo, dokler ne bomo dosegli po-
polne samoupravne organiziranosti naše družbe. Danes je samoprispevek tudi oblika, s katero moramo računati tudi zato, ker z njim razrešujemo probleme, ki se pojavljajo v naši družbi; ne nazadnje tudi zato, ker smo na področju družbenih dejavnosti porabo zavestno omejili. Obenem pa samoprispevek pomeni utrjevanje osnovne ustavne in zakonske intence, da delovni človek postaja neposredni urejevalec svojega življenja in pogojev svojega dela.
(ŠA)
Kdo naj bo oproščen
plačevanja
samoprispevka
Občani naj bi z novim samoprispevkom ljubljanskih občin združevali sredstva v višini 1,5 odstotka od čistega osebnega dohodka. Tako bi v petih letih (od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1981) zbrali 879 milijonov dinarjev, kar pomeni dve tretjini vrednosti skupnega programa. Preostali del bi združile interesne skupnosti s področji, ki so zajeta v program bodočega samoprispevka in družbenopolitične skupnosti.
Občani z nižjimi osebnimi dohodki naj bi bili oproščeni (tako je bilo tudi doslej) plačevanja samoprispevka. Plačevali naj ga ne bi vsi tisti prebivalci Ljubljane, ki ne zaslužijo več kot
2000 dinarjev mesečno, oziroma tisti, pri katerih osebni dohodek na družinskega člana ne presega 900 dinarjev. Ta predlog so potrdile vse občinske in Mestna skupščina Ljubljane. Višino cenzusa pa je predlagal mestni sindikalni svet.
Zavezancem za samoprispevek naj bi se prispevam znesek obračunal kot odbitna postavka pri odmeri davka na osebni dohodek. Samoprispevka naj ne bi plačevali tudi tisti delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če njihov letni katastrski do-je kmetijstvo edini vir preživljanja.
(po Frontnih informacijah)
Poročilo o poteku priprav na ljubljanski samoprispevek II v delovni organizaciji Dekorativne
V naši DO smo za samoprispevek II. prevzeli naslednje akcije:
Na 8. seji predsedstva sindikalne organizacije, ki je bila 1. 10. 1976 je bilo sklenjeno, da se skliče sestanek IOOOS, na katerih se izvolijo akcijski odbori.
Dne 7. 10. 1976 so bile seje IO OOS na katerih so bili izvoljeni akcijski odbori v sestavu: predsednik IOS sekretar OOZK predstavnik ZSMS predsednik delavskega sveta predsednik splošne delegacije direktor TOZD.
Na zborih delavcev, ki so bili 12. in 13. 10. 1976 smo razpravljali o samoprispevku II. v Ljubljani.
Sklepi v vseh štirih ZD so vsebinsko enaki, in sicer:
Strinjamo se s programom iz-
gradnje šol, vzgojno varstvenih ustanov in domov za upokojence. Podpiramo predlog družbenopolitičnih organizacij Ljubljana (sindikatov in SZDL), da se v Ljubljani na dan 21. novembra 1976 izvede referendum o uvedbi samoprispevka v višini 1,5 % od neto osebnih dohodkov vseh zaposlenih. Pozivamo vse delavce, da na referendumu 21. 11. 1976 glasujejo za uvedbo samoprispevka II.
Soglasno je bil podprt predlog za samoprispevek II. na sestankih OOZK, na svetu zveze komunistov, kakor tudi na političnem aktivu delovne organizacije.
O namenu in koristnosti samoprispevka II. smo razpravljali tudi na sestankih delovnih skupin, kjer so ga vsi delavci odločno podprli.
Za samoprispevek II. smo izdali lasten propagandni material, katerega smo razdelili vsem delavcem.
Dnevno propagiramo samoprispevek v naših Dnevnih informacijah. Na to temo pa bosta objavljena dva članka v našem mesečnem glasilu, in sicer v 10. ter 11. številki.
Po Dnevnih informacijah smo pozivali delavce na udeležbo zborov občanov v Krajevnih skupnostih.
Iz ankete, ki smo jo izvedli med delavci, koliko so seznanjeni s samoprispevkom I. in II. je razvidno, da zelo dobro poznajo koristnosti takšnih akcij in jih odločno podpirajo.
Smatramo, da je politično vzdušje v naši delovni organizaciji dobro in naklonjeno samoprispevku II.
BOGO MODIC
Strokovni
posveti
Vsako leto organiziramo strokovne posvete, in sicer v spomladanskem in jesenskem terminu.
Namen strokovnih posvetov je zbiranje predlogov in rešitev glede produktivnosti, kakovosti, reda in discipline ter ostale proizvodne tematike.
Večina strokovnih posvetov jesenskega termina je potekalo oktobra, nekaj pa jih bo še v novembru.
Na vseh strokovnih posvetih je bila udeležba zelo dobra. Bilo je tudi dosti zelo dobrih in koristnih predlogov za izboljšanje produktivnosti, kakovosti, discipline in ostalih problemov v proizvodnji.
Menimo, do so strokovni posveti zelo koristni za delovno organizacijo in da bo potrebno pritegniti k sodelovanju še več delavcev.
Tako bomo dobili še več koristnih predlogov za razne izboljšave, kar bo gotovo v korist nam vsem.
MODIC BOGO
Pot do kupca
Kako dobavitelj ali proizvajalec najde pot do kupca oziroma kako kupec najde blago, ki ga Potrebuje, je eno najzanimivejših Pa tudi najvažnejših vprašanj v komercialni službi vsakega podjetja. Ni namen tega članka, da ki teoretično obdelovali to temo ampak se omejimo le na našo DO.
Mi vemo, da je naš glavni Proizvod pohištvena tkanina. Vprašljivo pa je, če vsi, ki take tkanine potrebujejo, vedo, da jih Proizvaja Dekorativna iz Ljublja-ne- Lahko trdim, da nas pozna vsaka tovarna pohištva v Jugo-slaviji, ki proizvaja blazinjeno Pohištvo. Poznajo nas tudi vse trgovine, ki prodajajo dekorativ-n° blago, pa tudi veliko posameznikov.
Večina velikih kupcev v Jugoslaviji nas pozna že dolga le-a in ne oziraje se na kadrovske spremembe v njihovih nabavnih službah se »znanstvo« prenaša !ilz roda v rod«. Nekoliko druga-c® je pri novih tovarnah blazinjenega pohištva. Tu bi načeloma moral že investitor predvide-,1’ kje bo tovarna dobivala po-rebno pohištveno blago. Po dru-fi1 ?brani pa pri nas v prodajni v užbi spremljamo v različnih časopisih vse kar se dogaja ali ovega pojavlja v industriji pohi-va pa tudi v drugih industri-ki bi utegnile potrebovati ase izdelke. Ko zvemo, da se bo t 1 ba se je npr. zgradila nova . yarna blazinjenega pohištva, , °j Pošljemo tja našega za-°Pnika, da nas predstavi, po-
kaže kolekcijo, skratka, da vzpostavi stik ali poslovni kontakt, kot temu rečemo v komercialnem jeziku. Nastali poslovni kontakt je nato seveda treba skrbno negovati. Naj omenim tu le, da je naj večja garancija dolgih in trdnih poslovnih odnosov solidno poslovanje, kvaliteta izdelka, prilagojen izdelek, ugodna cena in hitri dobavni roki.
Seveda ni mogoče pričakovati, da bi se z vsakim kupcem spoznavali na opisani način. Veliko je drobnih kupcev npr.: trgovin, obrtnikov, raznih društev, hotelov, projektanskih organizacij in posameznikov, ki jih seznanjamo z našo dejavnostjo s pomočjo široke reklame. To nalogo pri nas opravlja propagandni oddelek v prodajni službi s pomočjo oglasov v časopisih, radia, televizije, v kinematografih, z reklamnimi napisi, prospekti, sejemsko dejavnostjo in drugim propagandnim materialom. Idealno bi bilo, da bi vedel za nas vsak posameznik. Poznati bi nas moral seveda tudi po solidarnosti, kajti »dober glas sega v deveto vas«.
Pot do kupca v inozemstvu načeloma ni drugačna kot pri nas doma. Nemogoče pa si je zamisliti tako široko seznanjevalno dejavnost po celem svetu kot jo imamo doma, saj je ne bi zmogla tudi neprimerno večja organizacija kot je naša. Praktično pridemo v stik s kupcem na dva načina. Prvič, da mi iščemo mož-
nega kupca, drugič pa da kupec išče možnega dobavitelja tj. nas.
Če mi iščemo kupca se največkrat poslužujemo posebnih zastopniških organizacij v tujini.
Najboljše je tako zastopstvo, ki že pozna možne kupce tj. industrijo pohištva ali veletrgovino v določeni državi ali področju in se že ukvarja s prodajo pohištvenih tkanin. Stik s takim zastopstvom ponavadi dobimo preko zunan j etr go vinskih organizacij v Jugoslaviji. V Ljubljani sta dve taki podjetji, ki imata v inozemstvu svoja zastopstva. Seveda nimata zastopstva samo za naše izdelke, ampak npr. za vse tekstilne izdelke. To za nas ni najbolje, ker se tako zastopstvo ne more ukvarjati izključno s prodajo naših izdelkov. Bolje bi bilo, da bi imele naše zunanjetrgovinske organizacije specializirana zastopstva za ožja področja tekstilne proizvodnje.
Kako najdemo tako inozemsko zastopstvo ali kupca? Poslužujemo se različnih adresarjev, sejemskih katalogov pa tudi predstavnikov Gospodarske zbornice Jugoslavije v tujini. Seveda niso brez pomena tudi informacije, ki jih dobimo od različnih poslovnih partnerjev.
Na splošno je treba tu povedati, da bomo morali pri nas v Jugoslaviji še veliko narediti za organiziranejši, kvalitetnejši in agresivnejši nastop naše industrije na tujih trgih in za seznanjanje teh trgov z možnostmi naše industrije.
Tako pa se prvikrat zgodi, da kupci sami iščejo možnost nakupa v Jugoslaviji. Za to npr. zvedo iz različnih propagandnih časopisov, kamor dajemo oglase. Včasih se obrnejo na jugoslovansko trgovinsko predstavništvo v tisti državi, da jim posreduje naš naslov. Zelo pomembno in dobro pa je, če za nas zvedo od kakšnega svojega poslovnega prijatelja, ki že kupuje pri nas. če dobijo ugodno mnenje je tako rekoč pol dela že opravljenega. Naš naslov in proizvodni program je mogoče dobiti še v različnih adresarjih in teleprinterskih imenikih.
V našem izvoznem oddelku smo danes že toliko opremljeni z različnimi materiali, da lahko najdemo naslove možnih kupcev v večjem delu sveta. Vendarle je to šele začetek in pravzaprav malenkost glede na delo, ki nas še čaka oz. s katerim se ukvarjamo neprestano. Kako napraviti naše ponudbe tako zanimive za kupca, da začne ta resno razmišljati o nakupu pri nas, pa je popolnoma novo in precej široko poglavje na dolgi in naporni poti do kupca v inozemstvu.
JANEZ MLAKAR
TUDI VI
LAHKO POSTANETE DOPISNIK VAŠEGA GLASILA
Uspešno poslovanje devetih mesecev letošnjega leta
Kljub velikim zakonskim spremembam, ki so stopile v veljavo z novim poslovnim letom, smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegli zelo lepe rezultate. Vsi ti poslovni uspehi, ki v primerjavi na lansko leto za isto obdobje kažejo boljše rezultate, so bili prav gotovo doseženi v mnogo slabših gospodarskih in zakonskih pogojih in je bilo za dosego le-teh potrebno mnogo več naporov in požrtvovalnosti vsega kolektiva. Pogoji so se menjali na področju nabave, prodaje finančnega poslovanja.
Prav v tem obdobju se je naša delovna organizacija reorganizirala in organizirala po TOZD, kar je bistveno spremenilo način dela, predvsem na področju knjigovodske evidence in organizacije poslovanja.
S prvim aprilom je pričel veljati novi zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki je popolnoma spremenil pogoje nabave in prodaje ter tudi močno zavrl samo prodajo v mesecu aprilu in maju. Sprejet je bil nov zakon o obračunavanju in ugotavljanju celotnega dohodka, ki določa, da le plačana realizacija ali s plačilnimi instrumenti zavarovana plačila predstavljajo celoten dohodek. Ta zakon je bil z ozirom na dosežene zelo slabe rezultate po TOZD v I. polletju — saj je večina TOZD v Jugoslaviji prikazovala »obračunsko izgubo« — spremenjen in dopoljen, tako da smo pri izdelavi devetmesečnega obračuna v celotni dohodek vnesli tudi obračunano izvozno stimulacijo, katero prejmemo na naš žiro račun z večmesečno zamudo. Bistvena sprememba dopolnitve prvotnega zakona pa je,
da smo v tej obračunski dobi lahko znižali stroške za znesek izdatkov, ki se smejo po zakonu vštevati v vrednost zaloge gotove proizvodnje in nedovršene proizvodnje, in sicer od vrednosti faktur, izdanih v zadnjih 15 dneh obračunske dobe in plačanih v prvih 15 dneh po preteku obračunske dobe. Preprosto povedano:	celotni dohodek smo
manj obremenili za del stroškov, vsebovanih v fakturah (prodanem blagu), izdanih od 15.9. do 30.9. in seveda plačanih od 1.10. do 15.10. Dohodek našega podjetja se je zaradi tega popravka zakona povečal za 14,921.125 din, kar je bistveno vplivalo na devetmesečni rezultat v primerjavi s prvim polletjem.
Na osnovi rezultatov poslovanja, ki smo jih dosegli v prvih devetih mesecih letošnjega leta lahko trdimo, da smo se izredno hitro prilagodili vsem novim spremembam in razmeram.
V proizvodnji smo, v primerjavi z lanskim obdobjem presegli količinski obseg za 14% ter dosegli temeljni plan delovne organizacije in ga celo presegli za 4%. Tudi produktivnost dela je v primerjavi z lanskim letom porasla za 15%. To je vsekakor izreden rezultat, zlasti še zato, ker je bil dosežen v relativno enakih pogojih glede na tehnično opremljenost.
Zaradi spremenjenega načina ugotavljanja celotnega gohodka in dohodka ter zaradi konstituiranja TOZD v letošnjem poslovnem obdobju so rezultati finančnega poslovanja v primerjavi z lanskim letom neprimerljivi in nerealni, zato smo pregled poslovnih rezultatov malo prilagodili tem spremembam.
Pregled poslovnih rezultatov za delovno organizacijo kot celoto:
	I. do IX. 1975	I. do IX. 1976	Indeks
Realizacija proizvodov in storitev	286,651.524	313,834.376	109,5
Realizacija mater, in odpadkov	14,293.834	19,201.722	134
Druga realizacija	2,241.305	2,863.662	128
Interna realizacija	—	306,878.808	—
Izredni dohodki	3,845.871	5,383.411	140
CELOTNI DOHODEK:	307,032.534	648,161.979	
če bi k znesku realizacije proizvodov in storitev prišteli še del ne-			
plačane realizacije na dan 30.9.1976 10,169.000,—		- din bi bilo poveča-	
nje proti letu 1975 za 13% in ne	9,5% kot ga izkazuje indeks.		
DOHODEK	88,254.622	110,097.437	125
RAZDELITEV DOHODKA:			
— pogodbene obveznosti	2,401.967	2,558.833	107
— zakonske obveznosti	14,794.960	16,507.237	112
— osebni dohodki	47,780.913	68,982.623	144
— osebni prejemki	543.534	2,642.260	
OSTANEK DOHODKA I.	23,059.176	19,406.482	84
OSTANEK DOHODKA II.	23,059.176	29,575.482	128
Indeks osebnih dohodkov	sku ostanka	dohodka II.	vklju-
nasproti osebnim dohodkom razporejenih iz dohodka leta 1975 ni realen, ker smo v letu 1976 spremenili način obračunavanja vrednotenja zalog, in sicer tako, da se vsi osebni dohodki pokrivajo iz tekočega dohodka, doseženega v letu. Zaradi tega je v letošnjih osebnih dohodkih razporejen še del osebnih dohodkov v zalogah 31. 12. 1975 din 9,531.812. Primerljivi indeks z ozirom na realizirane oz. izplačane osebne dohodke v devetih mesecih letošnjega leta bi bil 124.
V gornjem pregledu sta prikazana dva indeksa ostanka dohodka. Ostanek dohodka I. je po plačani realizaciji — po novem zakonu, medtem je v zne-
lizacije din 10,169.000. Ta ostanek dohodka je primerljivejši za ugotavljanje uspešnosti naše organizacije.
Zelo lep uspeh smo dosegli pri izvozu tkanin, saj je bil fakturirani znesek v prvih devetih mesecih kar 46,734.205 din, kar je 87,5 % več kot v letu 1975. Delež izvozne stimulacije v skupni realizaciji pa je 13,9% in je za 59,4% več proti prejšnjemu letu.
S povečanjem izvozne realizacije in pa seveda s povečano produktivnostjo dela, smo se zelo aktivno vključili v splošne stabilizacijske napore naše družbe.
Slavka Merjasec
POŠKODBE PRI DELU V LETOŠNJEGA LETA
V tretji četrtini tega leta so se delavci DO Dekorativna 13-krat poškodovali pri delu. Le ena od omenjenih poškodb se je pripetila na poti v službo, ostale pa na delu. Vse poškodbe, ki so jih utrpeli naši delavci v tem času, so lažje narave, če jih pa primerjamo s poškodbami v istem obdobju prejšnjega leta (15) ugotavljamo izboljšanje stanja varstva pri delu za ca. 14%.
če primerjamo posamezne TOZD med seboj, ugotavljamo iz poškodb, ki so nastale, da se delavci TOZD—C odstotkovno največkrat poškodujejo, in sicer 8,4 %, za razliko od TOZD—A in TOZD—B, katerih delavci se poškodujejo ca. 1%.
Toda ta resnost poškod oz. poprečno število izgubljenih delovnih dnina eno poškodbo,nam pokažeta drugačno podobo stanja varstva pri delu po posameznih TOZD. Vsaka poškodba v TOZD—A zahteva ca. 19 dni bolniškega staleža, v TOZD—B 9 dni in v TOZD—C 8 dni.
Pri raziskavi vzrokov najbolj resnih poškodb je ugotovljeno, da le-te kot zmeraj, največkrat pogojujejo poškodbe na poti v službo ali iz službe in, česar zlasti ne smemo spregledati, mnogokrat nepazljivost pri samem delu, kar bi spet marsikdaj lahko popolnoma upravičeno imenovali kršitev varstvenih
TRETJI ČETRTINI
ukrepov oziroma kršitev delovne obveznosti.
Pri tem bi bilo prav, če se spomnimo 170 čl. osnutka zakona o združenem delu, ne glede na to ali opravljamo, vodimo ali nadzorujemo delo, ki pravi:
Za kršitev delgovnih obveznosti in druge kršitve delovne discipline je mogoče delavcu izreči enega izmed naslednjih disciplinskih ukrepov:
opomin, javni opomin, razporeditev na drugo delovno mesto v skladu s tem zakonom; denarno kazen, prenehanje delovnega razmerja.
Poleg tega se moramo zavedati, da nepazljivost, malomarnost ali nedisciplina (kar je vzrok za ca. 80% naših poškodb pri delu) lahko povzroča tudi hude in najhujše nesreče pri delu, za kar smo lahko odgovorni še kazensko. In če se zavedamo, da so to skrajni ukrepi, se moramo pred tem zavedati dejstva, da je varstvo pri delu temeljna pravica in dolžnost vsakega delavca, sestavni del vsakega dela ter bistven dejavnik splošne kulture, počutja in učinkovitosti na delu, zlasti pa, da se z delom na svojih DM vključujemo v organizirano delo, v katerem morajo biti zagotovljene vse pravice in obveznosti delavcev na delu.
Vasilije Petronijevič
Ljudska obramba in družbena samozaščita
Pred kratkim sta bila v republiškem Uradnem listu objavljena Zakon o ljudski obrambi in Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Povzemamo nekatera bistvena določila obeh zakonov, ki sta uzakonila in konkretizirala ustavna določila ter smernice X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS.
Varovati družbeno ureditev in jo braniti, pomeni, da si zagotavljamo nadaljni razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti.
Socialistična republika Slovenija organizira in gradi ljudsko obrambo, kot neločljivi del socialistične samoupravne družbene ureditve za primer, če bi bile ogrožene svoboda, neodvisnost in .suverenost jugoslovanskih narodov in narodnosti ali ozemeljska neokrnjenost in z ustavo določena družbena ureditev Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, ter za primer naravnih in drugih hudih nesreč ali drugih izrednih razmer.
Socialistična republika Slovenija vodi med vojno splošni ljudski odpor proti sovražniku, dokler ni dokončno odvrnjena nevarnost za državo.
Sistem socialističnega samoupravljanja daje najširše možnosti za organiziranje in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru in za oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora ob agresiji in v vojni, kakor tudi za obrambne ukrepe ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
Splošna ljudska obramba je oblika in vsebina obrambne organiziranosti socialistične samoupravne družbene skupnosti, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Vsi delovni ljudje in občani in vsi drugi subjekti samoupravne družbe so hkrati nosilci ljudske obrambe.
Ljudska obramba v Socialistični republiki Sloveniji — kot sestavni del sistema ljudske obrambe v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji — je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, občin, mestnih oziroma regionalnih skupnosti kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, v katere se združujejo občine na ob-hi°cju mesta oziroma na zaokro-zenern urbanem območju (v nadaljnjem besedilu: mestne oziro-ma regionalne skupnosti) in republike v oboroženem boju in teritorialni obrambi, v izvrše-anju nalog narodne zaščite, arnosti in družbene samozaščite ter v vseh drugih oblikah od-ohrv v civilni zaščiti ter v vseh o olikah varstva in reševanja Sroženega prebivalstva in mate-
rialnih dobrin ob vojnih akcijah ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države.
Ljudska obramba temelji na:
—	pravici in dolžnosti vseh delovnih ljudi in občanov, da se usposabljajo in organizirajo za obrambo države, da se bojujejo za ohranitev svobode in samoupravnih pravic, za obrambo in varovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske neokrnjenosti in da so v primeru napada na državo organizatorji in pobudniki oboroženega boja in drugih oblik odpora;
—	pravici in dolžnosti vseh temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da se pripravljajo, organizirajo in usposabljajo za delo v vojnih razmerah in za boj proti napadalcu, ter da organizirajo in mobilizirajo vse svoje človeške in materialne sile za obrambo države ter za obrambo in varovanje delovnih ljudi in občanov ter materialnih dobrin;
—	pravici in dolžnosti vsake družbenopolitične skupnosti, da ureja in organizira splošno ljudsko obrambo ter ustvarja vse potrebne materialne in druge pogoje za nenehno krepitev obramb-bne moči države in za uspešno upiranje napadalcu, ob vojni nevarnosti in ob napadu na državo, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah pa, da neposredno vodi splošni ljudski odpor oziroma organizira in vodi potrebne akcije delovnih ljudi in občanov in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti za odpravljanje nevarnosti ter za reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč oziroma drugih izrednih razmer.
Delovni ljudje in občani zagotavljajo usmerjene, usklajene in učinkovite priprave z načrti in programi razvoja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društev, občin, mestnih in regionalnih skupnosti in republike. Na obrambo in splošni ljudski odpor se pripravljajo pri svoji redni dejavnosti v skladu s sistemom ljudske obrambe ter v skladu s temelji načrtov in ukrepov za pripravo države ter samoupravnih organizacij in skupnosti na obrambo. Svoje načrte razvoja obrambnih priprav, ki so sestavni del načrtov razvoja samoupravnih organizacij in skupnosti, ter obrambne načrte usklajujejo med seboj, kakor tudi z načrti razvoja obrambnih priprav in z obrambnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti ter s poveljstvi in štabi oboroženih sil in ukrepajo, kar je potrebno za delo in življenje v vojni in v drugih izrednih razmerah.
Osnova za krepitev ljudske obrambe in njene učinkovitosti je družbena samozaščita kot
najširši sistem za preprečevanje vseh oblik delovanja, usmerjenega na izpodkopavanje ustavne ureditve in temeljnih vrednot samoupravnega socializma, varstva in zaščite materialnih dobrin in družbene lastnine ter solidarnega preprečevanja, odpravljanja in širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer.
Družbena samozaščita je trajna, vsakodnevna in organizirana dejavnost vseh družbenih subjektov in najširši temelj varnosti države, s katero se uresničuje in izgrajuje celotni varnostni in obrambni sistem naše družbe.
Na področju ljudske obrambe izvršujejo delovni ljudje in občani naslednje pravice in dolžnosti:
1.	Vojaško dolžnost — v Jugoslovanski ljudski armadi, te-retorialni obrambi, milici in enotah za vojne zveze družbenopolitičnih skupnosti, med vojno pa tudi posamično, če se ne morejo pridružiti enotam in zavodom oboroženih sil.
2.	Delovno dolžnost — v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, organih družbenopolitičnih skupnosti in v družbenopolitičnih ter družbenih organizacijah in v oboroženih silah.
3.	Dolžnost služiti v civilni zaščiti —■ v štabih in enotah civilne zaščite ter z izvajanjem samozaščite in ukrepov civilne zaščite.
4.	Dolžnost služiti v službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje — v centrih za obveščanje in alarmiranje ter v drugih enotah te službe.
5.	Dolžnost usposabljanja in pouka za obrambo in zaščito — med šolanjem, v mladih učnih enotah in centrih za pouk mladine, med vojaško službo, v civilni zaščiti, v službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, pri pouku prebivalstva, kakor tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, organih družbenopolitičnih skupnosti in v družbenopolitičnih ter družbenih organizacijah pri usposabljanju za svoje delo v vojni in v drugih izrednih razmerah.
6.	Materialno dolžnost -— z dajanjem predpisanih materialnih sredstev oboroženim silam, civilni zaščiti, službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter organom družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo.
7.	Dolžnost zagotavljanja varnosti ljudske obrambe — z družbeno samozaščito in z izvajanjem ukrepov za varnost in zavarovanje zaupnih podatkov ljudske obrambe, ki so določeni z zakonom in drugimi predpisi.
Naloge splošnega ljudskega odpora opravljajo in se štejejo
za pripadnike oboroženih sil v vojni tudi vsi delovni ljudje in občani, ki so vključeni v izvrševanje nalog narodne zaščite in v druge oblike družbene samozaščite, kakor tudi vsi občani, ki z orožjem ali kako drugače sodelujejo pri odporu napadalcu.
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje obrambne načrte in izvršujejo druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitičnih skupnosti, organizirajo in izvajajo priprave za delo v vojni ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin ob vojni ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo.
Za načrte in učinkovite obrambne priprave organizacij oziroma skupnosti iz prejšnjega odstavka so odgovorni njihovi organi upravljanja.
Civilna zaščita je del ljudske obrambe in družbene samozaščite v Socialistični republiki Sloveniji ter najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
Učinkovitost delovanja civilne zaščite ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ter v drugih izrednih razmerah se zagotavlja:
—	z množičnim pripravljanjem in usposabljanjem vseh delovnih ljudi in občanov za samozaščito;
—	z vključevanjem vseh obstoječih materialnih in tehničnih zmogljivosti družbe v zaščito in reševanje;
—	z opremljanjem in pripravljanjem štabov in enot civilne zaščite za hitro izvajanje zaščitnih in reševalnih akcij ter ukrepov povsod, kjer je potrebno;
—	s preskrbo prebivalstva s sredstvi za osebno zaščito ter vseh organizacij in skupnosti s sredstvi za kolektivno zaščito.
Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva, enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, družbene lastnine in premoženja ter zagotavljanja osebne in premoženjske varnosti delovnih ljudi in občanov in nadaljnjega svobodnega družbenega razvoja, je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani to svojo ustavno pravico in dolžnost uresničujejo z družbeno samozaščito, ki je del samoupravne dejavnosti v vseh oblikah njihovega povezovanja in združevanja s tem, da oblikujejo zavest o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema, zasnovanega na družbeni la-
Nadaljevanje na 6. str.
Nadaljevanje s 5. str.
striini in samoupravnem položaju delovnega človeka in na drugih dosežkih revolucije ter na patriotizmu, razvijajo varnostno kulturo, preprečujejo družbeno negativna in škodljiva dejanja, krepijo odgovornost in v samoupravnih aktih določajo na temelju ustave in zakonov pravila ravnanja in organizirane oblike družbene samozaščite ter tudi prek družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov za notranje zadeve ter drugih organov v okviru njihovih z ustavo in zakonom določenih nalog.
Delovni ljudje in občani uresničujejo družbeno samozaščito kot svojo pravico in dolžnost v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah, društvih ter v družbenopolitičnih skupnostih zlasti s tem, da:
—	varuje pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične samoupravne družbene odnose ter druge družbene vrednote, ki temeljijo na družbeni lastnini in samoupravljanju delovnih ljudi;
—	neposredno ali v sodelovanju z organi za notranje zadeve in drugimi pristojnimi državnimi organi varujejo neodvisnost in nedotakljivost države, oblast delovnega ljudstva ter samoupravne in gospodarske temelje socialističnih družbenih odnosov
in socialistično samoupravno demokracijo, bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije ter pričakujejo dejavnosti, ki ogrožajo te temelje Socialistične federativne republike Jugoslavije;
— varujejo družbeno lastnino, ki jo upravljajo in z njo gospodarijo, ter druge družbene in naravne dobrine pred oblikami neupravičenega odtujevanja in prisvajanja oziroma zlorabljanja, uničevanja ali propadanja zaradi malomarnosti, nediscipline in nevestnega gospodarjenja ter pred vsemi drugimi škodljivimi dejanji;
—	zagotavljajo osebno in premoženjsko varnost ter pomagajo, če je ogroženo življenje in varnost človeka ali družbeno ali zasebno premoženje, oziroma obvestijo o tem pristojne organe;
—	se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in drugega družbeno škodljivega delovanja, ocenjujejo varnostne razmere v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v okolju, kjer živijo in v skladu s tem določajo varnostne ukrepe in aktivnosti za varnost svoje organizacije in skupnosti ter za varnost širše skupnosti in socialističnih samoupravnih vrednot;
—	se v zasebnih in poslovnih stikih s tujimi državljani pri nas
ter v času bivanja v tujini ravnajo po načelih družbene samozaščite;
—	organizirajo narodno zaščito in sodelujejo v njenih enotah;
—	določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, način ter ukrepe za uresničevanje družbene samozaščite v samoupravnih aktih ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	izvajajo ukrepe in dejavnosti v sistemu družbene samozaščite kot najširšem temelju varnosti države, s katero se uresničuje in izgrajuje celotni varnostni in obrambni sistem naše družbe, za katero so pooblaščeni oziroma katere so jim določene.
Za opravljanje nalog s področja družbene samozaščite bodo v krajevnih skupnostih in OZD ustanovljene enote narodne zaščite, ki imajo pravico in dolžnost, da:
—	ugotavljajo istovetnost neznanih oseb znotraj svoje organizacije ali v bližini objektov v krajevni skupnosti, ki jih varujejo;
—	preprečujejo nepooblaščenim osebam vstop v določene prostore, dostop k določenim objektom oziroma jih prisilno oddaljijo;
—	zadržijo osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju ali poskusu povzročitve škode, do prihoda pooblaščenih delav-
Obisk Egipčank
V	drugi polovici oktobra 1976 sta se mudili v Jugoslaviji predstavnici organizacije egipčanskih žena. Tako sta za krajši čas prišli v Ljubljano in 26. oktobra tudi obiskali našo delovno organizacijo.
Vodja delegacije je bila SOAD ABOU EL-SOUD EL SAYED dr. znanosti in redno zaposlena na Aleksandrijski univerzi.
Egipt je bil neodvisna kraljevina od leta 1922 in šele po revoluciji leta 1953, ko je Egipt postal republika ZAR so začeli odpravljati ostanke kolonializma in usmerjati gospodarski razvoj v domačem interesu.
V	ZAR je izrazito puščavsko podnebje z visokimi temperaturami in skoraj brez padavin. Zaradi tega je agrarno gospodar-
stvo odvisno od možnosti namakanja in talne vode v redkih oazah. Rodovitne zemlje je 3,5% celotne površine, ki se razprostira v ozkem od 2 do 20 km širokem in 1200 km dolgem pasu ob Nilu, le v delti zavzema širši obseg. Pas rodovitne zemlje je izredno gosto naseljen, saj živi okrog 1000 ljudi na kv. km. Predvsem agrarni deželi kmetijstvo daje naj večji narodni dohodek. Industrija v glavnem predeluje kmetijske pridelke in le nekaj rude. Najpomembnejša izvozna kultura je bombaž. Pridelovanje bombaža zaposluje od 70 do 75% domačega kmečkega prebivalstva.
Pomanjkanje premoga in slabo izkoriščanje vodne energije sta močno zavirali industrializacijo. Kljub temu, da je ZAR v zadnjih 20 letih dobila precej nove industrije, še vedno živi večina prebivalcev od kmetijstva. V industriji prevladujejo majhna podjetja. Največ je tekstilne in-industrije, ki zaposluje 1/5 industrijske delovne sile, nato prehrambena industrija, sledi industrija gradbenega materiala in umetnih gnojil.
ZAR šteje 30,907.000 prebivalcev. Največja koncentracija prebivalstva je v glavnem mestu Kairu s 4,000.000 prebivalcev in z 25% industrijskih obratov.
Vsa ta dejstva so vzrok, da sta se predstavnici organizacije egipčanskih žena zelo zavzeto za-
nimali za družbeni položaj naših delovnih žena. Ob tem, kako je urejeno nagrajevanje žensk, stanovanjsko vprašanje — predvidevali sta, da imamo delavska naselja — nadalje, kako urejamo otroško varstvo, skratka želeli sta primerjati naš napredek na področju enakopravnosti
Mladinska v Kočevju
KS ZSMS je 2. 10. 1976 organizirala ekskurzijo v Kočevje. Ob 8. uri se nas je lepo število mladincev zbralo pred tovarno in dobre volje smo krenili na pot. Avtobus nas je peljal mimo Turjaka, vasi ob sodobni kočevski cesti, kjer je znameniti turjaški grad iz 16. stoletja, znan iz NOB, ko so se vanj zatekli belogardisti in so ga 1943. leta Prešernova, Cankarjeva in Levstikova brigada po šestih dneh boja zavzele. Posebno znana je »lutrovska kapela« z gotskimi freskami iz 15. stoletja, v kateri je pridigal JURIJ DALMATIN in pa več sto let stara pipa pred grajskimi vrati.
V Ribnici, mestu na kraškem Ribniškem polju, smo si ogledali grad, ki je bil med NOB porušen in v katerem je sedaj et-
cev pristojnega državnega organa, ki ga o tem nemudoma obvestijo;
—	pregledajo osebo ali vozilo, če sumijo, da prikriva ukradeni predmet ali napravo, ali da ima predmet ali napravo, ki bi lahko ogrozila varnost ali povzročila škodo;
—	izvršujejo druge naloge, določene v samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti ter naloge v skladu z varnostnim načrtom enote ali po nalogu načelnika enote.
Pri opravljanju nalog narodne zaščite nosijo pripadniki enote narodne zaščite posebne oznake; pri opravljanju določenih nalog narodne zaščite so lahko oboroženi in uporabljajo orožje, če ne morejo z drugim manj nevarnim prisilnim sredstvom odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogroženo njihovo življenje, ali neposrednega napada na objekt, ki ga varujejo.
To so samo najvažnejše pravice in obveznosti iz obeh zakonov. Naše nadaljnje naloge pa so, da bodo vprašanja ljudske obrambe in družbene samozaščite obravnavale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi in po teh smernicah bomo prilagodili naše samoupravne akte, ki nas bodo obvezovali za izpolnjevanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Vladimir Kočevar
žena in zaščite mater z razmerami v njihovi deželi.
Z ogledom podjetja sta bili zelo zadovoljni (za njihove predstave je Dekorativna veliko podjetje. Posebno, sta bili navdušeni nad izdelki ki sta si jih ogledali v naši trgovini.
Jožica Krmelj
ekskurzija
nografski muzej, zbirke lesne in lončarske domače obrti. Po ogledu muzeja smo nadaljevali pot do Kočevja, kjer je bil naš cilj, ogled tekstilne tovarne »Teksti-lana«.
Mladinci »Tekstilane« so nas prisrčno sprejeli ter nam razkazali tovarno, povedali o poslovanju podjetja, ter o nadaljnjih načrtih tovarne, kakor tudi njihove OO ZSMS, o delu, ter o problemih, ki se pojavljajo v vrstah OO ZSMS. V spomin pa so nam podarili še njihov simbol »lesenega medvedka« v znak nadaljnjega prijateljstva in sodelovanja.
Ekskurzijo smo zaključili na Travni gori, znameniti turistični točki nad Sodražico v veselem in prijetnem razpoloženju.
Sonja Kosec
O delu
nabavne službe
V naši delovni organizaciji kot tudi v mnogih drugih sorodnih DO deluje nabavna služba v sklopu delovne skupnosti skupnih služb, že samo ime pove, da je domena službe nabava vsega, kar potrebujejo TOZDinDSSS. Razdelitev z ozirom na pomen bi bila naslednja:
nabava osnovnih surovin, to je vseh vrst prej, barvil, kemikalij, strojne opreme in rezervnih delov. Poleg teh stvari je potrebno nabaviti še ves drobni inventar, skrbeti za izvrševanje raznih uslug, ki jih opravljajo za nas ter še mnogo drugih opravil, ki niso nikjer zapisana in planirana, pa so mnogokrat pomembna.
Kot vemo, je bil postavljen letni plan realizacije za leto 1976 v neto vrednosti 440,000.000 dinarjev in kot vidimo iz kumu-lative o že realiziranih 9 mesecih smo popolnoma na tekočem in ga izvršujemo. Zato vrednost proizvodnje je potrebno nabaviti za 208,000.000 din preje — osnovni material; za pomožni material pa ca. 20,000.000 din. To je vsa ostala nabava in skupaj znese 228,000,000, kar predstavlja več kot polovico našega letnega plana realizacije.
»Dekorativna« torej potrebuje letno 3.650 ton preje brez svoje predilnice, tako, da je potrebno kupiti 95 % te količine doma, pri bližno 5% pa uvoziti. Stojimo na stališču, da uvozimo samo, tisto, kar se doma ne proizvaja, je pa nujno potrebno za našo proizvodnjo.
Za preskrbo naše proizvodnje s prejo imamo z vsemi dobavitelji fiksne letne pogodbe po vrsti, metrični številki, količini, barvi, kvaliteti in ceni. Ta zadnji Parameter, cena pa ni vedno fiksna ter je z vsemi mogočimi klavzulami o morebitni spremembi, če bo proizvajalec Podražil vlakno, če se bo na svetovnem trgu povišala cena bombaža, volne, če se bo sklenil samoupravni dogovor grupacije Predilcev in še vrsto drugih vzrokov, se bo cena preje spremenila. Moram povedati, da so cene pod družbeno kontrolo in so Ze v veljavi od junija 1974, mož-n° pa je ob letnih pogodbah korigirati cene uslug in storitev ter cene prej po mikanem volnars-kem postopku (stanične preje nizkih številk), ker le te niso zajete v nobenem ceniku katere koli predilniške grupacije in take preje imamo sorazmerno kar zajeten del in se moramo ob vsaki pogodbi pošteno potruditi, da cene obdržimo ali pa se malenkostno povišajo. V letu 1976 imamo 12 večjih dobaviteljev Preje,_ z različnimi odstotki v udeležbi dobav kakor imajo prilagojen asortiman za naše podjetje.
. Predilnica Litija v Litiji obstaja že 90 let s 1200 zaposlenimi, matere bruto proizvod je za malenkost nižji od našega. Letno Proizvede 6.000 ton preje, Deko-?utivna pa kupi ca. 1200 ton, to V 20 % in smo tako njen največ-Ji kupec po količini in vrednosti, roizvaja vseh vrst prej, razen česane volnene in sintetične pre-
je. Za nas napravi največ sintetične kardirane preje, to jemera-klona, malona in ostalih artiklov bombažno kardirano in česano prejo, surovo in barvano stanič-no prejo ter nam vrši uslugo gladkega in efektnega suknja. Predilnica razpolaga z zelo dobrim strojnim parkom, še več pa mora dati poudarka kader, da se bo izboljšala kvaliteta izdelkov.
Oroteks Oroslavje leži 35 km severno od Zagreba in deluje že 50 let z bogato tradicijo predenja volne. V zadnjih 10. letih so zamenjali staro predilnico sel-faktorjev z belgijskimi mikalni-ki in prstančevimi predilniki, tako, da nam prejo nizkih metričnih številk dobavljajo na večjih formatih, da ima preja manj vozlov in tudi ostala sredstva so dobra. Imajo lastno barvarno ter nam dobavljajo surovo in barvno prejo. V tem 1100-član-skem kolektivu imajo poleg te predilnice tudi predilnico za bombažno kardirano prejo, tkalnico za volnarske in bombažne tkanine, kompletno oplemenitilnico, letos pa so pričeli z novo predilnico česane volnene in sintetične preje, z letno kapaciteto 300 ton. Dekorativna kupi letno 470 ton preje in je prvi kupec po vrednosti, dočim pa so kupci njihovega finalnega proizvoda to je »kangarna«, tweedov in ostalih bombažnih in volnenih tkanin tovarne konfekcij, katera pa nobena ne kupi za znesek naše preje.
Varteks Varaždin ne bi bilo potrebno posebej predstavljati, ker je to največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji z 9000 zaposlenimi. Kot zanimivost pa bi bilo potrebno omeniti, da proizvaja v glavnem »»kamgaren«, katere večinoma finalizirajo v svoji konfekciji in z zelo razvito mrežo prodajalen v Jugoslaviji in v Zahodni Evropi; imajo tudi predilnico za kardirano volneno prejo v Novem Marofu, obratu, ki je oddaljen od Varaždina 18 km in katerega višek proizvodnje kupujemo mi. V Varaždinu pa imajo novo belgijsko predilnico »Houget Duisberg Busson« (fonetično huže duzberg buson), z odlično kvaliteto preje. Tovarna je zelo urejena in poslovno tako, da je kakšna sprememba našega plana tekom meseca skoraj nemogoča.
Od ostalih dobaviteljev pa bi podal po eno karakteristiko: Tek-stina Ajdovščina ima staro klasično počasi tekočo predilnico, ki jo iz leta v leto obnavlja ter zamenjuje strojni park.
IBI, Kranj ima turbinsko predilnico (apen-and) češke proizvodnje ELITEX. Preja ima boljšo enakomernost in izgled, ima pa manjšo trdnost ter se uporablja za določen namen.
Niteks Niš ima predilnico prilagojeno za predenje staničnih vlaken večjih dolžin, ter tako prede preje bombažnega tipa z volnarskimi vlakni, kar potrebujemo za art. 9216, ki ga proizvajamo v glavnem za izvoz.
Tekstilni kombinat Gjilaneje v Kosovu. Glavni proizvodi so tepihi. Ima angleško predilnico
»James Mackie« (Džems Meki). Preja je polčesana, je bolj gladka in se uporablja za določen namen. Nujno morajo izboljšati kvaliteto preje.
Bitolateks Bitola je tovarna na jugu Makedonije in letos praznuje 10-letnico obstoja. Je solo predilnica za česano sintetično in volneno prejo z najmodernejšimi stroji: Schlumberger (šlumberger) — predilnica z me-lanžerji Zinser — predilni stroji Schlafhorst (slafhorst) autoco-ner z Uster elektronskimi čistilci. Hamel dvostopenjsko sukanje. Kvaliteta preje je v primerjavi z ostalimi predilnicami najboljša.
Krapinska tekstilna industrija Krapina je že naš dolgoletni partner. V zadnjem času so zaradi svojih potreb in notranje reorganizacije zmanjšali proizvodnjo prej, ki jih kupujemo pri njih.
Sukno Zapuže je najstarejša tekstilna tovarna v Sloveniji. Višek njene proizvodnje kupujemo mi. Oprema predilnice je italijanska, stara ca. 4 leta.
Pamučna industrija Djuro Salaj, Mostar proizvaja v glavnem bombažno česano prejo iz finih bombažnih vlaken, prede celo Nm 200.
Poleg navadnih predilnic kon-taktiramo in kupujemo manjše količine tudi od drugih, po drugi strani pa nabavna služba tudi raziskuje in zasleduje dosežke drugih novih predilnic, s katerimi še nimamo pravih poslovnih stikov. Trenutno delajo vzorce različnih prej po dogovoru v kombinatu »Dunaov« čelaverv.ki je obenem tudi proizvajalec poli-propilenskega vlakna, ter Beograjski vunarski kombinat, ki nam je proizvedel manjšo količino volnene preje iz katere smo napravili vzorce za Beograjski sejem pohištva, v novembru mesecu.
Konkjunktura preje je bila v letu 1976 dokaj normalna, že nam podatek za leto 1973 pove, da je bila konjunktura predilnic velika, velik izvoz preje z dobrimi cenami pa smo imeli 33 dobaviteljev.
Sama tedenca konkjunkutre predilnic v letu 1977 v rahlem porasla, kolikor pa bodo predil-ničarji dosegli samoupravni dogovor o višjih cenah prej, pa se bo ta normalizirala.
Kljub temu kar je napisano o naših partnerjih, ki so več ali manj solidni, čvrsti in res pripravljeni sodelovati. Pride do zastoja ali do nepravočasno nabavljenega materiala.
Poleg letnih potreb po preji pa da nabavni službi priprava dela potrebo po preji za naslednji mesec v operativnem planu. Najbolj kritične so stranične preje nizkih številk, ker so nekje kapacitete predilnic v tehpre-jah v Jugoslaviji omenjene, likor je potreba prej v operativnem planu razdeljena dokaj enakomerno po posameznih številkah je tudi pokrivanje s prejo normalno. V primeru hitrega in velikega izvoza kot na primer v Rusijo, prehod na preje ki se v predhodnih mesecih niso uporab-
ljale, ali pa uporabljale malo pa jih ni na zalogi, potreba po njih pa je povečana tudi čez 100 %, težko predilnice v zelo kratkem roku realizirajo tako veliko našo potrebo in se stanje normalizira šele v drugi polovici meseca.
V	primeru, da je potrebno v naslednjem mesecu nabaviti namesto enojne preje skoraj vso dvojno, sigurno pride do zastoja pri nas, čeprav se angažira vse mogoče variante v predilnici in še dodatno išče usluga sukanja.
Ključ dobrega poslovanja je v dobrem planiranju, še več pa v poznavanju naših kupcev, da pravočasno naročajo naše tkanine, da so roki dobave blaga postavljeni z naše strani pravilno, ter da je terminiranje izdelave artiklov po možnoti tako, da se porablja določena številka preje skozi ves mesec ne pa samo za celo potrebno količino v prvih 14 dnevih. Zastoj je neizbežen. Po drugi strani pa je možno, da je uslug z prejo motena tudi s strani proizvajalcev vlakna »Viskoza« Ložnica, »INCEL« Banja Luka, »OHIS« Skopje, da si iz objektivnih vzrokov niso pravočasno mogli oskrbeti z raznimi kemikalijami, barvili, imajo resne okvare strojnih delov, nepredvideni uvoz teh pa traja tudi do pol leta in podobno.
Uvoz surovin predstavlja majhen odstotek pa moramo poudariti, da je ob vse večji štednji po devizah v vseh vejah gospodarstva zelo težak in problematičen, ravno tako pa uvoz barvil, kemikalij, rezervnih delov, medtem pa je bil uvoz novih strojev v letu 1976 skoraj nemogoč, še v letu 1974 in nazaj je bil uvoz za potrebe tekstilne industrije skoraj ves liberaliziran. V drugi polovici leta 1975 je bilo potrebno za vse LB stvari dobiti posebno soglasje SST Beograd (sekretariat za spoljnu trgovinu). V letu 1976 januar in februar se ni moglo nič uvoziti, samo prehodne zaključke iz leta 1975. Nato so bili razdeljeni avansi 30% in nato delne razdelitve. V mesecu oktobru je bila končna razdelitev na Gospodarski zbornici v Beogradu. Baza celotne delitve z majhnimi korekturami je bilo leto 1975. Dekorativna pa je v okviru potreb dobila vsa potrebna sredstva.
V	letu 1977, ki stoji pred nami pa se bo po informacijah, ki so bile na voljo, režim uvoza menjal. Ostane še naprej globalna vezava izvoz-uvoz. Novost je v tem, da se bo celotno vsoto razpoložljivih deviz razdelilo na federacijo, republike, pokrajine, če se bodo te devize po posebnem ključu delile na vse možne panoge gospodarstva. Predlog je tudi, da se nekatere surovine in organska barvila, kemikalije, ki se ne proizvajajo v Jugoslaviji prenesejo zopet na »čisti LB«, ukine se režim GDK, ostane pa še RK, DK, D.
Te vesti, kolikor bodo tako postavljene dokončno, so za nas ugodne, prav pa bi bilo, da bi bile znane že decembra tega leta ne pa v začetku leta 1977, ko smo že postavljeni pred konkretne naloge.
Po sedanjih rezultatih sodeč bo poslovno leto 1976 s strani nabavne službe v redu realizirano, za naslednje leto se bomo še naprej trudili, da bo poslovanje še boljše in tudi končni rezultat čim uspešnejši.
VIRANT JURE
Izobraževanje v delovni organizaciji leta 1976
Izobraževanje ob delu je še dokaj mlada oblika v sistemu izobraževanja. Seveda je to relativno, kajti v naši delovni organizaciji imamo že vrsto let vpeljano prakso izobraževanja ob delu in za delo.
Naši delavci se izobražujejo s splošnim družbenopolitičnim in strokovnim izobraževanjem.
Pri nas smo v letošnjem letu organizirali že vrsto izobraževalnih akcij, poleg tega imamo predvidene tudi akcije, ki jih bomo izvedli do konca leta.
Izobraževalne akcije, ki jih je organizirala delovna organizacija do konca oktobra:
1.	Seminar za skladiščnike in preddelavce skladišča gotovega blaga. Na seminarju so se seznanili s pravilnim skladiščenjem in manipulacijo z blagom.
2.	Predavanja o družbeni samozaščiti za vodilne in družbeno politične delavce.
3.	Dekompozicije plišarskih tkanin. Tečaj je bil prirejen za delavke vzorčnega oddelka.
4.	Vzdrževanje Šmit statev. Seminar je bil prirejen za tehnologe in tekstilne mojstre iz tkalnice.
5.	Problematika barvanja. Seminarja so se udeležili tehnologi barvarne preje in tkanin.
6.	Vodje sestankov. Seminar je bil prirejen za vse predsednike in podpredsednike samoupravnih organov ter družbeno političnih organizacij.
7.	Pisanje in oblikovanje zapisnikov. Seminar je bil prirejen za zapisnikarje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
8.	Seminar za inštruktorke. Na seminarju so se inštruktorke seznanile o spremembah in novostih v interni zakonodaji in samoupravni organiziranosti.
9.	Spoznavanje in delovanje pakirnega stroja TITAN. Seminar je bil organiziran za delavce popravljalnice, ki delajo na tem stroju.
Društvo oblikovalcev Slovenije in Zveza arhitektov Slovenije sta priredila 8. in 9. oktobra strokovno ekskurzijo, na 37. bienale umetnosti 1976 v Benetke, katere se je po sklepu strokovnega kolegija Dekorativne, udeležilo tudi 12 oblikovalcev našega podjetja.
Program je obsegal razstave šestih oblikovalcev stekla na otoku San Giorgo, Sala Capitolare.
Na PiazzadiSan Marko pet grafičnih oblikovalcev iz Jugoslavije.
Ogled v Giardini di Castello 37. bienala umetnosti s temo »Ambient«, participacija in kulturne strukture.
V istem parku ogled razstave »Španija« (umetniška avantgar-
10.	Tečaj za tehnično vzdrževanje GUNNE brezčolničnih statev ter listovk tipa STAUBLI in TRUMPELT. Seminar je bil namenjen tehnologom in tekstilnim mojstrom tkalnice.
11.	Tečaj za voznike viličarjev. Tečaj je obiskovalo 10 delavcev TOZD Gotova tkanina in opravilo tudi izpit za voznika viličarja.
12.	Začetni tečaj nemščine. Obiskuje ga 16 naših delavcev.
13.	Nadaljevalni tečaj nemščine. Obiskuje ga 10 naših delavcev.
IZOBRAŽEVALNE AKCIJE, KI JIH BOMO IZVEDLI DO KONCA LETA:
1.	Vzdrževanje strojnih naprav v plemenitilnici (seminar za tehnologe).
2.	Seminar o vzorčenju na skukalnem stroju DZEES (predviden je za tekstilne mojstre).
3.	Upravljanje s klima napravami (za ključavničarje in elek-trikarj 6)
4.	Vzdrževanje barvarskih aparatov (za ključavničarje in elektrikarje).
5.	Vzdrževanje dvigal (za ključavničarje in elektrikarje).
6.	Oblikovanje (za razvojni sektor)
7.	Lastnosti in uporabnost surovin, ki jih uporabljamo v naši proizvodnji (za razvojni sektor).
8.	Družbena samozaščita (za predsednike samoupravnih organov, člane sveta za družbeno samozaščito in delegate v svetih za delavsko kontrolo).
9.	Splošna ljudska obramba (za člane ZK, člane IO OOS in za predsednike samoupravnih organov).
Kot vidite, je pred nami še precej akcij. Zato bomo morali vložiti vsi skupaj dosti truda, da jih bomo realizirali do konca leta 1976.
Bogo Modic
da in družbena stvarnost 1936 do 1976).
Umetnost — Ambient 1915 do 1976.
Za drugi dan je bil program ogleda Magazzini del Šale Alle Zattere, »Evropa — Amerika«, in sicer je bila to razstava 14. evropskih in 11. ameriških arhitektov na temo bivalnega okolja.
V	Cantieri Navali Della Giu-decca »Mednarodne aktualnosti
1 070_1
Sledil je ogled v Ex. cerkvi di San Lorenzo — arhitektura med obema vojnama.
V	Museo d’Arte — moderna Ca. Pesaro (der Deutsche werk-bund): med umetnostjo in industrijo.
Ala Napoleonica: Ettore sott-sassir.
Piazza di San Marko »Man ray« — fotografska razstava 1910—1970.
Srečko Lenard
SALA CAPITOLARE (OTOK SAN GIORGO) RAZSTAVA ŠESTIH OBLIKOVALCEV STEKLA
Na razstavi stekla se nam je predstavilo šest oblikovalcev. Od teh nam je najbolj poznani finski — Tapio Wirkola. Njegove izdelke smo lahko videli in kupili že tudi v Ljubljani. Kot veliko finskih izdelkov so tudi ti oblikovno dovršeni. So iz brezbarvnega kristala, navadno popolnoma gladke površine, včasih pa reliefne, ki jo doseže s pomočjo drevesnega lubja.
Skoro vse oblike razstavljenih predmetov so enostavne, gladke in se zelo lepo vklaplja-jo v ambient. Največ je bilo brezbarvnega stekla, nekaj belega, barvastega gladkega in pa nekaj večbarvnega — lepih barvnih kombinacij. Ti večbarvni so po izgledu podobni tiskani tkanini. Kako to dosežejo je skrivnost muranske tovarne stekla in je način izdelave tudi našim oblikovalcem stekla nepoznan.
Razstavljeni predmeti: svetila, vaze, sklede, kozarci, okrasni predmeti itd., so unikati in vredni ogleda. Hkrati z njihovimi ustvarjalci nam prikazujejo nenehen napredek na področju oblikovanja stekla.
Meta Tomšič
Kronika
VSTOPI:
Jokič Savo, sklad. got. blaga Tkalec Dragutin, apretura Sakan Dobrislav, apretura Zeifert Gordan, apretura Dejanovid Dedo, sklad. g. blaga
IZSTOPI:
Balarin Zdravko, hujša kršitev delovne obveznosti Geči Vehbi, hujša kršitev delovne obveznosti
DELOVNI JUBILEJI:
po 10 let:
Bečan Marija Kunaver Terezija Gaberšek Zlata Stupar Franc
po 15 let:
Berzelak Ana Šebjan Betka
po 20 let:
Vek Marija Žlebnik Danica Kupljenik Pavla Puntar Pavel
po 25 let:
Jančar Ljudmila
po 30 let:
Šlosar Minka
POROKE:
Šačiri Šačir
Nartnik Marjana por. Šačiri Zupan Jože
Kramar Karolina por. Zupan Lebar Justina por. Ovsenik
Strokovna ekskurzija v Benetke
PIAZZA Dl SAN MARCO — PET GRAFIČNIH OBLIKOVALCEV — JUGOSLAVIJA
Velik plakat ob Canal Grande je vabil na ogled razstave Slovenskih likovnih umetnikov »Grupe julij 69« v galerijo na trgu Sv. Marka.
Ker smo si ravno ogledali svetovni bienale, smo z radovednimi občutki primerjanja časovnega in vsebinskega umetniškega utripa vstopili v galerijo — med naše samostojno nastopajoče umetnike.
Tudi na tej razstavi je bila potrjena umetniška izraznost v odnosu do vseh hotenj svetovnih umetnikov, da se v nekem protestu združijo in iščejo skupnih poti iz današnjega kaotično duševnega življenja.
Pretresljiva grafika bežeče gazele, ki v izmerjenem begu drvi neznano kam. Tudi praznina zmečkanega blaga neznane dolžine in širine na oljnati sliki kliče po nekem zavestnem in nujnem oblikovanju in plemenitenju človeškega prostora in odnosov.
S te razstave smo odšli z občutkom zadovoljnosti, kajti umetniški prispevek naše slovenske grupe je velik in tehten v vsej bogati verigi umetniških prireditev, ki jih nudijo letošnje Benetke.
Miloš Zalaznik
ROJSTVA:
Kobetič Eva — sin
Tovariš Stanko Konda in Božidar Plak, ki sta na služenju kadrovskega roka, pošiljata sodelavcem in vsem delavcem naše DO lepe pozdrave.
NASLOVI VOJAKOV:
Konda Stane
V.	P. 7716/19 15002 ŠABAC
Plak Božidar V. P. 7325/4
22002 SR. MITROVIČA
TEKMOVANJE MED OO ZSMS V MALEM NOGOMETU
športna komisija pri KS ZSMS je 22. 10. 1976 pripravila tekmovanje v malem nogometu med OO ZSMS po TOZD. Tekmovanja so se udeležile ekipe: —• Surova tkanina — I.
—	Surova tkanina — II. (Barvarna)
—	Gotova tkanina
Rezultati:
— Gotova tkanina : Surova tkanina I. 1:4;
— Surova tkanina II. : Surova tkanina I. 0:4;
— Gotova tkanina : Surova tkanina II. 4:2.
j
Na podlagi družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in 107. člena samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo so sprejeli zbor delavcev TOZD Surova tkanina dne 8. 9. 1976 ® zbor delavcev TOZD Gotova tkanina dne 9. 9. 1976 • zbor delavcev TOZD Energetika in vzdrževanje dne 8. 9. 1976 • zbor delavcev delovne
skupnosti skupnih služb dne 8. 9. 1976 naslednji
Samoupravni sporazum o izobraževanju, štipendiranju
in pripravništvu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom se urejajo podrobneje vprašanja s področja izobraževanja, štipendiranja in pripravništva
—	organizacija izobraževanja;
—	planiranje kadrov in izobraževanje;
—	strokovna usposobljenost za posamezna delovna mesta;
—	strokovno usposabljanje s praktičnim delom, preizkus znanja in doseganje ustrezne strokovne izobrazbe;
—	redno dopolnilo izobraževanja in izpopolnjevanje;
—	družbeno in ekonomsko izobraževanje,
—	splošno izobraževanje,
—	odsotnost z dela zaradi izobraževanja,
—	financiranje izobraževanja,
—	izobraževanje po planu kadrov,
—	honoriranje izobraževanja,
—	oblike štipendiranja,
—	razpis štipendij,
—	izplačila in višina štipendije,
—	pogodbe in obveznosti štipendista in štipenditorja,
.— sprejem in razporejanje Pripravnikov,
—	mentorstvo,
.— strokovno	usposabljanje
Pripravnikov,
, — ocena in preizkus pripravnikovega znanja,
—	nagrajevanje pripravnikov.
2.	člen
Vsak delavec ima pravico, da ob pogojih in na način, kot je določeno s tem sporazumom, izpolnjuje in razvija svoje delov-ne in upravljalske sposobnosti.
Pravice iz predhodnega odstavka tega člena uveljavlja dela-zlasti s praktičnim delom, stalnim dopolnilnim strokovnim izobraževanjem in izpopolnjevanje, splošnim ter družbenim in konomskim izobraževanjem.
3.	člen
Za delavca TOZD oz. DSSS f° tem sporazumu štejemo de-avca, ki pridobi lastnost delavca v združenem delu.
4.	člen
Glede na način in naravo izobraževanja se delavci izobražujejo:
v delovni organizaciji,
v ustreznih šolah,
v drugih izobraževalnih organizacijah doma in v tujini (institutih itd.),
na raznih tečajih, seminarjih, posvetovanjih, simpozijih itd.
S programom o izobraževanju delavcev se določi, kje se delavec izobražuje.
5.	člen
Delavec lahko praviloma opravlja delo na posameznem delovnem mestu, le, če ima strokovno izobrazbo, ki se zahteva za takšno mesto in je strokovno usposobljen za delo po tem sporazumu.
II. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA
6.	člen
Referat za izobraževanje je sestavni del kadrovsko-splošne službe in jo predstavlja organizator izobraževanja.
Referent za izobraževanje se povezuje tudi z zunanjimi vzgoj-no-izobraževalnimi organizacijami za izobraževanje delavcev.
Referent za izobraževanje skrbi za oblikovanje in izvajanje politike izobraževanja ter v ta namen organizira razne izobraževalne oblike v TOZD in DSSS in zunaj nje ter vodi evidenco o vseh oblikah izobraževanja svojih delavcev.
7.	člen
Referat za izobraževanje vodi direktor kadrovsko-splošne službe kot strokovni vodja.
8.	člen
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje referent za izobraževanje z domačimi strokovnjaki in zunanjimi izobraževalnimi institucijami.
9.	člen
Naloge sveta za medsebojna razmerja delovne organizacije na področju izobraževanja so:
—	odloča o vseh oblikah dopolnilnega splošnega izobraževanja,
—	sklepa o dodelitvi in višine kadrovskih štupendij, študentom srednjih, višjih in visokih šol ter delavcev, ki že združujejo svoje delo z delovno organizacijo,
—	spremlja učne uspehe štipendistov ter predlaga teme za diplomske naloge,
—	razpravlja in odloča o sprejemu učencev v gospodarstvu,
—	razpravlja in odloča o razporeditvi pripravnikov in praktikantov na delo in spremlja njihov napredek,
—	spremlja programe dela za pripravnike, imenuje mentorja in
—	odloča o trajanju pripravniške dobe,
—	sklepa o gmotni pomoči študentom, ki prejemajo kadrovske štipendije, za nabavo knjig in drugih učnih pripomočkov,
—	imenuje komisijo za preizkus znanja pripravnikov,
—	potrdi oceno o uspešnosti pripravniške dobe,
;— daje potrdila delavcem o strokovni usposobljenosti,
—	odloča o posameznih oblikah družbeno-ekonomskega izobraževanja in o udeležbi delavcev pri teh oblikah izobraževanja,
—	odloča o pravici delavca do odsotnosti z dela zavoljo izobraževanja s pravico do delovnega nadomestila.
III . NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJE
10.	člen
DO bo izdelala v časovnem in okvirno vsebinskem pogledu, skladno z družbeno-ekonomskim planiranjem, svoje načrte razvoja, v katerih bodo zaobseženi tudi plani glede kadrov in izobraževanja.
11.	člen
Načrtovanje kadrov mora upoštevati pregled delovnih mest in že zaposlenih delavcev na teh
mestih ter načrtni odliv delav-cec in določiti:
—	število novih delavcev, vključno pripravnikov, vrsto, poklic in druge lastnosti potrebnih kadrov,
—	način izobraževanja in izpopolnjevanja delavcev glede na potrebe TOZD in DSSS,
—	odsotnost z dela zaradi izobraževanja,
—	ustrezna sredstva za izobraževanje,
12.	člen
Da bi določili potrebe po novih delavcih in izobraževanju že zaposlenih, je treba izdelati analizo zaposlenih delavcev, ki je sestavni del načrtovanja kadrov.
13.	člen
Na podlagi načrtovanja in analize zaposlenih delavcev sprejme delovna organizacija perspektivne in letne načrte izobraževanja že zaposlenih delavcev, kot tudi načrte za zagotovitev novih delavcev.
Pri izdelavi plana kadrov upošteva delovna organizacija družbene in samoupravne dogovore o kadrovski politiki, h katerim je pristopila.
14.	člen
Plan, ki ureja izobraževanje zaposlenih delavcev vsebuje zlasti:
—	podatke o številu delavcev, ki se bodo v ustreznem času začeli izobraževati,
—	smoter izobraževanja,
—	vrste in oblike izobraževanja,
—	čas in trajanje izobraževanja in odsotnosti z dela zaradi izobraževanja,
—	kraj in organizacijo, v kateri se bo delavec izobraževal,
—	stroške izobraževanja.
15.	člen
Delavci se izobražujejo na osnovi programov, ki jih izdela služba za izobraževanje oziroma po programih ustreznih šol.
IV. STROKOVNA USPOSOBLJENOST
ZA POSAMEZNA DELOVNA
MESTA
16.	člen
Delavec, ki ima lastnost delavca v združenem delu in opravlja delo na posameznem delovnem mestu, mora imeti takšno strokovno usposobljenost, ki se zahteva za tisto delovno mesto s splošnim aktom o sistematizaciji delovnih mest.
17.	člen
Za strokovno usposobhjenost štejemo tisto usposobljenost, ki si jo je delavec pridobil:
—	z dokončano ustrezno šolo,
—	s strokovnim usposabljanjem pri praktičnem delu v organizaciji združenega dela ali drugje, kar je bilo ugotovljeno s preizkusom njegovega znanja,
—	z dopolnilnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem natečajih, seminarjih ter z drugimi oblikami strokovnega izobraževanja.
18.	člen
Delavec se strokovno usposablja s praktičnim delom in tako lahko praviloma v roku enega leta doseže stopnjo strokovne usposobljenosti ozkega profila.
19.	člen
Stopnjo strokovne usposobljenosti predlaga samoupravni, organ in neposredni vodja, tako da spremlja delovne uspehe delavca na delovnem mestu.
20.	člen
Strokovna usposobljenost, ki jo prizna delavcu organizacija združenega dela po 19. členu tega sporazuma, velja samo za delo v Dekorativni.
Delovna organizacija izda potrdilo o priznani strokovni usposobljenosti delavca.
V. STALNO DOPOLNILNO ST-
V. STALNO DOPOLNILNO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV
21.	člen
Delovna organizacija bo posvetila posebno skrb stalnemu izobraževanju ob delu in omogočila delavcem izobraževanje ter strokovno usposabljanje za delo na delovnem mestu, v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
22.	člen
Po končanem dopolnilnem šolanju je delavec dolžan ostati na delu v delovni organizaciji najmanj toliko časa, kolikor se je šolal na stroške delovne organizacije.
23.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti delavca, ki se dopolnilno šola in drugih delavcev organizacije združenega dela se določajo s pogodbo o dopolnilnem šolanju delavca, ki je sestavni del tega sporazuma.
VI.	SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
24.	člen
DO skrbi, da delavci, ki niso dokončali osemletko, le to do-
končajo z izrednim dopolnilnim šolanjem v dopisni šoli.
25.	člen
Za splošno in kulturno razgledanost delavcev organizira delovna organizacija glede raznih kulturnih prireditev, sejmov in razstav.
VII.	DRUŽBENOEKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE
26.	člen
Za izpopolnjevanje in razvijanje upravljalskih sposobnosti delavcev v delovni organizaciji skrbi in organizira le-ta za družbenoekonomsko izobraževanje.
Družbeno-ekonomsko se izobražujejo vsi delavci, posebno pa še člani samoupravnih organov, delegacij in družbenopolitičnih organizacij.
VIII.	ODSOTNOST Z DELA
ZARADI IZOBRAŽEVANJA
27.	člen
Delavci, ki se izobražujejo za potrebe delovne organizacije, imajo pravico do odsotnosti z dela, ustrezno njihovemu izobraževanju, s pravico do nadomestila osebnega dohodka ali s pravico do raznih oblik denarnih dajatev, kot npr. povračilo stroškov šolanja itd.
28.	člen
Delavci imajo pravico biti odsotni z dela z pravico, do denarnega nadomestila, če se udeležijo strokovnih seminarjev, tečajev, simpozijev, ekskurzij, krajših predavanj, ko gre za izredni študij toliko časa, kolikor traja takšno izobraževanje.
— Delavcem, ki jih DO pošilja na strokovno izobraževanje oziroma šolanje, povrne stroške šolanja ter jim da izredni študijski dopust:
—	za šolanje na dvoletni šoli najmanj 1 delovni dan za izpite iz posameznega predmeta in najmanj 15 delovnih dni za zaključne izpite,
—	za šolanje na srednji šoli najmanj 2 delovna dneva za izpit iz posameznega predmeta in najmanj 15 delovnih dni za zaključne izpite,
—	za šolanje na višjih in visokih šolah najmanj 3 delovne dneve za vsak izpit iz posameznega predmeta in najmanj 30 delovnih dni za diplomo.
Delavec ima enkratno pravico do izrednega dopusta v dneh, ko opravlja izpite.
Delavci si morajo pridobiti manjkajočo izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost v roku, ki je določen za redno šolanje na določeni stopnji, podaljšan za polovico. Rok dopolnilnega izobraževanja se šteje od dneva vpisa na določeno šolo ali drugo obliko izobraževanja.
DO sklene z delavcem, ki ga napoti na šolanje ali dopolnilno izobraževanje, ustrezno pogodbo. V pogodbi se določijo pravice in obveznosti delavca v DO v zvezi s šolanjem.
29.	člen
Delovna organizacija mora izdelati načrt za prerazporeditev delovnega časa, da omogoči delavcem odsotnosti zaradi izobraževanja za potrebe delovne organizacije.
IX.	FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA DELAVCEV
30.	člen
Da se zagotovi zadostno število strokovno usposobljenih delavcev za izvajanje del in nalog, ki jih imajo delavci v delovni organizaciji na delovnih mestih, mora DO zagotoviti ustrezna sredstva za izobraževanje svojih delavcev, in tistih, ki jih bo zaposlila glede na plan kadrov.
Zgoraj omenjena sredstva se določijo z načrtom potrebnih finančnih sredstev za izobraževanje s temeljnim letnim planom DO na osnovi določb samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
31.	člen
Iz sredstev za izobraževanje se krijejo:
—■ stroški za šolnine in prispevke za udeležbo v raznih oblikah izobraževanja,
—- stroški za seminarje, simpozije, tečaje, ekskurzije in strokovna predavanja,
—	štipendije za redni študij na srednjih, višjih in visokih šolah,
—	potni stroški v zvezi z izobraževanjem,
—	stroški za nabavo knjig in drugih učnih pripomočkov.
32.	člen
Višina nadomestila za odsotnost z dela in višina potnih stroškov za izobraževanje je urejena v samoupravnih sporazumih o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov.
33.	člen
Štipendist je dolžan ostati na delu v delovni organizaciji najmanj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo.
X.	HONORIRANJE IZOBRAŽEVANJA
34.	člen
Honoriranje izobraževanja se obračuna na osnovi cenika, ki je priložen temu sporazumu.
XI.	OBLIKE ŠTIPENDIRANJA
35.	člen
Pod nazivom »štipendist« se razumejo tisti delavci, ki jim delovna organizacija omogoči kakršnokoli obliko študija, šolanja ali izpopolnjevanja ne glede na dobo trajanja in ne glede na to, ali so v rednem delovnem razmerju ali ne.
Skladno s prvim odstavkom delovna organizacija Dekorativna dodeljuje:
a)	štipendije za redno šolanje, strokovno in znanstveno izpopolnjevanje,
b)	štipendije za izredno šolanje, strokovno in znanstveno izpopolnjevanje.
36.	člen
Delovna organizacija Dekorativna dodeljuje štipendije za redno šolanje:
1.	Osebam, ki niso v delovnem razmerju in se zavežejo, da bodo po končanem šolanju stopile na delo v delovno organizacijo:
—	za redno šolanje na fakultetah in višjih šolah,
—	za redno šolanje na srednjih šolah.
2.	Delavcem v delovni organizaciji, ki jim med izobraževa-se zavežejo, da bodo po končanjem delovno razmerje miruje in nem šolanju nadaljevanju z delom v delovni organizaciji:
—	za redno šolanje na fakultetah in višjih šolah,
—	za redno šolanje na srednjih in strokovnih šolah,
—	za redno šolanje na dvoletnih strokovnih šolah.
XII.	RAZPIS ŠTIPENDIJ
37.	člen
Prednost pri dodeljevanju štipendij priznava delovna organizacija:
—	kandidatom, ki se izobražujejo v strokah, ki so za delovno organizacijo posebno pomembne,
—	otrokom delavcev v delovni organizaciji z dobrim in boljšim šolskim uspehom,
—	delavcem, ki so dalj časa na delu v delovni organizaciji z ustrezno predizobrazbo za posamezne stroke, ko so se izkazali na praktičnem delu,
—• delavcem v delovni organizaciji, ki delajo na delovnem mestu, za katerega se zahteva višja stopnja izobrazbe,
—	kandidatom z dobrim in boljšim uspehom, ki nimajo materialnih sredstev za izobraževanje,
—	delovnim invalidom delovne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje za nadaljnje šolanje.
38.	člen
Štipendije razpisuje in dodeljuje Svet za medsebojna delovna razmerja v DO.
Razpis objavi v glasilu delovne organizacije in dnevnem tisku ali z dopisom dekanom fakultet oziroma višjih šol ter upravam srednjih strokovnih šol, na katerih bo delovna organizacija štipendirala šolanje.
Razpis obsega:
—	vrsta šole in strokovna usmeritev študija, za katerega se štipendija dodeljuje,
—	višino štipendije ter čas za katerega se štipendija dodeljuje,
—	pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati,
—	dokazila, ki jih kandidati morajo predložiti,
—	rok, do katerega sprejemajo pismene prijave,
—	rok, v katerem bodo kandidati pismeno obveščeni o izidu razpisa.
39.	člen
Udeleženci razpisa imajo v 8 dneh po prejemu obvestila o izidu razpisa pravico ugovora na delavski svet DO, če mislijo, da je bil kršen razpisni postopek ali, da izbrani kandidati ne izpolnjujejo z razpisom predpisanih pogojev.
Udeleženci razpisa imajo pravico vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere je bil sprejet sklep o izbiri kandidatov.
40.	člen
Delovna organizacija dodeljuje štipendije za obdobje predpisanega rednega šolanja za posamezni študij oziroma za obdobje, ki je določeno v statutu posameznega vzgoj no-izobr aževalne-ga zavoda. V primeru dodelitve štipendije dodeljuje delovna organizacija štipendije štipendistom le za obdobje, ki štipendi-
stu, ki je uspešno končal šolanje le izjemoma lahko ponovno dodeli štipendije za nadaljnje izobraževanje, če je to v interesu delovne organizacije.
XIII.	IZPLAČILA IN VIŠINA ŠTIPENDIJE
41.	člen
Kadrovske štipendije za redno šolanje izplača delovna organizacija po lestvici točkovnih vrednosti kot sledi:
—	dolžnosti štipendista med šolanjem,
—	obveznosti povračila štipendije, če štipendist ne izpolni pogodbenih obveznosti, razen v primerih, ko je vzrok neizpolnitve daljša bolezen ali trajna nezmožnost za delo ali šolanje,
—	druga določila, ki izhajajo iz tega sporazuma.
47.	člen
če štipendist iz upravičenih razlogov ne konča šolanja v pogodbenem roku, se pogodba o
za štipendiste visokošolskih zavodov s poprečno oceno:
— z	zadostnim uspehom	350 točk (1,56)		546
— z	dobrim uspehom	400 točk (1,56)		624
— s	prav dobrim uspehom	450 točk (1,56)		702
— z	odličnim uspehom	500 točk (1,56)		780
za štipendiste visokošolskih zavodov s povprečno oceno:				
6,0— 6,5	450 točk	vrednost točke	1,56 din	700
6,6— 7,2	400 točk	vrednost točke	1,56 din	780
7,3— 7,9	570 točk	vrednost točke	1,56 din	890
8,0— 8,6	650 točk	vrednost točke	1,56 din	1.020
8,7— 9,3	750 točk	vrednost točke	1,56 din	1.170
9,4—10	850 točk	vrednost točke	1,56 din	1.330
Vrednost točke 1,56 din po 14. členu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov.
42.	čeln
Vrednost točke iz prejšnjega člena tega sporazuma bo določena vsako leto na novo v skladu z gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji ter s porastom živ-ljenskih stroškov.
43.	člen
Vsak štipendist ima pravico, skladno s sporazumom o štipendiranju, če mu po izračunu pripada, dobiti poleg kadrovske štipendije še štipendijo iz združenih sredstev v občini stalnega bivanja oziroma štipendisti iz druge republike v občini po sedežu štipenditorja.
Delovna organizacija je dolžna o tem obvestiti štipendista.
44.	člen
Kot štipendisti se v času teoretičnega izobraževanja smatrajo tudi vsi učenci, ki so v učnem razmerju. Nagrada jim gre za ta cas skladno z določili samoupravnega sporazuma o dodelitvi uela dohodka za osebno porabo. pripada jim tudi razlika do ugotovljenih življenskih stroškov iz združenih štipendijskih skladov, Ce so po izračunu do le-teh
upravičeni.
45.	člen
V primerih strokovnega in znanstvenega izpopolnjevanja dotoči znesek štipendije Svet za medsebojna razmerja delovne organizacije.
XIV.	POGODBA IN OBVEZNOSTI
46.	člen
Delovna organizacija s štipendistom sklene pogodbe o štipen-manju, katerega obsega predvsem:
~~ podatke
strankah,
o pogodbenih
kateri se bo
trajanje šola-daje~ -^as šolanja, za katerega se šolsk Z^e®6k štipendije za tekoče
g,.~~ naziv šole i štipendist šolal,
. pričetek in hja,
štipendiranju izjemoma lahko podaljša do zaključnega izpita, vendar največ za dobo enega leta.
48.	člen
če štipendist zanemari šolanje in ne opravlja uspešno predpisanih izpitov, se mu izplača-nje štipendije ustavi in določi rok, v katerem mora opraviti izpite oziroma popraviti negativne ocene, če štipendist naknadno izpolni zahtevane pogoje in uspešno opravi zahtevane izpite, se mu zadržana štipendija izplača in se štipendiranje nadaljuje.
49.	člen
Po končanem šolanju je delovna organizacija dolžna sprejeti štipendista na delo za določen čas in ga razporediti v skladu z njegovo strokovno usposobljenostjo kot pripravnika. Štipendist je dolžan delovno organizacijo obvestiti o končanem šolanju v roku 15 dni. Delo je dolžan nastopiti po dogovoru z delovno organizacijo in ostati na delu toliko časa, kolikor je trajala doba štipendije oziroma kot je določeno v pogodbi.
Če delovna organizacija v 30 dneh po pismenem obvestilu štipendista, da je šolanje zaključil, ne določi rok za pričetek dela — pripravništva — je štipendist prost obveznosti.
50.	člen
Štipendist je zavezan povrniti delovni organizaciji celotni znesek izplačila štipendije in stroške šolanja z 8% obrestmi, če ne izpolni pogojev, s katerimi mu je bila štipendija dodeljena, zlasti pa:
1.	Če samovoljno razdre pogodbo o štipendiranju.
2.	Če samovoljno prekine šolanje ali šole ne dokonča.
3.	Če mu je bila štipendija ukinjena zaradi neuspeha pri šolanju.
4.	Če po končanem šolanju ne stopi na delo v delovni organizaciji.
5.	če ne izpolni v celoti obveznosti iz prejšnjega člena tega sporazuma.
51.	člen
Štipendist ni zavezan povrniti štipendije, če postane trajno nezmožen za študij oziroma delo.
52.	člen
Vse administrativno tehnične naloge za področje štipendiranja opravlja v delovni organizaciji kadrovsko splošna služba.
— Dostavlja vse podatke sklagno z določili sporazuma o štipendiranju službam na nivoju občine,
—	vodi dokumentacijo o štipendistih, ki so osnovana na izplačevanje štipendij,
—	sprejema štipendiste na razgovor in jim v primeru potrebe pomaga pri reševanju študijskih problemov,
—	pripravlja vsakoletni plan štipendij,
—	pripravlja svetu za medsebojna razmerja DO predlog zvišanja štipendij v skladu s porastom življenskih stroškov,
—	zbira, vodi in obravnava vse druge podatke povezane s politiko štipendiranja.
53.	člen
Morebitne spore iz pogodbe o štipendiranju rešuje na prvi stopnji svet za medsebojna razmerja v delovni organizaciji. Zoper sklepa sveta za medsebojna delovna razmerja ima štipendist v 15 dneh po prejemu sklepa pravico ugovora na delavski svet delovne organizacije.
'Za morebitne spore, ki jih ni možno rešiti sporazumno, določita pogodbeni stranki v pogodbi o štipendiranju pristojno sodišče.
54.	člen
Delovna organizacija si bo po osnovni organizaciji sindikata in samoupravnih organih prizadevala skladno s kriteriji pridobiti kandidata za štipendije iz Titovega sklada.
55.	člen
Vrednost točke iz 42. in 43. člena tega sporazuma je za leto 1976 določena po 14. členu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov in znaša v letu 1976 1,56 din.
življenjski stroški navedeni v 16. členu tega sporazuma določeni s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov za leto 1976 znašajo: za učence 1.950 din mesečno za študente 2.100 din mesečno in so za 450 din nižja za tiste, ki se vozijo na relaciji do 20 km oziroma 600 din nižja za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča.
XV.	SPREJEM IN RAZPOREDITEV PRIPRAVNIKOV NA DELO
56.	člen
Da bi ne mogli občani, ki prvič nastopajo delo in so končali visoko ali višjo šolo ali srednjo šolo, razen poklicnih šol, pridobiti s praktičnim delom delovne izkušnje za samostojno delo v svoji stroki, jih delovna organizacija Dekorativna sprejme in razvršča na delo kot pripravnike v skladu z določili tega sporazuma.
57.	člen
Pripravniška doba lahko traja najmanj 6 mesecev in največ
2 leti. Ta sporazum določa trajanje pripravniške dobe za posamezna pripravniška delovna mesta, upoštevaje posebnosti do-ločenh del.
58.	člen
Z dnem, ko nastopi pripravnik delo v delovni organizaciji Dekorativna, pridobi pravice in prevzema dolžnosti delavca v združenem delu.
59.	člen
Delovna organizacija Dekorativna določa v skladu s svojim kadrovskim programom vsako leto najpozneje do 31. januarja vrsto poklicev in število pripravnikov, ki jih bo sprejela v tekočem letu. Načrt z obrazložitvijo pošlje takoj po sprejetju skupščini občine Ljubljana-šiška in Skupnosti za zavarovanje Ljubljana-šiška.
60.	člen
Pri določanju števila in vrste pripravnikov je treba zlasti upoštevati:
—	stopnjo in vrsto strokovnosti, ki so za delovno organizacijo Dekorativna posebno pomembne, upoštevajoč pri tem sodobne tehnološke, kadrovske in isku-stvene normative in odnose,
—	izobrazbeno in poklicno sestavo TOZD oziroma DSSS, kakšna je potrebna za optimalno izrabo opremljenosti dela in tehnoloških postopkov TOZD oziroma DSSS za čim večjo produktivnost dela,
—	potreba, da se izobrazbena in poklicna sestava delavcev sproti izpopolnjuje in prilagaja zahtevam sodobne organizacije dela,
—	potrebo, da se s sprejemanjem in usposabljanjem pripravnikov pravočasno preskrbi strokovni naraščaj, skladno z razvojnim programom delovne organizacije Dekorativna,
—	obseg in vrsto del iz redne dejavnosti delovne organizacije Dekorativne, ki jih opravljajo osebe, ki nimajo ustrezne izobrazbe in jim delo v TOZD oziroma DSSS ni edina zaposlitev in poglavitni vir dohodkov.
61.	člen
Razglasitev pripravniških delovnih mest po načrtu iz priloge izvede delovna organizacija na način, ki je predpisan za razglas prostih delovnih mest. Sklep o razglasitvi prostih delovnih mest za pripravnike sprejme svet za medsebojna delovna razmerja delovne organizacije.
O izbiri in sprejemu pripravnikov, ki so se prijavili na razpis, določa svet za medsebojna razmerja delavcev delovne organizacije. O dokončni izbiri pripravnikov obvesti svet za medsebojna razmerja delavcev organizacije kadrovsko splošno službo, ki je zadolžena za organizacijo in vodenje pripravništva v delovni organizaciji Dekorativna.
63.	člen
Delovna organizacija Dekorativna sprejme pripravnike na delovna mesta, za katera se po sistemizaciji delovnih mest zahteva pridobljeno znanje v visokih, višjih in srednjih šolah. Predvsem sprejema delovna or-
ganizacija Dekorativna pripravnike na delovna mesta, ki zahtevajo poklicne tekstilne, ekonomske in organizacijske smeri.
64.	člen
Pripravnike se ne sprejme na delovna mesta, ki so s statutom delovne organizacije Dekorativna določena kot vodilna in vodstvena.
65.	člen
Glede na zahtevnosti traja pripravniška doba za posamezna delovna mesta različno dolgo.
čas trajanja pripravniške dobe za posamezna delovna mesta se določi posamezno, vendar ne sme trajati manj kot 6 mesecev in dlje od dveh let.
66.	člen
Štipendisti delovne organiza-je Dekorativna, ki nastopijo delo po končanem šolanju, se razporedijo na delo kot pripravniki v smislu tega sporazuma.
67.	člen
V času pripravniške dobe se pripravniki strokovno izpopolnjujejo in usposabljajo za delo v svoji stroki po določilih tega sporazuma.
'Za sistematični potek pripravniške dobe je odgovorna kadrov-sko-splošna služba, v okviru le te služba za izobraževanje in vse druge strokovne službe, ki imajo kakršnokoli povezavo spriprav-niki v času pripravniške dobe.
68.	člen
Po končani pripravniški dobi, predpisani z zakonom in tem sporazumom in po preizkusu znanja, se pripravnik razporedi na delovno mesto, za katerega izpolnjuje pogoje glede zahteve strokovne izobrazbe in delovne usposobljenosti.
Pripravnik, ki po končani pripravniški dobi ne pokaže zadovoljivega uspeha, se razporedi na delovno mesto, za katerega izpolnjuje predpisane pogoje. Če pripravnik odkloni tako delovno mesto ali, če ni na razpolago takega prostega delovnega mesta, preneha pripravniku delo v skladu z zakonom o medsebojnih razmerjih v združenem delu in po določilih samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
XVI.	MENTORSTVO
69.	člen
Da bi v času pripravniške dobe pripravnik kar najbolj uspešno spoznal delovne, strokovne in organizacijske dolžnosti, pri tem pa koristil nasvete in navodila strokovnjakov, določi kadrovsko splošna služba, v dogovoru z vodjem službe, pri kateri bo pripravnik opravljal pripravniško dobo, vsakemu pripravniku mentorja.
70.	člen
Mentor je lahko oseba, ki ima najmanj takšno stopnjo izobrazbe kot jo ima pripravnik ter najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
Mentor mora imeti tudi ustrezne moralno-politične in druge odlike.
71.	člen
Mentor vodi, spremlja, nadzoruje, svetuje in ocenjuje delo
pripravnika v pripravniški dobi ter je odgovoren za pravilen potek strokovnega usposabljanja pripravnika.
72.	člen
Osnova za mentorjevo delo je program za pripravniško delovno mesto, ta sporazum in druga ustrezna navodila.
Mentor je dolžan dostavljati kadrovsko-splošni službi, oziroma v njenem okviru oddelku za izobraževanje, ki je odgovoren za izvajanje pripravništva, mesečna poročila o poteku pripravništva. Obrazec poročila je priloga k temu sporazumu.
Mentor je odgovoren za realizacijo pripravniškega programa.
73.	člen
Mentor sodeluje pri sestavljanju pripravniškega programa, ki je sestavni del tega sporazuma ter izdela tudi podobni program o poteku pripravniške dobe in o uresničevanju posameznih nalog programa.
74.	člen
Pripravnikovo dokumentacijo hrani mentor do zaključka pripravniške dobe, nato pa jo odstopi kadrovsko-splošni službi za izobraževanje pri zaključnem preverjanju znanja.
75.	člen
Mentor prejme za svoje delo nagrado. Višina nagrade je odvisna od šolske stopnje pripravnika in uspešnosti mentorjevega dela. Pri formiranju mentorjeve nagrade se upošteva tudi znanje pripravnika ugotovljeno sposeb-nim vprašalnikom (v prilogi).
XVII.	STROKOVNO USPOSABLJANJE PRIPRAVNIKOV
76.	člen
Strokovno usposabljanje pripravnikov se izvaja po programih, ki so sestavni del tega sporazuma.
77.	člen
Program za pripravniško delovno mesto prejmeta pripravnik in mentor.
Program obsega predvsem:
1.	Splošni del.
2.	Strokovni del.
3.	Zaključna pojasnila.
78.	člen
Program določa le okvire znanja, ki naj jih pripravnik spozna v času pripravniške dobe. Dopolnjujejo ga naloge in konkretni problemi na delovnem mestu, kakor tudi novitete v tehnologiji, postopkih, organizaciji dela, dokumentaciji itd.
Dopolnjujejo ga tudi izkušnje in nasveti mentorja.
Kadrovsko-splošna služba, služba za izobraževanje, ki je zadolžena za organizacijo pripravništva, je dolžna skupaj z mentorjem program stalno izpopolnjevati.
79.	člen
Pripravnik ima v času pripravniške dobe lastnost delavca v združenem delu ter hkrati vse pravice in obveznosti, ki izvirajo iz tega.
__________80. člen _
Pripravnik lahko dela na enem ali več delovnih mestih in
opravilih v okvirju svoje stroke, kot je to določeno s programom. Razporeja ga mentor, po programu, ki je zadolžen za podrobno realizacijo programa.
81.	člen
V času pripravniške dobe pripravnik vodi dnevnik po navodilih mentorja po obrazcu, ki je priloga tega sporazuma.
Dnevnik je sestavni del pripravnikove dokumentacije ob preizkusu znanja na zaključku pripravniške dobe
Dnevnik kontrolira in ocenjuje mentor.
XVIII. OCENA IN PREIZKUS PRIPRAVNIKOVEGA ZNANJA
82.	člen
V času pripravniške dobe ocenjuje pripravnika mentor. O tem vodi slednji tudi zapisnik, ki ga predloži komisiji za preizkus znanja.
83.	člen
Pripravnik mora skladno z zakonom opravljati ob koncu pripravniške dobe preizkus znanja.
Najkasneje 30 dni pred iztekom pripravniške dobe mora pripravnik vložiti pismeno prijavo za opravljanje preizkusa znanja.
Prijavo vloži v kadrovsko-splošni službi, službi za izobraževanje. Če pripravnik ne vloži pismene prijave za preizkus znanja, se smatra, da ni izpolnil pogojev za pristopitev k preizkusu znanja. V tem primeru je smatrati, da pripravništva ni opravil in preneha združevati svoje delo v TOZD oziroma DSSS v skladu s samoupravnimi akti.
Če pripravnik iz objektivnih razlogov ne pristopi k preizkusu znanja ali od njega odstopi, določi kadrovsko-splošna služba oziroma služba za izobraževanje še en rok za opravljanje preizkusa znanja.
84.	člen
Preizkus znanja razpiše kadrovsko-splošna služba, služba za izobraževanje, najkasneje 8 dni pred iztekom pripravništva in obvestiti o tem pripravnika.
85.	člen
Komisijo za preizkus znanja imenuje svet za medsebojna razmerja delovne organizacije.
Izpitna komisija za prevero pridobljenih delovnih izkušenj ima 3 člane. Najmanj dva člana morata biti iste stroke kot je pripravnik, predsednik pa mora imeti najmanj tako šolsko izobrazbo kot jo ima pripravnik oziroma mora biti razporejen na delovno mesto, katerega kategorizacija je enaka pripravnikovi šolski izobrazbi, člani komisije, pa morajo imeti najmanj srednjo šolsko izobrazbo.
86.	člen
Preizkus znanja pripravnika obsega:
—	pismeni del: v obliki klav-zurne naloge ali seminarske naloge, katero prejme kandidat vsaj 30 dni pred preizkusom znanja,
—	ustmeni del: zagovor naloge, splošni del (interni artik), strokovni del.
87.	člen
Pripravnik, ki prvič ni preizkusa uspešno opravil, ima pravico po poteku enega meseca preizkus znanja popravljati.
88.	člen
Komisija napravi zapisnik o preizkusu znanja. Zapisnik mora zajemati vse podatke o pripravniku ter podatke o preizkusu znanja.
Končna ocena o preizkusu znanja se glasi:
—	uspešen,
—	neuspešen.
'Zapisnik se dostavi kadrovsko splošni službi, službi za izobraževanje.
89.	člen
Najkasneje v 8 dneh po opravljenem preizkusu izda komisija potrdilo o doseženem uspehu.
90.	člen
Pripravnik je v času opravljanja preizkusa znanja upravičen do nadomestila osebnega dohodka, potnih stroškov in dnevnic po veljavnem samoupravnem sporazumu, osnovah in merilih delitve osebnega dohodka in dohodkov delavcev po veljavnih predpisih.
XIX. NAGRAJEVANJE PRIPRAVNIKOV
91.	člen
Glede na šolsko stopnjo pridobljene izobrazbe se pripravniki razvrščajo v skupine:
I.	skupina: pripravniki z zaključeno višjo in visoko strokovno izobrazbo;
II.	skupina:	pripravniki z
zaključeno srednjo strokovno izobrazbo.
92.	člen
Višina nadomestila osebnega dohodka in drugih nadomestil ter način obračunavanja pripravnikov I. in II. skupine je določen s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za dodelitev dela dohodka za osebno porabo.
93.	člen
Pripravnik je v času pripravniške dobe upravičen tudi do drugih prejemkov materialnega značaja kot ostali delavci v TOZD oziroma DSSS.
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
94.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta sporazum, prenehajo veljati vsi interni akti delovne organizacije, ki obravnavajo izobraževanje, štipendiranje in pripravništvo.
95.	člen
Za tolmačenje sporazuma je pristojen Svet za medsebojna razmerja delovne organizacije.
96.	člen
Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko ga potrdijo zbori delavcev TOZD in DSSS in ga razglasi delavski svet DO.
Predsednik DS DO: Anton Sirnik