Še nekaj o vinski nakladi, Onim, ki niso posestniki vinogradov in imajotino za domaCo uporabo, se bo zadačilo vino redomapo tarifu. Le Lzjemoma, v posebno ozira vrednih slu-lajih, se bo jim obdačilo vino pe dogovoru. Ti izje-mnL posebnega ozira vredni sluiaji so n. pr., akokdo rabi veliko vina za domačo pijačo in gre rsled tega pri kletarjenju tudi veliko vina v izgubo. Posestnikom vinogradov pa se bo vino redoma : zadačflo po dogovoru, ako za letos naznani vsaj do 1. marca pri svoji obfiini ono miiožino vlna, ki ga naraerava spiti doma. S tem se da vinogradnikom možnost, da natanko določijo, koliko vina bo šlo s kletarjenjem v izgubo in da se pri dogovom ta množina žs v naprej izlofii od obdačenja. Izgnba pri kletarjenlu. Ker urednikl nimamo vinskih kleti in vlna, za to iz lastne izkušnje ne moremo reči, koliko vinagre pri kletarjenju na leto v izgubo. A vprašali smo netatere kletarje in ti so nam dali podatke, ki jih navajamo. Ako ti podatki niso pravilni, prosimo, da se nas opozori na napake. Mi 'Ah bomo priobčili in s tem dosfigli, da se bo pri zadačenju po dogovom povsod postopalo enotno. Vino se mora trikrat pretočiti. Pri prvem pre- | takanju gre na drožah in vsled razpršenja v izgubo ; od polovnjaka približno 15 1, pri drugem 10 1. pri l tretiem 5 1. Na kalnem vinu prid« pn polovjaku v iz-  gubo okoli 30 1, od katerih pa se da nekaj viničariu,  okoli 5 1 pa je prave izgube, Zraven sq lahko raču-  ni pri polovnjaku 10—15 1 za dolivanje, t. j. vsušeii- je, torej gre 10 do 15 1 v izgubo. Vse izgube na leto pri polovnjaku bi bilo torej približno 50 1. Ta mno- žina bi se torej pri obdačenju na dogovor naj ne ob- dačila. Se enkrat povdarjamo, da prosimo za popravek, ako naSi računi niso pravilni. PoloTlfino obdačenje. Polovifino se obdafii posestnlkom \inogradov o- ! no vino, ki ga rabijo za se, za svoje prijatelje, za 61ane svoje drnžine, za hlapce, dekle, kosce, mlati6e, orafie, žanjice, drvarje, doma6e rokodelce, za delavce v vlnogradu in v kleti, sploh za vse osebe, ki delajo v vinogradu ali na posestvih, ki tvorijo z vinogradom skupno enoten gospodarski obrat. N. pr.: Posestnik pri Sv. Križu na Murskem polju ima vinograd v Murščaku, vsako posestvo je torej v drugi občini, vendar tvorita posestvo pri Sv. Križu in vinograd v Murščaku enoten gospodarski obrat, torej ima posestnik pravico dajati delavcem na posestvu pri Sv. Križu polovično obdačeno vino. N. pr.: Admontski samostan ima vinograde v Slovenskih goricah, na Gornjem Stajerskem pa poseben gozdarski obrat s številnimi drvarji. Ta gozdarski obrat ne tvori z vinogradom v Slovenskih goricah enotnega gospodarskega obrata, torej bo moral samostan svoje lastno vino, ki ga rabi za svoje drvarje na Gornjem Stajerskem, dati celotno in ne polovično obdačiti,' to se pravi, 1 hl po 9.50 »K in ne po 4.75 K. Vplačeranje dogovorne naklade. Vsaka po dogovoni dolo6ena naklada se bode morala plačevati na odredbo deželnega odbora vnaprej ali polletno ali četrtletno. Ako kdo misli, da se mu godi krivica, se mora obrniti s pritožbo in prošnjo za odpomoč na deželni odbor. Plkollt, sadnl moSt. Sadnl mošt, pikolit in vse,- kar ni vino od vinske trte, ne spada pod vinsko naklado in se torej ne obdaCi. Toda sodl, v katerih se nahaja pikolit in sovrstne pijače, morajo imeti napravljen dobro viden, razločen križ na sprednji strani ter zapisano ime pijače, ime, kakoršno je v istih krajib za tak» pijače v navadl. Vprafianja ln ©dgovorl. I. VpraSanje: Napovedal sem, da bom tri polo- 25. ianua-ia 1917. vnjake rabil za domaSo Pi]a6o in sem plafial za nje tudi naklado. Pozneje pa sem se ocUočil, da še bom •n polovnjak prodal. Ali dobim naklado nazaj? Odgovor: Doklado dobiž za prodanl polovnjak aa_aj, a naznaniti treba dacarju, da si ga prodal In imenevati imfl kupca. Obratno pa moraš tudi uaznauiti \1no, ki si ga najprej odločil iu naznanil za prodajo, ako ga pozneje določiš za domačo pijačo; t« so U bo naknadno obdačilo. 2. Vprašanje: V zadevi naklade za tIbo prosim naslednjega pojasnila: Ako bi kdo prijavil 1000 1 vina za domačo potrebo, 2000 1 pa za prodajo, ali potem teh 2000 1 mora tekom leta prodati? Kaj pa, Če to ni mogoče, ali če bi ga za domačo potrebo vefi potreboval? Odgovor: Onib 2000 1 ni treba tekom leta prodati, ampak lahko ležijo, neobdačeni seveda, naprej v kleti. Ce bi ga pa sploh ne mogel pnpdati^ potem ga bo ali sam izpil ali ga za kajsibodi tloma uporabil. V tem slučaju plača polovično naklado. Ce bi ga za domačo rabo več potreboval, potem p&H toliko, kolikor ga več potrebuje, naznani dacarju, da mu odmeri naklado, 3. Vprašan^e: Imam vinograd na Hrvatskem ob štajerski meji. VLrio sem v jeseni zapeljal v ldet na Sta^ersko. Ali moram tudi plačati deželno naklado? Moj sosed pa > svoje vino, ki ga je pridelal v vinogradu na gtajerskem, zapeljal k svoji viniftariji na Hrvatsko. odkoder ga potem v manjših sodftkih spravlja na Stajersko, kakor ga pa6 rabi za lastno potrebo. Ali bo tudi sosed moral plačati davek? Odgovor: Hrvatsko \ano, ki st» ga pripeljali v svojo klet na Stajerskem, bo obdačeno, kolikor ga dolofeite za domačo pi-ačo. Vag sosed bo moral vsako vino, kl ga prinese iz svoje hrvatske kleti na Stajersko za svojo domačn uporabo, naznaniti in dati obda&tL 4. Vprašanje: Prosim, da rai odgovorite na slede5o vprašanje: Jaz imam navado, da od vsakega letnika shranim za piti 300 1 vina. Ali bom moral vsako leto plačevati deželne naklade tudi od starega vina, t. j. od tistega, od katerega sem že enkrat plačal naklade? Odgovor: Vino, ki je že bilo enkrat zadačeno, se ne obdači vefi. Letos seveda boste raoralT tudi staro vino, dolofieno za domačo pijado, obdačiti.