Poštnin« plačana t gotovini POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN TbolenisKi lisi GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJE? TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA Leto III. — Štev. 39. NOVO MESTO, 25, SEPTEMBRA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK PRED OKRAJNO PARTIJSKO KONFERENCO Zadnja okrajna partijska konferenca je lani 22. septembra postavila pred komuniste novomeškega okraja odgovorne in nadvse pomembne naloge. Naštejmo nekatere izmed njih: nenehno aktivno politično delo med množicami, borba za resnično ljudsko demokratičnost v upravljanju oblasti in delovnih kolektivov, borba za lik predanega in delavnega komunista, dosledno razkrinkavanje protiljudskih duhovnikov in ostalih reakcionarjev, smelejše vključevanje delovnih ljudi v upravljanje gospodarstva in oblasti, stalno nakazovanje pravilnih smeri v političnem, gospodarskem In kulturnem živ- Od tedna do tedna Tak naslov danes pravzaprav ne odgovarja resnici, kajti le nekaj časa je minulo, odkar smo imeli v našem listu zunanjepolitični pregled. Seveda se je v tem času zvrstila kopica dogodkov in niti površno omeniti jih. ne bi mogli. Preostane nam le še, da izberemo nam najbližje in najpomembnejše. Naša najbližja okolica, naša Dolenjska s Toplicami je prišla prav v tem času na oder svetovnega dogajanja, kajti govor maršala Tita na proslavi brigad je odjeknil po vsem svetu. Cim bliže, tem večji je odmev. Tako je bilo tudi to pot. Naši iredentistični sosedi v Italiji so po stari navadi odločen, toda umerjen Titov govor sprejeli z vikom in krikom. Kakor jim doslej še noben naš predlog o tržaškem, vprašanju ni bil všeč, tako so tudi odbili misel, naj bi kočljivo vprašanje za zdaj odložili in skušali najti drugih poti sodelovanja. Naša vlada se namreč zaveda, kako potrebno je v tem delu Evrope sožitje med državami, ki streme ohraniti mir in s skupnimi napori zajeziti agresivne namene sovjetskega bloka. Ne, italijanska iredenta goni svojo in z nerazsodnim početjem preprečuje vzpostavitev sodelovanja. Posebno se je Se Rim razvnel, ker smo imeli v gosteh britanskega zunanjega ministra Edena. Kar razpočili bi se skoraj od 2at?tsti. Nekaj tolažbe jim je bilo, ko se je Eden v Strassbourgu sešel z De Gasperijem. Italijanski časopisi so takrat že tudi pisali, da bi Rim v najskrajnejšem primeru pristal na plebiscit v coni A. To naj bi bil p/ospo-du Edenu dokaz, kako velikodušno popuščajo,.kako bi bili pripravljeni žrtvovati celo tripartitno deklaracijo, ki so se je vse doslej in še tudi poslej tako krčevito oklepali. Tržaške demokratične množice uedo, kaj bi v teh razmerah pomenil plebiscit. Tako je ta predlog — če ga naj sploh tako imenujemo — nesprejemljiv. Prehude so posledice fašistične okupacije in preveč odkrito po starih fašističnih metodah vladajo sedanji italijanski mogotci v Trstu, da bi mogel plebiscit resnično izkazati ljudsko voljo. Resnične ljudske volje nočejo gospodje v Rimu, mi pa ne maramo plebiscita v sedanjih razmerah. Toda kljub temu se bivanje gospoda Edena v Jugoslaviji ni skalilo, saj tudi ni prišel reševat tržaškega vprašanja. Prav gotovo bi bilo koristno to pre-preko odstraniti, toda ker je Jugoslavija pristala že na dovolj žrtev, Italija pa bi hotela na naš račun preveč koristi, kaže, da bo tržaško vprašanje ostalo še kar odprto. Ostalo pa je dovolj druge snovi za razgovore med britanskim zunanjim ministrom in jugoslovanskimi predstavniki. Uradno sporočilo po koncu razgovorov pravi med drugim: »Kot uspeh teh sestankov, ki so dali novo pobudo dolgoletnemu prijateljstvu med obema državama, bo po prepričanju obeh vlad nastopilo obdobje vedno tesnejšega sodelovanja, ki bo po njunem mišljenju koristilo ne samo obema državama, ampak tudi splošni stvari miru* Prav gotovo so razgovori v Beogradu, na Brdu in Bledu rodili precej sadov na političnem in gospodarskem po-prižču, zato pa je Edenov obisk v Jugoslaviji gotovo velik doprinos »splošni stvari miru«. Kako pa drugod v svetu delajo za ali proti »splošni stvari miru«? Korejski vozel je zaradi vp ašanja zamenjave vojnih ujetnikov še kar krepko zadrgnjen Partnerja obeh strani korejskega spopada — Sovjetska zveza in Kitajska — sta imela ta čas precej skrivnostne in dolge razgovore v Moskvi. Koristi so si prisvojili sovjeti, ki bodo Se ostali gospodarji Part Arthurja in drugih pristanišč, pomembno čang-čunsko železnico so sicer navidez prepustili po »sporazumu« Kitajcem, toda ker ta železnica vodi v pristanišče, ki ostane sovjetom, si bodo že omislili nekak nadzor, da bodo kitajski "mlajši bratje« ostali ob strani Drupa pesem je seveda, kako taki »spora?un??> utrjujejo aH kalijo sovjetsko-kitajske odnose. Toda premalo kitic te pesmice je Is znanih. ljenju okraja in razširitev organizacije v okraju. Leto dni napornega in vztrajnega dela je za nami. V nedeljo 28. septembra bodo komunisti novomeškega okraja po svojih izvoljenih delegatih polagali račune o dosedanjih uspehih in pomanjkljivostih, poslušali poročila okrajnega komiteja, si začrtali nadaljnje naloge in smernice borbe za socializem in socialistično demokracijo ter volili okrajno partijsko vodstvo. Več mesecev že teko obsežne priprave na okrajno partijsko konferenco, ki ima letos še prav poseben pomen: njen značaj je tesno povezan s pripravami in tekmovanji v počastitev VI. kongresa KPJ. Priprave na VI. kongres KPJ, ki se bo vršil v tako pomembnem zgodovinskem obdobju, so dale partijskim organizacijam novomeškega okraja, množičnim organizacijam in društvom nov delovni polet. Borba za socializem, za neodvisnost naše domovine, za ideološko in politično enotnost Partije ter ljudskih množic in skrb za utrjevanje socialistične zavesti pri nas dolgo ni vre samo vprašanje in naloga partijskih organizacij. Poleg vsega ostalega So to potrdile priprave na okrajno partijsko konferenco in tekmovanja v počastitev VI. kongresa, najvidnejše potrdilo teh dejstev pa so številni odprti partijski sestanki, na katerih so osnovne partijske organizacije javno polagale obračun svojega dela, kritično pregledovale uspehe in neuspehe, samokritično ocenjevale svoje slabosti in1 pomanjkljivosti in sprejemale obveze za bodoče delo. Takoj v začetku je treba podčrtati izredno zanimanje nepartijcev za te sestanke, na katerih je Partija pokazala, da KPJ ni organizacija, ki bi imela svoje skrite, posebne namene,, niti ni organizacija za koristi posameznikov, temveč da je organizacija poštenih delovnih ljudi, ki vlagajo vse svoje sile za boljšo bodočnost delovnega Človeka — za socialistično Jugoslavijo. Tako se je n. pr. odprtega partijskega sestanka v Sent. Jerneju udeležilo 280 ljudi, v Dobrniču 60, v Trebnjem 170, Podgradu 130, Beli cerkvi 45, Straži 140; v Jurki vasi je prišlo na sestanek poleg 4 partijcev 40 nepartijcev, na Dolžu poleg 6 Članov 40 nepartijcev itd. V Gabrju je bila na sestanku polna šola ljudstva; na Kle-vevžu je prišlo na sestanek 50 nepar-tijcev; v Mirni peči nad 130 itd. Pri »Pionirju« prvič sklicanju odprtega partijskega sestanka niso posvetili potrebne pozornosti, zato ni prišlo skoraj nič nepartijcev, ko pa so sestanek dobro pripravili (udeleženci naj bi pri prvem sestanku sedali kar na drven!) je bilo na sestanku nad 200 ljudi! Slaba pa je bila n. pr. udeležba nepartijcev na odprtem partijskem sestanku OPO pri okrajnem ljudskem odboru, kjer je manjkalo celo 30 komunistov (sploh se pri OLO Še ni preživela navada z opravičevanjem na »terensko« delo tudi pri tako važnih sestankih!), v tekstilni tovarni, v Smolenji vasi in še ponekod; krivdo zato nosijo seveda same OPO, ki se na odprte partijske sestanke niso dovolj pripravile oziroma zanje niso zainteresirale nepartijcev. Kakšno je zaupanje množic v Partijo in njeno delo, so najbolje potrdili številni sestanki, ki so se zavlekli pozno v noc,pa so jim — ponekod celo do dveh zjutraj in dljet — nepartijci do kraja prisostvovali jn sodelovali v razpravljanju. Prav nepartijci so v mnogih primerih zelo kritično obrav-navili nekatere komuniste, ko so člani Partije le na papirju. Nepartijci so tokrat množično pomagali Partiji pri utrjevanju njenih vrst, pri izgrajevanju lika komunista. ljudstvo je javno zahtevalo, da morajo biti komunisti v resnici taki, kakor to uči Partija. Prav odprti partijski sestanki so približali Partijo še bolj najširšim delovnim množicam v okraju. Primer odprtega partijskega sestanka v Beli cerkvi je eden izmed mnogih, na katerih se je ljudstvo prepričalo, da v Partiji ni prostora za ljudi, ki se boje stopiti pred naše državljane z obračunom o svojom delu. Osnovna partijska organizacija v Beli cerkvi je bila že dalj časa popolnoma odmak- Aleksander Hankovic o VI. kongresu KPJ Tov. Aleksander Rankovič, sekretar Politbiroja KPJ, je dal uredniku Jugo-presa sledeče odgovore na postavljena vprašanja v zvezi z VI. kongresom KPJ, ki je bil sklican za 19. oktober t. 1. v Zagrebu. Vprašanje: V čem je pomen in kakšne so naloge VI. kongresa KPJ, kakšne so perspektive kongresa za nadaljnji razvoj KPJ? Odgovor: Pomen kongresa je predvsem v tem, da vskladl delo Partije s spremembami, ki so nastale v zvezi ?. delavskimi sveti, decentralizacijo in demokratizacijo. Z drugimi besedami, kongres mora sprejeti sklepe, ki bodo zatrli nevarnost birokratizma v Partiji in tudi sicer ter usmerili Partijo, da bo predvsem politični in ideološki činitelj, to je, da biti član Partije ne pomeni posebne pravice, niti privilegija v družni, na oblasti Itd. Vprašanje: Kakšni so vzroki za sprejetje nameravanih sprememb v statutu KPJ, o katerih bo sklepal kongres? Kakšne spremembe se pričakujejo v statutu? Odgovor: Dosedanji statut Je oviral razvoj v označeni smeri. V mnogočem 28. september - občinski praznik šmarjete Organizacija Zveze borcev Smarjeta bo v nedeljo 28. septembra 1952 odkrila spominsko ploščo v Semiču, kjer so bili leta 1942 postreljeni kot talci organizatorji OF v Smarjeti. Italijanski fašisti so jih leta 1942 v Šmarjeti aretirali in jih v šoli zasliševali in mučili. Nato so jih odpeljali v Semič, kjer so vse postrelili. S tem v zvezi je bil na sestanku vseh množičnih organizacij sprejet sklep, da bo vse ljudstvo Šmarjete ta dan praznovalo kot svoj občinski praznik. Organizacija ZB pričakuje, da se bo slovesnega odkritja spominske plošče udeležilo vse pošteno in zavedno ljudstvo Šmarjete in okolice. J. J. Okrajni sindikalni svet v Novem me ita razpisuje v smislu il. 19 Uredbe o ostiinnviHi Zavodot za socialno zavarovanje in o začasnem upravljanju sredstev vicinlnega zavarovanja volitve člano* skupščine Zavoda /.a socialno zavarovanje za okraj \ovo mesto v nedeljo, dne 2t. oktobra 1942. Podrobnejša navodila bodo naknadno objavljena. Okrajni sindikalni svet Novo mesto Je bil posnetek sovjetskega in zato v mnogih določbah nepraktičen In krut. Prav tako pa je tudi pospeševal birokratske tendence. Osnovna sprememba razen že povedanega bo v smeri zagotovitve večje samostojnosti nižjim organizacijam. Vprašanje: O katerih vprašanjih bo kongres razen o spremembah statuta še razpravljal? Odgovor: Na kongresu bodo.obravnavana vsa aktualna vprašanja našega notranjega življenja in razvoja; ta vprašanja bodo sprožena v referatu tovariša Tita. Vprašanje: Ali bi mogli na kratko obeležiti razvoj in življenje, predvsem pa karakteristiko dejavnosti KPJ v štiriletni dobi socialistične graditve od V. kongresa do danes? Odgovor: Delo KPJ je javno In splošno znano. Osnovne smernice v tem obdobju so bile pobijanje birokratizma, Izročitev podjetij v neposredno upravljanje delovnih kolektivov, borba za ohranitev neodvisnosti in borba za mir. Tudi v notranjem Življenju Partije so ta vprašanja prednjačila poleg intenzivne ideološke in politične borbe proti komlnformizmu. Vprašanje: Ali se je od V. kongresa do danes povečalo število članov Partije? Ce se je, za koliko in ali ima tendenca naraščanja Članstva KPJ glede na dosedanja opažanja stalen značaj? Odgovor: Od V. kongresa se je število članov Partije povečalo za 250.000. To povečanje števila članstva je stalnega značaja. Vprašanje: Potemtakem nimajo osnove komentarji v nekaterih listih na Zahodu, da se je v KPJ izvedla neka kampanja čiščenja, nekaka ruska »čistka*? Odgovor: Brez vsake osnove so vesti, da bi obstajala v KPJ čistka sovjetskega tipa. BiH so primeri, da so bili posamezniki izključeni iz Partije zaradi nediscipline ali drugih prekrškov. Število teh pa je nizko v primeri z dotokom novih članov. Izključevanje pa ni pojav v vsej KPJ, marveč samo v nekaterih organizacijah. V ostalem pa je to sestavni del normalnega življenja KPJ, enaka kakor v kateri koli delavski organizaciji v ostalem svetu. Vremensko napoved Nestalno vreme s pogostimi padavinami. Okoli 29. septembra večje, nekaj dni trajajoče deževje. Na splošno razmeroma hladno, po deževju nevarnost slan«. njena od množic. Življenje ji je potekalo v medsebojnih prepirih; škodljiva ozkost in neiskrenost članov OPO je odbijala ljudstvo od takih »komunistov« kot so oili n. pr. Turk. Lenart in Vodopiver. Diktatorske metode v OPO niso mogle roditi dobrih sadov: v Beli cerkvi zato ni prav nikjer videti dela mladine, Fronte, ni skrbi za organizacijo AFZ, skratka — organizacijskega in društvenega življenja v Beli cerkvi sploh ni! Navedeni trije člani OPO so bili zato črtani iz KP; ljudstvo je zahtevalo njihovo izključitev in povedalo: v Partiji ne morejo biti ljudje, ki niso obračunali s svojimi zaostalimi nazori! Navzlic pomoči, ki jo je tej OPO nudil okrajni komite, se nekateri člani Partije v Beli cerkvi niso spametovali, dokler jih ni poklicalo na obračun ljudstvo samo. Pojavi komandiranja in netovari-štva so bili n. pr. pogosti med zadružniki Orehovice in Bele cerkve, o čemer je razpravljala tudi lanska okrajna partijska konferenca. Tudi orehov-ški osnovni partijski organizaciji so člani okrajnega komiteja med letom še in še jpomagali. Nekaterim članom Partije vse to ni nič zaleglo. Na odprtem partijskem sestanku pa se je pokazalo, kako ljudstvo obračunava z nepoboljšljivimi birokrati in zbirokrati-ziranjmi partijci, ki so izgubili stik z množicami. Gospodarstvo in odnosi v orehoviški delovni zadrugi so bili že dlje časa predmet ostre javne kritiko, vendar pa OPO v Orehovici ni hotela opustiti medsebojnih sporov, očitanj in slabega dela. Zato je slo gospodarstvo rakovo pot, prišlo je do poneverb, tatvin, propadanja pridelkov itd. Zaradi nepoboljšljivih birokratskih odnosov do ljudi in zaradi malomarnosti so bili izključeni člani KP Janez Šiško, Jože Franko in Rudi Simončič, Odprt partijski sestanek je odkril ljudstvu, da se je v Partijo vgnezdil sekretar Zagore, ki se je na zunaj kazal poštenega, v resnici pa je bil kriminalen tip, ki je vlomil v kmetijsko zadrugo, kradel po vasi žarnire in meso, nagovarjal k vlomu partijca Radovana, ukradeno blago pa shranjeval pri partijcu Potočarju. Zasluga Partije je, da je te nepoboljšljive člane pred ljudstvom razkrinkala in vrgla iz svojih vrst Zagorca, Potočarja in Radovana, ki bodo za svoja početja odgovarjali še pred ljudskim sodiščem. Tudi v Orehovici se je potrdilo, da so se ljudstvu nn jbolj odtujili tisti člani Partije, ki niso hoteli sprejemati tovariške kritike, ki so jim bila navodila in pomoč Partije odveč; zato pa so postali pijanci, vlomilci in nepoboljšljivi birokrati. Množice, ki se čedalje bolj zavedajo naše demokratičnosti, so sklep odprtega partijskega sestanka toplo pozdravile. Podobno je bilo v Mokronogu, kjer je odprt partijski sestanek razčistil mnogo nejasnih pojmov in prevetril zatohlo vzdušje v OPO. V Hinjah v Suhi krajini je bilo na sestanku 130 ljudi. Čeprav so v glavnem načeli predvsem številna gospodarska vprašanja — vodovod, elektriko, škodo divjih svinj itd., so komunisti jasno povedali pred ljudstvom, kakšen mora biti član Partije in kakšni so njeni cilji. Od devetih dopoldne do dveh so vztrajali ljudje v polni gostilni, veži in na prostem pod okni ter sodelovali v razpravljanju sestanka. Disciplina nepartijcev je bila na tem sestanku — kakor drugod — naravnost vzorna, zanimanje za delo komunistov pa iskreno obsežno. V Gaberju so nepartijci predlagali za sekretarja OPO boljšega kandidata, kot so" si ga hoteli postaviti člani OPO — bil je tudi izvoljen. V Jurki vasi je bil predlagan za namestnika sekretarja nek član OPO, oglasila pa se je nepartijka in dejala: »Kako bo na- TOVARISI IN TOVARISICE1 S TEGA MESTA VAS TOPLO POZDRAVLJAM IN ŽELIM IZ SRCA DELOVNIM LJUDEM SLOVENIJE, KI SO PREMAGALI VELIKE NAPORE IN DOSEGLI ODLIČNE REZULTATE, DA BI VZTRAJALI PRI GRADITVI SOCIALIZMA V SVOJI DOMOVINI IN PRISPEVALI TAKO SVOJ DELEŽ SKUPNOSTI, DA BI ZAPLA-POLALA ZASTAVA SOCIALIZMA NEKEGA DNE V VSEM SVOJEM SIJAJU NA TEJ VELIČASTNI ZGRADBI, KI SE IMENUJE NOVA FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA. (Tito — iz govora v Toplicah) mestnik sekretarja, ko pa Še hodi v cerkev?!« Tovariš, ki še ni obračunal z zaostalimi nazori, seveda ni bil izvoljen. — V Novem mestu se je iz odprtega sestanka OPO pri mestnem ljudskem odboru umaknil med odmorom član, ki bi bil moral dati pred ljudstvom odgovor zaradi svojega pijančevanja in neurejenih družinskih razmer — dokaz strahu odgovornosti pred množico in slabe vesti, prav gotovo pa tudi skrajno slabe partijske zavesti. Odprta kritika dela je na tem in mnogih drugih sestankih močno okrepila moralne in politične vrline vseh naprednih ljudi, ki so se udeležili odprtih partijskih sestankov. Vrsta naštetih in nenaštetih primerov letošnjih odprtih partijskih sestankov potrjuje, da se ljudstvo točno zaveda, kaj nam pomeni Komunistična partija Jugoslavije. Delovni ljudje so tudi tokrat spet spoznali ob nmogjh uspehih partijskih organizacij, da je bil Čas V. do VI. kongresa Partije izpopolnjen s trdim delom komunistov in vseh delovnih množic v boju proti nasiljem suženjskega nadvladja iz Moskve in za enakopravnost in neodvisnost naše države. Partija in ljudstvo sta eno: organizirani člani Partije se razlikujejo od drugih samo v večjih obveznostih tako v določenih nalogah in delu kot v svetovnem nazoru. Prav zato so delovni ljudje novomeškega okraja navdušeno pozdravljali dosežene uspehe posameznih partijskih organizacij in sodelovali v delu odprtih partijskih sestankov. Ne pozabimo še pristaviti, da so partijske organizacije na vseh odprtih sestankih povsod vabile najširše množice k udeležbi na shodu prvih brigad v Dol. Toplicah — mogočna udeležba "5(1.000 prebivalcev okraja na našem doslej največjem zgodovinskem zborovanju je bila odgovor ljudstva na vabilo svoje Partije. VI. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE PRELOŽEN Beograd, 21. septembra. Zaradi prezaposlenosti vodečih tovarišev z državnimi posli, ki so v zadnjem Času le posebno narasli, je VI. kongres KPJ, ki je bil določen za 19. oktober, preložen na 2. november. V založbi »Savinjskega vrstnika« v Celju je pred dnevi izšla izredno zanimiva knjiga ŽIVI ZID Knjiga opisuje pohod XIV. proletar-ske divizije na Štajersko. Knjigo je napisal udeleženec pohoda Stane T e r -čak. Bogati jo deset visokih jedkanic akademika Božidarja J a k c a, ki je knjigo tudi opremil. Vezana je v platno In stane le 320 dinarjev, — Knjigo naročite v Upravi »Savinjskega vrstnika« v Celju ali v najbližji knjigarni. Koča um nega heroja Vinka PaderSIPa pri Čarobnega Tidinovega t>veta bajk In pripovedk. — Obiščite Gorjance vam bodo v nepozabnem spominu t GospodiCnl na Gorjancih vabi na obisk Jeseni, ostali M%Z Stran 2 DOLENJSKI LIST Stav. 99. IN Ob velikem prazniku slovenskega naroda — ob desetletnici rojstva slovenskih brigad, se spominjamo poleg velikih borb in slavnih zmag naših brigad tudi razvoja ni rasti narodne ohlasti v naših krajih. Narodnoosvobodilno gibanje se v letu 1941 ni razvijalo na Kočevskem (zlasti v južnem predelu tega kraja) v takem obsegu, kot v nekaterih drugih krajih Slovenije. Zato pa nam je pomlad 1942 prinesla tak val navdušenja ljudskih množic za osvoboditev, da nam je to kmalu rodilo svobodno ozemlje, ki je bilo prvo slovensko osvobojeno ozemlje in je segalo od Kočevske reke in Mozfja do Broda na Kolpi. Naši fantje so množično vstopali v partizane. Samo v enem dnevu je v Petrini pri Brodu priseglo nad 70 borcev. Vse to je bil v veliki meri uspeh političnega dela, ki ga je Osvobodilna fronta pod vodstvom Komunistične partije opravila v jeseniškem zimskem času 1941. Največ zaslug za to pa je imel takratni sekretar OK KPS Kočevje tovariš Seško. Borbena *morala partizanskih Čet, ki so bile tesno povezane z ljudstvom, je bila na tako visoki stopnji, da so naši borci kmalu spodili Italijane iz tega dela slovenske zemlje. Italijani so se obdržali samote v velikih posto* jankah — n. pr. v Kočevju, Osilnici in drugih. V teh dneh, kot ob vsakem prazniku narodnoosvobodilne borbe, se spominjajo partizanske družine zmagoslavnih dni, spominjajo pa se tudi partizanov — junakov, kot so bili Lojko, Potem-kin< Nikola, Crni, Lev, Gams ln drugi, ki so jih vodili komandanti Stjenka, Vasja in Ante. Značilno za Kočevsko je, da se je narodna oblast neverjetno hitro razvila in krepila. Odbore Osvobodilne fronte so ljudje smatrali že spomladi 1942 za edino resnične nosilce slovenske narodne oblasti in to tako množično, da so tudi pozneje organizatorji bele garde obupali nad poizkusi pri organiziranju svoje izdajalske bande. Iz sredine Italijanskih postojank Banja loke, Broda in Osilnice so ljudje spraševali Rajonski odbor in Terenske odbore OF, če lahko prodajajo Italijanom mleko, jim perejo perilo, vzamejo na stanovanja njihove oficirje ln podobno. Maja 1942 pa smo na masovnih sestankih po vaseh volili poleg že postavljenih terenski hodborov OF tudi Narodnoosvobodilne odbore. Pri teh volitvah so bili ljudje zelo previdni in tenkočutni ter nišo dovolili, da bi prišli v odbor tisti, ki so bili v kakršnihkoli stikih z Italijani. Zločinsko početje Italijanov v veliki roški ofenzivi, ki je na Kočevskem divjala s posebno besnostjo, je naše odbore precej okrnilo. Mnogo odbornikov J02E KLARIC in zavednih članov OF je bilo interniranih, zaprtih in dosti tudi pobitih. Ni bilo vasi niti naselja na Kočevskem, kjer Italijani ne bi pustili za seboj krvave sledi in pogorišča. Sama Osil-nica je žrtvovala nad 40 mladih življenj. Nikdar ne bomo pozabili najboljših političnih delavcev, članov OF in odbornikov NOO kot so bili: Tonček Beljan, Jakob Skender — oče in sin iz Kostela, Anton Gregorič iz Stružnice, Adolf Resnik iz Banje loke in mnogo drugih. V Osilniški občini pa bodo ljudem ostali najbolj v spominu zavedni in delavni tovariši Štefan Kol-čič iz Papežev, Jože Lavrič iz Bezgarij, Anton Rajželj iz Rajšelj, Jože in Lojze Žagar in Drago Mavrovič iz Osilnice. V spominu jim bo ostal tudi takratni župnik Ludvik Žagar iz Pleše, ki je s svojimi pomagači izdal Italijanom vse te tovariše in s stem povzročil smrt 40 ljudi. Imenovane tovariše so Italijani strašno mučili in končno pobili, ne da bi od njih izvedeli eno samo besedo, ki bi karkoli ali kogarkoli Izdajala. Kakor ni mogla italijanska ofenziva preprečiti rasti partizanskih enot — saj so prav kmalu po ofenzivi nastale močne brigade — tako ni mogla zavreti tudi razvoja narodne oblasti. Naši terenski odbori OF so bili reorganizirani oziroma na novo postavljeni Po italijanski kapitulaciji s prevzemom celotne oblasti nismo imeli težav, saj so to nalogo odlično opravili odbori OF. Nikdar ne bomo pozabili velikih mitingov, na katerih smo oifc nepopisnem navdušenju volili delegate za Zbor odposlancev slovenskega haroda, ki je bil v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943. Nemška ofenziva ob koncu oktobra 1943 je še manj kot italijanska v* letu 1942 zavrla delovanje narodne oblasti. Čeprav so borbe z Nemci pri Brodu in Banji loki divjale nad 14 dni in je bilo s tem prebivalstvo strašno prizadeto, v teh krajih ni bilo poštenega človeka, ki bi po umiku naših borcev podvomil v našo zmago In našo oblast. Le nekaj sovražnikov ljudstva in bo-iazljivcev je po nemški ofenzivi zbežalo v Kočevje in v Ljubljano k Nemcem in belogardistom pod zaščito, to pa je narodno osvobodilnemu pokreHi le koristilo. Res so nekateri izdajalci v blokih poskušali organizirati belo gardo v svojem domačem kraju, vendar pa pri ljudeh niso uspeli in so pridobili le nekaj žrtev. ALOJZ RAUH iz Slavskega laza, prvi predsednik kočevskega okraja žužemberški komunisti pred svojimi občani Za nedavni odprti partijski sestanek v Žužemberku je bilo v trgu precej zanimanja med občani, saj mu je prlaostovalo nad 130 nepartijoev Na aeetanku so bili navzoči tudi okrajni sekretar KPS Martin ZUgelj in sekretar okr. odbora OF Tone Počrvina. O celotnum delu Partije v trgu je poročal tovariš Jare. V poročilu je nanizal le vrsto uspehov, ne pa vseh; premalo se je do taknil nedelavnosti nekaterih članov Partije, zaradi katerih Je ležalo delo na ra menih posameznikov. O liku komunista j« govoril tovariš Arko. vendar pa se nekateri nepartijoi niso strinjali z jjovornikovo kritiko nekaterih članov Partije, ker jih ni poimensko navedel Taki ljudje samo vedre v organizaciji. Po poročilih se ,ie začela zelo živahna debata, v katero to posedali člani Partije in nepartljci Komunisti bi lahko segli po še globlji ln bolj vsestranski kritiki svoje delavnosti, medtem ko so se nepartijoi ob svoji prvi udeležbi ns tako širokem sestanku precej oglašali. Nepartijoi so kritizirali pre majhno skrb Partije za mladinsko orgrani zacijo; mladina preveč »ahaja v trostilne in prazne zabave, ne najde pa pravega dela v svoji orjranizaclji. Treba bi bilo boli mi sliti na svetle vzore žužemberške mladine, ki Je v vrs'fib SKOJa v letih NOV pokazala primere herojstva In velikega junaštva. Ne-partijci so kritizirali preslabo skrb OPO za razgnano poiitlfino življenje v trgu Govo rili so o premajhni odločnosti člana KP Lavrlča posebno živahna pa fe bila dehnta okoli kazni elana KP Ignaca M rvarja OPO je navedenega člana kaznovnIn, ker Se nI tTrekinil % verskimi obredi in svojimi za- ostalimi nazori, s strogim ukorom pred izklučitvljo Nepartijoi se na sestanku s kaznijo niso strinjali, nekdo pa je celo izrazil mnenje, da bodo sovražniki napredka govorili, da Partija na tem vprašanju popušča. Seveda ni tako - OPO pa je hotela s strogo kaznijo zadnjikrat, posvariti svojega člana, da ni n<* pravi poti. V razpravljanje je posegel tudi sekretar OK KPS tovariš Zugelj in dejal da je Mrvarjevo vedenje nečastno in da le pokleknil pred tistimi, ki so bili naši največji sovražniki. Pred očmi Partije pa Je vedno živ človek ln naša skrb, da hi ga poboljšali, če zdrave in prave poti pred seboj ne vidi aH pa je morda noče videti. Zato uporablja Partija vzgojne ukrepe. V nadaljnjem razpravljanju je zavzela precej obsega debata o komunalnem gospodarjenju Žužemberka, pri čemer so navzoči ostro kritizirali premajhno odločnost občinskega ljudskega odbora da bi odpravil ^levilne nedostatke. Sekretar okrajnega komiteja KPS je v zaključnih besedah nakazal smernice dela in opozori! OPO na negativne pojave, predvsem pa na sovražno delovanje klerofašizma. ki je bilo zadnja leta najbolj izrazito prav v samem Žužemberku Osnovna partijska organizacija ,ie nato sprejela vrsto pomembnih sklepov, med ka terlmi so: nuditi vso pomoč za dograditev ' zadružnega doms.. pomoč gasilskemu dru I štvu, študirati napredno literaturo in tekoče gradivo dnevnih časopisov, posebno poma sjnti s političnim delom množičnim organi zaci jam, oživeti nedelavne organizacije oz društva, skrb zn hitro reševanje komunalnih vprašanj I n podobno. 81. Hotko V decembru 1944 so se združili rajonski odbori Banja loka, Kočevska Reka in Mozelj v Rajonski odbor Banja loka. Sedež tega rajona je bil dolgo časa v lepo urejenih prostorih v Krko-vem pri Fari. Tudi okrožni odbori Kočevje, Ribnica in Velike Lašče so se združili v Okrožni odbor Ribnica. Po prvem zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bilo 19. februarja 1944 v Črnomlju, se je politično delo ob pripravah na volitve NOO zelo razgibalo. Volitve v KNOO in okrajno narodnoosvobodilno skupščino so bile v banjaloškem okraju v 35 krajih, kjer je bilo zajetih 92 vasi. V vseh 35 krajih so volitve odlično uspele. V 20 krajih je bila volilna udeležba stoodstotna, v ostalih 15 pa ni volilo le nekaj ljudi, ki so bili večinoma upravičeno odsotni. V nekaterih vaseh so bile volitve kljub temu, da so jih pogosto obiskovali Nemci in belogardisti iz kočevske postojanke. To so bile predvsem vasi Stalcerji. Novi lazi, Kočevska Reka in druge v tej okolici. Bili so tudi primeri, da so bili dopoldne v Vasi okupatorji v svojimi pomagači belogardisti, popoldne pa smo imeli predvolilne sestanke, v Novih lazih celo volitve, ki so se končale s stoodstotno volilno udeležbo." Seveda te vasi za volitve niso bile tako okrašene, kot one v notranjosti osvobojenega ozemlja, vendar so ljudje volili z velikim navdušenjem. Budnost ljudstvo je preprečila, da se v KNOO in v okrajno NO skupščino niso mogli vriniti proti-ljudski elementi. To najbolj dokazuje dejstvo, da od 35 članov Okrajne narodnoosvobodilne skupščine ni bilo nobenega, ki bi pozneje prišel v sovražni tabor oziroma postal belogardist. Od 35 tovarišev, ki so bili takrat izvoljeni v okrajno skupščino, jih danes živi 30, ki so večinoma na odgovornih mestih našega javnega življenja. Čeprav v težkih pogojih, smo vseeno skrbeli za vzgojo novoizvoljenih odbornikov. V drugi polovici leta 1944 so bili upravno-politični tečaji za člane NOO. Te tečaje, ki so bili v Gladlokl, Slavskem lazu in Potoku je obiskovalo nad 150 tovarišev in tovarišic. Na prvem zasedanju Okrajne narodnoosvobodilne skupščine Banja loka, ki je bilo 28. maja 1944 v osnovni šoli v Vasi s stoostotno udeležbo delegatov, smo izvolili Izvršni narodnoosvobodilni odbor in .je bil za predsednika izvoljen tovariš Alojz Rauh. Zanimivo je, da so bile v Izvršni odbor izvoljene kar štiri žene. 1. oktobra 1944 je bilo drugo zasedanje okrajne narodno osvobodilne skupščine Banja loka v Fari. Na tem zasedanju sta se združila rajon Banja loka in Kočevje v okraj Kočevje. Iz bivšega kočevskega rajona je bila v okrajno skupščino kooptiranih šest delegatov, da je štela nova skupščina okraja Kočevje 41 članov. Na tem zasedanju je bil izvoljen nov 13 članski odbor. 8. oktobra istega leta se je sestala Okrožna narodno osvobodilna skupščina v Cabru. Na tej skupščini sta se združili ribniško in notranjsko okrožje v ribniško okrožje. Izvoljen je bil 13- i članski Izvršni narodno osvobodilni od- I bor, ki je ostal v tem sestavu do osvo- | boditve. Ob desetletnici prvih štirih sloven- ■ skih brigad se poleg drugega sporni- I njamo tudi težke, toda uspešne borbe za slovensko narodno oblast. Sijajni uspehi na vojaškem, polju in v graditvi narodne oblasti, ki smo jih dosegli v preteklosti pod vodstvom naše Komunistične partije in tovariša Tita, nam morajo biti za vzgled, kaj zmorejo zdrave sile ljudskih množic. Tega se moramo zavedati tudi sedaj ko stojimo pred volitvami v občinske ljudske odbore Tega se morajo zavedati predvsem tovariši in tovarišice ki so aktivno sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Ob desetletnici brigad velikem prazniku slovenskega narodi morajo skrbeti, da se svetle tradicije našega osvobodilnega boja ohranijo za vedno. Kratke vesti Nad 160.000 ljudi je preteklo nedeljo proslavilo 10. obletnico ustanovitve | krajiških brigad. Proslava je bila v i Banjaluki, v središču Bosanske krajine, ki je dala do leta 1942 deset brigad. ! Na proslavi je govoril podpredsednik ■ Prezidija Ljudske skuščine FLRJ Moša Pijade. | Letošnji zagrebški velesejem je prvi i teden obiskalo skopaj 200.000 ljudi. To I je rekorden obisk, ki dokazuje, da velesejem še bolj dobiva pravi gospodar- j ski pomen. Nad 600 tujih in nekaj manj , domačih podjetij razstavlja najrazlič- i nejše blago. Tudi trgovsko je velese-jem zelo uspešen. Naša 'podjetja so sklenila pogodbe za prodajo blaga v , vrednosti nad dve milijardi dinarjev. 105 žrtev je zahtevala velika trage- I dija na Donavi. Tako pravi uradno po- | ročilo ministrstva za notranje zadeve o preiskavi glede vzroka potopitve. Pre- I iskava je pokazala, da posadke ne za- I dene nobena krivda ter da je nesrečo povzročilo nenadno poslabšanje vreme- i na ter silen vihar, ki je pihal z naglico nad 100 km na uro. | Nova bombažna predilnica je začela obratovati v Sinju. V kratkem se bodo njej pridružile še predilnice v Mostaru, | pri Prištini in v Velesu. Z njimi bomo temeljito spremenili stanje naše tek- i stilne industrije, ki je imela premalo | predilnic in je morala predeno uvažati. Vse štiri predilnice bodo lahko dajale 1 naši tekstilni industriji letno nad 10.000 , ton najboljšega bombažnega predena. Samo še do januarja industrijski boni. Gospodarski svet vlade FLRJ je sklenil, da bodo delavci in uslužbenci dobili del zaslužka v denarnih bonih izplačan še za mesec december. S 3. januarjem pa bodo denarni boni izgubili veljavo. S tem bodo odpravljeni zadnji ostanki izjemnega denarnega sistema. Ta sistem je bil vsa ta leta potreben, v današnjem gospodarskem stanju pa že lahko preidemo zaradi utrjenega gospodarstva v normalen denarni sistem.' t Tudi na Hrvatskem se je pojavila neznana* vrsta gosenic Prve dni avgusta so se neznane gosenice pojavile v Istri in se kmalu razširile na Hrvatsko Primorje. Gosenice napadajo vse zelenje in so povzročile že ogromno škodo. Samo v erikveniškem okraju so napadle 100 ha kmetijskih površin in po nepopolnih cenitvah povzročile za nad 18 milijonov din škode. Znanstveniki proučujejo, kako bi se bilo mogoče najlaže ubraniti te golazni. Albanci ne smejo nič tujega brati. Njihovo prosvetno ministrstvo je izdalo proglas, da morajo prebivalci oddati vsa tuja književna dela, z izjemo ruskih seveda. Albanskim kominformov-skim oblastnikom so postali zdaj nevarni še vsi napredni pisci. Boje se, da bi se z romani ne prikradla med ljudstvo kakšna svobodoljubna misel. — Manjka le še, da bodo javno začeli sežigati knjige, pa bo tudi s te strani albanska tiranija popolna. 215 ladij se je potopilo lani. Vse te ladje so se potopile pri raznih nesrečah. Največ ladij so zgubile ZDA, za njimi je Norveška, njima pa sledita Velika Britanija in Japonska. Kljub vsem modernim napravam je torej na morju še vedno veliko tragedij. Dolarski pre upcevalci pred sodiščem Letos spomladi so organi notranje uprave odkrili na območju novomeškega okraja večjo družbo prekupčevalcev z devizami, zlasti ameriškimi dolarji. Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu se je znašla skupina 21 obtožencev različnih poklicev, ki so se zagovarjali zaradi nedovoljene prodaje in prekupčevanja deviz. Razprava je trajala od 17. do 19. sept. t. 1. Leta 1949 se Je vrnil Iz Amerike Alojz Kafrle iz Prečne. Pod vtisom sovražne propagande je pustil del svolih prihrankov v Ameriki, katere pa je potem na nezakonit način spravil v državo in tudi prodal dolarje nekim prekupčevalcem. Prodajanje deviz se mu Je zazdelo doblčkanosen posel in se je začel s tem pečati obrtoma. Za nakupovanje si Je pridobil še pomočnike v osebi svoje žene Julijane, Antona Cucka, upokojenega orožnika iz Mirne peči in njegove žene Marije ter še nekatere druge Od novembra 1949 pa do maja 1952 je Kafrle nakupil ln preprodal okrog 3000 ameriških dolarjev, največ neki Julki v Ljubljani, pri vsakem dolarju pa je zaslužil od 50 do 150 dinarjev. Na ta način je kmalu prišel do denarja in je v novembru 1951 kupil od Cirila Comina, gostilničarja na Mirni, posestvo za en milijon dinarjev. V kupno pogodbo pa sta namenoma vnesla ceno le 600.000 din in tako hotela državo ogoljufati za 80.000 din pri davku na promet Anton Cucek, upokojeni orožnik iz Mirne peči, Je star valutni prekupčevalec, saj se je s tem poslom bavil Že v stari Jugoslaviji. Tudi ta se Je obrtoma pečal s prekupčevanjem dolarjev ln drugih deviz ln jih ie kupoval po vsej Dolenjski Poleg tega, da je bil »dobavitelj« deviz za Kafrleta, jih je tudi sam prodajal raznim osebam V času od 1946 pa do letos ie preprodal najmanj 130.000 lir in nad 700 dolarjev Pri lirah Je zaslužil nad 10.000 din, pri vsakem dolarju pa 50 do 100 din. Z nakupovanjem ln prodajo dolarjev se Je obrtoma bavll tudi Jože Fab-Jan, posestnik lz Vel. Rigl.la pri Dolenjskih Toplicah. Tudi on Je preprodal okrog 800 dolarjev in zaslužil pri vsakem od 50 do 100 dinarjev. Kako brezvestno so Izkoriščali posamezne imetnike deviz in koliko škodo so povzročili skupnemus gospodarstvu pri svojem umazanem poslu, kaže najbolj zgovorno naslednji primer: Leta 1947 se je vrnil iz Kanade Viktor Koliger iz Cešnjic pri Mirni peči Pri vstopu v drŽavo je prijavil devize, ki jih ie prinesel s seboj. Kmalu po vrnitvi se je oglasil pri njem Anton Cucek ln ga nagovarjal, naj mu proda dolarle. Ta mu Je res prodal nekaj čekov po 50 dolarjev, za ček v iznosu 4500 dolarjev pa mu je posredoval kupca v osebi Antona Huča, gostilničarja v LJubljani. Gregorčičeva 3 Prav v tistih dneh Je dobil Koliger poziv Narodne banke, da vnov-čl ček, Cucek pa mu 1e svetoval in sestavil dopis na Narodno banko, češ da le ček vrnil v Kanado Neka) dni nato je prišel Huč osebno ponoči na KollKerjev dom in se z nJim dogovoril za kup6ifo. Cek Je nesla v Ljubljano Koligerjeva žena Marija. V lokalu Huča ln njegovi navzočnosti Ji je nato po videzu neki ItalHan Izplačal ček ^po.96 din za dolar Huč je naio Koligerjevo Tker sta bila baje sošolca) pospremi' do Mirne peči. Za vse usluge mu Je ta dala 3000 din Tako je Koliger proda) svoj zaslužek po 95 din za dolar ali morda Se cenele ker trdi, da je dobil za 4500 dolarjev le 380 000 din Narodna Na občnem zboru okrajne Zadružne zveze v Novem n.estu je Imel Inženir Rado Lincner zelo zanimiv, tehten in s številkami podprt referat o nekaterih najvažnejših vprašanjih dolenjskega kmetijstva. Na čem naše kmetijstvo hira, kakšna je njegova struktura, kako bi se izboljšalo in kaj zahteva navadno razvito kmetovanje od našega kmeta, bodi zadružnika ali privatnika? To so vprašanja, ki jih je načel v svojem referatu inženir Lincner, hkrati pa dal tudi vrsto prekoristnih nasvetov. Povzamemo glavne misli. Vprašanja našega kmetijskega napredka bodo morale v bodoče reševati Splošne kmetijske zadruge. Kajti prihajamo v čas, ko na tržišče prihaja iz dneva v dan več proizvodov tudi iz ostalih republik, našim proizvodom pa na svetovnem trgu močno konkurirajo pridelki kmetijsko naprednejših držav. Pred nami stojijo velike naloge, ki terjajo zlasti rešitev treh nalog: 1. dvig proizvodnje, 2. dvig kvalitete, 3. pocenitev proizvodnje. Te tri naloge bo treba reševati posebej za vsako Splošno kmetijsko zadrugo (SKZ), upoštevajoč potrebe domačega in zunanjega tržišča. V razvoju vsake SKZ je potrebno postaviti take organizacijske oblike ln gospodarske naloge, ki dotični zadrugi in določenem kraju najbolje prijajo. Naj omenim le nekaj splošnih stvari, o katerih bi bilo treba razpravljati z zadružniki. Vse SKZ bi se morale s svojimi živinorejskimi odseki prizadevati za razvoj in pospeševanje Živinoreje, prej pa morajo seveda napraviti proračun Ka\ povedo našim kmetovalcem številke rentabilnosti in si zagotoviti potrebno krmo. Področje Dolenjske ima po svojih klimatskih ln terenskih razmerah vse pogoje za močan razvoj živinoreje. Napredek živinoreje pa seveda ni odvisen samo od povečanja števila živine, temveč predvsem od dveh pogojev od zagotovljene pfeskrbe dobrih in cenenih krmil v dovoljnih količinah in od organiziranja stalnega selekcijskega dela v odsekih SKZ. Ce pogledamo naše travnike, vidimo, da so izredno slabi, neoskrbovani in zato polni plevela. Travnike, ki so osnova živinoreje, moramo izboljšati in jih izkoriščati na pametnejši način. Treba jih je negovati. Stalno gnojenje, kalclfikacija, osuševanje, oziroma namakanje, pravočasna košnja ln povezava košnje s pašo, podsejavanje in tako dalje, to so osnove dobre nege travnikov. Na področju OLO Novo mesto imamo 9563 hektarjev travnikov, s povprečnim pridelkom 18 kvlntalov na hektar. Ce računamo, da bi s kultiviranjem travnikov zvišali hektarski pridelek samo na 28 kvlntalov na hektar, bi to bilo devet in pol milijona kg sena več. S tem bi govejo živino lahko povečali za 1343 glav, kar pomeni 28(53 litrov mleka več, torej dodatnega dohodka 51 milijonov 624.000 dinarjev! To so številke, ki precej povedo. Povprečna molznost na našem področju je izpod 1200 litrov letno. Po podatkih molznih kontrol pred letom 1940 moremo zaključiti, da je sedanja molznost v primeri s predvojno manjša pri vsaki kravi za 300—500 litrov. Upoštevajmo, da bi s preskrbo več in boljše krme, za kar bi morale dati pobudo SKZ, povečali molznost samo za sto litrov pri kravi, bi to dalo 1,667.500 litrov mleka, oziroma 25 milijonov 12.000 dinarjev novega dohodka. Poglejmo doline Mirne. Na področju Mokronoga je več kot 100 hektarjev travnikov, ki dajejo zanič krmo. Ce bi jih meliofirali, bi dobili čez sto hektarjev najboljših travnikov, kar bi povečalo proizvodnjo mleka samo na tem področju za 100.000 litrov letno. Za razvoj živinoreje je seveda silno važno, da sejemo krmne rastline tudi na njivah. Ob reorganizaciji poedenih KDZ smo upoštevali tudi to in z gospodarskimi analizami dali smernice za' take setvene načrte, ki bodo ustrezali potrebam živinoreje in omogočili v dveh, treh letih uvedbo kolobarja. V večini teh analiz, ki so že narejene za zadružna gospodarstva Trška gora, Otočec, Mokronog in Birčna vas je odnos med kulturami takle: 37,5% detelj. 37,% okopavin. 25% žit. Tako lahko mirno trdimo, da 50% površin pod kolobarjem daje krmo za živino. Ce pogledamo odnos med poedinimi vrstami živine, dobimo stanje, o katerem je vredno razpravljati. Tako imamo na področju OLO Novo mesto: ' 1 govedo na 1,80 hektarjev obde-. lovalne zemlje 1 konja na 3^70 hektarjev obdelovalne zemlje 1. svinjo na 1,60 hektarjev obdelovalne zemlje. To nam pokaže veliko nesorazmerje med govejo živino in konji. Ce upoštevamo, da pri srednji intenzivni obdelavi zadostuje na 10 hektarjev • obdelovalne zemlje 1 konj, potem imamo na področju OLO Novo mesto 2027 konj odveč; ti letno neproduktivno porabijo 135.000 sena in 1.113000 osva. Letne izgube samo zaradi neproduktivnosti konj imamo 8,039.000 dinarjev. Na ta račun bi lahko na področju OLO Novo mesto povečali govejo živino za 2.598 glav in pridobili 5.196.n00 litrov mleka Ce bodo Splošne kmetijske zadruge delale podobne analize na svojih področjih, kar velja zlasti za St. Jernej in Mokronog, bodo lahko prepričale svoje člane o potrebi močnega strojnega parka in odseka pri SKZ, ki bo menjal način obdelave in tudi sestav živine. V zvezi z razvojem živinoreje in povečane proizvodnje na njivah in travnikih, je seveda treba misliti tudi na graditev cenenih gnojišč in gnojiščnih jam. Oglejmo si važnost tega vprašanji spet v številkah. « * Na področju OLO Novo mesto lahko računamo, da je letna proizvodnja banka bi mu takrat takoj izplačala po 90 din In 50 bonov za dolar, po novi pariteti dolarja pa bi sedaj dobil izplačano še razliko do 300 din za dolar; namesto 380.000 din bi dobil torej 1,350.000 din. Koliko so zaslužili pri čeku Huč in posredovalci, se niti ne ve, prav gotovo pa so dobili več kot Koliger, ki je garal za dolarje. Kljub temu Je Huč vzel 3000 din za nagrado. Ostali obtoženci so se zagovarjali v glavnem zaradi pomoči pri prekupčevanju, prodajanja in kupovanja deviz. Ivan Matoh, čevljar lz Dol Nemške vasi, Je sprejel od Cirila Stuparja, Marije Matoh In drugih oseb 137 dolarjev, katere ,ie prodal Kafrletu ln zaslužil pri vsakem 100 do 200 din, lastnikom pa dolarjev še ni plačal. Julljana Go-lež, mesarica iz Novega mesta, Je prodala postopoma Antonu Cucku, Alojziju Kafrletu in drugim najmanj 116 dolarjev, ki Jih je dobila iz Amerike, ali pa jih je kupil njen pokojni mož. Franc Cerne, pleskar lz Zg. Hrušice, Je kupil od Kafrleta 250 dolarjev, zanje nakupil v trgovini »Tea« raznega blaga in ga z dobičkom preprodajal naprej. Ivan Dovič, nabavljač iz Ljubliane, je kupil od Cucka najmanj 150 dolarjev ln Jih prodal naprej Prav tako Je od Cucka kupil dolarje po navedbi Cucka tudi Jože Dovič, inženir v Ljubljani. Vilim Simčič, mesar "lz Reke, je kupil dolarje ln lire od Cucka in jih z dobičkom prodal naprej. Janez Salehar, čevljar lz Dol. Toplic in njegova žena Vera sta prodata Tvanu Skrlnjarju, krojaškemu pomočniku Iz Kašče pri Semiču najmanj 200 dolarjev ln Jožetu Fabjanu najmanj 200 dolarjev po ceni od 200 do 500 din za dolar. Zena Vera je prodala dolarje mizarju Jožetu Cernetu z Nove gore. ki jih je potem spet prodal Mariji Brinskole v Starih žagah. Obsojen) so bili: Alojz Kafrle na 4 leta zapora ln plačilo 10 000 din; Jultjana Kafrle na 8 mesecev zapora; Ivan Matoh 5 mesecev zapora; Julljana Golež 4 mesece zapora; Franc Cerne na 8 mesecev zapora; Anton Cucek na 4 leta zapora; Marija Cucek na 6 mesecev zapora, Viktor Koliger na 6. mesecev zapora; Marija Koliger na 2 meseca zapora; Anton Huč na eno leto 3 mesece zapora: Vili Simčič na 5 mesecev zapora: Jože Fabjan na 2 leti zapora; Ivan Skrinjar na 5 mesecev zapora; Janez Salehar na 2 meseca zapora; Jože Pečjak na 5 mesecev zopora, pogojno na eno leto; Jože Cerne na 4 mesece zapora, pogojno na eno leto; Vera Salehar in Marija Brinskole vsaka na 2 meseca zapora, pogojno na eno leto; Ciril Comin na 25.000 din globe Za Ivana tn Jožeta Doviča kazen ni bila izrečena, ker se Je njun zagovornik med razpravo odpovedal njuni obrambi ln bo sodba za oba Izrečena posebej Umazano barantanje v devizami vseh obtožencev Je toliko bolj vredno obsodbe, ker so svoje delo opravllall v času, ko se je naša država trdo borila za devize, v Času informbirolske gospodarske blokade, ko smo Z lastnimi silami ln za ceno velikih naporov vseh delovnih ljudi vzdržali zunanji gospodarski in politični pritisk ter obdržali svojo neodvisnost Prav taki ljudje pa so tudi največkrat Rodrnlali in širili nezadovoljstvo, če nI bilo dobiti te aH one stvari v zadostni količini, sami pa 'so s takim početjem odtegovali devize državi in 11 onemogočali, da kupi v inozemstvu blago, ki je bilo za gradnjo tndustrlle ln redno živllenje prebivalstva nujno potrebno S tega vidika pa smatramo, da so bile Izrečene premlle kazni. hlevskega gnoja 2,435.930 kvintalov. Povprečno imamo v gnoju samo 0,42% dušika, od tega izgubimo zaradi nepravilnega ravnanja z gnojem najmanj 50%- Torej je izgube na dušiku 511-500 kg, oziroma če to preračunamo v 'apoeni dušik 3,069.000 kg. Ce bi kmečke zadruge pridobile vsaj 30—40% kmetov, ki bi res skrbeli za gnoj in pravilno ravnali z njim ter tako zmanjšali izgubo od 50% na 30"/o, bi bilo prihranjenega 153.400 kg dušika, oziroma 920.720 kg apnenega dušika ali 11,048.000 dinarjev, kar bi zadostovalo za gnoiitev z dušikom za 4103 hektarjev obdoJovalnih površin. Tudi na vseh ostalih področjih imajo SKZ velike možnosti dela. Tako bi lahko gojile plantažne vinograde in sadovnjake s prvovrstnim sadjem, grozdjem in vinom. Izredne možnosti za to imajo na primer SKZ Birčna vas, St. Peter, Toplice itd. Obnove vinogradov si sploh ne moremo zamisliti brez vzajemne pomoči samih zadružnikov. Ze sedaj je možnost, da se osnuje močan vinograd-niško-vimrski odsek, ki bi zajel področje Trške gore. Otočca, Grčevja, Bele cerkve in obeh Vinskih vrhov. Tak vinarsko-vinogradniški odsek z lastno kletjo za nego vin. bi imel trdno za-slornbo v že obstoječih zadružnih gospodarstvih z 20.90 hektarjev vinogradov. V zadružni kleti, ki bi se z adap-cijo lahko zgradila na Bajnofu. bi spočetka lahko zbrali 20-^30 vagonov vina, kar bi v vseh ozirih bilo dobro za vi-nogradnike> kajti boljše bi vnovčevali vina, obenem pa ustvarjali denarna ^184 Stev. 39. DOLENJSKI LIST Stran 3 S partizanskega shoda v Toplicah NIKOLI NE BOMO POZABILI koliko nadčloveških naoorov nas ie stalo to. kar imamo danes »KO VAS TAKOLE GLEDAM, VAS VSE, KI STE TUKAJ, 250 TISOČ LJUDI, KI STE ENA MISEL IN ENA VOLJA, TEDAJ SO VSE TE STVARI ZA NAS MALENKOSTNE. MI LAHKO VZTRAJAMO IN ZMAGUJEMO TUDI NA DIPLOMATSKEM PO-PFJSCU, KER SE BORIMO ZA PRAVIČNO STVAR. ZA NAMI JE SESTNAJSTMILIJONSKI NAROD KAKOR STENA IN TO NAM DAJE MORALNO MOC, DA POVEMO VSAKOMUR KAR MISLIMO.« (Tito — iz govora v Toplicah) Pisali in govorili smo, da nas je bilo 250.000 na nepozabnem shodu slovenskih partizanov — pa nas je bilo precej več! Le pomislite na vse one, ki smo jih srečavali še v nedeljo opoldne, kako so prihajali v Toplice! Ne pozabimo, da ogromna množica ni mogla na prostrano jaso in da je desettisoče ljudi poslušalo govor dragega maršala Tita v gozdičku vzdolž Sušice vse tja do stelnikov Meniške vasi in podhoških njiv! Ena tretjina slovenskih volilnih upravičencev — 300 tisoč ljudi se je zbralo na našem največjem množičnem zborovanju! Pa tistih ne pozabimo, ki* smejala. »Samo mi smo doma, da na vas pazimo«, je še dejala in pojasnila, da so vsi ostali na Frati ali pa že v Toplicah. Res — v Toplicah je bilo s telesi in s srci zbrano vse, kar na Slovenskem pošteno, po naše, po partizansko misli, diha, dela in živi. Tam, kjer se začenjajo vzpenjati v strmi breg prve košate bukve in vitke smreke nepreglednih roških host, taim smo se? zbrali okoli naših brigad. Brigade — ljudstvo, ljudstvo — brigade — Partija — Tito — ena misel, ena volja, nezlomljiva odločnost in neuklonljiv ponos: na svoji zemlji svoj gospod! Tu smo s tovarišem Titom vred znova napisali v pravično knjigo naše zgodovine: »Mi smo ene misli, ene volje...« 300 tisoč ljudi je v doslej nedoživeti manifestaciji povedalo vsemu svetu, prijateljem in nasprotnikom doma in v tujini, da smo trdno odločeni, do kraja uresničiti veliko idejo socializma. Ne proslavljamo teh dni zato, da bi sejali mržnjo v srcih naših ljudi do bivših sovražnikov, temveč zato, da bi današnji in bodoči rodovi ne pozabili, koliko nadčloveških naporov in žrtev nas je stalo to, kar imamo danes. Obenem s tem dokazujemo svojo odločno Kakor v partizanih, Je tudi v Toplicah tovarišev hrbet služil namesto mize. Prvoborci izpolnjujejo kartone s podatki o vstopu v naše prve brigade. bo bili v srcu z nami, čeprav so morali ostati doma! V soboto proti večeru sem hitel čez Brezovo reber in Lipovec — vas je bila kakor izumrla. Pri neki hiši so devali prašiča iz kože. »Za praznik pa ne sme nič manjkati!« je pri-bila mlada gospodinja in se široko na- Pazljivo poslušajo — tovariš Tito govori voljo, upreti se vsakomur, kdor bi poizkušal vmešavati se v naše življenje. Kdorkoli bi bil, pripravili mu bomo grob v naši domovini. Zahtevamo naj cenijo vsi, kar je naše, naj razumejo, da je ta naša velika ljudska revolucija nekaj, kar je treba spoštovati. Nimamo samo novega sistema, imamo tudi nove ljudi z novimi pojmi o notranjem življenju in mednarodnih odnosih. Želimo kar najbolj tesno sodelovanje z vsemi, ki nam hočejo dobro. Nikoii ne bomo ogrožali svobode drugih narodov, a tudi sami nočemo biti sužnji ali sateliti nikomur, tudi ne Sovjetski zvezi. Najtežje je prav »bratsko« suženjstvo. Tam so zaostali, mi pa smo napredovali.... * Kako prepričevalne, kako globoke, takoj razumljive ,pa tako nedopovedljivo prepričevalne, človeško tople in edinstveno neprisiljene so besede tovariša Tita. Kakor da bi nas spreletel neviden tok, je bila v nas vseh, ki smo ga poslušali, že v prvem trenutku, od njegove prve besede dalje ustvarjena notranja vez, ki hi popustila vse do konca njegovega govora. Človek posluša, strmi, oči in lica gredo sama v smeh. ves zaživiš ob maršalovih preprostih, pa vendar tako globokih, res- sredstva in kredite za obnovo in modernizacijo svojih vinogradov. Ta odsek bi lahko poskrbel za proizvodnjo večjih količin semen, potrebnih za zeleno gnojitev vinogradov, kar bi povečalo pridelek vin najmanj 6 hektolitrov na hektar. Ce bi vpeljali zeleno gnojitev samo na polovici vinogradniških parcel, bi pridelali 6700 hI vina na leto več ,kar bi vrglo dohodka 33,550.000 dinarjev. Kako važno je sodelovanje vseh zadružnikov v SKZ nam priča tole: naši vinogradniki škropijo trto po občutku in deloma po izkustvu. V naprednih državah ponekod že tudi pri nas, pa imajo organizirano antiperonosporno službo, ki na osnovi podatkov o temperaturi in padavinah obvešča vinogradnike o potrebi škropljenja. Ce bi bilo pri nas to urejeno, bi letos na podlagi podatkov, ki nam jih je dala vremenska postaja v Novem mestu, odpadlo drugo škropljenje kot nepotrebno. S tem bi vinogradniki na področju OLO Novo mesto prihranili 53.680 kg galice ali v dinarjih — 5,368.000. Poskrbeti bomo tudi morali, da sadimo čimveč takih poljskih pridelkov, ki so najbolj dobičkonosni. Zaradi ugodnih tal lahko znatno povečamo saditev krompirja. Ce pogledamo količinsko in finančno razmerje med pšenico in krompirjem, vidimo, da nam da pšenica dohodka na en hektar (16 meterskih stotov) 19.100 dinarjev, krompir pa (130 meterskih stotov) 42.700 dinarjev. Nadalje bo treba povečati pridelovanje onih kultur, ki so nekoč v teh krajih cvetele, danes pa zamirajo, na primer fižol ribenčan, koks, ciper. Splošne kmetijske zadruge bodo tudi morale organizirati potrebno zaščito pridelkov, takb škropljenje krompirja in sadnih dreves, uničevanje fižolarja in podobno. S tem bomo pridelke povečali in obvarovali. Poglejmo, na primer, škropljenje za 1 ha porabimo 20 kg galice, kar nas stane 2000 din pridelek se poveča najmanj za 54%, kar znese: 5400 din Cisti dobiček je: 3400 din To pomeni, da je nabava skupne škropilnice nujna za vse zadruge, ki imajo dovolj krompirišč. S tem krompir rešimo, hkrati pa za 54% povečamo pridelek. Na takih primerih bo naš kmet spoznal, da je zadruga organizacija, ki res skrbi za njegov gospodarski napredek in razvoj. Kvaliteti naših pridelkov bodo morale SKZ posvetiti vso pozornost, hkrati pa znižati ceno. Ze danes najdemo na zunanjih tržiščih istovrstne pridelke raznih držav, ki pa so mnogo cenejši od naših. Zakaj? Pri nas porabimo za popolno obdelavo 1 hektarja pšenice 250 do 300 ur, v Ameriki pa 15 ur in 13 minut. Francozi, na primer, porabijo za obdelavo 1 hektarja vinograda samo 60 do 80 ur, in to so vinogradi z večjo in boljšo kvaliteto. Zato bodo morale Splošne kmetijske zadruge s svojimi strojnimi odseki in na druge načine boriti za pocenitev proizvodnje, kar je v tesni zvezi z zmanjšanjem uporabe delovne sile na 1 hektar. Narodni heroj polkovnik Janko Sekirnik med znanci ničnih besedah. Ko je tovariš Jože Borštnar povedal v mikrofon na slav-nastni tribuni: govoril bo tovariš maršal Tito!, je veČtisočglava množica sprostila vsa svoja čustva — nekaj minut smo vzklikali in ga pozdravljali, v naši sredi, pod našim slavnim Rogom. Ljudje so se vzpenjali drug ob drugem, dvigovali glave, se vzdigovali na ramah in nestrpno pogledovali po tleh, če morda majhna vzpetina ne bi pomagala, da bi ga bolje videli. Saj ni nobena tajnost, da smo že nekaj tednov prej govorili in želeli, da bo na ta veliki praznik med nami tudi naš dragi maršal Tito. — Kam mati? Stopite vendar nazaj v vrsto! je mlad, energičen miličnik potiskal v množico starejšo ženico, ki je prišla v Toplice iz podgorske vasi. — Fant, samo zato sem prišla sem, da bom videla našega Tita, nikar me ne porivaj nazaj, zdaj, ko sem se komaj prerila do naših brigad! Nič ni pomagalo miličnikovo prepričevanje. Dva možakarja sta ženico dvignila na roke, da je v hipu zrasla za pol metra. Videla je tovariša Tita; oči so se ji še bolj zasvetile, usta rahlo odprla. Brez besed je strmela v govornika, čigar mogočni glas je odmeval v naša srca in roške hoste. Ko sta jo postavila spet na tla, je ženica obnemela in z uvelo roko, v kateri je tiščala nedeljski robec, brisala solze ganotja. Ni bila sama, ki so ji ob Titovih besedah solze sreče in veselja same silile iz srca ... S Trebanjci je prišla na proslavo 70-letna partizanska mamica. Tudi njo so morali tovariši vzdigniti, da je videla tovariša Tita. »Enkrat samkrat v življenju sem ga hotela videti, pa sem ga, danes, zdaj mi bo lažje umreti...« Ce je ne bi slišal sam, morda komu drugemu ne bi verjel. Takih mamic, naših žena, fantov in mož pa je bilo v Toplicah ob govoru maršala Tita na deset in deset tisoče — izpolnila se jim je življenjska želja: videti: slišati moža, ki v imenu 16 milijonov Jugoslovanov bije težavni boj za srečo naših narodov. Kaj nam pomeni tovariš Tito, si lahko občutil v mogočnem dihanju četrmilijonske množice, ki bi" tisto nepozabno nedeljo — in vedno — poslu- šala svojega najdražjega voditelja še in še in še. Besede tovariša Tita so ostale v naših srcih. Ne bomo pozabili, kaj nam je naročil: zadela nas je znova huda elementarna nesreča — suša —, ki je v svojih posledicah hujša kakor pred dvemi leti. Pa vendar se nam lakote ni treba bati, ker imamo nekaj rezerve, nekaj pa bomo še nakupili zunaj in pomanjkanja naši ljudje ne bodo trpeli. Treba pa je napeti vse sile za skrajno varčevanje v našem gospodarjenju! Ogromno škodo 140 milijard dinarjev je treba čimprej premagati. Letos ne bomo mogli izvažati koruze, poznala se bo suša v živinoreji itd. Do skrajnih meja je treba storiti vse, da rešimo, kar se rešiti da! Potrebna je trdna disciplina v zavesti slehernega državljana, da je treba to škodo čimprej popraviti, da se nam ne bi poznala vrsto let v našem skupnem gospodarstvu. Čeprav smo zadnja leta dobili precej veliko pomoč od nekaterih držav, preg-vsem od Amerike, Anglije, Francije in drugih, ta stvar ne more iti v neskončnost. Ljudje iz tujine nam ne bodo stalno pomagali. Zaenkrat jim vračamo s tem, da smo tu, na Balkanu, geografsko in duhovno enotni, da imamo močno oboroženo armado in da Stojimo kakor stena, ki brani tako sebe kakor Zahod in je Zahod s te strani v veliki meri zavarovan. Treba je, da se čimprej gospodarsko osamosvojimo, da se izvlečemo iz teh težav. Potem bomo laže zastopali svoje interese in interese miru, svobodnejši bomo v svojih odločitvah in nihče nam ne bo mogel česa očitati. Nismo in ne bomo pozabili, kar nam Vsem, ki še želijo slavnostno številko Dolenjskega listal , Vsem našim bralcem In ostalim interesentom sporočamo, da je slavnostna številka Dolenjskega lista, ki je izšla 1. septembra na 20 straneh in je posvečena 10. obletnici ustanovitve prvih slovenskih brigad, razprodana. Posamezne izvode lahko dobite še v najbližji kmetijski zadrugi, osnovni šoli ali nižji gimnaziji, v kolikor niso te prejetih številk medtem že v celoti razprodale. Svojce in znance Dolenjcev, ki služijo vojaški rok v JLA ali pa se nahajajo v službi kjerkoli v Jugoslaviji, prosimo za naslove teh sorodnikov in prijateljev, da jim bomo poslali naš list brezplačno na ogled! Razveselite jih z naroČilom Dolenjskega lista — hvaležni vam bodo za tedenske novice iz domačih krajev! Naročite Dolenjski list svojcem v zamejstvu — drag spomin na domačo grudo jim bo, vam pa ne bo treba vsak teden pisati pisem, kako živimo in delamo pri nas! — Zahtevajte Dolenjski list brezplačno na ogled, če želite! Ce še nimate naročenega tednika, se odločite za DOLENJSKI LIST: obveščal vas bo o življenju, borbah in vlogi Dolenjske v njeni preteklosti in narodnoosvobodilni borbi, seznanjal vas bo o njenih prizadevanjih v ustvarjanju socialistične skupnosti, vsak teden vam bo prinašal novice Iz Bele krajine, Kočevske in novomeškega okraja. za pošten, pravičen sporazum, ne pa za naše oškodovanje! In ko bomo v prihodnjih tednih in mesecih na naših sestankih v društvih, organizacijah in zborih volivcev razpravljali o političnih in gospodarskih vprašanjih, nam bo govor tovariša Tita dragoceno vodilo. Poznamo naše naloge in izpolnjevali jih bomo, kakor smo jih doslej. Premagovali bomo težave in delali z ljubeznijo; z nami bodo besede tovariša Tita: »... Svet danes že pozna našo državo, spoznal je duha, ki preveva naše ljudi, ve, da "je to ponosen narod, da je ta narod strašno trpel, da je prenesel nadčloveške napore. Danes imamo mnogo prijateljev na svetu. Prizadevali si bomo, da teh prijateljev nikoli ne iz- Iz vseh krajev države so hiteli stari borci ln aktivisti v Toplice. — Na sliki: skupina nekdanjih partizanov lz Trbovelj na oddihu med potjo v Novem mestu. (Foto F. Zoran) je tovariš Tito znova povedal o Trstu! Vsi naši predlogi za pametno rešitev tega vprašanja so, kakor vse kaže, le bob ob steno. Odklanjajo jih italijanski odgovorni ljudje, pa tudi nekateri na zahodu. Sklicujejo se na tripartitno deklaracijo, toda mi te deklaracije ne priznamo. Preveč smo že žrtvovali in dali, da bi mogli še kaj žrtvovati in dati* Ce ima kdo pravico govoriti o žrtvah, potem imamo to pravico mi! In vendar jim navzlic vsemu znova nudimo roko — za rešitev vprašanja, »Za spomin:« — Stari Cankarjeve! so dobre volje ob bregu Sušice. (Foto F. Zoran) Naši igralci odbojke so spet zmagali V prvenstveni tekmi je moštvo TVD »Par tizan Novo mesto premagalo TVD »Parti zan« Mežica s 3:2 (15:5. 15:17. 9:15, 15:5. 15:8). V prvem setu. ki se je končal a 15:5 za domače, so nnAl igralci odlično podajali in tolkli, tako da gostje sploh niso mogli priti do igre V izdajanju se je pri domaćih najbolj izkazal Urh V naslednjem setu so doina&i že vodili s 14:4. Tedaj pa je priSel pred mrežo Me-žičan Skudnik. ki je z odločnimi udarci pripomogel, da so gostje kmHlu izenačili število točk in končno tudi dobili «et. Tudi tretji set je pripadel srokom V četrtem in petem setu pa so se domači spet znašli in ai I Obveščamo vse Živinorejske odseke KZ, državna posestva m ostale živinorejce da bodo sejmi plemenske in klavne živine 3. X 1952 v Šentjerneju 4. X 1952 v Trebnjem 6. X 1952 v Novem mestu dobrim podajanjem m močnimi udarci pri borili oha seta. Domačini so navzlic temu, da jim je manjkal najboljši igralec Dolenc, pokazali zelo dobro igro v prvem in zadnjih dveh setih. Moštvo zelo dobro blokira, česar lani še n' znalo, slabše pa je v podajanju. Vendar pa se 'gralcom pozna, da so se za je senski del prvenstva prav dobro pripravili Pri domačih so prav dobro igrali Medic Pucko, Sonc in Urh. Gostje iz Mežice so pokazali zelo dobro Igro. Posebno se je odlikoval Skudnik z močnimi in preciznimi udarci. Slabost mo-fitva Pa ,ie stalno prigovarjanje sodniku in to ne samo od strani kapetana, ampak od vsega moštva. Sodnik Romih je imel težko nalogo, ker so ga gostje motili s stalnim oporekanjem skoraj pri vsaki točki, venda pa je navzlic temu v redu opravil svojo na logo. ATLETSKO TEKMOVANJE V NOVEM MESTU Po daljšem času bo v soboto 27. septembra na stadionu v Kamiiji atletsko tekmovanje. Nastopili bodo vsi najboljši atleti iz Novega mesta. Vabljeni ps so tudi ostali atleti iz okolice, posebno člani »Partizana«. Tek movan.ie s« ho začelo ob 15. uri. Iz dijaških vrst atletov bo izbrano moštvo, ki bo 5 oktobra nastopilo na srednje šolskem prvenstvu v Ljubljani, zato priča kujemo tudi večjo udeležbo dijakov. J, G. gubimo. Sodelovali bomo z vsakomer, ki misli pošteno, ln to, da bi ohranili mir in mirno sodelovanje. Na strani tistih smo, ki so proti novim vojnam, proti napadu in napadalcem. Mi smo na strani naprednega človeštva in ne glede na težave vam povem: Dokler bo preveval naše narode duh, kakor jih preveva danes, — in jaz verjamem, da temu ne bo konca, — ga ne bo zlomila nobena sila ...« S pomlajeno in znova tisočkrat okrepljeno zavestjo, da vemo, kaj ustvarjamo v naši prelepi domovini, smo se vrnili iz Toplic na naše domove. In ker nas bo vedno preveval duh, ki je j bil v nas na partizanskem shodu, nas ne bo zlomila nobena sila! POPRAVEK V 38. številki Dolenjskega lista se glasi 4 stavek v 4. odstavku tretjega stolpca na drugi strani pravilno takole: »Velikanska večina našega ljudstva, 98 in več odstotkov ...« ne pa »... 93 in več odstotkov«. C OBVESTILA ) * Uprava pokopališča v Novem mestu obvešča svojce pokojnikov, da bo sprejemala naročila trn ureditev grobov samo do 25. oktobra 1952. Poznejših naročil uprava ne bo mogla upoštevati. Uprava nadalje opozarja vse Bvojce pokojnikov, k še niso obnovili pristojbine, grobov za nadaljnjih 10 let, da to Store do konca oktobra 1952, sicer bo uprava fse zapadle grobove oddala v najem drugim Interesentom. Komunalno podjetje MLO Novo mesto »POGREB« Tekstilna tovarna Novo mesto obvešča ustanove in množične organizacije, da »o njena sreds'v« z« da.ianje prispevkov in podpor izčrpana ter so zato vse tozadevne vlage žal brezpredmetne. Tekstilna tovarna Novo mesto istina KINO NOVO MESTO PREDVAJA.: Od 2fi do 29 septembra: ameriški barvni film »Trije mušketirji«. Od 30. septembra do 2. oktobra: ameriški film »Cesta tatov«. KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: 27. in 28. septembra: ameriški film '»klanom« Kld« OGLAS Dne 13 septembra sem v Ragovem logu izgubila zelen zložljiv dežnik Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda na Upravo Dolenjskega liRta. Trgotskn pomočnic« Jrli zaposlitve v manj*n trgovino; |re mdi kot poslovodkinja. Nastop »lužbe takoi. Naslov v u nravi Dolet isketfa lista. Stran 4 DOLENJSKI LIST 1^ itev. n. Z novomeškimi taborniki čez Frato v Dolenjske Toplice — Ob sedmih zjutraj odhod! Zbor na križišču pred Ferličem! Tako je bilo povelje po dogovoru na zboru Družine gorjanskih tabornikov. Iz pustih, deževnih dni se je po jasni noči 'izkopalo iz megle prelepo jutro 13. septembra. Dan, ko so začele vreti v Toplice množice Slovencev iz vseh krajev naše domovine, dan — praznik brigad. Novomeški taborniki so bili v Toplicah že v četrtek. Postavljali so tabor za tovariše-tabornike, ki so prišli na partizansko slavje peš iz Postojne, Trbovelj, Hrastnika, Celja, Sevnice, Krškega in za skupino Novomeščanov, ki so si kot eno izmed točk, s katerimi se pripravljajo na VI. kongres Komu- Pogled na slavnostno tribuno med govorom maršala Tita nistične partije Jugoslavije, postavili tudi v svoje obveze: potovanje po partizanskih poteh na Frato in od tam v Toplice. Ob sedmi uri smo zaman £akali dva tovariša — vodiča, ki naj bi ju poslal Mestni odbor Zveze borcev. Eden se je ob četrt na osem prišel opravičit, da ne more z nami, drugega pa sploh ni bilo na spregled. No, to nam korajže ni vzelo. V roke smo vzeli specialko in krenili proti Bršljinu. Za smer smo vedeli, načelnik družine pa nam je dejal, da moramo Frato v širokih gozdovih med Brezovo rebrijo in Globodolom kar sami »izvohati«, če namreč poznamo sledove. V Prečni smo naleteli na predsednika občine Staneta Jarca. Prihranil nam je »iskanje« Frate, ko je povedal, da so njegovi bratje zjutraj pot skozi obsežne gozdove označili z markacijami, pravo partizansko pot, po kateri so leta 1941 hodili prvi aktivisti in organizatorji naše vseljudske vstaje iz Novega mesta in od drugod na Frato. »Sam bi šel z vami, pa imam še toliko dela, da pred večerom ne bom na Frati!« je dejal in že smo se poslovili. Prijetno je grelo jesensko sonce. Na levo se blešči hangar, kjer bosta danes skakala naša hrabra mlada letalca Peter Novak in Viki Kastelic prvič v življenju s padali; zato ju ni z nami. Tako se pogovarjamo in že smo pri odcepu, kjer zavijemo z glavne ceste v zeleno strmino. Na Frato f kaže puščica, na kamnu ob poti pa apnena lisa govori o pridnih rokah, ki so že pred nami bile tod na delu. V grapi pod nami ropoče mlin ob Prečni, ki je bila v Globodolu še Temenica, zdaj, ko si je pod zemljo prebila pot na svetlo, pa si ob razvalinah nekdanjega gradu daje novo, košato ime. Pod domačijo Jarčevih obstanemo. Ob potu je na količku kartonček s podatki: »V tej hiši so bili prvi partizani junija 1941. leta: Bartolj Ivan iz Ločne, Henigman Maks iz Toplic, Sašek Devi-Triglav iz Ljubljane.« Fantje in dekleta obstanejo. Opazujem jih. Leta 1941 so bili stari po 6, 7 let. Vojna je zavrla njihovo mladost, segla v njihove igre, razrušila marsikomu izmed njih mirni dom. Nekaj je med njimi še mlajših, ki so o partizanih slišali govoriti šele proti koncu vojne. Zdaj pa so tu, na stari parti- zanski poti, pod hišo znanih aktivistov bratov Jarcev, ki so že v prvih mesecih naše revolucije odprli dveri partizanu in mu nudili vse, kar je hiša premogla. Ozirajo se vame, gledajo proti Jarčevini, nato pa vpraša nekdo izmed njih — menda Kekec ali Edi: »Zakaj pa piše tu .Triglav'?« 2e smo skupaj; začne se pripovedovanje. O ilegalnih imenih nasploh se pogovorimo ,pa o poteh v partizane, o velikem tovarištvu prvih skupin, ki so morale prestajati ogromne napore, o zločinih in mučenjih, ki so jih počenjali fašisti nad našimi ljudmi in o vsem drugem teče beseda. Pripovedujem jim, kako je tovariš Franček Saje iz Bršlji-na prav po teh poteh v zgodnjem po- ' letju 1941. leta pospremil v partizane Ivana Bartlja iz Ločne, ki je malo pred svojim odhodom pobral Italijanom na Trški gori za polno naročje pušk in jih skril, nato pa Lahom tik pred nosom ušel iz hiše, ko so začeli stikati za njim. Pot se vzpenja počasi navkreber. Nad Luknjo fotografiramo slap in razvaline, nato pa nas sprejmejo v hladen objem košati bukovi gozdovi. Kraške skale in vrtače srečujemo, tu pa tam osamljeno hruško ali jablano, pod njo pa vse nastlano s sadjem, kakor da bi ga potresel z drevesa medved. Kosmatinci v teh hostah niso tako redki. Pogovarjamo se, kako je znana partizanka »Pohorska Milka« hodila s Frate v Bršljin in nazaj, kako so novomeški mladinci pobirali Lahom izpred nosa ekrazit izpod železniškega mostu in puške iz vode in vse to odnašali aktivistom in partizanom. Takrat so vodile skoraj vse niti na Frato, tam je bilo zbirališče in žarišče upora. Rugljev Črtomir se spomni ob tem svojega očeta aktivista-partizana, ki ga je izdal fašistom mirenski župnik Siraj, ubila pa ga je zločinska Legija smrti. Drugi spet se spomni tega ali onega dogodka iz vojnih let. Pripovedovanja zdaj kar ni konec. Skozi hladne hoste gremo hitro navkreber, pot je lepa in mehka, kakor bi hodili po preprogah. Včasih pridemo na ilovnata tla, kjer ne manjka tudi padcev pri tistih, ki imajo gladke podplate. Na sončnem koščku poti se potem, ko smo nekajkrat! prežvižgali Kekčevo pesem, ustavimo in posedemo k malici. To gre vse v slast! Sreča nas tovariš, ki hiti na Frato. Kmalu bomo tam, nam zagotavlja. Spet si oprtamo nahrbtnike — in Čez pol ure se oglasi za mladimi smrekami harmonika. Frata! Vsa v zelenju, vencih, zastavicah, z drogov pa vihrajo velike tro-bojnice v lep jesenski dan. Ura je komaj enajst, pa je okoli barak in za mizami že vse živo. Ogledamo si obnovljeno kočo, prebivališče prvih partizanov. Med dvema brezama spi blizu koče v svobodni zemlji večni sen šest nepoznanih partizanov, ki so padli na Frati v borbi z nemškimi fašisti v letu 1943. Sredi travnika pod poseko je drugi grob; plošča govori, da so Jakob Božič iz Gabrja, Ivan Cudovan iz Šmarjete, Devetak iz Ljubljane in Vinko Slap-šak iz Trebnja bili ubiti pri bombardiranju Frate 8 oktobra 1942. S tihim spoštovanjem obstopimo grobove — tudi za nas so padli vsi ti tovariši, tu na Frati in po vsej naši domovini leže raztreseni njihovi grobovi, v teh mogočnih hostah spet na mrtvih stražah. Ali ni bilo letos avgusta na taboru ob Krki na Otočcu tako nepozabno lepo? Ali mar ni lepo danes, na ta sončni dan? Tudi ti mladi fantje so ljubili življenje kakor ga mi, radi so bili veseli — pa so dali za to življenje vse, kar so imeli — za nas, za naše družine, za naše domove, za domovino Brez bučnih besed občutimo v naših srcih ljubezen do njih, ki jim dolgu jemo našo veselo mladost v svobodi.. Na Frato prihajajo vedno nove sku pine partizanov, aktivistov in ljudstva iz vseh strani. Stari znanci se srečujejo, objemajo, veselo pozdravljajo. Opazujemo prekipevajoče veselje, iskrenost in navdušenje, ki preveva množice. Vidiš, taki so naši ljudje — zvesti v borbi, zvesti v veselju. Stari partizani, polni odlikovanj za junaštva, se rokujejo s kmečkimi mamicami in brkatimi starci. Od vsepovsod smeh, pesem, harmonike, radostni vzkliki. Hej, to je veselo! Počakamo na začetek slovesnosti, nato pa krenemo proti Brezovi rebri. Ob poti je znamenje: tu je padel partizan, ko se je boril s sovragi. Tod so vodile steze proti Suhi krajini in Ena Izmed številnih partizanskih kuhinj sredi gozdička nad Sušica Toplicam. Vas Brezova reber je skoraj prazna. »Brigada gre!« pravi neka kmetica, ko nas zagleda. »Ne, mati, taborniki smo, na poti v Toplice!« ji povemo. Kmalu smo v Lipovcu, ki je ves okrašen, čeprav je od tu do Toplic še dve uri hoda v dolino. Po stari partizanski gozdni poti se spuščamo h Krki. V dolini se vrste nepregledne črte kamionov. Proti Podhosti zavijajo pri Soteskij kakor igračke izgledajo s hriba, s katerega hitimo k reki. Tiček ima nove gojzarice — ves je že ožuljen. Bos jo je ucvrl za nami, pri ostrem kamenju pa se spet obuva. Obžuljenih je še več parov nog — a tožb in jadikovanja danes ne slišiš. Vse je dobre volje, vedno nove šale in pesmice se vrste med resne pogovore. Pavlinova Joža pripoveduje, kako je bilo pri njih v Orehovici med vojno, ko so fašisti iskali očeta, pretepali starega očeta in mamo, grozili otrokom in kradli skromno imetje. Nekoč so očeta ujeli; v hiši so ga hoteli zvezati, pa se jih je otresel in jim ušel, čeprav jih je bila polna soba in veža. Potem e mama z otroci bežala čez Gorjance v Belo krajino in od tam v Dalmacijo. Mlada je Joža — a kaj je fašizem, je Skupina tabornikov pred obnovljenim partizanskim domom na Frati Za sladkor 1 milijon 632 tisoč din za tobak 12 milijonov... .. Belokrčnjci so hudi ksdilcl Tudi Lipovec v Suhi krajini je s slavoloki pozdravil praznik brigad z bratci in sestricami občutila na lastni koži. Mirno in tiho pripoveduje — iz njenega pripovedovanja pa bi lahko napisal povest, kakršno so doživljali nešteti naših otrok na Dolenjskem v letih narodnoosvobodilne vojne. Dolenjske Toplice — pozdravljene! Ob Krki srečujemo ljubljanske tabornike, ki pomagajo zdravnikom. Po glavni cesti se posamič prebijamo skozi vedno gostejšo množico, ki šumi kakor velikanski panj. Se malo, pa smo v taboru, kjer nas pozdravno naši. Noč je že. Na našem travniku zagori velik taborni ogenj — v pozdrav slovenskim partizanom. Ob ognju, simbolu neusahljivega življenja, se ta večer prvič srečujemo taborniki iz vseh delov Slovenije — praznik prvih slovenskih brigad nas je združil. 156 nas je pri ognju; zastopniki rodov in družin poročajo o svojih doživetjih na dolgih partizanskih poteh. Naporno je bilo — a vendar prelepo, nepozabno! Se bomo šli, tovariši, po vaših partizanskih stezah, ki so nas pripeljale v svobodol Ob partizanskih ognjih smo prižgali naše taborne ognje, ki nam zvesto svetijo na pot v življenje. -fc Neverjetno je, a vendar resnično, da je vsak prebivalec v črnomeljskem okraju izdal v prvem polletju letos za sladkor povprečno 68 din, za tobak pa povprečno 500 din! Tako so po poročilu statističnega urada Belokranjci izdali skupno za sladkor v šestih mesecih 1,632.000 din, za tobak pa celih 12 milijonov dinarjev! Tudi za alkoholne pijače je šlo v tem času skoraj 11 milijonov dinarjev. Seveda kontrola oziroma evidenca te pijače ni tako točno kot na primer potrošnja tobaka in sladkorja, kajti nanaša se samo na pijače, ki jih prodajo gostilniški obrati, pa še ta ne zajema vse, ker gostinski obrati prav gotovo ne prijavljajo točno. Koliko pa se še »pocuka« vina in žganja izven gostinskih obratov! Zanimivo je, da znaša v tem času izdatek povprečnega prebivalca za brezalkoholne pijače le 6 din. Sedaj pa poglejmo potrošnjo posameznih industrijskih in prehrambenih predmetov v luči statistike na posameznega prebivalca črnomeljskega okraja v šestih mesecih letošnjega leta: sladkor 0.44 kg, sol 2,55 kg, tobačni izdelki skoraj 0,44 kg, vino 4,54 litra, pivo 21, žganje 0,251, tekstilno blago 1,42 m, konfekcije 0,46 kom., trikotaže 0,24 kom nogavice 0,13 parov, čevlji 0,20 parov, milo 0,57 kg, vžigalice 7,71 škat-ljic, koruza 0,56 kg, bela moka 10,3 kg, kruh 4,72 kg, meso 2,27 kg, mast 0,86 kg ,olje 0,62 kg, testenine 0,56 kg, koruzna moka 0,65 kg. Seveda moramo tu upoštevati, da je v statistični evidenci zajeto le to, kar se proda v trgovinah in obratih. Pregled nad potrošnjo industrijskih predmetov je torej točen, ni ga pa za prehrambene predmete kot so mast, moka, žito, meso in druge, ker je črnomeljski okraj skoraj izključno poljedelski in zato v pregledu niso zajete količine hrane, ki jo kmečko prebivalstvo troši od lastnega pridelka. Izredno visoka številka porabe tobačnih izdelkov, to je 437 gramov na osebo, kaže, da so Belokranjci hudi kadilci in da je izdatek za »božjo travco« med največjimi izdatki. Ce računamo, da kadi povprečno vsak tretji prebivalec in vzemimo gornjo številko, vidimo, da je vsak kadilec pokadil v šestih mesecih skoraj poldrug kilogram tobaka in če računamo tobak samo 1000 din kg, znese to skoraj 1500 din na kadilca. Nagradna pionirska križanka „Metuljček" Dragi pionirji! Ne vem kje jo vzrok, da ste tokrat poslali tako malo rešitev križanke, ki smo io objavili v slavnostni številki ob deseti ob letnici ustanovitve nafcib prvih slovenskih partizanskih brigad — ali niste našli v 3. Bojana Križu, dijaka v Ljubljani, Kr-zlčpvH ul. 1, Bežigrad, pa smo poslali za pravilno rešitev pravkar izišle »Vodnikove uganke« Ostali poizkusite srečo pri novi nagradni križanki. Morda vam prinese »Metuljček« Partizanska Na maršu partizanskega bataljona skozi vas se skrivaj oddalji tovariš J ovo v neko hišo. V kuhinji pozdravi staro partizansko mater in ji reče: »Mamca, žejen sem, ali imate kaj za piti?« Mati se obrne, zajame s korcem iz škafa vode in mu jo ponudi. J ovo pa nato: »Ja, mamca, saj nisem umazan, sem samo žejen ...« obilju gradiva, aH pa ae že samo učite za šolo! Vse rešitve, ki smo Jih do 19. septembra prejeli, so tokrat pravilne. Namesto dveh pa smo izžrebali tri pionirje ki 60 pravilno rešili križanko štev. 2: 1. Zmago Kastelic v Novem mestu, Ka stelfteva 7, bo dobil v polplatno vezano, prav kar izišlo zanimivo knjigo E. Marschalla »V divjinah«. 2. Mihaela Flllplc. dijakinja Iz Šentjerneja St. 11, je dobila lepo ilustrirano knjigo Antona Polenca »Izprehodi v naravo«. Velik uspeh „Kehca" v Benetkah Na nedavnem filmskem festivalu — Binealu — v Benetkah je dobil slovenski film »Kekec« v kategoriji otroških filmov za gledalce od 11 do 15 let prvo nagrado. Italijanski strokovnjaki so izjavili jugoslovanskim novinarjem, režiserju »Kekca« Galetu in vodstvu festivala, da so smatrali »Kekca« za vzorec, ki naj bi služil za vzgled, kako je treba ustvarjati mladinske filme. Ko so predvajali naš film, je publika mladine in odraslih naravnost živela s filmom; najmlajši so se s Kekcem vred veselili uspehov, z njim vred jokali in končno z viharnim ploskanjem pozdravili njegov srečen povratek v domačo vas. Ne moremo si kaj, da ob tej priliki ne bi zapisali ugotovitve, da so bili naši časopisi v svojih kritikah po prvih predstavah »Kekca« kaj malo navdušeni nad novim proizvodom naše mlade filmske umetnosti. Kot po navadi je bila kritika za domače delo uničujoča, ali pa vsaj zelo, zelo skromna, čeprav ji za prenekatero tuje delo ne manjka slavospevov in visoko donečih besed. Menda je bil poleg mariborskega »Vest-nika«, ki je po premieri natisnil ugodno ln pozitivno oceno o »Kekcu«, le še »Dolenjski list« med tistimi redkimi Časopisi, ki so povedali o »Kekcu« to, kar je čutila in čuti ob njem naša mladina — kateri je film tudi namenjen. Ponovimo besede našega sodelavca M. Tratarja, ki je letos 25. januarja zapisal v našem tedniku: »... Zapišimo tako, kakor je bilo: film, ki ga je ,Triglav-film' poklonil (brez narekovaja!) naši mladini, je svoj cilj dosegel: mladina ga je vzljubila . -.« In še: »... V dnevnikih beremo dostikrat laskave ocene neslovenskih filmov; su-perlativov v takih primerih pogosto ne manjka. Žalostna navada pa je, da ni nič, kar doma naredimo, dovolj dobro, o vsem tujem pa le preradi povemo vse v najlepših izrazih.« »Kekčev uspeh pomeni veliko zmago jugoslovanskega filma v tujini. Na festivalu so vrteli 50 mladinskih filmov, od teh v kategoriji za otroke od 11 do 15 let 11 filmov. Konkurenca je bila seveda zelo ostra, saj sta s »Kekcem« z gorenjskih gora tekmovala za prvo mesto film znane ameriške filmske ve-leindustrije Warner Bross in film prav-tako znanega italijanskega filmskega podjetja »Lux«. Kakor izjavlja vodstvo, pa je bilo »Kekcu« podeljeno prvo mesto prav zaradi njegove notranje topline, bogatih in plemenitih čustev in resnične, čiste poezije, ki preveva naš film. Mar je res potrebna šele inozemska nagrada in ocena tujih strokovnjakov, da naši kritiki spoznajo ceno domačega dela? več sreče čeprav je malo težji ln bo treba napeti vse sile, da ga boste razvozlali. Rešitev nagradne pionirske križanke št. 2: Vodoravno: 1. Teren. 5 letos. 10. rokav. 15. odij. 16. Maribor, 18 nota. 19. pes. 20. Sava. 21. Alah, 23. sel, 24. on. 25. vena. 27 oder. 29. ki, 30. sani. 31 Don 33 omot, 85. Sora. 36. pokoj. 37. apel, 39. dete, 41. moč, 42. star, 44. ep. 4fi. Nora. 48. Epir, 49 LO, 50 top. 52. rama, 54. odet. 55- del. 56. enak 58. rok, 5«. sit, 60. pivo, 61 rizik, 62. roman, 63. potem. Navpično: 1. Topol, 2. Eden. 3. ris, 4. ej. 5. lava. 6. era. 7. ti, 8 0b&, 9 solo 11. on. 12. kos. 18. atek. 14. valim 16 mani, 17. Rado, 20. senator, 22. hematit, 25. varen. 26. sokol, 28. ropar 30 sod, 31. dom 32 noč. 34 ter. 38. meter. 40. erar, 42. spet. 43 Polom. 45. poni. 47. Amor, 48. edin. 49. leve. 51. PAZ, 53. ako, 54. osa. 55. DTT 57. ki, 60. po. NAGRADNA KRIŽANKA »METULJČEK« pa je takale: tt^sede pomenijo: Vodoravno: L Domača žival (množina), priprava zA vzpenjanje s smučmi, 4. poželenje, 7. del fPrege, 10. zidarski preddelavec, 12. žival. Jo kaže križanka. 15. poveljnik kozakov, 17. glagol premikanja, 18. zelenica sredi puš&a-ve, 20. pogorje v Aziji, 22 polet, zanos ftujkal 24. oblika glagola prati. 25. vojaški cin, 27 poveljnik ladje. 29. vrsta kisa- 8». neumna 31 tečaj, 33. kadar. 34. glavni štev nik, 35 dve značilni črki abecede, 87. grški nog lepote. 39. obuvalo (množinal. 42. včeraj zvečer, 44. nenavaden. 45. ura meri nam . .., 46. sanje spanje. 47. vinjen človek, 48. pogojnik 49 oblika glagola sneti. Navpično; 1. Kratica za Pokrajinski komite, 3, vrsta rib (množina), 3 premoženje, imetje. 4. sladkor, 5. okence, 6. ploskovna mera, 8. hunski poglavar, 9. tukaj, 10. potrebščina slikarja. 11. del pohištva, 18. posoda, 14- jas v srbohrvaščini. 15. kratici slovenskega pesnika, 16. nosorog, 19. draga kovina. 21. prebivalec Iga. 23. vrsta metulja, 26. ne trdno ln ne plinasto, 28. v nočnem času, 31. tropski veter. 32. opisovanje, 85. mesto ▼ Grčiji. 36. oblika glagola gnati, 88. vrsta jelena (množina). 40. prašiček. 41. moško ima. 43. veznik U reis uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gosnlk - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani - Naslov nrednUtv« in uprave; N«>V(, mesto Ljubljanska cesta 25 - Postni predal 88 - Telefon uredništva ln uprav* 127 - Tekoči račun orl Narodni banki v Norem mestu štev ms 190322 1. Četrtletna naročnin* 100 din polletna 200 din» celoletna 400dlo.