Poštnina plačana v gotovini tfdXHl933 V Ljubljani, ▼ četrtek 28. decembra 1, Leto VI. — Številka 51 'Delavska Pravica Glasilo Krščanskega IF II Imi r i Ik a Din l-—. ~ Caaai lahak ▼sak tatrtak pop.| t ahttek prašnika popral — UradnUtTo: Ljubljana, Mikloii* ilava a. — Nalrankirana pisma sa aa tpralamaja II iatuiutra Dia V— (masatoa) — 0 glasi r pa dogorom 3-—, sa četrt lata Din 15 —, sa pal lata Din 30- ~i sa j J Dalarska zborni«*, Miklošič«« aasU 31, I. nad. Oglati, r aklamacija in naročnina na n prava Dalarska zborniaa, Miklošič«« s a »ta 31, L nad, Talafon 23M. — Itar. iakornaga računa 14.901 Mi gremo naprej! Novo leto si voščijo te dni ljudje. Tu navada je stara, kakor je staro človeštvo. Rojena je iz najgloblje želje, ki človeka, kar je na zemlji, goni k temu, da svoj dejanski položaj izboljša, da se dviga od stopnje do stopnje do višjega stanja omike, morule in gospodarskega blagostanja pa tako postane vedno bolj človek, podoba božja na zemlji, največji umotvor stvarstva in njega gospodar. Vsako novo leto, vsako desetletje naj pomeni novo postajo na zmagoslavni poti človeškega napredka, kjer se poslavljamo od preteklosti in stopamo v novo dobo. Res je človeštvo silno napredovalo in kdor zasleduje razvoj znanosti, umetnosti in tehnike, mora v nemem spoštovanju globoko kloniti glavo pred čudesi človekove pridnosti in iznajdljivosti. Toda eno je, kar silno zasenčil je ta dvig človeka iz prvinskih razmer do vedno višje civilizacije: da so oni, ki s pridnim delom svojih rok na polju, v delavnicah. v tovarni sredstva k temu dvigu ustvarjajo, njihovih učinkov: gmotnega blagostanja in človeka dostojnega socialnega položaja najmanj deležni. Napredek človeka pa je zlasti izkažen o zadnjih treh stoletjih, ko se je začela razvijati veleindustrija, po tem, da je dobil o družbi izključno moč brezosebni, mrzli in radi brezmejnega pohlepa svojih imejiteljev samo po goli množitvi stremeči kapital, dočim živ človek, ki kapitala nima. ampak se mora opirati samo na delazmožnost in delavoljnost svojih rok, ne pomeni ničesar in se mora, če hoče sploh živeti, udinjati kapitalu. Ta živi človek ima na svoji strani pravico, načela krščanske morale, moc osebnosti; zanj govori naravno pravo, zahteve srca, vest, sploh vse, kar je dobrega na svetu — toda kapital je žal močnejši, zlo prevladuje in gospodar sveta ostane egoizem, ki se ne ozira na sinajske postave in Kristusov evangelij, ampak pozna samo sebe: sebičen jaz, ki mu naj ta služi kot večen suženj. Toda mnoga znamenja kažejo, da se je človeštvo začelo zavedati, da tak napredek, ki pušča v nemar splošnost, ki osrečuje samo nekatere, večino pa drži v okovih bede. pomanjkanja in potlačenosti, ki hoče moralne vrednote in principe, po katerih bi se morala človeška družba razvijati o vedno popolnejše občestvo in katerim bi moral ves znanstveni in tehnični napredek služiti, nadomestiti z zakonom svobodnega izživljanja egoističnih nagonov — da tak napredek vodi v pogubo vse, da se ubija sam in grozi pokopati pod svojimi razvalinami nositelje tega nečloveškega, protinaravnega in brezbožnega reda samega. Že samo o dejstvu, da je kapitalizem sam izgubil vero vase, da je sam spoznal, kako svobodna tekma egoizmov med posamezniki in med posameznimi skupinami ne ustvarja, ampak razbija in razkraja, je videti v našem stoletju zmago načel krščanskega socializma. Seveda od spoznanja, da stari red ni k ničemur goden, do ustvaritve novega reda, ki ne bo smel bili kompromis s kapitalizmom, ampak ga mora premagali iz njegovih korenin, je pot še dolga. Prihajajoča doba bo napolnjena s prizadevanji in borbo okoli tega vprašanja in če bomo krščanski socialisti hoteli n tem velikem snovanju in presnavljanju biti na svojem mestu, bomo morali pravice delavstvu, pravice malega človeku, pravice zatiranih zagovarjati in njihovi zmagi predvsem po naši sindikalni organizaciji utirati pol še veliko odločneje in vztrajneje nego dozdaj. Zato k novemu letu ne moremo svojim tovarišem delavcem želeti ničesar bolj, kakor da se naše strokovne zveze oklenejo s še večjo ljubeznijo in zvestobo kakor doslej in da kljub težkim razmeram gledajo o bodočnost z zavesijo, da se je pot do zmage krščanskega socializma že veliko skrajšala. Cagovstvo stran, veselje v srca! V novo leto Mednarodni proletariat kapitalističnih dežel se ob vstopu v novo leto nahaja v tako težkem in negotovem položaju, kot že ne, odkar se je končala svetovna vojna. Gospodarska kriza, ki je kriza kapitalističnega sistema in kot taka mirnim potom nerešljiva, postaja vedno ostrejša, brezposelnost ne pojenjava, glad in beda delavcev in malih kmetov pa vsak dan postaja hujša. Proti naraščajoči moči proletariata izvajajo kapitalisti fašizacijo mladine in malomeščanskih mas v vseh kapitalističnih državah. Na zunaj pa kapitalisti za rešitev svojih profitov, ki so ogroženi, pripravljajo novo imperialistično vojno, ki je neizbežna in kateri smo vsak dan bliže. Kot še nikoli, je delavstvo v kapitalističnih deželah potisnjeno k tlom, oropano svojih najosnovnejših pravic, pravice do dela, do kruha, do eksistence. Kot še nikoli, so delavci ter mali in srednji kmetje gnani in potiskani v boj za te najosnovnejše zahteve in pravice, iki jim jih jemlje krivična in profitar-ska ureditev današnje družbe. V teh razmerah se delavec in kmet vedno bolj zavedata, da njun obupni položaj ni od Boga, da ni večen, da je izpremenljiv in da ga onadva, delavec in mali kmet, v medsebojni zvezi morata izboljšati. Ta boj med kapitalističnim meščanstvom in delavcem ter kmetom je težak, oster in neizprosen, ter zahteva mobilizacijo vseh mogočih in razpoložljivih sredstev na obeh straneh. Eno najvažnejših in najbolj odločilnih sredstev tega boja je danes tisk. Vse časopisje celega sveta je zavestno ali nezavedno v službi (interesov določenega razreda in ima radi tega V razrednem boju važno vlogo. Današnje meščansko časopisje je eden najvažnejših stebrov, ki drže trhlo stavbo kapitalizma še po konci. Z njim se dnevno zastrupljajo milijoni in milijoni delovnega ljudstva. Protiutež tej silni moči meščanskega tiska more biti edino močno, bojevno, razredno za- vedno delavsko časopisje. Po njem se proletariat lahko reši silnega vpliva kapitalističnega razreda in njegovega tiska, po njem se vzbuja razredna zavest delavskih množic. Tako razredno bojevno delavsko časopisje je prvi predpogoj za razgibanje in organizacijo delavskega razreda in kmetov proti kapitalizmu. Proletariat brez bojevnega časopisja, je vojak brez orožja, izročen na milost in nemilost usodi izrabljanja in zatiranja družabnega sloja. Kapitalistični razred se vloge časopisja v razrednem boju dobro zaveda in mu posveča največjo pozornost. Težke milijone žrtvujejo kapitalisti iz vsega sveta vsakodnevno za vzdrževanje meščanskega in laži-delavskega časopisja. Vedo, da je to najboljše sredstvo za ohdržanje delavca in kmeta v neznanju, duševni odvisnosti in nezavednosti in s tem zadržanje kapitalističnega sistema. Tudi v Sovjetski Uniji se izda za tisk 30—40% državnega proračuna, to je toliko, kolikor izdajo za rdečo armado. Proletariat v kapitalističnih deželah se pa mnogo premalo zaveda pomena bojevnega delavskega časopisja. Premalo paž-nje mu posveča in premalo podpore. Preveč se vdaja zastrupljajočemu vplivu meščanskega tiska. Skrajni čas je, da se delavstvo vsega sveta zave, da gre pot k izboljšanju položaja delavskega razreda in k njegovemu končnemu osvobojenju le preko bojevnega tiska. Slovenski delavec in kmet mora priti na jasno, da mu brez borbe ni izboljšanja in rešitve in da je v tej borbi eno najvažnejših orožij baš tisk. Pri nas sicer nismo brez delavskega časopisja, toda v veliki večini je le delavcu namenjeno, ne zastopa pa pravih interesov delavca in kmeta. To laži-delavsko časopisje služi za zavoro delavskemu gibanju in zato uživa prikrito podporo vseh onih faktorjev, ki so na tem zaviranju delavskega gibanja zainteresirani. S ■ ■ ■ ■ ■ ■ i SREČNO IN BLAGOSLOVA POLNO NOVO LETO želi vsem zaupnikom, odbornikom, članom, naročnikom, čilateljem in sotrudnikom ^ JUGOSLOV. STROKOVNA ZVEZA 'd UREDNIŠTVO IN UPRAVA u ■ S □ Vtničarsfti vestnik Učimo se postave! Še nekaj o ubožnem spričevalu. Zgodi se včasih, da občina komu odkloni izdanje ubožnega spričevala. V takih slučajih se je pritožiti na okrajno načelstvo. Splošno pa se tu more razumeli, da pravico revnih dovoljuje vedno le sodišče, nikakor pa ne občina, davčna uprava ali okrajno načelstvo. Ti morejo prosilcu izpolniti potrebno tiskovino, o drugem pa pri tem nimajo za odločati. Advokati in uboino spričevalo. Vsako tožbo za plačilo zaslužka, moremo vložiti pri okrajnem sodišču, pa m agar i do največje svote. Advokata ni treba, ako pa si ga najmemo, smo ga obvezni tudi plačati. Ubožno spričevalo ne nudi nikdar brezplačnega advokata, razen če se mora pravdati pred okrožnim sodiščem. V takih slučajih pa določi Odvetniška zbornica zastopnika in si ne moremo lu delati prav nikake izbire. Važno si je to zapomniti, ker se čestokrat čujejo nevolje, češ pravdo sem dobil, denarja pa nič, ker je skoraj vse šlo za advokatske stroške. Kadar se mora tožiti, naj se torej to stori brez odvetnika, ako je količkaj mogoče, ker kljub ubožnemu spričevalu, se odvetnik mora plačati, v slučaju izgube tudi delodajalčev. Pozor torej! Od borbe do imavedi kolektivne pogodbe podana izjava, da je odpoved zadosti utemeljena, se te v sredo dopoldne nenadoma vršila razprava za sklenitev nove kolekt. jx>godbe. V glavnem je razprava jx>tekla v okviru rezultatov obratnih razprav. Generalna razprava bo sklicana takoj po novem letu, kjer se bo vršil razgovor za ostale zahteve. Tudi se je v sredo dojx>ldne vršil razgovor med zastopniki vseh treh organizacij zaradi stalnega brezjx>selnega fonda vsega delavstva pri K. I. D. iz prostovoljnih prispevkov jx> 5 Din namesto dosedanjih 10 Din. Kakor smo že zadnjič poročali, so zaupniki člani odbora krajevne bratovske skladnice in glavni voditelji organizacije SMRJ, na plenumu obratnih zaupnikov sprožili vprašanje za ta fond. Na tem skupnem sestanku predstavnikov organizacij so posamezni zastopniki podali svoje mnenje. Predsednik naše organizacije je imel nalog jx>ročati sklep odborov obeh skupin in org. zaup. zborov, da smo pripravljeni pristati nato, ako se izvoli v upravo tega fonda jx> dva člana iz vsake organizacije. Zastopnik narod. soc. pa je podal izjavo proti nadaljnjim odtegljajem. V nadaljnjem razgovoru pa se je napravil.med obema manjšinskima organizacijama sklep, da naj se psoprej v našem smislu napravijo pravila, katera se potem objavijo članstvu. Na strani SMRJ je sedaj, ali si to osvoji, in omogoči nadaljnji razgovor. Papirničarji Vevče. Naši dolgoletni zdravnik okrožnega urada gosp. dr. Bogdan Derč je s septembrom prenehal ordinirati v Vevčah. Ker je bil tekom svojega dolgoletnega delovanja pri nas vedno socialno čuteč človek, se je tudi ob slovesu spomnil naj-bednejših papirničarjev in staroupokojencev z lepim darom tri tisoč dinarjev, katere naj gosp. De-lorenzo, uradnik v papirnici in njegov sodelavec, med najbolj potrebne razdeli. Le-ta je zaprosil odbor obratnih zaupnikov, da naj on po svoji uvidevnosti razdeli ta denar. Ta je nato izbral 39 socialno najšibkejših izmed delavstva kakor tudi upokojencev, ki so potem dne 7. decembra t. 1. prejeli vsak po 80 Din. H gornji vsoti so darovali neimenovani Se 120 Din ter se jih je moglo na ta način obdarovati 39. Seveda ni manjkalo tudi takih, ki jim ni bilo všeč, da se je tako razdelilo in so nekateri tudi taki, če oni ne dobe, ,pa je vse zanič, potem pa hop po zaupnikih. Vendar se v takih slučajih ne more ozirati na mnenje vseh, ker so navadno taki najbolj glasni, ki niso najmanj1 potrebni. Mi se v imenu obdarovancev gosp. zdravniku za dar najlepše zahvaljujemo in mu želimo v imenu vsega delavstva še mnogo let srečnega in zadovoljnega življenja. Papirničarji bomo ohranili njegovo sodelovanje med nami v prijetnem fpominu. Odbor obrat, zaupnikov. Vevče. Volitve obratnih zaupnikov se bodo vršile predvidoma dne 13. januarja 1934 v tovarniški restavraciji, kakor običajno. Obratni zaupniki so važen posredovalni organ med delavstvom in podjetjem, zato skrbite za udeležbo in tudi koga boste volili! Vevče. Skupina je dne 16. decembra zaprosila Upravni svet Združenih papirnic za do predlanskega leta običajno božičnico. Lani so odgovorili, da so take nagrade ozir. darila previsoko obdavčena, letos pa, da mora podjetje že itak utnpeti mnogo žrtev radi gospodarske krize, dalje v obliki nove socialne dajatve za bednostni sklad in z motivacijo, da so že skoro vsa ostala podjetja znižala delavske' mezde, medtem ko jih Združene papirnice niso. Mi ugotavljamo, da je delavstvo že tudi utrpelo mnogo žrtev radi krize, da od bednostnega sklada nima ničesar in da 'je radi skrčenega obratovanja mnogo izgubilo na zaslužku. .Pokojninski in preskrbovalni sklad: Upravni odbor tega sklada izdeluje predlog za reorganizacijo tega sklada. Naše mnenje je, da naj bi se uredil tako, da mu bo zasigurana aktivnost, ko stopi v funkcijo izplačevanja rent dosluženemu delavstvu. Te rente pa naj bodo tako visoke, da bo vsaj najnujnejša življenjska eksistenca onemoglemu delavcu ozir. delavki zasigurana. O poteku te reorganizacije bomo še poročali. članarina. Vsi tisti 'člani, ki ste s članarino za nekaj mesecev zaostali, vas prosim, da isto čim-prej poravnate ipri svojih zaupnikih. — Blagajnik. Delavski kulturni večer. Dne 8. januarja 1934 se vrši v domu »Prosvete« /D. M. v Polju ob 8 zvečer Dlelavski kulturni večer. Spored objavimo prihodnji teden. Pripeljite s seboj družine, povabite prijatelje in znance. Po težkem delu vam je treba tudi duševne hrane in razvedrila, zato pridite.' Nameščenci Strokovna zveza privatnih in trgovskih name-ičencev Jugoslavije v Ljubljani boi imela svoj redni občni zbor v petek. 19. januarja 1934 ob pol osmih zvečer v društvenem prostoru JSZ v Delavski zbornici. Dnevni red: 1. Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti. 2. Overovljenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Sprememba društvenih pravil. 4. Poročila funkcijo^arjev in revizorjev. 5. Volitev funikcijonarjev. 6. Predlogi in sklepi. 1. Slučajnosti. — Udeležba na občnem zboru je obvezna. Pravico do udeležbe imajo le aktivni člani. — Morebitne predloge .naj dostavi članstvo odboru v predpisaneim roku. — Člani 'bodo prejeli vabila še posebej. — Odbor SZPTNJ. Več skupnosti Bojim se dveh vrst ljudi. Takih, ki so sami v se zaprti, navezani le na majhen krog in ki mislijo, da se cel svet okoli njih vrti. Pa tudi takih se bojim, ki prav vse verjamejo vsakemu in prav ničesar sami ne mislijo. To sta dve skrajnosti, pred katerima moramo varovati našo mladino. Ozkosrčnost, navezanost in odvisnost od ozkega kroga utesnjuje naš značaj, zamegli naš pogled, ovira naše spoznanje In slabi našo voljo do dela. Taki ozki, v se zaprti krogi so Slovencem več škodovali, kot so mogli dobri in pametni ljudje koristiti. In ravno zadnja leta se je razpasla ta duševna bolezen pri nas. Tu grupica, tam grupica, a nobena pozitivna za delo, pač za negativno kritiko. Vse kritizirati, vsakega oglodati, vsak dober namen oporekati, vedno kovati zarotico proti komurkoli že, to je delo takih krožkov, krogov, grup in grupic. Tako početje pa škoduje posameznikom in še bolj celoti ter ovira pozitivno delo. To je sad individualistične, liberalnoklikarske vzgoje zadnjih dob. Danes pa že prav vidno vstaja duh občestve-nosti in skupnosti. Princip katolištva je celotnost, jedro socializma je skupnost. Male grupacije pa hote ali nehote ustvarjajo miselnost proti celotnosti im proti skupnosti in vzgajajo negativne elemente, nergače kritikune. Kajti taki ljudje so vedno v opoziciji. Če je ni, jo pa ustvarijo z novim krogom. Pozitivno delo je pri njih ravno zaradi celotno negativne miselnosti nemogoče in izključeno. Skupnost jim je tuja, celot- | nost — kompromisarstvo in občestvo — hinavščina. < Kljub vsej negativnosti se imajo ti ljudje za nove preroke, nove mesije, edino zveličavne odrešenike in nad vse vzvišene poslance in izbrance, okoli katerih naj se vrti cel svet. Posebno škodljivi so taki ljudje v.organizaciji. Povsod imajo svoj nos, povsod svoja ušesa. Če ne morejo sami blizu, pa že kako vrinejo kakega krož-karja. Če ne gre vse po njihovi volji, udrihajo in napadajo slabo in dobro, groze in ustvarjajo novo opozicijo. Za pozitivno konstruktivno delo so zanič. Kajti vse njihovo vrivanje je le iskanje novih kosti za glodanje, nov vir nergaštva, nova opora za apriorno opozicijo. Bog ne zadeni, da se takemu človeku postaviš po robu. Vse si, samo človek ne več. Vsaka organizacija je skupnost. Naša organizacija je še prav izrazita organizacija skupnosti, borbe z skupni blagor, za skupno dobro. Zato nima le stro-kovno-materialne naloge, ampak tudi veliko vzgojno nalogo: usmerjati v vseh članih in zlasti v mladini duha v skupnosti, v pozitivno delo in osebno podrejenost celotnim, skupnim ciljem. Kajti danes potrebujemo mnogo smisla za skupnost, mnogo discipline in mnogo živega sodelovanja vseh in vsakega posameznika. Pri nas cvete Nekoč cvetoča češkoslovaška tekstilna industrija je danes na robu propada. Preko 300 tekstilnih tovarn je zaprlo svoje obrate vsled pomanjkanja narcčil. Ostale tovarne, ki še životarijo, delajo le par dni v tednu. Preko 100.000 tekstilnih delavcev je brez dela. Oni, ki so še zaposleni, pa imajo tako skromne mezde, da ni dovolj niti za življenje. Mnogi tovarniški objekti so danes brez strojev. Stroji so bili odmontirani in prepeljani v Jugoslavijo. V gospodarskih rubrikah časopisov imamo ZA LETO 1934 VAM POKLANJA KREKOVA KNJIŽNICA m i S 3 S DOSLEJ JE IZDALA SLEDEČE KNJIGE '5 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 1930 M. ANDERSEN NEXO: proletarske NOVELE F. HERWIG: SV. BOŠTJAN IZ PREDMESTJA _ LEGENDA SEDEM MLADIH SLOVENSKIH PISATELJEV 1931 UPTON SINCLAIR: a SAMUELOVO “ ISKANJE — os ROMAN S ČLOVECANSTVO S — moderne “ POLJSKE PROLE- ■ TARSKE NOVELE 5 S. LAGERLOF: Z ZGODBA O S BLAZNEM GUNARJU -ROMAN SLEDEČE TRI IZBRANE KNJIGE APRILA I. UPTON SINCLAIR: DOLARJI, II. DEL ROMAN Mojstrsko, kot zna le on, opisuje vso gnilobo in propalost meščanske kapitalistične družbe in jo neusmiljeno biča z nedosegljivo jedkim sarkazmom. Na glavneip junaku Jedu, ki zraste iz proletarca-berača v najhujšega kapitalista-milijonarja, jx>kaže, kako ves družabni sistem vzgaja in ponižuje človeka na stopnjo brezumne živali, katere edini cilj je — izkoriščanje, profit, kopičenje bogastva. Ves roman izzveni v silen protest proti današnji kapitalistični družbi. AVGUSTA 2. MIRKO JAVORNIK: SREČANJA Z NEPOZNANIMI Ta knjiga mladega slovenskega pripovednika, ki je med mlajšimi najbolj široko, svetsko orientiran, obeta biti delo take vrste, kakor ga v slovenski književnosti še nismo imeli. Je potopisno-časovna knjiga, kombinacija reportaže in novelistične oblike ter hoče prikazati vso zapleteno, zmedeno sodobnost v doživljanju in usodah mladih ljudi, ki jih je avtor — sam mlad, živ in to problematiko ter njeno težo strastno, čuteč človek — srečal na svojih beganjih po vseh znanih in neznanih kotih in cestah Efvrope. Brez romantike in neutemeljenih ozirov, resnično, kakor so resnična bila ta srečanja sama. Knjiga noče biti literatura v vsakdanjem pomenu, njen plus in aktualna vrednost bo v resničnosti snovi, doživetij, vsega okolja in avtorjevega hotenja. Prav v tem pa bo knjiga tudi važen literarni dokument, ker bo pričala kot nekaka osebna izf>oved o stremljenju in življenju sodobnega slovenskega pisatelja. DECEMBRA 3. P A N AIT ISTRATI: NERANČULA — ROMAN — Je to delo morda največjega sodobnega romunskega pisatelja. Motiv je vzet iz življenja Qrkov ob dolnji Donavi. Junakinja je mlada nosačica vode, Nerančula, dekle, skoraj polfant in s tako lastnim gledanjem na življenja, da ravno ta njena svoboda, ki meji že na blaznosti, priteguje avtorja in čitatelja. Polnost njene osebnosti in polnost vsega tega eksotičnega sveta je slikana z izredno toploto in v nedosegljivem stilu. Preko vse tragike Nerančule in Leonida ter avtorja, ki je sam v sredi dogajanja, je razlito neomejeno oboževanje te zemlje, kjer so se rase in ljudje pomešali v divji, a krasen vrtinec. Dlelo je prevedeno že v par evropskih jezikov in gotovo zasluži, da se tem prebodom pridruži še slovenski. ČLANARINA: ZA VEZANE KNJIGE: letno Din 78.— ali mesečno Din 6.50, obenem z revijo »Beseda« mesečno Din 10.—. ZA BROŠIRANE KNJIGE: letno Din 48,— ali mesečno Din 4.—, obenem z revijo »Beseda« mesečno Din 7.50. DOSLEJ JE IZDALA SLEDEČE KNJIGE 1932 MIŠKO KRANJEC: ŽIVLJENJE -POVEST M. ANDERSEN NEXU: PROKLETSTVO — ROMAN ■ HERMAN m SUDERMAN: MATI SKRB — ROMAN 1933 MIŠKO KRANJEC: PREDMESTJE — ROMAN MIRKO JAVORNIK: ČRNI BREG — ROMAN UPTON SINCLAIR: DOLARJI, I. DEL -ROMAN i S m 3 s ■ * ■ ■ ■ i vedno priliko Citati o novih tekstilnih tovarnah, ki se pri nas ustanavljajo. — Tekstilna industrija pri nas cvete. Konjuktura je dosegla svoj višek; v mnogih tovarnah se dela noč in dan vsled preobilice naročil. Znano je, da so lastniki teh »naših« tekstilnih tovarn Čehi in Avstrijci, ki so se pravočasno rešili iz svoje domovine in — krize. Plače našega delavca so mizerne. Dobički fabrikantov pa dosegajo milijone. Da bo kriza zajela tekstilno industrijo pri nas, je gotova stvar. Vedno nove in nove tovarne, ki rastejo kot gobe po dežju — to mora imeti svoje posledice. Te posledice pa ne bodo občutili fabri-kanti, oni bodo pravočasno pobasali svoje milijone (ki so kot obratni kapital ostali še v blagajnah) in odšli iskat srečo drugam. Tisoči delavcev pa, ki že danes, pri polnem zaposlenju, komaj žive, bo ostalo na cesti in imelo priliko poslušati stare fraze o »bodoči« konjunkturi. Te stare fraze se dajo po domače zelo dobro razlagati: »Crkni magarče, dok trava zraste,« Da, tekstilna industrija pri nas cvete. To je danes edina industrijska panoga, ki uspeva boljše, kot kdaj preje. Toda ne cvete za nas. Pripravlja nam le še temnejšo bodočnost", ki bo nastopila ob katastrofi tekstilne industrije. Gornji članek je priobčil »Trgovski sotrudnik« v decembrski številki 1933. Ker so izvajanja vredna, da jih izve naše delavstvo, člančič priobčujemo. Izdajstvo Kdor je ibil v soboto 9. dec. na delavsko-kulturnemu večeru Jug. Strok. Zveze, je videl v enodejanki »V borbi za kruh« primer izdajstva in delavske nezavednosti. Delavec Lušin izda tovarniškemu ravnatelju svojih pet tovarišev, ki so pripravljali štrajk, da z njim pribore vsaj delno izboljšanje bednega položaja VABILO NA NAROCBO. Vse, ki bodo prejeli novoletno številko »Delavske Pravice« na ogled, vljudno prosimo, da se na njo tudi naroče. Ako bi kateri vsled slabih gmotnih razmer tega ne mogel, naj dobi še enega tovariša in naj si skupno naročita list. »Delavsko Pravico« pokažite tudi Vašim tovarišem in znancem. Opozorite jih na to, da je uprava, spričo težkih gmotnih razmer, v katerih se delavci in nameščenci nahajajo, sklenila znižati naročnino v letu 1934 na 40 Din za celo leto, 20 Din za pol leta, 10 Din za četrt leta in 4 Din za en mesec. Vse naše tovariše, zaupnike, odbornike in prijatelje pa prosimo, da razvijejo čim živahnejšo agitacijo in pridobijo novih naročnikov za našo »Delavsko Pravico«. Ne mirujmo prej, da bo vsak delavec(ka) in nameščenec(ka) naročen na »Delavsko Pravico«. Uprava. delavstva. Najbrž ni bilo nikogar, ki bi ne obsojal brezvestnega početja Lušinovega. Toda še bolj kot neznačajnost posameznikov je treba obsojati organizirano izdajstvo II. internacionale nad delavstvom. Zadnja številka »Radničkega Jedinstva« se peča kar v treh člankih s socialno demokracijo. Pod naslovom »Velika izdaja« prinaša po ameriškem delavskem časopisu sledeče: Odgovornost za strahoviti položaj v Nemčiji in skoraj v vsem svetu nosi nemška socialna demo- kracija, ki je bila brez dvoma zmožna preprečiti svetovno vojno s svojimi 3,000.000 članov. Ali odmislimo leto 1914 in poglejmo svetovni položaj 1. 1918. Skoraj brez vsake borbe je dobila nemška socialna demokracija oblast v svoje roke. Rusko delavstvo si je že ustvarilo svojo delavsko republiko. Trebči je bilo še uničiti nemški kapitalizem. Dani so bili vsi pogoji za to. Toda, ko je prišla nemška demokracija na vlado, je začela trgovati s kapitalističnim razredom. Svoje moči ni iskala v delavskem razredu, marveč v sporazumu s kapitalističnimi strankami. Toda ne samo to! Socialna demokracija je z brutalnimi metodami dušila vsak revolucionarni delavski pokret. Nemška socialna demokracija je ves čas svoje vlade služila kapitalizmu, njeni voditelji so bili poborniki kapitalističnega sistema. Zato bo njeno delo za časa vojne in po vojni za vselej označeno kot največja svetovna izdaja, izdaja nad delavskim razredom, in to v trenutku, ko je bil delavski razred na poti k osvoboditvi. V času, ko bi morali voditi boj za delavske interese, so zbežali in predali na milost in nemilost delavski razred svoji usodi, da si kuje usodo svojo sam. Brez vsakega boja so položili orožje pred Hitlerjem. In ni čuda, če jih prezirajo ne samo delavski razred, temveč tudi njihovi kapitalistični gospodarji po izreku: Gospodar je vesel izdaje, a mrzi izdajalca. Kapitalistični razred se je organiziral mednarodno in interkonfesio-nalno. Temu primeren bodi nai boji Delavski obratni zaupniki so važna ustanova v sklopu delavske socialne zakonodaje. — Najvažnejša naloga delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov je posredovanje med delavci in delodajalci in skrb, da se strogo izvajajo kolektivne in individualne pogodbe. — Pozivamo delavstvo in nameščenstvo, da to svojo zakonito pravico uveljavijo in izvolijo v rednem roku, sedaj v januarju 1934, svoje obratne zaupnike. — Za vsa potrebna navodila in informacije se je obračati na Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani ali pa naravnost na Delavsko zbornico. Pavel Bartelj: Srečal je družino Nihče ni vprašal, zakaj baš on. Odhajali so drug za drugim iz objema mračnih tovarniških zidov. Vsi iso odišli, on pa je stal pred vrati, kakor živ mejnik, preko katerega bodo morali iti oni, ki so ga postavili na cesto. Toda vrata pisairne so ostala zaprta, le sluga je stal ob peči in se grel. Da sem odpuščen? Ne, ne, morajo me spet zapisati, če so me že izbrisali! Še živim in zahtevam dela. Luč v pisarni ugaisne. Skozi vrata pa stopajo oni, ki so odločili, da je odpuščen. On pa stoji in ®e ne umakne. — Njegov pogled razodeva vse... Mimo njega gredo, kot bi ga ne bilo, govoreč tujo besedo. Tedaj pa se obrne in zakliče za njimi: »Vrnite mi delol« Sluga je stopil k njemu, ga prijel za ramo in ga potisnil na cesto. »Tudi drugi pojdejo za teboj,« je dejal in zaloputnil vrata. Zunaj je gosto naletaval sneg. Veter se je zaganjal ob strehe im zanašal sneg na ulico. Ljudje so hiteli na vise strani. Po izložbah so prižigali luči, da so vabile mimoidoče. Samo za hip so postajali ljudje pred njimi, le to&lo v kožuhe oblečeni otroci so pridrževali spremljevalce in kazali na dragocene igrače. Mimo njega so hiteli ljudje, ki si jim lahko z obraza bral trpljenje, pomanjkanje in skrb. Pa tudi od preobilnosti spačene obraze je srečaval. Vse to je šlo mimo njega, on pa je ostal gluh za vse, Le zdaj pa zdaj ga je vzdramil osoren glas, ker se je zadel v koga izmed mimoidočih. Stopil je zato na sredo ceste, kjer se je umikal le vozovom in avtomobilom. Mrzlo je bilo in sneg se mu je zaletaval v obraz. Roki je tiščal v premajhen suknjič, čepico pa je potisnil čez ušesa. Z mislijo pa je bil daleč, daleč .. . Zvoni! Zvoni! Tako lepo kot samo na sveti večer. Mir fn sprava se glasi. Mir ljudem na zemlji. Burja tuli na vogalih, da se sliši, kot bi tisoč milijonov pritajeno jokalo in vzdihovalo. Nocoj pa je sveti večer —, Toda, kaj je to? Čuje se jok. Korak mu nehote obstane. Mimo gre družina. Žena nosi otroka v naročju, drugega na rami, tretji se je drži za krilo, četrti pa joče za njo. »Mama zebe,« joče in hiti za materjo. Na nasprotni strani so se odprla vrata in na cesto so udarili zvoki vesele godbe. Obstal je. Mati pa je hitela dalje. Kam? Odkod? Nocoj je sveti večer! Povsod, kjer še žive ljudje, žare vesela lica. Tu pa hiti mati dalje in dalje —. Stekel bi za njo, a ne more. Kakor kamen se mu je zavalilo na dušo in še bolj je siklonil tilnik —. O človek ... Ulice so se že zmračile, ko je stopal proti domu. Glas zvona je donel slovesno. Glasneje, vedno glasneje; miir ljudem na zemlji. — O resnica, ki ste jo ljudje spremenili v laž in trpljenje — ali čujete božične zvonove, ali čujete trpeče? Tedaj je v njegovo dušo prišlo spoznanje. Kristus! Kaj smo storili, da smo pahnjeni s Teboj na cesto. Ti naš rešitelj, ki si prinesel na svet evangelij. Bednim pravico in ljubezen. O Gospod, v trpljenju te šele spoznamo in dobimo moč, da gremo naprej v življenje. Tiho je bilo v sobi, ko je vstopil. Mati je sedela pri mrzli peči, bratje pa so stali ob steni. Vsi popotno oblečeni. Olje je dogorevalo v kozarcu pod trpečim Kristusom in razsvetljevalo strop. Molčali so bratje, molčala je mati, molčal je on. Razumeli so ga... Doma naj ostane, doma! Toda kje je ta dom? Ni odgovora, sami si ga bomo morali dati. Glave so še bolj klonile: zadnji ob delo. Slišalo se je le tiktakanje ure, sedaj glasneje sedaj tiiše. Samo kratek vzdih se je včasih utrgal materi. Bilo je kakor da so se ustrašili tega vzdiha. Plamen se je dvigal pa zopet padal, iše poslednjikrat visoko vzplapolal in razločno razsvetlil prazne stene. Na Križanega je tedaj padla jasna luč, videle so se krvavordeče rane in Njegov žalostni obraz. Janez se je stresel in pogledal na uro. Kazala je že blizu polnoči. Mati je snela križ s stene in stopila z Njim na cesto. Mi pa smo stopali za njo. Na cesti so se zbirale gruče ljudi in se pridruževale. Procesija je bila vedno večja, vedno večja, brez konca .,. ■ [ Srečno in veselo novo leto žete sledeče tvrdke iz Jesenic: S JiSSu ■■ s ■ 8 ■ ■ ■ ■ Kupujte le domače izdelke, ker s tem dajete možnost večje produkcije domačih izdelkov in tako zaposlitve našcgu delavstva! PRVO DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO s svojimi podružnicami na SAVI / JAVORNIKU / DOBRAVI in BLEDU Obenem priporočamo nakup špecerije, manufakture, galanterije in posode, kar imamo na zalogi v veliki izberi. Ob sklepu bilance 5 % popust na blago rednim plačnikom. Ne zamudite prilike! Delež 25 Din. Pristopnina 10 Din.’ S ■ s ■ ■ ■ s Nabavljajte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki oglašajo v naši »DELAVSKI PRAVICI« ■■ ■ ■ 8 ii n ■ STANKO POŽENEL PEKARNA GOSPOSVETSKA CESTA KARBA FRANJA TRGOVINA Z MANUFAKTURO B 8 SLOMŠKOVA ULICA Vila Franja VAVPOTIČ FRANC TAPETNIŠTVO UKOVA 2 DOLINAR RADOSLAV TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM GOSPOSVETSKA CESTA m ■ i g___________________________ 8 LEVIČNIK IVAN urar, trgovina s srebrni- KOŠIR JOŽE MODNA TRGOVINA »TI VAR« OBLEKE ■ ■ ■ ■ 8 8 JESENICE VILMAN PAVLA GOSTILNA, TRGOVINA, FOTOATELJE g RUARDOV TRG ■ 8 ■ 3> 8 8' no in zlatimi predmeti GOSPOSVETSKA CESTA GOGALA IVAN KROJAČ IN TRGOVINA GOSPOSVETSKA CESTA HROVAT IGNACIJ MESAR GOSPOSVETSKA CESTA 8 "8 ■ ■ ■ ■ ■ HOFINGER ALFONZ BRIVEC RUARDOV TRG ! ■ BI POLJŠAK MARIJA GOSTILNA IN TRGOVINA ■ ROZMAN JUSTI ■ FOTO-TRGOVINA IN PARFUMERIJA u GOSPOSVETSKA CESTA ■ Srečno in veselo novo leto želi j vsem svojim cenjenim gostom ' ter sc nadalje priporoča | FRANC BALOH {■ GOSTILNIČAR IN PREVOZNIK GOSPOSVETSKA CESTA 8 ■. ■1 •8 ■ GOSPOSVETSKA CESTA 8' PRAPROTNIK TONE g PARNA PEKARNA GOSPOSVETSKA CESTA 8' ČUFER ANDREJ g TRGOVINA NA DEBELO IN H DROBNO TER GOSTILNA 5’ GOSPOSVETSKA CESTA 8 LENARDIČ STANA trgovina južnega sadja in zelenjave KRALJA PETRA CESTA g 1 MIHELAČ JOŽE KROJAČ & KRALJA PETRA CESTA 8 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s ARH RUDOLF ■ KONFEKCIJA m KRALJA PETRA CESTA 12 8 GORJANC IGNAC ml. PARNA PEKARNA 1 PUČKO J. trgovina šivalnih strojev in radio aparatov KRALJA PETRA CESTA ~nFiaANJA 8 parna" PEKARNA g DRUŽNIK FRIC MODISTINJA S ■ STEKLARSTVO GOSPOSVETSKA CESTA ■ CERKVENA ULICA 4 ■ KRALJA PETRA CESTA SMOLEJ MAVRICIJ URAR GOSPOSVETSKA CESTA 8 ■ 1 POGAČNIK JOSIP TRGOVINA S ČEVLJI GOSPOSVETSKA CESTA 8' 8 .[ BERNIK IVAN TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO TER GOSTILNA GOSPOSVETSKA CESTA ARNEŽ PAVLA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA OBRTNIŠKA ULICA TAVČAR ANGELA GOSTILNA NOVAK GOSPOSVETSKA CESTA 8 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■ VIDIC KONRAD PEKARNA .... OBRTNIŠKA ULICA NIKOLAVČIČ ANTON KOLODVORSKA TRAFIKA ■ KLABUS AVGUST VFTSKA rpcTA S TRGOVINA Z ŽELEZNINO GOSPOSVMOK.A CESTA ■ GOSPOSVETSKA CESTA M ■ 8 LEGAT ANTON RESTAVRACIJA IHVj a 8 MOHORIČ ANTON TRGOVINA S ČEVLJI JESENICE GOSPOSVETSKA CESTA S 8 HRANILNICA IN POSOJILNICA LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA REGOVC JERICA : MARKEž VALENTIN ■ TRGOVINA IN GOSTILNA 8 ■ JESENICE S ZVEZDA IVAN KROJAČ ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK IN PERILA OBRTNIŠKA ULICA CANKARJEVA CESTA ■ i j | SAVNIK VINKO RAZNOŽNIK FRANC □ FOTOGRAF 8 VERGLES IVAN ST. CANKARJEVA CESTA | CESTA 8 MESAR IN PREKAJEVALEC ■■■■■■■»8 CANKARJEVA CESTA MANUFAKTURA GALANTERIJA ■ ■ PIRMAN DORI BRIVEC JESENICE-JAVORNIK JESENICE RADOVLJICA BLED RAND ZDRAVKO TRAFIKANT PRI KINO RADIO; TRIGLAVSKA ZALOŽBA KREKOV DOM ŠOBRL LEOPOLD MESTNI DIMNIKAR OBRTNIŠKA ULICA MARASOVIČ ANTE GOSTILNA »JADRAN« CANKARJEVA CESTA ŽELEZNIK VINKO MOŠKO DAMSKO ANGL. KROJAŠTVO KREKOV TRG LASAN JURIJ in JELA GOSTILNA »DALMACIJA« CIRIL METODOVA ULICA g STOJAN IVAN "i KROJAČ .-J i rj>ur*. t IB ■ ■ LJUDSKA KUHINJA KREKOV DOM OBRTNIŠKA ULICA S 8 S a a 8 Iz Javornika in Koroške Bele: VSEM CENJENIM ODJEMALCEM ZEL1M 8 SREČNO NOVO LETO ■ GOSPODARSKA ZADRUGA SREČNO NOVO LETO 8 ANA PEČAR 8 NA KOROŠKI BELI ANDRFI NOČ 8 KOROŠKA BELA 8 ZELI VSEM SVOJIM J ■ ČLANOM IN PRIJATE- LJEM SREČNO NOVO LETO 1934 vm 5 ČEVLJAR i ■■■■■■■■■■■■■■—-—■■■■■■■■■■■5 SLOV. JAVORNIK 8 GOSTILNA ROZMAN 1 ■■■■■■■"■■■■■■■■"S i np, A ® TClžF VFNCAR " KOROhKA HLLA STROJNO MIZARSTVO 5 PAyLE SEDEJ KOROŠKA BELA ■ GEZA SCHOBER ■ UMETNI MLIN CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO ■ GOSTILNA * 8 JAVORNIK NOVO LETO ■ RUKUSIVA DtLA g ■ ■ ■ ■ Iz ljubljanske okolice: 8 H LOJZE GABRŠEK » SPLOŠNO KROJAŠTVO VEVČE ŠT. 32 P. D. M. V POLJU S IVAN IN IVANA KLEŠNIK TRGOVINA s ŠPECERIJSKIM BLAGOM ZG. KAŠELJ ŠT. 67. IGNAC MERCINA TRGOVINA IN GOSTILNA ZG. KAŠELJ 15 P. D. M. V POLJU | hbB SREČNO IN VESELO NOVO LETO a želi vsem svojim cenjenim odjemalcem jjj JOŠKO STANOVNIK | špecerijska trgovina DIMNIK JAKOB GOSTILNIČAR IN MESAR D. M. V POLJU ■ ■ ■ MOSTE PREDOVIčEVA ULICA ■ J 8 • w w I Srečno in veselo novo leto žele stedeče tvrdke: MARTIN MAHKOTA PLETILNA INDUSTRIJA LJUBLJANA VIL CELOVŠKA CESTA ŠT. 44 I T. MARINKO L LJUBLJANA PRISOJNA ULICA ŠT. 7 m VALENTIN SPITZKO ‘ MODNA MANUFAKTURNA TRGOVINA . J sc priporoča za obilen obisk. Cene nizke LJUBLJANA - MOSTE n5 ZALOŠKA CESTA ŠT. 8 I. TOMŠIČ MANUFAKTURNA TRGOVINA LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 38 Šivalni stroji ! „SINGER“ | za hišno uporabo in vse obrtne delavnice. — H Prodaja na mesečne obroke. — Brezplač- u ni pouk šivanja, prikrojevanja in vezenja. — Janmstvo 15 let. ■ ■ 5 S LESKOVIC & MEDEN I LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 10/1. i * - ] Podružnice: [Podružnice: Ljubljana, Gajeva 3, Kranj, Novo* mesto, Jesenice, Celje, Maribor. ANDREJ DOLINAR PARNA PEKARNA LJUBLJANA LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA ŠT. I CVETLIČARNA KORSIKA MIKLOŠIČEVA CESTA (Poleg hotela »Union«) Telefon 23-41 I Sl i. ŽAN PREGL MESAR ROŽNA DOLINA, CESTA XV. ŠT. 26 IVAN SREBOT ČEVLJARSTVO LJUBLJANA, RAVNIKARJEVA ULICA 15 IGNACIJ BANKO GOSTILNA V LJUBLJANA ŠMARTINSKA CESTA 3 HELENA LAPAJNE DELIKATESE IN GOSTILNA RIMSKA CESTA ANTON IN JOŽICA GRČAR PEKARNA LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 25 i SRE-čNO TN VESELO NOVO LETO 19 3 4 FRANC SLAMIČ TVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV - VELEMESARIJA LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 6 - TEL. 29-73 PODRUŽNICA: PREŠERNOVA ULICA 5 - TEL. 22-36 am IBS IVO ŽAN MESARIJA :: STOJNICA A. & E. S K A B E R N E LEKARNA | DR. G. PICCOLI | LJUBLJANA I NASPROTI »NEBOTIČNIKA« | LJUBLJANA ŠOLSKI DREVORED B. ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n" JOŠKO ROZMAN ■ IGNAC ŽARGI ■ IZDELOVALNICA KLOBAS g MODNA TRGOVINA ■ LJUBLJANA £j LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 11 ■ sv- PETRA CESTA | 8 ■ i ■ ■ S ■ 3 SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI SVOJIM CEN J. ODJEMALCEM IN GOSTOM ANDREJ BELIČ TRGOVINA IN GOSTILNA SPODNJA ŠIŠKA, KAVŠKOVA UL. 18 ANTON LEGAT ŠPECERIJA DELIKATESE, ZAJTRKOVALNICA MIKLOŠIČEVA CESTA 28 ■ B A. & M. ZORMAN LJUBLJANA STARI TRG S "S IVAN JAVORNIK MESARIJA IN DELIKATESE LJUBLJANSKI OBLAČILNI BAZAR LJUBLJANA h MESTNI TRG 6 g ■iiiiiiininniiiHiiiiiinini LJUBLJANA WOLFOVA ULICA ■ JOSIP OLUP El trgovina z moško obleko, ^ perilom in manufakturo CJ LJUBLJANA, STARI TRG ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m« S SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1 želi vsem svojim cenjenim gostom S KRSTA ZANINOVIČ MOSTE POD JEŽAMI ŠT. 9 ANTONIJA GUTNIK 1 ■ MESARIJA g □ GLINCE, TRŽAŠKA CESTA 5 y "■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■‘S SREČNO NOVO LETO ZELI SVOJIM I GOSTOM i ULRIK VOSPERNIK S KAVARNA a LJUBLJANA m STARI TRG H g ■I. i ■ : 8 ■ ■ ■ i ■ i GOSTILNA »POD SKALO« PRI KRIŽANKAH TOČI PRVOVRSTNA VINA IZ VINOGRADOV KRIZN IŠKEGA REDA ■dl TISKARNA SLOVENIJA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA WOLFOVA ULICA 1 VSEM ZAPOSLENIM IN NEZAPOSLENIM ^ SREČNO NOVO LETO ŽELI d RESTAVRACIJA »GAJEV HRAM« L. MARIJA REBEC USNJARSKA IN ČEVLJARSKA ZADRUGA >R UNO< R. Z. Z O. Z. V TRŽIČU JZDELUJE VSAKOVRSTNE OVČJE IN KOZJE KOŽE, KAKOR TUDI BARVANO USNJE ZA POVRŠNIKE 8 8 ■ POSTREŽBA TOČNA CENE SOLIDNE NIKO ZUPAN PARNA PEKARNA LJUBLJANA, TYRŠEVA C. 38 S ■ ANTON VERBIČ DELIKATESA ŠPECERIJA IN KOLONI J ALNO BLAGO LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA g ANTON KUŠLAN u trgovina z mešanim blagom in buffet LJUBLJANA, KARLOVŠKA CESTA 34 lili ANTON ŠKERJANC l! MESAR :: STOJNICA i TEODOR RABIČ m ŠTAMPILJE IN EMAJLIRANJE TABLIC LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 15 LJUBLJANA ŠOLSKI DREVORED . Za novo leto 1934 se Vam priporoča ■ GOSTILNA MAJCEN j-i NA GRAČNICI RIMSKE TOPLICE 3 VAMPELJ ANTON MESAR IN PREKAJEVALEC GLINCE - TRŽAŠKA CESTA 21 Naše narodno gospodarstvo v 3. četrtletju Narodna banka izdaja vsako četrtletje poročilo o stanju in razvoju našega gospodarstva. Ker so v tem poročilu stvari, ki morajo zanimati tudi delavce, priobčujemo nekaj najvažnejših odstavkov. Rudarstvo. V rudarski proizvodnji se opaža v primeri z istim tromesečjem lani pri posameznih panogah neenaka tendenca. Proizvodnja se je zmanjšala: premoga za 9.3%, lignita 8.6%, pirita za 39.5% in hromove rude za 20.6%. Povečala pa se je proizvodnja železne rude za 184.1%, bakrene rude za 92.1%, bavksita za 28.9%, svinčene rude za 19.5% in soli za 2.6%. V topilniški proizvodnji se je stanje znatno poboljšalo. Proizvodnja surovega železa se je povečala za 179.5%, cinka za 71.1% in bakra za 24.7%. Samo proizvodnja svinca se je zmanjšala za 16.7%. Kovinska industrija. Znatno izboljšanje je nastopilo v kovinski industriji. Prodaja njenih proizvodov se je v primeri z lanskim letom povečala za 35%. To povečanje je posledica zmanjšanega uvoza tujega blaga, ker se je potrošnja doma zmanjšala s 5 do 12%. Ugoden razvoj te industrijske panoge se vidi v tem, da se posamezna podjetja težke železne industrije stalno povečujejo. Tudii stanje industrije emajlirane posode je ugodno. Proizvodnja napram lani se je povečala za 16%, vrednost njenih, doma prodanih izdelkov se je povečala za 30%, dočim se je izvoz povečal za 8%. Izjemo v tem tvorijo livarne sive litine in tvornice vagonov. Elektrifikacija v severnih krajih naše države napreduje počasi, a stalno Tekstilna industrija. Stanje tekstilne industrije se še naprej pobolj-šuje. Proizvodnja se povečuje i,n se stalno ustanavljajo v severnem delu naše države še nove tvornice. Najbolj delajo tvornice tkanin. Njih proizvodnja je za 30 do 50% večja ko lani. Industrija trikotaže je povečala proizvodnjo v primeri z lani za 20%. Tvornice klobukov delajo enako dobro. Radi podražitve surovin ni delovala industrija konoplje. Prodaja lanenih izdelkov je v upadanju. Papirna industrija. V papirni industriji je stanje v glavnem nespremenjeno. Nekaterim tvornicam se je posrečilo, da so povečale proizvodnjo za 10%, dočim se pri drugih opaža nazadovanje. rejnje in /n nredni?tvn odgovarja: Peter lom To in ono Javornik. Umrl je tovariš Franc Zupančič, agilen član naše skupine. Komaj je slekel vojaško suknjo, dobil delo v tovarni, že je prišla neizprosna žena in je moral ž njo. Tovariš, po Tvojem zgledu hočemo hoditi mi ostali tovariši. Za vzgled Te moramo vzeti v vseh Tvojih delih in dejanjih. Dober si bil kot more biti le tak, ki živi po Kristusovih načelih, ljubezniv do svojih sodelavcev kot je to le krščanski socialist. Ostali tovariši Ti kličemo: slava! Naj Ti bo lahka zemljica! Jesenice. Vse člane in ostale čitatelje naše »Delavske Pravice« opozarjamo, naj pregledajo, katere jeseniške tvrdke nam po našem listu pošiljajo voščila za novo leto in jx>dpirajo tako naš neodvisen delavski tisk. Zapomnimo si to, kadar kupujemo naše j>otrebščine! Božični dnevi so med jeseniškim delavstvom jx>tekli v mirnem prazničnem razjx>loženju. Vsaka družina je po svojih močeh pripravila skromen priboljšek. Delo je počivalo tudi na dan sv. Štefana v veliki večini obratov. Pri polnočnici je bila prostorna cerkev natrpano oolna ljudstva in še zunaj so zakasneli tvorili veliko gručo. Tolikega števila jeseničanov pri polnočnici ni bilo že vrsto let. Je nekaj izrednega za vsakega, ki ve, da se poleg Trbovelj morda nikjer drugje v Sloveniji ni toliko udrihalo jx> veri in duhovništvu kakor na Jesenicah. Skozi celo desetletje po vojni se je v marksističnih vrstah ubijalo v delavstvu vero v Boga, niti strokovni sestanki in celo javni skupni shodi niso nikdar minevali brez natolcevanja cerkve in njenih redov. V kolikor lokalni voditelji sami niso zmogli te protiverske gonje, so dobivali pomoč od svojih central. Letošnji božič pa je v celoti dokazal, da je bil ves ta demagoški trud zaman. Delavstvo z nezmanjšano silo veruje v Boga in njegovo religijo —i m to nas navdaja z optimizmom. Na Silvestrovo se nam obeta jako zabaven večer. Dramatično društvo »Aljaž« bo vprizorilo opereto »Jaz, pa ti, pa Židana marela«, katero je napisal naš France Klinar. Kdor hoče imeti zadnje ure starega leta dobro in poceni zabavo, naj pride. Nad 65.000 vajen cev in vajenk v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev (SU-ZOR) v Zagrebu je objavil za mesec september podatke o zaposlenosti delavstva v Jugoslaviji. Ker smo te podatke prinesli že v prej&mji Številki »Delavske Pravice«, jih ne bomo ponovno navajali. Važno je pri tem ugotoviti samo to, da je v I. raz- irdo. Za Jugoslovansko tiskano: K. Čef. Izdaja i redu z dnevnim zaslužkom do 8 Din zavarovan 65.701 zavarovanec. To je 12% vsega zavarovanega delavstva. Med temi so sami vajenci' in vajenke. Pri ljubljanskem okrožnem uradu odpade v istem mesecu v isti razred 8377 zavarovancev. To j« 10.60%. Iz gornjih številk moremo tedaj posneti, da gre ipri nas v Jugoslaviji ne miorda za nekaj ti-sočev vajencev, marveč nad 12% vseh zavarovancev, ki so vajenci. Za vse te obstoja že skoraj dve leti novi obrtni zakon. Toda Se danes vajenci niso deležni § 294., ki pravi, da mora lastnik obrta zaposlovati vajence in vajenke po preteku učne dobe še najmanj tri mesece v svoji obrti. V tem času morajo vajenci In vajenke prejemati najmanj on# plačo, katero imajo pomočniki(ce) začetniki v tistih strokah obrti. Ta odstavek je zelo važen za starše in varuhe vajencev. Ugotoviti pa moramo, da se skoraj večinoma vsi vajenci, posebno pa vajenke takoj po dovršeni učni dobi odpuste iz službe. V tem slučaju predpisuje obrtni zakon odškodnine. Pravica do te odškodnine pa zastara v teku 6 mesecev, po prestanku učnega razmerja- Vajenec ali starši morajo .pred ipotekom 6 mesecev to odškodnino uveljaviti s tožbo pred razsodiščem oziroma rednim sodiščem, dokler ne bo stopilo v funkcijo razsodišče. Samo opomin ne zadošča za odškodnino. Vsled kratkega roka za tožbe opozarjamo vse one, kateri so se izučili od meseca junija t. 1, dalje, pa so bili takoj odpuščeni iz dela, da to odškodnino lahko uveljavijo. Zahteva se lahko to tudi pri obrtnem sodišču. To lahko izvršijo potom naše strokovne organizacije s pooblastilom pri sodišču ali pa pri lastniku obrta. Socialno polit čne za imivosti Povprečni dohodki pri OUZD so znašali za enega člana v letu 1922 — 303.15 Din, v letu 1931 pa že 493.92 Din. Izdatki, kakor za upravne stroške, hranarino, zdravila, oskrbe v bolnišnicah, ambulatorijih, babiško pomoč, zdravnike itd. pa so v povprečju znašali na leto za člana v letu 1932 Din 235.48, v letu 1931 pa 509.51 Din. V letu 1922 je bilo zavarovanih pri OUZD 51.021 moških in 17.341 žensk, do leta 1931 je narastlo število moških članov za 10.063 ali 19.72%, število ženskih pa za 13.423 ali 77.41%. Vzrok je v tem, ker podjetja inoške moči odpuščajo in sprejemajo v delo ženske, ki so seveda znatno ceneje. Zbornik del. zav. 1922—32. konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.