(Upravičeno) dražje stanarine
PREHOD NE BO LAHEK...
Nenehno godrnjamo, kako slabo so vzdr-ževana stanovanja, kako malo denarja name-njamo za obnovo starib hiš, pozabljamo pa pri tem, da plačujemo sila nizke stanarine. Veliko nižje, kot bi jih morali, da zagotovi-mo ustrezno vzdrževanje in obnavljanje druž-benega stanovanjskega fonda. Zato lahko v prihodnjih štirih oziroma sedmih letih, odvis-no od odločitve, do katerega leta preidemo na ekonomske stanarine, prioakujemo porast stanarin. In to precejšen. Kajti številke, ki kažejo, za koliko naj bi se povečala stanari-na, da bomo zbrali dovolj sredstev, so znane.
Primerjava celotnih sredstev za stanovanj-sko gradnjo s stanarinami po posameznih le-tih nam pokaže, da bomo šele z ekonomsko stanarino leta 1982 zbrali 21,19 odstotkov pro-ti 78,81 odstotkov vseh sredstev za stanovanj-sko graditev. V letošnjem letu pa znaša ta odnos le 91,01 :8,99 sredstev stanarin ali v absolutnih vrednostih 11,577.611.58 dinarjev proti 3,112.972.00 dinarjev leta 1982 oziroma v letošnjem letu 7,358.359.469 : 727.151.000 di-narjev. Kar pomeni, da postaja prehod na ekonomske stanarine nujnost.
Končna prodajna cena stanovanj je lani v Sloveniji znašala 7.829 dinarjev na kv. me-ter. Poprečna cena stanovanj, ki je osnova za izračun ekonomske stanarine, znaša 82,9 od-stotka končne cene. Osnovo za oblikovanje ekonomske stanarine bodo morali izračunati v vsaki občini posebej, upoštevajoč pri tem kriterije oblikovanja poprečne cene stanova-nja, kot zasledimo zapisano v izhodiščih in osnovah za izračun dinamike učinkov preho-da na ekonomske stanarine, ki so jih pripra-vili na Republiškem sekretariatu za urbani-zem in predlagali dve varianti prehoda na ekonomske stanarine.
Prva varianta ..predvideva hitrejšo podra-žitev stanarin v prihodnjih nekaj letih, po-časnejšo proti letu 1982, druga varianta pa nakazuje počasnejše zvišanje stanarin sprva in naraščanje le-teh proti 1982. letu oziroma 1985. letu. Ce rečemo še drugače: po prvi va-rianti naj bi se stanarina povečala za 2,6-krat za poprečno veliko stanovanje, po drugi va-
rianti do leta 1985 pa za 4-krat v primerjavi z zneskom, ki ga zdaj odštejemo za stanari-no. V obeh primerih je upoštevana 12-odstot-na letna rast cen stanovanjske gradnje, kar vsekakor terja še razmislek. Tega pa nareku-je tudi sistem subvencioniranja stanarin.
Predvideno je, da bi vsi tisti, ki ne bodo zmogli plačevati ekonomske stanarine, lahko zaprosili za delno nadomestitev stanarin. Kri-teriji za to še niso v celoti izdelani. Sredstva v ta namen se že zbirajo.
Zal pa, kot vse kaže, občani še ne vedo, da imajo pravico, če nimajo avtomobila, vi-kenda, če ne oddajajo stanovanja in ne za-služijo »preveč«, prerafcunano na člana gospo-dinjstva (poenostavljeno rečeno) do pomoči pri plačevanju stanarin. Prosilcev je namreč sila malo.
Lansko leto je prejemalo samo 1.434 ob-čanov Ljubljane subvencijo. Letošnji podat-ki pa ne kažejo večje potrebe po nadomestit-vi stanarin.
Vzemimo za primer podatek iz SSS Šiška. Do konca avgusta, ko je bil rok za oddajo zahtevkov po subvencioniranju stanarin, je cddalo le-te samo 64 občanov, po tem roku pa še 15.
Malo, mar ne! Te dni bodo o zahtevkih razpravljali, kot kaže pa je okrog 70 odstot-kov občanov od teh, ki so terjali subvencijo, do nje tudi upravičeno. Dodajmo še, da ti prejmejo pomoč od 1. avgusta letos, tisti, ki pa so zamudili rok in jim bo subvencija pri-znana, od 1. januarja prihodnjega leta ter da imajo občani še vedno možriost zaprositi za delno nadomestilo stanarin.
Prehod na ekonomske stanarine ne bo la-hak. Zahteval bo veliko naporov vseh, pose-bej pa še ustrezno osveščenost in seznanje-nost ljudi s pomembnostjo prehoda na eko-nomske stanarine, ki bodo zagotavljale sta-novalcem neposrednejše upravljanje s sred-stvi stanarin, kot tudi boljše vzdrževanje in ravnanje s stanovanjskimi objekli, naselji... ter vplivale na izenačitev pogojev stanova-nja v družbenih in zasebnih stanovanjih.
D. Kladnik