MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uradniaiua In unrms,*-. Maribor. 6oaDoekaul.il/ Telefon uredništva 2440, uprav« 246S THT* "BBP	99
Uredništvo in uprave: Maribor, 6oapoakaul.il/ Telefon uredništva 2440, uprava 2465 Izhaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 1«- url / Velja meseino prajeman z upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen no dom 19 Din / Oglasi po ceniku / Oglaea aprejoma tudi oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani » Poštni čekovni račun SL 11.40B
9*
JUTRA'
Stanovska misel
Stanovska misel je gonilna sila naše "Obe. Stanovstvo kot vsota konkretnih Prizadevanj za ustvaritev stanovske družbe ni od včeraj. Fašistični korporativizem je le organizacijska oblika. Tudi Verizem ni rešil stanovskega vpraša-"ja> prav tako tudi ne avstrijski, po ita-''ianski kopiji posneti primer. Stanovska Misel sega v globočine ter se ne more ®Črpavati v hipertrofiji horicontalnih in Ve>'tikalnih organizatoričnih principov *er labirintov, kjer se duh in vsebina dušita v formi in organizacijskem oklepu. Stanovi so orgaiiičen element družbe ln jih ni mogoče kakor mrtvo blago klepati v razne predale in obrazce.
Dve sta osnovi stanovstva kot slož-%a sporazumevanja in usoglašanja med Posameznimi stanovi: občina in država. Uuh medstanovske sloge in akcije, ki blamti iz občine, prehaja organično v vrhove, dokler ne prevzame vsega na-focla in države. Življenjska in ustvarjala sila osnovnih celic državne in družabne organizacije (občine) se, posveže-"a z dihom stanovstva, krepi in pomno-žuje. Njihova rast in krepitev je afirmacija vrhne stavbe, države.
In Maribor? Naše mesto nudi precej Primerov medstanovske vzajemnosti in sporazumnosti. Primeri segajo- v zgodovino in naše dni.
Zgodovina. Fuudament prepojenosti z duhom stanovske aktivnosti in sodelovanja predstavljajo stari mestni privilc-Sili, ki so stanove spajali v čvrsto socialno enoto in krepko povezano stanov-|o družbo. Dve letnici nudita zgovorno fičevanje te medstanovske usoglašeno-sti. Predvsem leto 1671 ob priliki tradicionalnega obhoda vseh stanov mariborskega prebivalstva, o katerem piše majorski zgodovinar Puff. ko so zastop-hiki vseli slojev, poklicev in stanov v rUni uri dne lL aprila šli pod vodstvom '"ustnega sodnika Valentina de Bom ga ^ velikem sprevodu in v gozdu stanov-skil| praporov manifestirat za neokrnjenost mariborskih tradicij, privilegijev m "osesti. zabijajoč znamenja mariborske 1>rii>adnosti v drevje, plotove in kamorkoli, ugotavljajoč na ta način tradicional-"o veljavnost mestnih mej, ki niso bile *■ ničemer označene in ki so živele samo ^ spominu tt mariborske stanovsko
Predeljene družbe.
Potem viharno leto 184j, ko so se vsi Ninovi mariborski strnili k snovanju Mariborske ljudske straže in v bojazni "red pretresljaji nemirne dobe mislili na "stanovitev posebnega društva za na-r°dno slogo. Medstanovska miselnost je v rojstnem letu nacionalne ideje bila v Mariboru tako dominantna preko vsega ^rUgega, da so na trakovih 1. 1848 blago-^Ovljenc zastave ljudske straže bile na e"i strani ilirske barve, na drugi pa Eniške. Ta duh stanovstva in medsta-""Vske solidarnosti je živel v šestnajste-j cehih mariborske obrti, ki je bila do ?rudiue preteklega stoletja temelj malijskega gospodarstva. Ta medstanov-povezanost je bila tako zlepljena, a ie ovirala tedaj aktualno vprašanje l^eionainega razčiščenja. V navalu zma-^"ioče nacionalne ofenzive se je stanov-StVf> moralo končno sesuti.
Drvi sunki so prišli iz nacionalne Sron-'e- Temperamentna* kladivarja Janko "ec in najmočnejši predstavnik sionskega časnikarstva A. Tomšič sta z ^lunovitvijo »Slovanske čitalnice« leta 61 dala prvi zamah. Slovenska družba Se k separirala od tedanjega družabne-?a centra, nemškega kazinskega dru-^tva- Družabnemu razhodu je sledil tudi !itični. Nacionalna misel je triumfirala
Zadnja pot maršala Pilsudskega
Po dvodnevnih ogromnih pogrebnih svečanostih bo drevi ob 19. položena krsta velikega maršala v grobnico na Waweiu
ur*
VARŠAVA, 18. maja. Pogrebne sve-čanosti za pokojnega maršala Pilsudskega so se pričele včeraj ob 10. uri dopoldne z zadušnico v varšavski katedrali, Prisostvovali so ji predsednik republike Mušcicki, zastopniki tujih vladarjev in predsenikov, vsi člani vlade, generali, diplomati itd. Po službi božji so častniki in ministri odnesli krsto na trg pred katedralo, kjer so jo postavili na lafeto. Od tu se je razvil pogrebni sprevod, kakršnega Varšava še ni videla in ga zlepa tudi ne bo, proti vojaškemu vežbališču. Vse ulice in ceste so bile zavite v žalne zastave in zvonili so vsi zvonovi. Na vojaškem vežbališču je defiliralo pred krsto mrtvega maršala nad 20.000 voja-
kov, ki so zastopali vse poljske vojaške edinice. Defiliranje je vodil novi generalni inšpektor poljske vojske general Ry;lž-Smigly z vsemi armadnimi inšpektorji. Po mimohodu so generali dvignili krsto spet na lafeto in jo prepeljali na železniško postajo, kjer jo je sprejel poseben vlak ter odpeljal v Krakov. Pred krsto Pilsudskega je včeraj defiliralo preko 300.000 ljudi.
V Krakov je prispel vlak danes zjutraj. Tjakaj so prispeli tudi predsednik republike, člani vlade, delegati tujih držav, generali, diplomati itd. Od kolodvora do Wa\vela so tvorile gost špalir vojaške čete, ob vznožju Wawela so prenesli krsto v katedralo generali, nato pa je bila
slovesna zadušnica, ki so ji prisostvovali najvišji dostojanstveniki, dočim so ostali udeleženci pogreba defilirali mimo po končanih obredih.
Pogrebne svečanosti bodo končane šele drevi ob 18. uri, ko se bo katedrala zaprla, v grobnico pa bodo položili krsto ob 19. uri. Ob tej priliki bodo oddali topovi 101 strel in zazvonili bodo vsi zvonovi na Poljskem. Zvonil bo tudi največji zvon Poljske, Simundov zvon na Wa-welu, ki je še iz prvih dni 16. stoletja in se oglasi samo pri največjih drža vpili svečanostih. V Krakov je prispelo h pogrebu preko 150.000 ljudi.
Evropa ©red težko odlo itviio
ALI NAJ ŽRTVUJE ABESINIJO ALI
BO SEVEDA
LONDON, 18. maja. Po pisanju tukajšnjih listov sodeč, je trajala včerajšnja seja angleške vlade, na kateri se je razpravljalo izključno o italijansko-abesin-skem sporu, cele štiri ure. Dasi vlada za sklepe vlade v vsej angleški javnosti veliko zanimanje, so listi zelo rezervirani, kar dokazuje, da je položaj zelo težek. »News Chronicle« piše, da je dobil lord Eden, ki bo zastopal Anglijo v Ženevi, proste roke, kar se tolmači tako, da mora konflikt preprečiti in pripraviti Italijo do tega, da ustavi svoje vojne priprave v vzhodni Afriki. »Morning Post« riše položaj zelo kritično in pravi, da reši
DRUŠTVO NARODOV? ŽRTVOVALA — ABESINIJO.
! Društvo narodov pred razpadom lahko samo sporazum med Italijo, Francijo in Anglijo. Kritični položaj Društva narodov se ne sme več prikrivati.
Italija hoče na vsak način izvesti svoje načrte in se pri tem poslužuje argumentacije, ki je Anglija in Društvo narodov ne moreta sprejeti. Italija doseže svoj cilj lahko le z orožjem, italijanska akcije se pa lahko prepreči tudi le z orož jem, česar pa ne želita ne Anglija ne Francija. Ostane tako le še alternativa: Žrtvovati Abesinijo ali Društvo narodov. (Žrtvovali bodo Abesinijo. Op. ur.)
Nova minerska akcua v Avstriji
DUNAJ, 18. maja. V Avstriji se pojavlja v zadnjem času nova močna akcija narodnih socialistov in komunistov. Poživljeno delovanje narodnih socialistov se čuti zlasti na Tirolskem, Koroškem in Štajerskem. Akcijo vrše tajne narodno-socialistične in komunistične organizacije, ki jih režim kljub najstrožjim ukrepom in kaznim ne more zatreti in se vedno znova pojavljajo na vseh koncih in krajih. To novo delovanje povzroča v krogih režima veliko vznemirjenje, prav tako pa tudi v Italiji. Italijanski listi, in po njih tudi dunajski, pravijo celo, da dobivajo hitlerjevci podporo od nemških agentov iz Jugoslavije, baje pa celo tudi iz Julijske Krajine in Južne Tirolske, torej iz Italije.
Lep?? nesla maršala Petaina
BERLIN, 18. maja. Francoski maršal Petain se je na potovanju v Varšavo k pogrebu maršala Pilsudskega zaustavil za nekaj časa tudi v Berlinu, kjer se je poklonil pred spomenikom v svetovni vojni padlih bojevnikov. Ta lepa maršalova gesta je napravila v Berlinu in v Nemčiji, pa tudi v Franciji najlepši utis. Pariški list »Victoire« piše obširno o tem dogodku in izraža prepričanje, da bi bilo treba storiti vse, da se izboljša atmosfera za nova in iskrena politična po-gaiania med Berlinom in Parizom.
FRANCIJA IN NEMČIJA.
PARIZ, 18. maja. Tukajšnji listi pri-| znavajo možnost skorajšnjega sestanka Lavala s Hitlerjem, vendar pa naglašajo, 1 da je odvisno vse od Hitlerjevega govo-
ra 21. t. m. v nemškem državnem zboru. Mimo tega bo Francija najprej do konca uredila svoje odnošaje do Anglije, Italije, sovjetske Rusije in male antante in se bo šele tedaj pričela pogajati z Nemčijo.
FRANCOSKI KOMUNISTI.
PARIZ, 18. maja. Komunistično glasilo »Bumanite« razpravlja o moskovskem paktu in ugotavlja v nasprotju z ostalim francoskim tiskom, da ostane svetovna revolucija tudi še dalje cilj komunizma. Francoski komunisti se vesele sporazuma z Rusijo, nimajo pa zaupanja v francosko buržoazijo in fašistične kadre francoske vojske, zato bodo postopali dalje po smernicah svojih načel. ABESINIJA ODKLANJA EVROPCE.
DUNAJ, 18. maja. Iz Berlina poročajo, da se je berlinskemu konzulatu Abe-sinije javilo na tisoče Nemcev, ki bi hoteli vstopiti v abesinsko vojsko. Prijavili so se zlasti radiotelegrafisti, zdravniki in tehniki, bilo pa jim je odgovorjeno, da abesinska vlada ne bo sprejela v svojo vojsko nobenih pripadnikov evropski" držav.
ANGLEŽ HITLERJEVEC.
DUNAJ, 18. maja. V Gradcu je bila izvršena senzacionalna aretacija. Prijeli in zaprli so lektorja angleškega jezika na graški univerzi, angleškega državljana Viotorja Adamsa. Adams je obtožen, da je vodil propagando za narodni socializem. Angleško poslaništvo je baje že interveniralo pri dunajski vladi, da se Adams takoi izpusti.
ITALO BALBO ODLIKOVAN.
RIM. 18. maja. Združene države Severne Amerike so odlikovale guvernerja Tripolisa maršala Balba s »križem za največje letalske zasluge«, s kakršnimi so bili odlikovani doslej Ile Lindbergh in največji letalci.
na preostankih podsute mariborske stanovske celote.
Drugi sunek je prišel z leve strani z
razvojem trgovine, industrije in birokracije, ko je leta 1868 stari dunajski upornik in branjevec na mariborskem trgu Wiesthaler pričel organizirati pomočnike in vajenec v prvo delavsko razredno izobraževalno društvo, ki predstavlja celico pozneje naraslemu socialističnemu gibanju v Mariboru. Na postojankah stanovske fronte se je odprla široka odprtina, kt je ni bilo mogoče zadelati. Stanovska fronta se je skrušila pod učinkom novih idejnih trenj in pretresljaiev.
Naša doba? Leto 1918 pomeni prelomnici;. Nacionalni boji so se končali nam v prid. V nacionalni misli prečiščeni,
jugoslovansko opredeljeni in prerojeni Maribor se je znašel pred pomembnimi vprašanji socialnoskrbstvene, stanovanjske, zdravstvene, gradbene in gospodarske politike, kjer so se morali tudi sunki z leve strani uplahniti in unesti. V teh težkih vprašanjih mariborske komunalne politike je prodrlo stremljenje, ki je šlo tudi preko strankarskih ozkosrčnosti m strujnih raznolikosti. Zmagala je formula razsodne medstanovske složnosti in so se zajeli v strujo tega blagodejnega ustvarjanja in zidanja zastopniki vseli poklicev in stanov. Le iz teh osnovnih pogojev si je mogoče misliti lepe uspehe v mariborski občinski politiki, ki so nam jih prinesla zadnja leta. Po razčiščenem nacionalnem vprašanju se vračamo k
ideji stanovskega sporazumevanja v okviru nacionalne fronte, ki žanje prav
v komunalnih aktualnostih lahko svoje najvidnejše uspelip Ta stanovska tmsel, ki v svojem čudovitem bistvu priliva poedinim stanovom moč rasti in krepitve, pa na drugi strani približuje in pri-mika posamezne stanove v socialno in a cijsko celoto, prinaša ekspeditivnost. složno dek>, Jamstvo uspehov, napredek vsake občine, tudi jugoslovanskega Maribora. Ako se bo primer medstanovske tvornosti in pripravljenost v mariborski mestni posvetovalnici realiziral tudi drugod, potem se bodo blagodejne posledice te strnjene o -	prelile po vseh udih
našega mladega in zdravega državnega in narodnega organizma.	—c
Dnevne vesti
Elektrika prodira v mariborsko
okolico
V RIBNIŠKEM SELU IN V1NARJAH SO ZAGORELE ŽARNICE. - NOVA
OKOLIŠKA POSTOJANKA.
V petek zvečer je bila slovesna otvoritev pravkar izvršene elektrifikacije Ribniškega sela, Vinarij in taraošnje okolice. S tem so izpolnjena dolgoletna prizadevanja za elektrifikacijo tega predela, ki segajo nazaj v leto 1926, 111 je dokončno izvršena elektrifikacija vsega tega dela prostrane košaške občine. Na svečanem otvoritvenem sestanku, ki se je vršil včeraj zvečer na naši novi okoliški tujsko-prometni postojanki mariborskega kavamarja Ivana Slavca na vrhu Ribniškega sela nad Lovskim domom na prejšnjem škofovem dvorcu, ki sc okusno, udobno in simpatično opremljena otvori v kratkem, so se izrekle tople besede priznanja vsem, ki so omogočili ta dolgoletni načrt, predvsem neumornemu podžupanu košaške občine g. Cerinšku, ki je od leta 1926 sem vztrajno vrtal na izvedbi tega načrta, narodnemu poslancu in iniciativnemu županu košaške občine g. Ivanu Janžekoviču, ki je z vnosom
potrebnega zneska 198.000 Din v novi košaški proračun zasigural realizacijo elektrifikacijskega programa ter končno sreskemu načelniku g. dr. Senekoviču, ki je vse storil, da se je najeto posojilo v znesku 198.000 Din odobrilo. Poleg sre-skega načelnika g. dr. Senekoviča, narodnega poslanca in župana g. I- Janžekoviča ter podžupana g. Cerinška so še spregovorili ravnatelj mestnega elektri-škega podjetja g. inž. J. Uršič, ki je poudarjal tehnično stran izvedbe, g. inž. Jožko Kšela, kavarnar g. Ivan Slavec ter gdč, Cerinškova, ki je v izbranih in pesniških besedah spregovorila zahvalne besede v imenu hvaležnih in ob zažare-lih žarnicah razveseljenih občanov in občank. S tem je večletni elektrifikacijski program mariborske okolice izvršen, treba je še samo misliti na čim prejšnjo elektrifikacijo preostale šentpeterske naselbine.
Kino Union. Od danes dalje film odlične kvalitete »Knez Voroncov« z Brigito Hekn.
Armijski general Nedič v Mariboru.
Včeraj je prispel v spremstvu svojega pomočnika v Maribor armijski general M. Nedič. V Mariboru bo ostal nekaj dni.
Redek rodbinski jubilej. V krogu svojih domačih bo slavil jutri v nedeljo bivši delovodja Freundove tovarne usnja g. Jurij Fras s svojo življenjsko družico zlato poroko. Čestitamo!
Iz poštne službe. V višjo položajno skupino so napredovali poštni uradniki: Fran Ivauoša v Dolnji Lendavi, Janez Gselraan v ,Ptuju in Nikolaj Puhan v Murski Soboti.
VSI
drevi na koncert
ruske glasbe s plesom
v kazinsko dvorano Začetek točno ob 20-30 uri
Jazz „Drave" - Obleka promenadna
Nov grob. V najlepši dobi 32 let je umrla včeraj v Pekrah ga. Betka Šume-njakova, rojena Selova, žena upravnika
banovinske drevesnice in frsnice v Pe-
krah g. Šumenjaka. Pokopali jo bodo jutri v nedeljo ob pol 16. uri na limbuškem pokopališču. Bodi ji ohranjen med nami najlepši spomin, hudo prizadetemu možu in vsej rodbini na naše iskreno sožalje!
Smrtna kosa. Danes dopoldne je umrl v starosti 58 let bivši pisarniški ravnatelj in lastnik realitetne pisarne v Mariboru g. Karl Troha. Pokopali ga bodo
v ponedeljek ob 15.30 uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Blag mu spomin, žalujočim preostalim naše sožalje!
Nov likvidator mariborske »Naprednosti«. Zaradi prezaposlenosti je na lastno prošnjo razrešen funkcije likvidatorja mariborske »Naprednosti« okrajni glavar g. dr. Ivan Senekovič in je za novega likvidatorja imenovala banska uprava upokojenega dvornega svetnika g. dr. Josipa Kronvogla.
Prva obletnica mature mariborske trgovske akademije. Letos bo minilo 5 let, kar so opravili maturo na mariborski državni trgovski akademiji prvi gojenci in gojenke. Ob 5-letnici se bodo zbrale maturantke 29. t. m. ob pol 9. uri v kavarni »Astoriji« in tako med prijetnim kramljanjem obudile spomine na tiste srečne in vesele dni.
Spomenik Kelnariču. Na objavo, da Narodna strokovna zveza nabira prostovoljne prispevke za postavitev spomenika na grob tragično umrlega Avgusta Kelnariča, so se odzvali delavci iz sledečih tovarn: Tekstilna tovarna Bfen, Studeuci 147 Din; Opekarna Dervvu-schek, Košaki 277 Din: tovarna čokolade Mirim* 95.50 Din; Mestna plinarna 51 Din; uradniki tekstilne tovarne Karl Thoma pa 136 Din. Narodna strokovna zveza se vsem najlepše zahvaljuje, v upanju, da bodo tudi druge tovarne sledile temu vzgledu-
Ponoven poziv. Mestni vojaški urad ponovno poziva vse v Mariboru bivajoče vojne obveznike, rojene leta 1885. do vključno 1913.. naj se zanesljivo udeleže razglasitve obvezniškega razporeda, ki bo jutri od 7. ure zjutraj nepretrgoma do 6. ure zvečer na travniku vojaškega vež-bališča na Teznem. Razglasitve naj se udeleže tudi vsi vojaški obvezniki iz Kamnice, Košakov, Št. Petra, Teznega, Radvanja in Studencev. S seboj naj prinesejo vojaško knjižico. Jutrišnja razglasitev je za vse, ki niso službeno zadržani, strogo obvezna. Razglasitve razporeda pa se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj in morajo prinesti s seboj »komorske isprave«, v kolikor jih še niso vrnili vojaškemu uradu, ni jim pa treba prignati živine.
Popis mariborskega prebivalstva. Zaradi poprave svojih članskih seznamov, seznamov stalno v Mariboru stanujočih prebivalcev in drugih seznamov, ki jih po zakonu mora voditi, bo mestna občina mariborska v času od 20. do 30. maja t. 1. popisala svoje prebivalce. Popisani bodo vsi civilni prebivalci in častniki ter podčastniki redne vojske, ki bodo v četrtek 23. maja opolnoči stalno bivali v
Mariboru. Pri popisu se bodo popisovale družine. Posebni organi mestne občine bodo od ponedeljka 20. t. m. naprej razdeljevali po hišah in stanovanjih ..osebne popisnice. Popisnice bodo izpolnili družinski glavarji v državnem jeziku in čitljivo po posebnih navodilih, ki bodo natiskana na popisnicah. Od 23. maja naprej bodo popisovalci izpolnjene popisnice zbirali in kontrolirali vpisane odgo-vore, oziroma sami vpisovali manjkajoče podatke. Prosimo prebivalstvo, da pop1' sovalce pri njihovem poslu v vsakem P°' gledu podpira!
Seja mestnega ubožnega sveta. Včeraj popoldne je imel mestni ubožni svet P99 predsedstvom podžupana g. Golouha svojo sejo. Rešil je skupno 130 raznih prošenj, od teh 95 na ubožne podpore, vzgojne prispevke in rejnine, 20 prošen! za sprejem v mestno ubožnico, mladinski dom in hiralnico in 15 raznih prošenj ^ prispevke za zdravljenje\ v zdraviliščih na Golniku in Topolščici.
Podpore. Mestna občina mariborska ie podelila Društvu slepih v Ljubljani U® Din podpore, mariborskemu Zgodovin-skemu društvu 6000 Din, mariborskem'-1 Muzejskemu društvu pa prav toliko.
Priprave za Mariborski tedeu. V če* trtek zvečer so se sestali zastopniki Mariborskega tedna s predstavniki mariborske tekstilne industrije zaradi sodelovanja pri letošnjem Mariborskem tednn-Mariborska tekstilna industrija bo priredila ob priliki letošnjega Mariborske?3 tedna svojo veliko razstavo in je priča; kovati, da se bodo industrijski razstav' priključile še druge mariborske industri-ske panoge.
Preložena gasilska vaja. Za jutri "a' povedana velika gasilska vaja mariborskih gasilcev in reševalcev je zaradi razglasitve vojaškega razporeda na Tcznon' preložena na prihodnjo nedeljo._________
Matineje Zveze kult. društev. V soboto in *** deljo v Grajskem kinu
S. O. S. — klici v orkani
s predfilmom: »Matere v živalstvu".__
Promenadni koncert. Če bo jutri v 'F' deljo lepo vreme, bo igrala v Mestner" parku med 11. in 12. uro žclczničarsk" godba »Drava« pod taktirko g. Žekari*1,
Zahvala. Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem cenjenim tvrdkam in zasebnikom, ki so nam z dobitki ali z denar«9 podporo omogočili tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Našim članicam se zahvaljujemo lepa ročna dela, vsemu cenjenemu občinstvu pa, da jo z nakupom kart v obilni meri podprlo našo akcijo — Žensk9 društvo Maribor.
Binkoštno potovanje na (Jplenac. Društvo »Putnik« priredi za binkošti'5 praznike skupinsko potovanje na Opj9' nac. Odhod iz Maribora v soboto 8. P' nija ob 17.58, prihod v Beograd v ned9' ljo ob 6.40, odhod iz Beograda 8.20, Pr:' hod v Mladenogac 10.00, odhod ir Ml3' denovca 18.30, prihod v Beograd 20.0'' Prenočevanje v Beogradu. V ponedeli® ogled mesta. Vrnitev iz Beograda ® 23.10, s prihodom v Mbr. ob 11.14. Vožnja Maribor—Mladenovac—Oplenac 11 nazaj brzovlak in avtobus stane 11. raz;1' 330 Din, III. razr. 230 Din. Ker je Število potnikov omejeno, prosimo vse 1!ll teresente, da sc čim prej prijavijo P5 Putniku«, Maribor, Aleksandrova c' ,35, tel. 21-22.
»Z avtokarom v neznano« — je geS' majniškega izleta, ki ga priredi na PraZ, nik .30. maja mestni avtobusni proi"e; Cena za izlet je 60 Din za osebo. PrijaV_ je nasloviti obenem z vplačanjeni v°l nine na »Vodstvo avtobusnega prometa?' Maribor, Glavni trg 26 (telefon kjer dobijo interesenti tudi vse ostale ' formacije. Na izletu priložnost za kobilje, športne igre itd.
Narodna strokovna zveza, podružO'5! v Mariboru, priredi dne 19. maja y izlet k Sv. Lenartu v Sl. gor. z avtobu ^ kjer bo dramski odsek vprizori'. v kolskem domu veseloigro »Peg, srS. moj«. Stroški znašajo za avtobusno v. njo 20 Din tja in nazaj. Odhod U M ^ bora ob 13. uri, vrnitev pa najdal>-’c 20. uri. Prijave sprejema Narodna s kovna zveza, Sodna ul. 9 Ul. nadstr j. kjer mora vsak udeleženec že vnai položiti denar.
Občni zbor zasebnih in avtonomnih nameščencev
V zelo prijetnem razpoloženju se je vršil včeraj v hotelu »Zamorec« občni zbor zasebnih in avtonomnih nameščencev. Občni zbor je ob 20. uri otvoril zaslužni predsednik Franjo Miklavič, ki se je uvodoma spominjal tragično preminulega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki so mu navzoči zaklicali v počastitev spomina trikrat »Slava!« Za tem je predsednik podal kratko poročilo o delovanju društva v preteklem poslovnem letu in o smernicah za bodoče delo. Njegovo poročilo je vzel občni zbor z živahnim odobravanjem na znanje. Sledilo je skrbno in vestno pripravljeno poročilo tajnika Rada Lebana, iz katerega posnemamo, da je društvo v preteklem letu lepo naraslo. Iz mnogoštevilnih sej eksekutive je pa razvidno, da je eksekutiva delala s polno paro. Sprejetih je bilo 700 dopisov, odposlanih pa 1200. Nato je podal poročilo blagajnik Hinko Kos. Blagajna izkazuje dohodkov 10.000 Din, izdatkov pa 9450 Din. Po končanih poročilih društvenih funkcionarjev je povzel besedo zvez in delegat dr. Janko Kosti, ki je med drugim detajlno orisal delovanje Pokojninskega zavoda in Trg. bolniške blagajne. Poročilo zvezinega delegata dr. Janka Kostla je vzelo članstvo z velikim navdušenjem na znanje. Po 5-minutnem odmoru so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika Tomo Trop. Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Martinščica pri Sušaku
- Kakor vsako leto, tako gredo tud; letos mariborski dijaki v Martinščico na oddih. Prijave za to sprejema dijaška poliklinika (Zdravstveni dom) v Koroščevi ulici. V mesecu juliju gredo dijaki, v avgustu pa dijakinje in deca do 14. leta obojega spola. Na morju ostanejo točno 30 dni in plačajo za to 750 Din. Zavod ne sprejme, razen dijakov, nobenega in to pod nobenim pogojeni.
Za zdravstveno nadzorstvo je stalno nameščen zdravnik in dve sestri-pomoč-nici.
Hrana je prvovrstna in sestoji iz 5-kratnih obrokov z dnevno močnato jedjo opoldne. Kuhinja je domača in dobra, saj kuhajo znano dobre kuharice, naše mariborske častite šo;ske sestre.
Kaj dobi dijak za 750 Din? — Razen zdravniškega nadzorstva in dobre hrane ima deca na razpolago več igrišč za nogomet. koško, tenis, odbojko, rusko kegljišče, balinanje, pink-pouk, vater-polo itd. Nastavljeni so posebni učitelji za plavanje (novinci posebej!). Razen skakalnice je še tobogan, splavi, obroči itd. Za veslanje je 28 malih čobiov (sandalin), 6 čolnov po 4 do 6 vesel, 1 čoln na 12 iu t čoln na 16 vesel.
Izleta sta v vsakem mesecu po dva, in to s parnikom. Eden je celodneven in drugi pa poldneven, kjer ima deca priliko upoznati se z lepoto našega lepega gornjega Jadrana. V zavodu je tudi dvakrat tedensko kinematografska predstava. V dobi bivanja v Martinščici prirede dijaki sami enkrat ali dvakrat gledališko predstavo. Prihodnjič bomo objavili natančno čas odhoda in kaj mora imeti vsak s seboj.
Kdor želi še natančnejših navodil, naj se obrne na vodjo mariborske skupine g. Ivana Lavrenčiča, Maribor, Smetanova ulica 32-11.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sobota, is. maja ob 20. uri: »Traiika«, —
Premiera.
Nedelja, 19. maja ob 20. uri: »Traiika«.
Ponedeljek, 20. maja: Zaprto.
V nedeljo zvečer — »Traiika«. To je
izvrstna veseloigra, ki jo igrajo po vseh odrih z največjim uspehom in vžiga z duhovitim, zabavnim dejanjem ter s spretno odrsko tehniko. Delo je zrežiral glavni režiser J. Kovič, nastopijo v večjih vlogah Dragutinovičeva, Kraljeva, Starčeva, Nakrst, J. Kovič, Grom, sicer pa skoro še ves ansambl. Ker je to ena poslednjih letošnjih nedeljskih predstav, opozarjamo nanjo še posebej!
Se je čas, da si rezervirate vstopnice za gostovanje ljubljanske drarae, ki
uprizori v četrtek 23. t. m. Linhartovo znano komedijo »Matiček se ženi« (režija: dr. Br. Gavella; zasedba: Nablocka, M. Danilova, Šaričeva, J. Juvanova, Levar, Sancin. Cesar, Kralj, Daneš, Crno-bori, Potokar, Murgelj); v petek 24. t. 111. pa Zweigovo tragikomedijo »Siromakovo jagnje« (režija: Br. Kreft; zasedba: Šaričeva, Nablocka, Levar, Debevce, Herman, Gregorin, Sancin, M. Skrbinšek. Pianecki, Potokar, Crnobori. Dejanje . se suče ' okoli Napoleona, ko je bil general v Egiptu). Ker zaradi velikih stroškov gostovanj ne bo, ako zaključek prodaje vstopnic vnaprej v ponedeljek 20. f. m. ne bo ugoden, se naproša občinstvo, da si mesta rezervira še danes v soboto, ali najkesneje jutri v nedeljo dopoldne. Nedvomno bo Maribor pokazal svojo kulturno zavednost in omogočil toliko važno gostovanje, ki naj bo začetek prepotrebnega medsebojnega dela obeh slovenskih umetniških zavodov.
KINO ~~
GRAJSKI KINO
Od danes sobote dalje
»Zvezda je padla z neba“
krasen velefilm. y V glavni vlogi naivečji pevec sveta Joseph Schmidt.
Pr .cčernjih predstavah varijetejsk; spored Pride »Ciganska kri".
Izlet na Pohorje. Ljudska univerza bo Priredila v nedeljo, dne 19. t. m. celodnevni izlet na Pohorje, in sicer preko Radvanja k Sv. Bolfenku, Razgledniku in Mariborski koči. Zbirališče na Glavnem frgu pri »Veliki kavarni«. Odhod točno °b 6.15 uri. — Izleta se lahko udeleži vsakdo.
Avtoizlet v Logarsko dolino priredi za bmkoštne praznike KD Triglav. Nadaljnje informacije se dobe v glavni trafiki Geč in Gnus, kjer se sprejemajo tudi prijave.
Ould novi »Pohorski dom«? Non mul-
ta, sed multum! Po novi lovski sobi, novi elektrarni, obnovljeni kuhinji še — nova metla. Imamo novo oskrbnico, g. Štefko Štimnikarjevo. Po Katjuški Štefka. Ali so Katrice ali so Štefke boljše, to Presodite sami v praksi pri domu! Če se Pravi Štimnikar, bo pač vse »štimalo«. Potem še to moramo ugotoviti: same ženske, uboge ženske so oskrbnice vseh Pohorskih koč. Pa da jih ni strah volkov, jnerjascev in lisjakov! Zato jih pojdemo čuvat in obiskat v tem krasnem deževnem maju! Vsaj pri njih naj sveti sobice!
Tečaj za pridelovanje in kisanje krme bo v soboto 25. maja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk ie teoretičen in praktičen ter traja od 8- do 12. in od 14. do 17. ure.
V PROTITUBERKULOZNEM TEDNU se spomnite najubožnejših med ubogimi in prispevajte po svojih močeh k skladu Za zgraditev azila za tuberkulozne v Mariboru! Darove sprejema Protituberku-tozna liga v Mariboru, Marijina ulica 13-1.
CENJ. IGRALCEM DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE sporočamo, da so srečke za III. razred 30. kola prispele. Zamenjava do 2. junija 1935. Uprava »Jutra« in »Ve-čemika«, Maribor, Gosposka ulica 11.
Zborovanje vinogradnikov v Ormožu. Vinarsko društvo za dravsko banovino bo imelo svoj letošnji občni zbor v soboto 1. junija t. 1. ob 17. uri v telovadnici meščanske šole v Ormožu. Drugi dan v nedeljo pa bo ob 8. uri v Ormožu otvoritev vinarskega kongresa, na katerem bodo naši priznani strokovnjaki razpravljali o vseh perečih zadevah, ki zadevajo naše vinarstvo in kletarstvo. Po kongresu si bodo v ponedeljek udeleženci ogledali naše ljutomerske in haloške gorice. Na kongresni občni zbor so vabljeni narodni poslanci iz vseh vinorodnih krajev naše banovine.
Ženski krožek društva »Nanos« proslavi danes 18. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma dan »Primorske matere«. Večer počasti s svojo navzočnostjo tudi ga. Maša Gromova, predsednica »Kluba Primork« iz Ljubljane in delegatinje emigrantskih društev iz Celja, Murske Sobote in Zagreba.
Ljudska univerza v Mariboru. Pretekli ponedeljek je imela naša kulturna institucija zadnjo prireditev v tej plodonosni sezoni, in to z lepim predavanjem ravnatelja umetnostne galerije v Parizu g. M. Wormsa o umetnostnem življenju modernega Pariza. Prikazal nam je najpomembnejše zastopnike modernih umetnostnih struj in njih trdo borbo za obstoj in za uveljavljenje. Pri tej priložnosti moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da rastejo številčno vsakoletne francoske prireditve in so vedno boljše obiskane. Vidimo, da se resnično približujemo francoskemu kulturnemu življenju. Letošnji občni zbor ima Ljudska univerza v petek 24. maja ob 20. uri v svoji predavalnici. Vabijo se vsi njeni prijatelji in pristaši, da se ga udeleže.
Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo jutri 19. maja ob 10. uri na drž. učit. šoli. Pridite polnoštevilno! — Odbor.
Sokol Maribor I. opozarja že danes na svojo veliko javno veselico, ki bo 9. junija, ako bo slabo vreme, pa 10. junija na letnem telovadišču v Koseskega ulici.
Gasilska četa Studenci javlja, da se ponovi njena veselica v nedeljo 19. maja popoldne v gostilni Domanjko (Omulec). Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni. Prvovrstna godba.
Gasilska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici priredi v nedeljo 19. maja ob 15. uri veliko letno gasilsko veselico. Z jedili in prvovrstno slovenjegoriško kapljico izborno preskrbljeno. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilskega orodja, prosi gasilska četa vse narodnjake iz mesta in okolice, da obiščajo to prireditev v čim večjem številu. Avtobus lenarške avtobusne družbe bo vozil izpred kolodvora na dan veselice ob pol 14. uri ter se vračal z veseličnega prostora ob pol 20. uri. Cena sem in tja 8 Din. Za izletnike, ki pridejo veš iz Maribora, bo zvečer pripravljen avto za vrnitev.
Ribičem! Ribarska pravica za potoke Ranče, Loka, Bnuning in Polskava s kri-stalnočisto planinsko vodo ter mnogoštevilnimi postrvmi se bo oddala 26. maja t. 1. ob 14. uri v gostilni Koren v Ko-pivniku pri Framu dražbenim potom za dobo treh let v najem. Ljubitelji narave in ribolova vljudno vabljeni!
Odojčki, piške, narezki, Tscheligijevo pivo, dobro vino v restavraciji »Trije ribniki«, J. Kliček.
V gostilni »Bela zastava«, Studenci vsako nedeljo koncert. Jazz-Drava. Začetek ob 16. uri.
Rendezvous elegantne publike »Velika kavama«, restavracija, daneing, popolnoma nov spored.
V nedeljo ob lepem vremenu otvoritev kavarne »Park«.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom.
Nočna lekarniška služba. Jutri v nedeljo bosta imeli nočno lekarniško službo dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri Arehu« na Glavnem trgu in Savostova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu. V ponedeljek 30. t. m. pa bosta imeli nočno službo Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Albariežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanovi cesti.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 19. t. m. Ob 7.30: gospodarsko predavanje; 8: plošče; 8.30: čas, novice; 9.45: versko predavanje; 10: prenos iz stolnice; 11: predavanje; 11.20: plošče; 12: plošče; 15: koncert; 15.45: predavanje; 16: vesela ura; 19.30: nacionalna ura; 20:	čas, poročila, spored, obvestila;
20.30: vesele pesmi; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22: plošče. — Spored za ponedeljek 20. t. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, vreme, obvestila; 13.15: plošče: 14: vreme, spored, borza; 18: plošče; 18.20: zdravniška ura; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.~0: nacionalna ura; 20: prenos.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 102 prašiča. Kupčija je bila slaba. Prodanih jih je bilo komaj 38. Cene mladim prašičem so bile .naslednje: 5 do 6 tednov stari 45—60 Din, 3 do 4 mesece stari 150—160 Din, 8 do 10 mesecev 300—350 Din. Kilogram žive teže 4 do 5.50 Din, mrtve teže pa 7.50 do 10 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 9.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 9 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 13.8 stopinjah 723.8. reduciran na ničlo pa 734; relativna vlaga 89; vreme je oblačno in deževno; vremenska napoved napoveduje zboljšanje vremena.
Pfuj
Septet bratov Živkov bo nastopil v torek 21. t. m. ob 20. uri v dvorani Glasbene Matice v Ptuju.
Predavanje o avtogenem varenju. Dne 23., 24. in 25. maja, vsakokrat z začetkom ob 17. uri, bodo v ptujskem kinu pre davanja o tehniki avtogenega varenja in varilnih aparaturah. Vsa 3 predavanja tvorijo celoto in bodo zaradi lažjega razumevanja spremljana po filmskih in skioptičnih slikah. Predavanja priredi ma riborska poslovalnica zborničnega obrtno pospeševalnega zavoda s pomočjo ptujskega odbora za splošno in strokovno naobrazbo, predaval pa bo naš znani stro kovnjak v avtogenem varenju gosp. inž. Knez iz Ruš. Vstop imajo mojstri, pomočniki in vajenci kovinskih strok. •— Vstopnine ni, ker vse stroške krije obrtno pospeševalni zavod, da se na ta način omogoči udeležba tudi najrevnejšim interesentom.
A		razganja
*		g/,./
X		
	\£)	bonbon
Proizvod: „lINION“ Zagreb
Pragersko
Proslava materinskega dne. Tukajšnji
Sokol je priredil preteklo soboto lepo uspelo proslavo materinskega dne. Na sporedu so bile razne deklamacije, govori in mladinske igrice, ki so bile vse posvečene naši veliki požrtvovalni mučenici, naši ljubi mamici. Pri izvajanju sporeda so se zlasti (jdlikovale gojenke mariborskega učiteljišča Hilda Rusova, Tončka Mulejeva, nadvse pa mala in ljubka Nadica Pflaumova. Srčkani so bili tudi malčki, ki so nastopili s kratkimi deklamacijami. Režija je bila v veščih rokah učiteljice gdč. Voduškove in deloma tudi ge. Gerbičeve in ge. Senekovičeve. Jutri. 19. t. m. pa bo proslavila materinski dan tukajšnja šola z zelo pestrim sporedom. Nastopil bo tudi mladinski pevski zbor iz Rač pod vodstvom učitelja g. Zormana.
Priprave za okrožni sokolski zlet.
Okrožni zlet desnega mariborskega sokolskega okrožja bo na Pragerskem 2. junija t. 1. Prostor za nastop je zelo posrečeno izbran in leži tik ob kolodvoru. Morali so ga pa temeljito urediti in so zato porabili nad 30 vagonov ugaskov in peska. Sodeč po dosedaj prispelih prijavah bo udeležba naravnost mogočna, ki pa jo tudi omogočajo ugodne železniške zveze na vse strani. Mariborčani, Ptujčani in vsi ostali prijatelji Sokolstva, pohitite 2. junija k nam na Pragersko!
■ ■■ i >	»n—
• V vojnem času.
V svetovni vojni sta se pel»ai-a vo»ak» na dopust.
»Zakaj si dobil dopust?« vpraša vojak
vojaka.
»Zato, ker se mi je rodil sin.«
»Tako, (ako, čestitam! Kdo je oče?«
»Nesramnost, sem ti vendar odločno rekel, da mi je žena rodila srna ki ti m« vprašaš, kdo je oče.«
»Ne jezi se, tovariš, mishl sem, ds veš.. .<*
Zdravnikovo navodilo.
Zdravnik (pacientu): »Ker ste že nekoliko okrevali, lahko greste na spre* hod. Ne smete pa v gostilno « ne drznite si piti niti kapljice alkoholnih pijač.«
Pacient; »Pa zakaj naj grem potem na sprehod?«
Kulturne vesti
Napad na Plečnika in Meštroviča. Naš
veliki slovenski arhitekt prof. Plečnik, katerega oenijo visoko ne samo pri nas V Jugoslaviji, ampak tudi v tujini, je doživel te dni na Češkoslovaškem napad proti obnavljanju praških Hradča-nov. Napadel ga je najprej J. R. Marek v »Narodnih Listih«, očitajoč mu, da kvari z modernizmi historično podobo nekdanje rezidence čeških kraljev in sedež sedanjega predsedstva republike. Marek je Pa našel tudi še nekaj drugih posnemovalcev. Kakor je znano, ceni predsednik ČSR T. G. Masaryk arh. Josipa Plečnika zelo visoko in je prav za prav on bil tisti, ki je določil ta obnovitvena dela našemu slovenskemu umetniku. Istočasno je pa doživel še dosti hujši napad največji jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič, kateremu odreka R. Odavic v slovenskem »Etnologu«, ki ga urejuje bivši minister N. Zupanič, sploh priznanje umetnika, čudno je, da je moral prav slovenski znanstveni časopis dati prostora Srbu R. Oda vicu za tak herostratski napad na Ivana Meštroviča, katerega svetovni sloves je znova potrdila prav te dni njegova velika razstava v Monakovem v Nemčiji. Oba ta dva napada beležimo kot dokaz, da tudi največji sodobni umet Wki niso varni pred takim herostrat-stvom.
Razstava sodobne slovenske likovne "•»»etnosti. V kratkem bo v Ljubljani
otvorjena razstava slovenske sodobne likovne umetnosti, na kateri bodo zastopani skoraj vsi živeči slovenski slikarji in kiparji s svojimi najboljšimi deli. Prijavilo se je skoraj 40 umetnikov, o sprejetju del bo pa odločala posebna žirija, ki se snide v Ljubljani v ponedeljek 20. t. m. Ob tako velikem številu raz-stavljalcev bo zastopan vsak največ s štirimi deli.
Naš učiteljski pevski zbor v Bolgariji.
Dne 15. tm. je prispel iz Ljubljane Učiteljski pevski zbor sekcije JUU za dravsko banov, v Beogradu, od kjer je še isti dan dopoldne odpotoval v Bolgarijo. P»-kroviteljstvo nad turnejo zbora po Bolgariji sta blagovolila prevzeti bolgarski minister prosvete g. Radev in jugoslovanski poslanik v Sofiji, minister g. Cin-car-Markovič. V času kratkega bivanja na postaji v Beogradu je prišel, da se pozdravi z zborom višji svetnik ministrstva zunanjih zadev g. Smiljanič. Pevske mu zboru bi se moralo v Beogradu pridružiti za odliod po Bolgariji celotno predsedništvo Jugoslovanskega učiteljskega združenja na čelu s predsednikom g. Ivanom Dimnikom, ki pa zaradi neodložljivih važnih društvenih poslov ni moglo odpotovati z zborom. Oficielnl predstavniki JUU bodo stopili v zvezo s predstavniki bratskega bolgarskega učiteljskega združenja ob vrnitvi pevskega zbora s turneje v Sofiji.
Misel in delo, 8. Osma šieviika te kul-
turne in socialne revije objavlja sledeče eseje in sestavke: Ob kongresu nacionalne omladine; dr. Emest Turk: Jugoslovanska misel in nacionalno gibanje med slovensko o mladino do zedinjenja; dr. Branko Vrčon: Fašizem in lastnina; Obzornik: Med Streso in Ženevo (dr. B. V.), O nacionalni vzgoji (dr. Lah), Zavarovanje zoper požar (dr. J. Bohinjec), Zveza jugoslovanskih naprednih akademskih starešin, Revija »Javnost« (S. B.), »Slovar slovenskega jezika«, Berlin proti Moskvi, Nemška letališča in nemška propaganda na Poljskem, Razne notice so še na platnicah.
»Naš vrt«. Te dni je izšla dvojna številka (za maj in junij) revije »Naš vrt«, ki jo izdaja že drugo leto Hortikulturno društvo v Zagrebu in prinaša v grafično lepi opremi sledeče strokovne prispevke: Gustav Brada—Zdice (češkoslovaška) »Vrtnice za vrt in park«, Zdravko Arnold »Peonije«, Marija Trlner »Echi-nopsis«, Artur Sohneider »Naši stari parki in vrtovi«, Nikola Šerman »Obramba sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci za časa vegetacije«, dr. Vale Vouk »V obrambo botaničnega vrta univerze v Zagrebu«. Drobne vesti in beležke: O priliki Materinskega dne, Še nekaj o jugoslovanskih vrtnicah, Japonske perunike, Kaj je treba delati v vrtu? (maj, junij in julij), Razno, Društvene vesti, Poučna ekskurzija Hortikulturnega društva na Dunaj. Zvezek je
ilustriran, objavljene so slike vrtnic, peonij, kaktej, parkov itd,
Kalinikov: Ženske in menihi. Zvezna ■knjigarna v Ljubljani je izdala te dni drugi, 550 strani obsegajoči ded prevoda romana »-Ženske in memhi-», dela prinas še malo znanega sodobnega ruskega pisatelja Kalinikova. Knjiga je, kakor prva, ■grafično lepo opremljena. Celotno delo obsega skoraj 1100 strani.
»Zbori« se obnove. Slovenski glasbeni mesečnik »Zbori« je, kakor znano, Jani prenehal izhajati, ker ni imel dovelj naročnikov in ni mogel premagati velikih finančnih težkoč. Kakor izvemo sedaj, se je naposled vendarle našla pot, ki bo o-mogočila novo izhajanje »Zborov«.
Hugojev a proslava v Franciji. Te dni
poteka petdeset let, kar je umrl veliki francoski pisatelj Vietor Hugo. Francija in zdasti njena prestolnica Piariz, se pripravljata, da to obletnico čhnslovesneje proslavita. Izdelan je bil program svečanosti, ki so se pričete včeraj 17. t. m. in se bodo končale šele 17. junija. Na sporedu so razstave Hugojevih del, rokopisov itd., zadušnice, predstave itd. Maj-večja proslava bo 22. t m. v PantheonB in 17. junija na Sorbonni. Vietor Hugo je znan po prevodih nekaterih njegovih del tudi nam Slovencem. V kratkem pa izda ljubljanska založba »Hram« nov nje-jgov roman, o čemer smo že ponočaH.
Slovesen pokop žrtev upora v Gornji Radgoni
RAZGLAS TRŠKE OBČINE. — SPORED POGREBNIH SVEČANOSTI.
Smrtne ostanke slovenskih vojakov ■bivšega avstrijskega polka št. 97, ki so bili zaradi svojega jugoslovanskega prepričanja ustreljeni kot jugoslovanski uporniki cine 27. in 29. majnika 1918 v Radgoni (Radkersburg) in Maistrovih borcev, padlih dne 4. februarja 1919 v bojih za Radgono, bodo dne 30. majnika 1935 na pokopališču v Gornji Radgoni položili v domačo, svobodno zemljo v svobodni domovini k večnemu počitku. Glede teh pogrebnih svečanosti je izdala trška občina Radgona ta-le oklic: Zaradi raznih nepričakovanih ovir so sc določile pogrebne svečanosti na praznik Vnebohoda, t. j. na dan 30. majnika 1935 ob pol 11. uri dopoldne. Čas pogreba je določen z ozirom na ugodne železniške zveze, ker prihaja vlak iz Maribora, oziroma iz Ljutomera v Gornjo Radgono ob 9.44 uri dopoldne in je na ta način omogočen pravočasen prihod pogrebcem, ki se pripeljejo z železnico iz Ljubljane, oziroma iz Maribora. Razen tega bodo vozili iz Maribora v Gornjo Radgono posebni avtobusi po znižani ceni Čas odhoda avtobusov iz Maribora se bo pravočasno objavil v časopisih, oziroma se bodo dobile tozadevne informacije pri društvu »Jadran« in »Nanos« v Mariboru. Pogrebne svečanosti se pričnejo ob pol 11. uri pred župno cerkvjo sv. Petra v Gornji Radgoni, kamor bodo prenesene krste s smrtnimi ostanki radgonskih upornikov in M.istrovih borcev. Radgonske žrtve so počivale do 7. maja 1935 na pokopališču mesta Radgona (Radkersburg) v Avstriji, Maistrovi borci pa na pokopališču Obrajna (Halben-rain) pri Radgoni. Dne 7. maja 1935 so bili smrtni ostanki radgonskih žrtev in Maistrovih borcev na iniciativo občine Gornja Radgona izkopani, prepeljani v Gornjo Radgono in začasno shranjeni na tamošnjem pokopališču v mrtvašnici.
1. Melihar An-
penice, okraj Tolmin; 2. Ukovič Rudolf, 24 let star, doma iz Hrušice, okraj Volovsko; 3. Švab Anton, 29 let star, rojen v Šepuljah, okraj Sežana; 4. Fraj Marko, 37 let star, iz Motovuna, okraj Poreč;
5. Hvala Peter, 25 let star, iz Pečine, okraj Tolmin in 6. Velan Liberat, 27 let star, iz Pazina v Istri.
Osebni podatki padlih Maistrovih borcev so nepopolni, pač'pa so znana imena razen enega. Padli so v bojih za Radgono dne 4. februarja 1919, oziroma so bili takrat smrtno ranjeni v bližini železniške postaje Halbenrain v Avstriji sledeči borci generala Maistra: 1. Haložan Jožef, pristojen v Maribor; 2. Re-pohisk Ivan, pristojen v Sv. Kungoto, okraj Maribor; 3. Presec Martin iz Budine pri Ptuju; 4. Masten Ivan iz Središča in istotja pristojen; 5. Kojc Martin iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah in
6. en vojak neznanega imena.
Krste bodo položene na poseben podij pred župno cerkvijo. Po končanih cerkvenih obredih bodo zapela pevska društva, ki se pogreba udeležijo, žalostinko. Radi tega se tuja pevska društva vabijo, da se pogrebnih svečanosti udeležijo, ker bo na ta način združen mogočen pevski zbor.
Pogrebni sprevod krene nato od cerkve na pokopališče, kjer bodo opravljeni cerkveni obredi. Po kratkem govoru domačega g. župnika in g. predsednika občine slede govori ostalih govornikov, ki se naj prijavijo.
Ker odhaja vlak iz Gornje Radgone ob 12.56 in ob 17.40, je železniška zveza tudi za povratek zelo ugodna. Vsa nacionalna društva naprošamo, da se v čim večjem številu udeleže pogrebnih svečanosti, ali pa vsaj pošljejo delegate. Vse slovenske časopise naprošamo, da blagovolijo ta razglas ponatisniti.
Gornja Radgona, dne 13. maja 1935.
dr^2?fef stanračunski podčastnik ,''po | Za pripravljalni odbor pogrebnih sveča-poklicu trgovski pomočnik, doma iz Ser- nosti občine Gornja Radgona.
SokoSsivo
Moč Sokolstva ob severni meii rase
PO ŠTEVILU JE MARIBORSKA SOKOLSKA ŽUPA PETA V DRŽAVI IN
ŠTEJE 18.810 PRIPADNIKOV.
Kako globoko se je vsidrala sokolska > ljev in profesorjev,_od 'katerihJih je včla-ideja ob naši severni meji, nam jasno priča statistika, ki jo je izdelal statisti-kar mariborske sokolske župe br. prof.
Friderik Degen. Suhoparne številke nam povedo, da moč sokolstva v naših krajih naglo rase in se posamezne sokolske cdiiiice jačajo od leta do leta kljub današnjim izrednim razmeram.
Mariborska sokolska župa je po številu sokolskih pripadnikov med največjimi župa mi v območju zveze Sokola kraljevine Jugoslavije. Po zadnjih statističnih poročilih, ki jih je izdala zveza, je mariborska župa s svojimi 18.810 pripadniki peta največja župa v državi in so močnejše samo beograjska, mostarska, zagrebška in ljubljanska. Župno območje se razteza na 9 političnih okrajev, ki merijo po površini 4727 kvadratnih kilometrov in štejejo skupno 373.924 prebivalcev. Koncem preteklega poslovnega leta je štela mariborska sokolska žiipa 106 edinic, in sicer 52 društev in 54 čet.
Med pripadniki mariborske sokolske župe je 6430 članov, 2374 članic, 1121 naraščajnikov, 858 naraščajnic, 4172 dečkov, 3955 deklic, skupno torej S407 članstva, 1979 naraščaja in 8127 otrok.
Na območju mariborske župe ie tedaj vsak 19. prebivalec pripadnik Sokolstva in prebivajo na 1 kvadratnem kilometru 4 Sokoli. Kako naglo narašča moč župe, nam dokazuje dejstvo, da je štela koncern poslovnega leta 1933. le 16.422 pripadnikov in je število v pretekli poslovni- dobi naraslo za 2368, odnosno z:\ približno 17 odstotkov.
.Na območju mariborske sokolske župe je všolanih 34,916.otrok,.od,teh jih pa telovadi pri Sokolu samo 8682, ali 25 odstotkov. Na šolali poučuje 629 učitc-
njenih pri Sokolu 599. Na srednjih šolah je pri Sokolu včlanjenih skupno 638 dijakov in dijakinj, in sioer na realnih gimnazijah 494, na klasični 51, na trgovski akademiji 31, na učiteljišču pa 62.
Med članstvom mariborske sokolske župe je 1612 državnih uradnikov, 1277 učiteljev in profesorjev, 1126 kmetovalcev, 1150 obrtnikov, 832 delavcev, 775 zasebnih uradnikov, 615 zasebnikov, 469 trgovcev, 337 dijakov, 195 vojakov, 140 zdravnikov, 71 odvetnikov, 4 mornarji in l duhovnik.
Številke kažejo, da je razvoj sokolske župe lep in da lahko mirno zre na bližajočo se 25-Ietnico, ki jo bo mariborska župa proslavila leta 1937.
Priprave za sokolski praznik v Mariboru
Za pomladanski nastop se pripravlja šest društev na šestih letnih telovadiščih in v enajstih telovadnicah.
Vsa nacionalna javnost, zlasti Sokolstvu naklonjena, je toplo pozdravila sklep mestnih sokolskih društev, da bo
orodju. Pester spored nastopa bodo dopolnila narodna kola, nastop vojaštva, sokolske konjenice itd. ob sodelovanju vojaške godbe. Udeležba vse najširše javnosti in vseh bližnjih in daljnjih sokolskih društev bo dala nastopu potrebni sijaj in ga spremenila v pravo sokolsko manifestacijo in revijo sokolske moči. Nastop bo na velikem sokolskem telovadišču Sokola Maribor Matice. Pred nastopom bo pa slavnostni sprevod po mestu, ki se bo razvil iz šole na Ruški cesti preko Kralja Petra trga, državnega mosta, Glavnega trga po Tattenbachovi in Sodni ulici, po Aleksandrovi cesti in Slovenski ulici na sokolski prostor. Na čelu sprevoda bodo fanfare in konjenica, ki ji bodo sledili številni prapori, nato na-čelništvo, društvena starešinstva, člani v kroju, godba, deklice, članice v telovadnih krojih, naraščajnice, godba, dečki, naraščajniki, vojaštvo in članstvo v ci-vilu.
Dolžnost našega obmejnega Maribora pa je, da se nastopa udeleži v čim večjem številu in na ta način podpre vzvišena stremljenja in cilje sokolske vzgoje.
Naraščajski odsek župe Maribor. Naš naraščaj tekmuje v nedeljo 19. maja. Tekme se prično ob 7. uri na letnem telovadišču Maribora Matice. Tekme bodo zanimive in se obeta precej boja, saj je prijavljenih 11 vrst nižjega in 2 vrsti višjega moškega, naraščaja (101 posameznih) ter 7 vrst nižjega in dve vrsti višjega ženskega naraščaja (74 posameznic). Skupaj bo tekmovalo 175 naraščajnikov, in to iz društev' Maribor matica, Maribor I., Maribor II., Maribor III., Studenci, Tezno, Sv. Lenart, Sv. Trojica, Ptuj, Središče in Ljutomer. Nižji moški naraščaj se bo pomeril v sedme roboju: proste vaje, drog, koza, krogi, skok višina, tek 100 m in met 2 kg žoge, višji pa v osmeroboju in to: proste vaje, drog, bradlja, krogi, konj, skok višina, met 2 kg žoge in tek 100 m, medtem bo pa ženski naraščaj tekmoval v šesteroboju: proste vaje, gred, krogi, tek 60 m, skok višina in met male žoge oz. met krogle. Tekme bodo izvedene kot izbirne tekme za zvezno tekmovanje, ki se bo vršilo dne 8. in 9. junija v Subotici, kamor bo župa poslala po dve vrsti višjega in dve vrsti nižjega naraščaja. Vodstvo tekem je v rokah br. Pertota in br. Petroviča. — Bratje, sestre in prijatelji Sokola, poglejmo sl plemenito tekmovanje naše mladine ter jo s tem vspodbudimo za vneto in tiho delo v sokolskih telovadnicah. — Zdravo!
Okrožnega zleta na Pragerskem dne 2. junija naj se udeleži vse mariborsko sokolstvo in njegovi prijatelji. S svojim obiskom podprimo malo po številu, a krepko Sokolsko četo na Pragerskem! Uporabimo ta dan za nedeljski izlet.
Šport
Jutrišnje borbe za točke
V okvirju tekmovanja za prvenstvo LNP se bosta jutri, v nedeljo 19. t. m., odigrali v Mariboru dve važni tekmi. Dopoldne ob 10. uri se bosta srečala na igrišču SK Svobode SK Rapid in SK Svoboda, popoldne ob 17. uri pa na igrišču v Ljudskem vrtu SK Celje in ISSK Maribor. Na izidu obeh tekem so zelo interesirani tekmujoči klubi, ker vsi štirje klubi, ki bodo jutri nastopili, potrebujejo nujno točke za utrditev svojih pozicij v podzvezni prvenstveni tabeli. Kot favorita pojdeta v boj SK Rapid in ISSK Maribor, vendar pa presenečenja niso izključena. Vsekakor bo jutrišnji razpored prvenstvenega tekmovanja zanimiv !n bo gotovo nudil prijateljem nogometnega športa priliko, da v velikem številu ob
 ........... iščejo naša igrišča. Dopoldansko tekmo
do odslej prirejala vsako leto le dva več- bo. sodil g. Nemec, popoldansko pa g.
ja skupna javna nastopa, prvega pomladi, drugega, jeseni. Na ta način bo mariborsko Sokolstvo pripravilo dva praznika, ki bosta manifestirala najsvečanej-še in najdostojnejše moč sokolske ideje. Priprave za pni pomladni skupni javni nastop so v polnem teku, saj nas od nje
Ramovž iz Ljubljane. Zanimiva bo tudi prijateljska tekma juniorjev ISSK Maribora in SK Celja, ki sc bo odigrala kot predtekma ob 15.30 uri na igrišču v Ljudskem vrtu.
OOLNP, službeno. Poziva se igralec Bruno Frančič, da se zaradi zaslišanja v
ga loči še dober teden. Za nastop se pri- iavi na seji OOLNP v ponedeljek 20. pravlja šest sokolskih društev na šestih ^ t m. ob 19.30 uri v restavraciji »Graj letnih telovadiščih in v enajstih telovad-nicali. Nastopilo bo skupno 1600 telovadcev in telovadk vseh kategorij.
Nastopilo, bo društvo Matica, Maribor I, Maribor II, Maribor III, Studenci in Tezno s prostimi vajami in vajami na
ska klet«. — Tajništvo.
Jugoslavija : Nemčija. Po dogovoru med našo ;n nemško nogometno zvezo se bo odigrala 28. maja zvečer v Beogradu meddržavna nogometna tekma Jugoslavija : Nemčija.
Studenci	1
Florijanov;, proslava se je preteklo nedeljo pri gasilski četi izvršila prav slavnostno. Slovesna maša pri kapucinth privabila množico domačinov in gostov-P. Mansuet Koren je blagoslovil ličen kip sv. Florijana, kateremu je kumovala ga. Katarina Turnškova. Gasilci so pod vodstvom predsednika g. Kaloha in poveljnika g. Pregla odkorakali v gasilski dom. kjer se je ob koncertnih skladbah radvanjske sokolske godbe razvila slavnost, katere so se udeležili tudi zastopniki gasilske župe gg. Klemenčič, Kessler in Pfeife,, za obč. odbor g. Vrane ter mnogo častnih gostov in prijateljev gasilstva. Prisrčne besede so bile ob tej priliki izrečene 601etnemu jubilantu županu in predsedniku gasilske čete Alojziju Ka-lohu, 50-letniku Alojzu Preglu in 75-letniku Francu Kaiserju. Diplome za 100. požarni izvoz so dobili: Kaiser Fr., Majhenič Ludvik, Majhenič Josip, Pregl Alojz, Letnik Peter. Vsa slovesnost je pokazala veliko tovarištvo in slogo v gasil-ski četi v Studencih, katera - je znana kot ena najboljše opremljenih gasilskih edinic v mariborski okolici.
Materinski dan je tudi letos priredila dekliška ljudska šola. Mnoge matere so se zbrale v soboto in v nedeljo zvečer v gledališki dvorani dekliške šole, kjer so deklice vseh razredov podale krasen spored deklamacij, pevskih točk in prizorčkov. Končino so odigrale z lepim uspehom 3de-jansko igrico I. Savinška »K mamici!« Vse točke so izzvale med poslušalci navdušeno odobravanje, zlasti je mladinski pevski zbor pod vodstvom učiteljice gdč. Kirarjeve žel zasluženo pri znanje za venček lepih narodnih pesmic. Vsa hvala ge. upraviteljici Al to vi, ki ie materinski praznik uvedla kot stalno proslavo dekliške ljudske šole, kar je iz vzgojnih ozirov vsekakor vredno vsega priznanja. Požrtvovalnim g. učiteljicam in vrlim učenkam pa k lepo uspeli slavnosti iskreno čestitamo!
Občinska cestna dela se nadaljujejo že ves mesec. Pod Jožefovo cerkvico se ureja oporni zid tudi na severni strani, kar je bila zlasti želja prevzv. škofa g-dr. Tomažiča, ki je za material velikodušno prispeval 2000 Din. Ostali izdatki se krijejo iz fonda za brezposelne. S tem bo občina krasno uredila pot k Dravi ter istočasno zavrla rušenje zemlje na občinsko cesto. — Tudi že dolga leta a-kutno rušenje Obrežne ceste pri Kocmutov! gostilni je prišlo v stadij izboljšanja. Pod vodstvom srezkega cestnega odbora (inž. Stergaršek) se betonira nova opora, ki naj v globini 10 metrov daje dovolj mogočen temelj za cesto, ki sc na noben način ne sme opustiti. Zaposlenih je več brezposelnih, le sredstva so zelo ničla in se je bati, da se začeto delo ne bo moglo dokončati. Po zaslugi sreskega načelnika g. Milana Makarja in bivšega poslanca g. Krejčija je kr. banska uprava podelila izredno podporo za to zrušeno cesto, in to v znesku 10.000 Din. Ker so vložene nekatere nove prošnje, je pričakovati, da bo poleg prispevka domače občine še prišla pomoč tud: od drugih merodajnih in za regulacijo Drave odgovornih činite-ljev.
Hazardne igre po cestah z metanjem denarja so se razpasle med mladino, kar zelo neugodno vpliva na vzgojo. Cele ure ždijo ob dinarjih ter pričakujejo »dobičke« tega »Monte Carla«. Igro so prinesli v Studence brezposelni iz mariborskega parka. Potrebno je, da orožništvo in občina zaustavita ta kvarni posel na javnih cestah, starši pa naj mladini sploh zabranijo ta škodljivi hazard.
Vožnja s kolesom po parku pri dekliški šoli je strogo prepovedana, na kar je pozabila neka dijakinja, kateri je zvesti čuvar nasadov g. Ulrih zaplenil kolo ter 2a izročil občini. Tudi igranje z žogo, metanje kamenja in neprimerno igranje ni v korist grmičevju in drevju, ki je pravimi' v najbujnejši rasti. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Zakaj bi naj Studencam z vandalizmom uničili lepo napredujoči okras in prijeten prostor za odpočitek P° trudapolncm dnevnem delu? Starši, Pazite na svoje otroke!
te
Afehonse Daudet:
GUEH ZE.HE.
ROMAN.
81
Kadarkoli ste mi citirali kak lep aksion Katerega vaših filozofov, sem vselej mislil: »Tudi jaz vem to«. V tem je eden tistih nepojmljivih fenomeov, po katerem se v enem samem dnevu od enega konca širokega sveta do drugega, ne da bi se mogel doumeti ta proces širjenja, prenese nova vest velikega dogodka. In glejte, za to se mi vsi z zadnje ladje, z ladje osvajanja, mi nevedneži. kakršen sem jaz. in modri, kakor ste Vi, zato se mi vsi dolgočasimo in zato smo izčrpani, premagani še preden smo se sploh pričeli bojevati, zato je v nas duša anarhista, ki mma poguma delovati. Charlexis.
XVI.
Ko sta stari Merivet in Richard prispela v Marseille, je hotel ostati prvi tam še dva tri dni, da opravi neke svoje posle. Zato se ie zelo začudil Richardovemu sklepu, da ga zapusti in nadaljuje sam Potovanje v Pariz.
»Čemu to?« jc vprašal Napoleon, sprem ljajoč v kočiji na kolodvor svojega muhastega tovariša. »Napovedali ste svoj Prihod za torek ali sredo; kaj pridobite s tem, ako pridete dan prej? Imeli ne bo-
ste niti kočije, ker vas nihče ne bo čakal«
»Je že dobro tako, kakor hočem,« je odgovoril Richard in zardel spričo svojega nehotenega priznanja. Merivet se je prestraši! in napravil tako kretnjo, da bi lahko povrnil ves italijanski boulevard toda tudi ta kretnja se je izgubila prav tako neopaženo kakor vse druge na bučnem pločniku Cannebiere.
»Tako torej, vi nesrečnež!... Hočete se kradoma vrniti domov, da presenetite svojo ženo ... Jaz sem pa bil tako nor in sem mislil, da ste ozdravljeni. Nu, vi bi zaslužili, ko dospete domov...« Ni si usodil dokončati začetega st-avka, ker Richard je bil preveč vznemirjen.
»Nu, pa pojdite in srečno pot, norček! In ker boste videli svojo m:.ter in ženo prej ko jaz. objemite ju v imenu njunega starega prijatelja.«
Ni samo ljubosumnost gonila Ric1" ‘a k vrnitvi domov štiri in dvajset r prej. Hitel je tudi zares tega. da stisne Lydijo čimprej na svoje srce, a Merivetu pač ni hotel priznati, da ne mr>re sedaj niti en sam dan več vzdržati brez svoje žene, dočim je prej lahko prestal brez nje celo leto.
V Vilieneuve-Saint-Georges je prispel zjutraj in najel neki stari omnibus s ko-čijažem v modri suknji ter mršavim in šepavim kljusetom. Ta omnibus naj bi prepeljal v Uzelles njega in njegovo prtija go. Konj je stopal počasi, udobno in ker je vzšlo solnce in ogrelo usnje stare kočije, se je širil iz nje neprijeten duh po jedi in tobaku, da se jc Richard rajše presedel na kozla h kočijažu, ki je na o vinku pri Chateau-Drayeu popil kozarec žganja in postal zaradi tega zgovoren. Bil je to starj trobentač tretjega lovskega polka, še iz tistega časa, ko mu je poveljeval vojvoda d’Allcarltara. Dober dečko, ta vojvoda, in povsod, kamor je prišel, se je lovil za ženskami in jih osvajal. Nič ni torej čudnega, če si je osmodil mozeg. A zdi se, da se na enak način zabava sedaj tudi njegov sin Charlexis mali, šesti. Lani je pobegnil z ženo nekega tamkajšnjega posestnika; pri zadnji svečanosti v Eremitagei se je govorilo samo o tem. Gospod potnik je gotovo slišal te govorice.
Richard je odkimal in ni potem vso pot vfcč spregovoril besede. Kočijaž se je zastonj trudil, da bi potnika zopet zapletel v pogovor, ko je pa slišal kako brunda skozi zobe, si ie mislil, da ljubi glasbo in ie zato potegnil izpod sedeža nekakšen zarjaveli stari zelenosivi rog ter priče! trobiti vse mogoče budnice in napeve tretjega polka. Richarda so vsi ti zvoki,
ki so mu razbijali po ušesih, kmalu utrudili, ker se je pa vedno bolj bližal domu je srečal tudi vedno več znanih ljudi, k so se čudili, ko so ga zagledali na kozli poJeg trobečega kočijaža. Ko je voz zapustil Draveill, je stopil iz kočije in se napotil skozi gozd, med tem ko je ko-čijaž ob zvokih trompete in žarkih solnci nadaljeval pot po cesti. V resnici je kočiji ževo pripovedovanje še povečalo Ri-chardovo željo priti domov nenapovedano, ob nepričakovanem času in po .nepričakovani poti.
»Kaj dela sedaj? Misli name?«
Tako se je spraševal, ko je z urnim ist tihim korakom hodil po mehkem mahu ozke steze, ki vodi do Chene-Prieurje. V stolpu cerkve »male župnije« je zvonilo poldne in v tistem toplem, trepetajočem zraku ravnine je takoj spoznal ta domači zvon. In prav ko je prisluškoval termi znanemu glasu, se je začudi!, ko je zaslišal kako je nekdo v njegovi bližini v naglem begu razmeknil vejevje in obenem odvrgel neko orodje, lopato ali nekaj podobnega, na eno onih velikih mravljišč, h katerih se kopljejo jajca za valilnice. Mislil je. da je kak klatež, ki ga je zmotil pri spanju ali tatvini. In ne da bi dalje mislil na to, je nadaljeval pot, podzavestno pe-spešujoč korake, čimbolj se je bližal do mu
(Se bo nadaljevalo.)
Afera protokolov sionskih modrijanov končana.
Našim čitateljem je znana afera o tako-ivanih protokolih »sionskih modrijanov«, ki se je končala te dni pred bernskim sodiščem. Protokoli so bili nekakšne zapovedi, po katerih bi morali Židje prevzeti oblast nad vsem svetom. Zaslišanih je bilo ogromno število prič in je sodišče na podlagi njihovih izpovedb ugotovilo, da so prcitokoli »sijonskih modrijanov« čisto uavaden »kvač«, ki mu trezen človek ne more pripisovati nobene pomembnosti. Tako se je torej končala afera, ki je vzbu ja!a po vsem svetu zadnje čase ogromno zanimanje.
Zlat jubilej najstarejšega angleškega konzula.
Te dni je proslavil v Lausani zlato po-• oko Alfred Galant, ki ga prištevajo med najstarejše angleške konzule. Slavljenec je bil imenovan za konzula leta 1888. in je od takrat neprestano v aktivni konzularni službi.
Francoski pomorski manevri.
Dve eskadri francoske vojne mornari-. bosta priredili koncem tega meseca velike pomorske vaje. Naloga obeh eskader bo ugotoviti, ali je francoska mornarica zmožna obvarovati trgovske in pot-
niške ladje, ki prevažajo blago in potnike iz tujine v francoske luke, pred sovražnimi ladjami. Manevri se bodo vršili med Azorskimi in Kanarskimi otoki ob atlantski obali.
Agrarna reforma v Mehiki.
Predsednik mehiške vlade jc obljubil, ko je prevzel oblast v svoje roke, da bo v najkrajšem času izvedel temeljito a-grarno reformo in vso zemljo, ki je državna last, razdeli! med siromašne kmetovalce. To svojo obljubo je predsednik izpolnil na dan svojega godu in je razdeli! med siromašne prebivalce svoje države nad 553.000 ha zemlje. Zemljo je dobilo okrog 37.000 državljanov, ki so jo pričeli z velikim veseljem obdelovati, saj so postali čez noč sami gospodarji na svoji zemlji.
Pri zobozdravniku.
»Da, zob je mrtev, moram napraviti krono.«
»Gospod doktor, imam rajši pogreb brez ceremonij.«
Pri razpravi.
Sodnik (obtožencu): »Želite zagovornika ?«
Obtoženec: »Ne, gospod sodnik, rajši dve dobri priči.«
Mali oglasi
Razno
JOS TICHY IN DRUO.
Konces. elektrotebnnično po djetje, Maribor. Slovenska at. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalaciic stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah	____
POZOR!
Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitcte:	Dvakrat
»a teden morsko ribe, bržoli-cc, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki no zmernih cenah. Točun Pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din 8—. Opolo
•(i belo po Din 10.—. Debro štajersko vino po Din 12.—• Gostilna »Rotovž« A. Vicel, Maribor, RotovSki tr£ S. 1416
PREDELAVO MADR4C
•loma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjska «1. 26. 2049
TRAJNI KODRI
že od Din 80.— naprej. Salon Mrakič, Cankarjeva ulica 1, Kralja Petra trg 4. Spec. barvanje las svetovno znanih tvrdk po najsolidnejSih cenah. 1935
CEVABČIČI, ražnjiči, bržole in morske ribe se pečejo na žari (sradele) vsaki dan in ob vsaki uri sveže v restavraciji »Novi svet« (prej Halbwidl). 2011
VINOTOČ MAKOVEC.
Vinski dol, otvorjen. 2171
M1LOSTIVA!
Vaš krznen plašč črez poletje najskrbneje konzervira tvrdka P. Scmko, Gosposka ulica 37. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni firi prevzemu.	1824
CENENA BIRMSKA DARILA
dobite pri zlatarju Avgustu Jahn-u, Stolna ul. 2. Prosim oglejte si mojo zalogo. Nova dela in popravila po namizjih cenah.__________________2182
DOTIČNI GOSPOD.
ki je kupil 15. t m. v knjigarni Tiskovne zadruge »Tiskov3 ni zakon«, se naproša, da se iavi ker ie nekaj pozabil. 2199
HALO!	HALO!
V gostilni »Triglav« na Glavnem trgu v nedeljo ^zvečer koncert, pojedina piščancev, pristna kapljica. Se priporoča gostilničar Henrik Lakoše. 2200
GOSTILNA »MESTO PTUJ«.
Tržaška cesta 7, pod vodstvom M. Seifried. Pivo 3.50, ocvrti piščanci komad 15 Din, prima vino, meso iz kible. 2201
POZOR DAME IN
GOSPODJE!
Trajne kodre z garancijo, spe-ciialna vodna ondulaclja, kom-fort v salonu, brez čakanja, pomnoženo osobje. V ponedeljek in torek pedikura pod vodstvom znanega pedikerja S. Nagy-ja. Salon Knez, Sodna ul. 9 (Palača OUZD). 2207
KONCERT »SEVDALINK«
v »Grajski kleti«. Velika izbira morskih rib. Jastog z majonezo, čevabčiči, ražnjiči in razne drogo specijalitete. Odprto do 3. ure-	2226
Posest
POSESTVO
z gospodarskim in stanovanjskim poslopjem, pripravno tudi za vsako obrt, s 4 orali zemljišča in sadonosnikom ugodno naprodaj. Tezno, Ptujska c- 54.________ 2126
PRODAM NOVOZIDANO HIŠO.
Lovska ul. 29, Pobrežje. 2IS7
VILI PODOBNA HIŠA,
4 sobe, tri kuhinje z vsem komfortom ceneno naprodaj. Vprašati Studenci, Pekerska cesta 7.	2190
HIŠA
z dvema dvosobnima stauo-vanjima. kletjo in lepim vrtom, poceni na prodaj. Pojasnila daje g. Oman, Ob brodu štev. 5.	2192
NOVOZGRADBA
2 sobi, vrt, 26.000, lepa vila, 5 sob, kopalnica, vrt, 160.000, vinogradno posestvo. 4 orali,
38.000.	Rapid. Gosposka 2S. 2198
PARCELE
5000 ms naprej. Din 4.— m3 na prodaj na obroke. Parcele so na desnem bregu Drave v Studencih. Natančneje informacije daje Stancar. Koroška cesta 58.	2203
Posestva in družinske hiše
okoli Maribora od 25.000 Din naprej. Dvonadstropnica Din
190.000. V Mariboru: Sedcm-družinska hiša, lokal, vrt
170.000. Gostilna 200.000. vila
140.000. pekarije prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26.	2210
lokal
LOKAL
in sobo s štedilnikom oddam. Dravska ul. 8.	2167
KLETNE PROSTORE
svetle in suhe, pripravne za vsako podjetje, ceneno odda Adolf Bernhard, Maribor, Ale ksandrova cesta 51.	2131
SKLADIŠČE
pripravno tudi za delavnico, v centrumu, oddam. Gosposka ulica 11.	2205
Prodam
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
MEHKO POHIŠTVO.
čisto in lepo (soba in kuhinja) radi selitve poceni na prodaj. Meljski hrib 74, pritličje. 2177
MOŠKO KOLO
prodam. Resljeva ul. 3. 2172
PRODAM ZELO UGODNO
elegantno, temno jedilnico iz trdega lesa. Ogleda se in vpraša v Košakih, Meljski hrib 71, preko železniškega mostu.	2153
MOTORNO KOLO
in bicikel proda poceni Draksler, Vetrinjska ul. 11-	2195
RADI SELITVE
ugodno prodam jedilnico iz trdega lesa. Naslov v upravi »Večernika«.	2206
NA PRODAJ FLOBERT K
PUŠKA,
citre, ženske in moške obleke, čevlji, zavese in drugo. Ogleda se med 8. in 1-1. uro v novem »Grajskem kinu«, 1. levo 2227
ŽIČNE, TAPETO VANE
VLOŽKE,
madrace, otomane, naslonjače, železne postelje nudi naj* ceneje Novak, Koroška 8, Vetrinjska 7-	2216
Kupim
KOPALNO BANJO
dobro ohranjeno, litoželezno, emajlirano, kupim. Naslov v upravi lista.	2197
KUPIA1 TAKOJ
več še dobro ohranjenih gostilniških miz in stolov. Ivan Dimc, Kamnica.	2221
Sobo odda
LEPO OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam, istotam na prodaj novo žen* sko kolo znamke »Peugeot«. Ruška cesta 7-1, Kranjc. 2169
OPREMLJENO SOBO
v vili pri parku oddain boljšemu gospodu ali dvema. Trubarjeva ul- 11-1.	2188
SOBO S HRANO
oddam enemu ali dvema gospodoma. Aleksandrova cesta 64, vrata 6.	2208
SOBO S HRANO
oddam gospodu. Vrbanova ul. 28, pritličje, desno. 2211
V SREDINI MESTA
oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom. Marija Kmetič, Jenkova ul. 5, desno. 2212
Stanovanje
POŠTENEGA FANT.A
sprejmem na stanovanje. Koroška 74.	2176
KDO Ali POIŠČE STANOVANJE
proti primerni nagradi? Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Stanovanje«. 2161
BOLJŠEGA GOSPODA AL! GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje. Tat tenbachova ul. 19, vrata 5. 2185
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Ko-roščeva ul. 8, vrata 2,	2186
ENEGA ALI DVA GOSPODA
sprejmem v celo oskrbo. Jože Vošnjakova ul. 19-11, vrata 6. ___________2219__________
UPOKOJENEC(KA)
se sprejme k dvočlanski rodbini na deželi. 8 minut od me* sta, na celo oskrbo pri domači hrani. Hiša zraven gozda in blizu reke. Cene po dogovoru. Ponudbe na upravo »Ve černika« pod «A. K.«	2225
Službo dobi
ŠIVILJA
sprejme vajenko in pomoč-nico, po možnosti ?. lastnim strojem. Ob jarku 6.	2133
URARSKEGA POMOČNIKA.
izvežbanega in vestnega spre! meni. Naslov v upravi »Ve* černika«.	2189
Službo iiie
PERFEKTEN KNJIGO-
VODJA-BILANCIST
in srbohrvaški korespondent, z večletno bančno in automo* bilsko prakso, išče mesto za takoj. Ponudbe na upravo lista pod naslovom »Knjigovodja«. Pogoji po dogovoru. 2209
Znania želi
GOSPOD.
staj- 30 let, posestnik, želi znanja z gospodično do 28 let ki bi posedovala nekoliko pic moženja. Dopise pod »Krasna bodočnost« na upravo »Ve-černika«.	2191
Vinotoč
Loctiert-Boianc
Meljski hrib 19
odprt.
Brez posebnega obvestila«	JR.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorod-nikom, prijateljem in znancem turno vest, da je naš nepozabni gospod
Troha Karl
bivši pis. ravn. in imejitelj real. pisarne
dne 18. maja 1935 ob 9. uri po dolgi mučni bolezni in spreviden s tolažili sv. vere v 58. letu svoje dobe, za vedno zatisnil svoje blage oči.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v ponedeljek, dne 20.maja 1935 ob l5,3°uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo^ darovala v torek, 21. maja 1935 ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi. Ma-ri-bor, dne 18. maja 1935.
Slanič Marija Blazinšek Marija, sestra«
Troha Jnlius, brat ter ostalo sorodstvo. 2281
lokomobilo 20-25HP Parni kotel 10-15 m2 kurilne površine Kotel za lug vsebina 800-1000 litrov Dvojni kotel vsebina 400-500 litrov
Ponudbe s štev. 121/A-41 na Interreklam d. d.
2154
Zagreb, Masarykova 28
Viki vrtni fesici
s plesom bo v nedeljo 19. maja
v gostilni P U K L v Razvanju,
lepi izletni točki pod vznožjem Pohorja. Vozil bo mestni avtobus. Igra domača godba na pihala-Za dobro postrežbo kakor tudi za dobra vina in jedila skrbi krčmar. Ljubiteljem zelenega Pohorja
* se za dober obisk pr,poro£a gostilničar Piki
Vinotoč
Grajščine Zgornji Ptuj od 5 litrov naprej
o tvori an
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
*
Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
...h,	pri	naših inseren-
[Ul kupujte ,,h 'er »alaiuite!
Vsem gospodinjam!
Ali že imate na Vašem štedilniku novi izboljšani
flregulator plamena"
patent Lah? Z njim si prihranite 50% kuriva, pa tudi mnogo časa in jeze! — Zahtevajte predvajanje po generalnem zastopniku za Jugoslavijo.
Št. Kobližek, Maribor, Meljska cesta 41
2160
H
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše maHbor ske oblasti je „Večern k
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-černikovih" malih oglasih. „Večernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj!
Dražbeni ok
lik
Dne 27. maja 1935 ob enajstih bo pri sreskem sodišču v Mariboru v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Koroška vrata vi. št. 31, 155 in 338. Cenilna vrednost Din 486.899'— vštevši pritikline. Najmanjši ponudek Din 243.499‘50.
Nepremičnina je jako primerna za večje mizarsko podjetje, ker je opremljena z vsemi potrebnimi stroji.	218I
Natančnejše podatke v pisarni
fc. Slavka Forratita, sMria v Kalin. Sate 4 U
Opravilna številka IX I 2533/34-25
Dražbeni oklic
Dne 24. junija 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga 1.) Grušova vi. št. 14 „	„	2.) Ložane vi. št. 78
Cenilna vrednost: ad 1.) Din 43.529’— ad 2.) Din 11.482*—
Vrednost pritikline: Din 6.025*—, ki so že upoštevane zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: ad 1.) Din 29.019*50 ad 2.) Din 7.654’50
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd.. IX.,
dne 19. aprila 1935.
Opravilna številka IX I 5580/34-10
Dražbeni oklic
Dne 19. junija 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1! dražba nepremičnin.
s	Zemljiška	knjiga	Sv.	Magdalena	vi.	št. 232,
Cenilna vrednost Din 119.519’87 Najmanjši ponudek Din 59.759’94
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki uradni deski sodišča.
je nabit na
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX..
dne 16. aprila 1935.
Opravilna številka IX I 3526/34-13
Dražbeni ok
Dne 17. junija 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Janževa gora vi. št. 60
Cenilna vrednost Din 21.66970
Vrednost pritikline Din 635’—, ki so že upoštevane pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek Din 14.446-50
■ V ostalem se opozaija na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd
dne 10. aprila 1935.
:
■■■M . .
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena žena, mati, hčerka, sinahinja, svakinja in teta, gospa
Sumeniak Betka, r©t. S@S
soproga upravnika v Pekrah
v petek, dne 17. maja 1935 ob 11. uri v 32 letu svoje dobe, za vedno zatisnila svoje blage oči.
Pogreb blagopokojne se bo vršil v nedeljo, dne 19. maja 1935 ob V216. uri iz hiše žalosti v Pekrah na pokopališče v Limbušu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 20. maja 1935 ob 8. uri v župni cerkvi v Limbušu.
Pekre, dne 17. maja 1935.
Globoko žalujoči obitelji Šumenjak-Sel.
J ■Ul
la
■'m
2220
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naloiba denarja, ker jamči ra vloge pri *«/ hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoienjem in x vso svojo davčno močjo	H rani I n i c a i s v r š uje vsa v denarno stroko spadaj oie posle točno in k u I a n t n o
Spre jema	.'J£.V.±C	Podružnica:	CELJE	V.'.!
po najugodnejšem obrestovanju
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiatelir ln "rednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.t predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.