11297 Is STEKLS Celje - skladišče D-Per 545/1977 1119771810,JAN mm GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE ŠOLE LETO 5 ROGAŠKA SLATINA januar 1977 PO ZNIŽANJU PROMETNEGA DAVKA NA BRUŠEN KRISTAL Zmernejše cene Na sestanku v zveznem sekretariatu za finance, v Beogradu 10. januarja letos smo bili obveščeni, da je sprejet predlog proizvajalcev brušenega kristala, gospodarske zbornice SR Slovenije in zvezne gospodarske zbornice, naj se zvezni prometni davek na brušeni kristal zniža na 20%. To pomeni, da bo po novem prometni davek na brušeni kristal v Sloveniji 31,5%, v I-Irvatski 33%, v Makedoniji 33,5% in v Srbiji 36 odstotkov. Znižanje prometnega davka vsekakor pomeni zmernejšo obrerheni-tev proizvajalcev brušenega kristala in jim bo omogočilo lažje gospodarjenje! Ob uvedbi prometnega davka na promet proizvodov je bil uveden tudi pr'ometni davek na brušeni kristal in na drugo steklo. V začetku prometni davek ni oviral prodaje brušenega kristala, saj je bil leta 1969 le 22% in sicer zvezni prometni davek 12,5%, republiški prometni davek 5,5% in občinski prometni davek 4%. V letih 1970 in 1971 pa je bil za polovico odstotka nižji, saj je bil republiški prometni davek znižan od 5,5% na 5%. Potem pa se je prometni davek začel povečevati... Leta 1974 se je zvezni prometni davek najprej povečal za 12,5 odstotka in kmalu nato na 30%, republiški prometni davek pa se je povečal od 5% na 6%, kar je bilo- VSEBINA Pozitivni premiki 2 20 let zvestobe 5 še veliko nerešenega! 6 Komu zeleno luč? 10 Za bolj čiste račune 9 Veliko novih zadolžitev 11 Dve »grenki tableti«! 12 Argusoy sprehod 13 Varujmo delovno okolje 13 Razvili so prapor 14 Kadrovske zanimivosti 14 Veliki korak... 15 Poslovili smo se od Viktorja Markulina 15 Nagradna križanka št. 36 16 V središču pozornosti udeležencev minule sindikalne konference so bili tudi naši jubilanti, ki so bili več kot dvajset let xvesti delovnemu kolektivu steklarne »Boris Kidriče — foto Weüguny. vesti skupaj z občinskim prometnim davkom že 40%. Na drugo steklo se prometni davek tisti čas praktično ni povečal. Ostal je v mejah, ki niso ovirale naše proizvodnje. Do maja 1975 je bil zanj prometni davek 22,5%, nakaj se je povečal na 24,2% in je sedaj 25,5 odstotka! Naraščanju prometnega davka za brušeni kristal pa s tem ni bjlo konec. Leta 1975 se je zvezni prometni davek zanj povečal na 37%, dočim sta ostala republiški in,občanski prometni davek nespremenjena. Zaradi različnih republiških in občinskih prometnih davkov je bil prometni davek za brušen kristal v posameznih republikah različen. V Sloveniji je bil 47%, v Hr-vatski je bil 50%, v Makedoniji 50,5 % in v Srbiji celo 53 odstotkov! S tako visokim prometnim davkom nam je družba naložila precejšnje breme, saj je takšen prometni davek v veliki meri vplival na naše gospodarjenje. Narekoval je visoke cene, zaradi česar je prodaja pričela upadati. V takšnem položaju tudi nismo mogli popraviti cen, ki so ostale na isti ravni, na kakršni so bile leta 1974. Glede na to, da so proizvodni stroški nenehno naraščali in da so bi- li leta 1974 za 36% višji od leta prej, v letu 1975 za 23% višji kot v letu 1974 in v lanskem letu za 15% višji kot v letu 1975, smo se znašli v težavnem položaju. Vendar smo kljub težavam, s katerimi smo se morali spopadati zaradi vsega povedanega, prodajo na domačem tržišču odbržali na najnujnejši ravni in to brez povečanja cen! To predvsem zato, da ne bi izgubili domačega tržišča, ki je za nas tudi zanimivo, pa si zato z njega ne moremo privoščiti prav nobenega umika. V začetku letošnjega leta se je republiški prometni davek povečal še za 1,5%, tako da je sedaj v naši republiki prometni davek na brušeni kristal 48,5%. Takoj po visokem porastu zveznega prometnega davka smo ugotovili, da prodaja ne teče svoje normalne poti in da je vse bolj ogrožena. Zaradi tega smo že v februarju 1975 sklicali sestanek vseh proizvajalcev brušenega stekla, na katerem so sodelovali poleg nas še predstavniki gospodarskih zbornic SR Slovenije, tovarne stekla v Skopju, tovarne stekla in brusilni-cen »Sjaj« iz Samobora, Steklarske šole ter trgovskih podjetij Steklo in Tehmo-impex. Enotni smo si bili v tem, da je treba izdelati ustrezne analize in z njimi seznaniti zvezno gospodarsko zbornico in zvezni sekretariat za finance. Predlagali smo, naj se prometni davek zniža na razumno mero, ki ne bo zavirala prodaje brušenega kristar la in s tem našega celotnega razvoja. Kmalu je sledil sestanek v zvezni gospodarski zbornici, na katerem sta se predstavnika samoborske steklarne, tovarne stekla iz Skopja pridružila predlogu predstavnika naše steklarne, v katerem je zahteva po realni oceni višine prometnega davka, na osnovi katere naj bi se potem s spremembo prometnega davka proizvajalcem brušenega stekla olajšal položaj. Z dokazovanjem našega težkega položaja smo nadaljevali tudi lansko leto, saj so Hrvatje po svoji strani — in podobno tudi mi — dokazovali neznosno višino prometnega davka. V vseh teh prizadevanjih se je izoblikoval naš stolpen predlog, naj se zvezni pro-zniža od 37% na 20 odstotkov. In to je sedaj po obvestilih v zveznem sekretariatu za finance tudi sprejeto! dipl. inž. VOJO DJINOVSKI REDNA LETNA KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Pozitivni premiki... Tudi letos so imele vse tri osnovne organizacije sindikata steklarne »Boris Kidrič« skupno letno konferenco. Bila je 15. januarja v veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Poleg članov osnovnih sindikalnih organizacij so se je udeležili tudi predstavniki re publiškega odbora sindikata delavcev kemične industrije Slovenije, steklarne Hrastnik, steklarske šole in predstavnik zdravstvenega doma Rogaška Slatina. Po izvolitvi organov konference je o delu sindikalnih organizacij poročal predsednik konference Jože Halužan. Poročilo je bilo dokaj obširno, zategadelj povzemamo le nekatere njegove dele! »Če smo na lanskoletni konferenci ugotavljali, do kod smo prišli v naši samoupravni organiziranosti, smo spoznali nič kaj spodbudne ugotovitve, saj smo bili šele na začetku poti. Za razliko od tega pa lahko sedaj že ugotovimo, da so sadovi pozitivnih prizadevanj že dokaj vidni. Smo tik pred ustanovitvijo več temeljnih organizacij in pred uveljavitvijo dohodkovnih odnosov v naši steklarni... V skladu » to novo organiziranostjo bodo se- veda delovale tudi družbenopolitične organizacije!« Nadalje je poročevalec Jože Halužan navedel razloge, zakaj je letna konferenca zunaj steklarne; enostavno nimamo primernega prostora. Potem je naštel, da je sindikat med drugim pripravil proslavo ob dnevu žena in proslavo ob delavskem prazniku, da je namenil veliko pozornosti tudi obravnavi sindikalne liste za letošnje leto. Solidarnost na veliki stopnji Tovariš Halužan je potem spregovoril o beneficiranju delovne dobe še za nekatera delovna mesta in izrazil upanje, da bo predlog skupne komisije ugodno rešen. Nato je dejal: »Delavci steklarne smo štiri proste nedelje namenili odpravi posledic potresa v Posočju, iz česar je razvidno, da je steklarski kolektiv globoko sočustvoval z ljudmi, ki jih je prizadel potres, in s tem dokazal, da je solidarnost steklarjev na visoki stopnji. Na pobudo krajevne skupnosti in naših delavcev se je sindikalna konferenca dogovorila z vsemi sindikalnimi organizacijami za zbiranje denarja, name- Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v steklarni »Boris Kidrič« Jože Halužan je ocenil delovanje sindikata — foto Weilguny njenega gradnji Sotelske ceste, kar je v celoti uspelo. Del zaslug za uspešno izveden referendum za nove šole in potrebe krajevne skupnosti gre prav tako pripisati našim delavcem. Tudi stanovanjsko vpra šanje je bilo deležno ustrezne pozornosti, saj je trinajst naših de lavcev dobilo stanovanje, za zasebno gradnjo pa je namenjenih 650.000 dinarjev. Sindikalna organizacija je v okviru svojih zmogljivosti nudila skromno finančno pomoč socialno šibkejšim družinam zaposlenih in upokojencev. Vpis posojila za ceste pa smo stoodstotno izpeljali ...!« Nezadostno zanimanje za razpravo o osnutku zakona o združenem delu »Posebno pozornost smo v vodstvu sindikata namenili razpravi o osnutku zakona o združenem delu, ki pa ni imela velikega odmeva med člani delovne skupnosti. To lahko štejemo za slabost, saj nam prav zakon zagotavlja prisotnost v celotnem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju.« Nadalje je poročevalec povedal, da se je konferenca osnovnih organizacij ukvarjala s samoupravnimi sporazumi, s kulturno dejavnostjo, ki ni na ustrezni ravni, z organizacijo praznovanja dneva republike in sprejema za naše nekdanje sodelavce kot stalno obliko nepretrganih vezi med kolektivom in upokojenci. Tudi obisku dedka Mraza za najmlajše je namenila ustrezno skrb. Ne očitajmo bolnemu človeku! »Menim, da je zadnje čase nastala nekakšna razpoka v sodelovanju med steklarno in zdravstveno ambulanto, kar mislim, da škoduje bolnikom, delovni organizaciji in zdravstveni službi!« je poudaril predsednik sindikalne konference Jože Halužan in nadaljeval: »Sindikalna organizacija bo morala poiskati ustrezen način za medsebojne pogovore in resnično sode lovanje. Vsi si moramo prizadevati, da ne bomo očitali bolnemu človeku bolezni, ampak mu pomagali pri zdravljenju in za njegovo čimprejšnjo vrnitev na delovno mesto. Hkrati pa bomo morali onemogočiti tiste posameznike, ki zaradi tako imenovanega mačka ali kakšnih drugih domačih opravil netovariško izkoriščajo naš sklad za osebne dohodke in prizadevnost kolektiva!« Potem je poročevalec govoril tudi o pomoči sindikalne organizacije delavcev pri nabavi kuriva. Po njegovih ocenah se pojavlja pri tem črna borza, kar pomeni, da za delavce z debelejšimi žepi ni nobenih problemov, za delavce s plitkimi pa se pojavljajo nepremostljivi problemi. Tudi je opozoril, da so cene za nekatere izdelke in storitve v Rogaški Slatini višje kakor drugod, in se zavzel, da bi kazalo to na ustrezen način povedati tudi domači trgovski mreži. Krepki koraki v drugi polovici leta — znižanje prometnega davka »Kljub vsem težavam, ki so nastopile na domačem in na zunanjem tržišču, smo slabše poslovne rezultate iz prvega polletja kar krepko popravili, saj smo v drugem polletju dosegli za 17 odstotkov boljši rezultat, kakor leto dni poprej, kar pomeni 19 milijonov dinarjev več. Če bi v prvem pollet- ju dosegli takšne rezultate kot v drugi polovici leta, bi naše težave bile veliko manjše, osebni dohodki pa najbrž za 10 do 15 odstotkov višji. V letu 1975 smo povečali zlasti izvoz brušenega kristala in sicer za 33,5 odstotka in to v Sovjetsko zvezo, vendar smo zaradi nizkih cen to tržišče lani opustili in se vrgli na konvertibilna področja ter dosegli povečanje za 25 odstotkov. Pri našem izvozu je pomembno, da ustvarjamo izredno visok devizni učinek, kajti le 15 do 18 odstotkov vrednosti izvoza porabimo zase, drugo pa je na razpolago naši družbi. Od skupno 3,6 milijonov ameriških dolarjev je bilo torej na razpolago naši enoti Narodne banke kar 3 milijone dolarjev. Visok delež izvoza smo obdržali kljub slabi izvozni stimulaciji, vendar se moramo zavedati, da bi z njegovim zmanjšanjem naredili steklarni zelo Slabo uslugo v prihodnosti. Zunanje tržišče je kaj lahko izgubiti, ponovno njegovo osvajanje pa je zelo težavno in terja veliko časa. To šolo smo naredili že leta 1959?! Letos pričakujemo boljše izvozne spodbude in bomo izvoz tudi povečali, saj so za to vse možnosti. Naše težave na domačem tržišču so bile v glavnem povezane z visokim prometnim davkom na brušeni kristal, ki je narekoval visoke cene!« Lani je bilo vloženo veliko napo- »... Nihče mimo nas ne. bo uredil nagrajevanja po delovnih rezultatih. Ta naloga je zaupana nam in uresničiti jo moramo dosledno...!« je poudaril na konferenci predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kemične industrije SVove-nije inž. Branko Pucelj — foto .Weilguny. Delovno predsedstvo na sindikalni konferenci. Od leve proti desni Drago Aleksič, Nikola Bursač in Marija Lipuš — foto Weilguny. rov v znižanje prometnega davka, toda kljub vsem prizadevanjem do tega ni prišlo, šele v začetku leta smo po obisku v zveznem izvršnem svetu dobili zagotovilo, da je sprejet sklep o znižanju zveznega prometnega davka od 37 na 20 odstotkov, kar pomeni znižanje prometnega davka na brušeni kristal za 17 odstotkov. To bo nedvomno spodbudno vplivalo na prodajo, ki bo omogočila nadaljnjo rast proizvodnje brušenega kristala, saj moramo našo brasilnico povečati za 26 brusilnih vreten. Vsega pa seveda ne bo rešila prodaja, zato bo treba vložiti še dodatne napore v vseh ozirih že kar na začetku leta... Socialna varnost delavca ne sme biti vprašanje! V delu poročila, ki obravnava stabilizacijska prizadevanja, je poročevalec opozoril, da so bili vloženi v to veliki napori vseh družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja. Ugotovil je tudi, da smo premalo storili za uveljavitev dohodkovnih odnosov, saj so pritožbe posameznikov, skupin in oddelkov več ali manj upravičene. Na predlog konference sindikalnih organizacij so delegati v delavskem svetu oktobra lani sprejeli sklep, naj se najnižji osebni dohodek zviša na 1800 dinarjev. Sindikalna organizacija je na stališču, da socialna varnost zaposlenih delavcev nikoli ne sme biti vprašanje. S pospešenim tempom pa bo treba urejevati vprašanja v zvezi s sistemizacijo delovnih mest in analitsko oceno delovnih mest. Po poročilu predsednika konference sindikalnih organizacij, blagajnika in nadzornega odbora so se k besedi priglasili razpravi j aici, ki so nekatere stvari iz poročila poglobili ali pa dodali, kar v poročilu ni bilo zajeto. Rudi Jugo var je spregovoril o sejah delavskega sveta in zakonu o združenem delu. Dejal je, da zakon nalaga velike dolžnosti in daje tudi pravice delavcem v združenem delu. Govoril je o ugledu, ki ga je skozi 27 letno obdobje pridobilo naše delavsko samoupravljanje v svetu in da se še najdejo na vzhodu in zahodu, ki ga negirajo. Dotaknil se je tudi mednarodne politike, v kateri stoji Jugoslavija na trdnih temeljih neuvrščenosti. Pohvalno se je izrazil o akciji za gradnjo Sotel-ske ceste in predlagal, naj bi letos z njeno gradnjo nadaljevati še čez Sotlo, da bi tudi naši sodelavci onkraj Sotle imeti lepšo cesto. Po Ju-govarjevih besedah bo znižanje zveznega prometnega davka zelo spodbudno vplivalo na ves kolektiv. Stipe Pešič je poudaril, da je delavska kontrola razpravljala o številnih vprašanjih kot so: stanovanja, nadure, kilometrine, reprezentančni stroški in podobno. Dejal je, da je problem zaradi zadržanih osebnih dohodkov vodilnih uslužbencev že rešen, da pa je ureditev tempirane peči za lonce še vedno problem. Ko je delavska kontrola hotela videti evidenco o prihodih delavcev na delo, si ni mogla z njo dosti pomagati, saj je pomanjkljivo vodena. Vprašanja o nekaterih reklamacijah so bila zelo zaplete na in jim še niso prišli do dna, Gostje in naši najodgovornejši družbenopolitični delavci, ki so se udeležili 15. januarja letne konference osnovnih organizacij steklarne »Boris Kidrič« — foto Weilguny. toda vsi izgledi so, da bo tudi to kmalu rešeno. Pešič meni, da je bila doslej podpora delavski kontroli bolj slaba in da bi le-ta ob večji podpori naredila dosti več. Valter Jordan je omenil samoupravno organiziranost, katero smo obravnavali že dvakrat, toda po njegovih besedah še vedno ni na zaželeni ravni. Tudi osnovne organizacije sindikata svojih nalog niso opravile v celoti. »Pregledani zapiski kažejo,« je dejal tovariš Jordan, »da je izvršni odbor v istem položaju, kot je bil pred nekaj leti. Kaže resno razmišljati o še manjših sindikalnih organizacijah. Res je sicer, da so predsedniki osnovnih organizacij zaposleni, toda kljub temu bi morati dati kaj več od sebe. Nevzdržno je, da glavno breme leži na predsedniku konference osnovnih organizacij sindikata, ki nosi breme vseh drugih predsednikov. V prihodnje bo treba bolj dosledno spoštovati sklepe 8. kongresa sindikatov Slovenije. Pred kratkim smo se zmeniti, da bo tudi sindikalna organizacija organizirana po temeljnih organizacijah, politični aktiv pa se še ni odločil, ati naj bi pri pečeh imeti dve ati po eno osnovno organizacijo sindikata. Iz Jordanove razprav je bilo zaslediti, da delegatski sistem še vedno ni zaživel, saj se še vedno nemalokrat zgodi, da delamo po starem, ko delegati bolj zagovarjajo svoja stališča, ne pa stališč iz svoje neposredne delovne srede. Jovo Tišma je razpravljal o Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Šmarja pri Jelšah Valter Jordan je opozoril, da vse breme delovanja sindikata ne sme pasti na bremena predsednika sindikalne konference — foto Weilguny. 37 NAGRAJENIH SODELAVCEV 20 let zvestobe Na letni konferenci sindikalnih organizacij steklarne, ki je bila v soboto, 15. januarja, so bile podeljene jubilejne nagrade 37. delavcem, zvestim delovni organizaciji več kot 20 let. To so: Jane?. Anderlič, Martin Anošek, Anton Bek, Terezija Belcer, Avgust Bele, Anton Bračun, Jurij Cmerešek, Adolf Čujež, Pavel Filipčič, Antonija Grat, Ivan Herček, Marija Ivankovič, Angela Jugovar, Jurij Jedvaj, Josip Kovačič, Ivan Krneža, Josip Kunštek, Štefan Kores, Jože Lovrenčak, Ivanka Mikša, Vincenc Mikolič, Slavo Močnik, Stipe Pešič, Andro Petek, Pildek Albert, Anton Podhraški, Stanko Plavčak, Franc Prevolšek, Vlado Starček, Štefan Stojnšek, Angela Sajko, Ivan Sajko, Franjo Stančin, Janez šrimpf, Fariči Šinko in Rozina Šipec. Vsem jubilantov naše iskrene čestitke in želje po še boljših delovnih uspehih! sklepčnosti na raznih sejah in opozoril, da je bila v preteklem letu kaj klavrna. Med razlogi za to je navedel tudi stare metode dela in sklicevanje sej po hitrem postopku, •pa tudi premajhen posluh za predloge, ki prihajajo od članov kolektiva. Po njegovih besedah bi nemudoma morali najprej poiskati Zvonko čanaki je na konferenci nadrobno ocenil delež športnega in rekreacijskega udejstvovanja delavcev steklarne pri pospeševanju njihove delovne sposobnosti in poudaril: »... Rekreacija je pomemben dejavnik v naporih za boljšo delovno storilnost!« — foto Weil-guny. vzroke in nato najti ustreznejše rešitve. Med razlogi je navedel tudi preobremenjenost posameznikov, ki so angažirani povsod, tako da prak tično nikjer ni ustreznih rezultatov Za to pa ne pripisuje krivde samo njim, ampak kolektivu v celoti, ker večjemu krogu ne zaupa funkcij. Kritično se je izrazil o delu komisije oziroma o tem, zakaj analitična ocena delovnih mest več kot šest mesecev leži v predalih. Ne vidi nobenih razlogov, da se z njo ne bi prišlo pred kolektiv. Komisija, ki je pripravljala predlog, je bila za svoje delo že primemo nagrajena, zato je še bolj neupravičeno, da ni videti rezultatov njenega dela! »Nedovoljeno počasi reagiramo na številne pritožbe z izgovorom, da bomo dobili nov pravilnik,« je dodal Tišma, »in da so delni razlogi, da nam ne gre boljše, tudi v slabem sistemu nagrajevanja po delu!« Ivan Plavčak je ocenil, da smo nove sanitarije v dobršni meri zapustili in da so temu v največji meri botrovali nevestni posamezniki, ki nočejo ali ne znajo skrbeti za red v skupnih sanitarnih prostorih. Predsednik republiškega sindikata delavcev kemične industrije Slovenije Branko Pucelj, je zaželel uspešno delo letni konferenci in spregovoril o nalogah sindikalnih organizacij. »Vsekakor je treba uresničevati že zastavljene naloge, ki so bile manj uspešno izpolnjene. Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu je nakazala pravo usmeritev. Treba bo videti, kakšni so odnosi v družbi nasploh in v neposrednem delovnem okolju. V zakonu o združenem delu so vsebovani vsi tokumenti kongresov in ustave. Pri vas ste pred ustanavljanjem več temeljnih organizacij zdmženega dela. Razprava o tem mora biti kakovostna, saj se ne smemo zaleteti in nepreštudirano odločiti za nekaj, kar ne bi rodilo boljših rezultatov. Na tem mestu je treba reči, da tudi proces združevanja slovenskih steklarn uspeva in da je osnutek že nared. Pri ustanavljanju sestav- it slovesnemu vzdušju na konferenci sindikalnih organizacij so prispevali tudi naši godbeniki — foto Weilguny. ljene organizacije združenega dela slovenskih steklarn moramo vedeti, kaj nam bo to prineslo. Zelo važno, se mi zdi tudi nagrajevanje po delovnih rezultatih, kajti to je temeljni spodbujevalec. Do tega vsekakor moramo priti, kajti edinole tako lahko ustvarimo višji dohodek in tudi višje osebne dohod ke. To je prednostna naloga nas vseh, saj jo nihče mimo nas ne bo reševal. Ne le predsednik, kakor se žal večkrat zgodi, ampak vse članstvo! Naj nam ne bo žal časa, ki smo ga v popoldanskem času zapravili za delo v družbenopolitičnih organizacijah ali organih samoupravljanja, saj je to zelo pametno vložen čas. Iskreno čestitam vsem jubilantom in želim še veliko delovnih uspehov celotni delovni skupnosti!« Predstavnika sindikalnih organi zacij steklarske šole in steklarne Hrastnik sta pozdravila konferenco in zaželela še veliko delovnih uspehov. čestitke jubilantom je izrekel tudi direktor organizacije združenega dela dipl. inž. Vojo Djinovski, ter v krajšem' nagovoru povedal, da je bilo leto 1975 težavnejše od preteklega in da bo letošnje leto najbrž za spoznanje boljše. K temu bo delno prispeval tudi napovedani znižani zvezni prometni davek, da pa pričakuje še lažje delo oziroma boljše rezultate v letu 1978. Omenil je, da bodo delovni jubileji za deset in trideset let delovne dobe sicer. prišli v razpravo, vendar bo hkrati od ustvarjenega dohodka odvisno, ali jih bomo lahko tudi izplačali ali ne. Nato je razdelil vsem 37 jubilantom jubilejne nagrade. POGOVOR O PEREČIH PROBLEMIH BRUSILNICE V KOZJEM Se veliko nerešenega! Na pobudo družbenopolitičnih organizacij brusilnice v Kozjem je bila v decembru sklicana problemska konferenca, ki jo lahko označimo tudi kot pogovor o še neurejenih vprašanjih tega mladega kolektiva steklobrusilk in steklo-brusilcev. Osrednja tema pogovora je bila vprašanje nadaljnjega dela in razvoja brusilnice v Koz jem. Trenutno stanje je kritično ocenil predsednik zbora delovnih ljudi Jože Božiček, nato pa se je razvila živahna razprava. Pogovoru so prisostvovali tudi odgovorni funkcionarji iz občine, krajevne skupnosti Kozje in temeljne organizacije združenega dela iz Rogaške Slatine. Zakaj naložba v brusilnico? »Nemara je prav«, je dejal tovariš Božiček, »da se provrnemo v čas, ko smo postavljali temeljni kamen aa brusilnico in se vprašamo, kaj smo si tedaj obetali, kaj si obetamo danes in kaj si obetamo v prihodnosti od nje? Na območju, ki je bilo takrat opevano kot pojem nerazvitosti v naši republiki, so bili obljubljeni številni obrati partnerjev zunaj občine. Ta Jubilejna nagrada za zvestobo delovni skupnosti in še nagelj iz - rok direktorja steklarne dipl. inž. Djinovskega ter predsednika konference osnovnih organizacij sindikata Halužana — foto Weilguny. ko je prišla tudi odločitev steklarskega kolektiva iz Rogaške Slatine, da bo svoje proizvodne zmogljivosti širil v Kozjem. Nedvomno je bila taka odločitev gospodarsko in politično utemeljena, saj je posojilo iz naslova manj razvitim, združeno s sredstvi partnerja iz občine, pomenilo ustvarjanje dohodka na področju iste občine. Ugotavljali smo, da je Kozjansko rezervat delovne sile za ».. .Če bi bila samoupravna delavska kontrola deležna večje pomoči in podpore, bi bila prav gotovo še bolj učinkovita!« je v razpravi zagotovil predsednik tega organa Stipe Pešič na letni sindikalni konferenci 15. januarja — foto Weilguny. industrijska središča in da mladi kar množično zauščajo te kraje. Z gradnjo brusilnice smo načrtovali zaposlitev večjega števila mladih v domačem kraju...« Vprašanja razvoja »Med triletnim obratovanjem pa je nova brusilnica potrdila sta ro modrost, da je vsak začetek težak. Najbrž smo se že na štartu zmotili v oceni, da bo obrat de lal pod specifičnimi pogoji, saj bo v njem ustvarjal novo vrednost delovni kolektiv, zvečine sestavljen iz osnovnošolske mladine. To ni bila lahka naloga. Sprva smo z zadovoljstvom ugotavljali, da je surovina v neposredni bližini, in da je mladina, ki se je odločila za steklobrusilski poklic, v veliki večini nadarjena za to.« Nadalje je referent povedal, da so za poklic steklobrusilca nujna zvrhana mera vztrajnosti, dolgolet na praksa in nadarjenost. Praksa, da so pridobivali kader tako ime novanega ozkega profila s priuče vanjem, je pokazala tudi slabe strani, saj nekateri niti še niso dobro spoznali poklica, pa so že zahtevali višje osebne dohodke- Tega so se lotili docela kritično in zadevo pretehtali v celoti, saj je eden med razlogi za dokajšnjo fluktuacijo prav slab zaslužbek. Ocenjeno je bilo, da z ozkim profilom znanja ni moč pričakovati nadpoprečnih delovnih dosežkov in skladno s tem tudi ne višjih osebnih dohodkov. Vsaj v tako kratkem času! Z izredno prizadevnostjo so v dveh letih dvignili raven osebnih dohodkov za približno 30 odstotkov več, ker so uspeli povečati produktivnost. Kljub pozitivnim dosežkom se ka že potreba po načrtnem daljšem šolanju, saj je razen tehnike brušenja potrebno znati še kaj več. Na današnji stopnji razvoja potre bujemo bolj razgledanega delavca, ki bo imel širše poglede na samoupravljanje in na združeno delo na sploh. Kaže se potreba po na predovanju tistih delavcev, ki so med šestmesečnim priučevanjem postali polkvalificirani delavci. Morda bi svojo vlogo odigral tudi poseben oddelek steklarske šole v Kozjem? Neizkoriščene zmogljivosti V zvezi s kadri v brasilnici v Kozjem so poznane polemike, ki niso ločene od razvoja obrata. Kra- tek pregled stanja v teh treh letih bo vsaj deloma odgovoril na kakš no vprašanje. V marcu 1974 je bi lo zaposlenih v brusilnici z učen ci vred 33 delavcev, v decembru istega leta pa že 49. Leto pozneje je bilo zaposlenih v obratu 69 delavcev, v minulem letu pa se je njihovo število znižalo na 63. Zla sti zaskrbljujoč je slednji podatek spričo začetnih teženj in napovedi, češ da bo obrat že v letuz 1975 polno zaseden. Lahko bi govorili o več vzrokih, zaradi katerih je 40 brusilnih vreten v Kozjem ne zasedenih. Ne gre prezreti resnice, da steklarstvo na tem območju vendarle še ni udomačeno in da v kraju ni pogojev za ustalitev prepotrebnega jedra delavcev- Vsekakor je treba kritično oce niti delo osrednje kadrovske službe in pristojnih za razvoj obrata v zvezi s kadrovsko politiko, kajti ne bi smeli mimo opazovati razvo ja, ki že sedaj kaže stagnacijo. Za vedati se je treba, da so vložena sredstva last širše družbene skupnosti in da jih je treba kar se da koristno uporabiti in s tem upravičiti naložbo v obrat brusilnice. Kako pritegniti mlade...? Nemudoma si bo treba ustvariti širše zaledje na Ko-zj anskem. Uporabiti bo treba vse metode, s katerimi se da pritegniti k delu več delavcev. Zdi se umestno postaviti vprašanja, kot so prodaja steklenih izdelkov v Kozjem, organizacija šolskih ekskurzij, reprezentančne vitrine s slikami, opisi in razpisi delovnih mest itn. Ko smo že pri razpisih, velja omeniti, da v preteklem letu ni bilo niti enega razpisa za sprejem učencev v gospodarstvu, čeprav je znano, da so proizvodne zmogljivosti izkoriščene komaj s 60 odstotki. Povrnimo se nekoliko v preteklost, ko nas je obiskal novinar Delavske enotnosti in v sestavku z naslovom »Kaj tare najmlajši slovenski kolektiv« med dragim vprašal, ali bomo glažarji v Kozjem ovrgli dognanja tujih znanstvenikov, da- obrati na nerazvitih območjih hitro propadejo, in ali lahko seme v plitiki brazdi takoj požene hibrid?! »Kljub posebnostim narave našega dela in položaja,« je nadaljeval Jože Božiček, »v katerem je ta kolektiv začel rasti v vlogi pionirjev steklarstva, smo odločni ovreči tuja dognanja predvsem s prizadevnostjo vseh zaposlenih in tistih, ki še bodo postali člani naše delovne skupnosti! Seveda pod pogojem, če bomo poglobili preplitko brazdo...!« Neurejena vprašanja v kraju samem »Postaviti tovarno ni dovolj, saj s tem abeceda ni končana. Ugotavljamo, če bi zadržali vse, ki smo jih imeli na seznamu pri nas za- Izposojeno iz »Ljubljanskega dnevnika« Hoooruk!!! poslenih, da bi imeli približno 90 ostotkov zasedene zmogljivosti. To bi hkrati pomenilo rentabilnejše poslovanje. Med poglavitne vzroke za zapuščanje naših vrst vsekakor štejemo pomanjkanje infrastrukturnih objektov, pomanjkanje stanovanj in neurejene prometne zveze v kraju samem. Neurejenost prometnih zvez s pridom izkoriščajo sosedje iz Senovega, ki imajo pogodbeni avtobus, redne avtobusne zveze pa so tempirane na središča Celjer—Senovo in se ne ujemajo z našim delovnim časom. Tukaj bomo morali nekaj ukreniti, saj predstavlja na primer razdalja 15 kilometrov pied Podsredo in Senovim manjši problem kakor razdalja 5 kilometrov od Podsrede in Kozja. Delavec ima torej bojše prometne zveze in boljši osebni dohodek! Toda v primerjavi z drugimi problemi je najbrž nesmiselno govoriti o tiko majhnih ...! Naravnost je treba povedati žalostno resnico, da Kozje še vedno kot majhno središče z več kot 300 zaposlenimi nima zdravnika. Ponudba trgovine tudi že dolgo ne ustreza več. O cesti, kulturriozabavnem življenju in še o čem je nesmisel govoriti, saj je to vse. bolj na mrtvi točki... Mladi zakonci zapuščajo kraj zaradi tega, ker. ne morejo priti do stanovanja, samci pa ne morejo priti do samskih sob. Če imamo tudi to pred očmi, nam je takoj jasno, zakaj se učenci po končani steklarski šoli ne želijo zaposliti v Kozjem kljub temu, da so namensko štipendirani. Že res, da je urejeno športno življenje; kulturnega smo sicer že malo poživili, toda ustavi se tam, kjer je navdu-šenstva premalo. Brusilnico je že zapustilo 7 brusilcev in to zaradi poroke, sledilo pa jim bo še 9 brusilcev. Umestna je ocena, da kolektiv lahko zadiha le tedaj, če bo v kraju ena steklarska stanovanjska četrt. Veliko je tistih, ki čakajo na stanovanje v trinajstanovanjskem bloku, ki mimogrede povedano, raste s polževo hitrostjo.« V čigavo breme slabi stroji? »Ugotavljali smo rezultate našega poslovanja in pogoje za usta novitev temeljne organizacije združenega dela. V srednjeročnem ra zvojnem načrtu je razširitev oziroma dograditev naše delovne celote. Že zgodaj smo ugotovili pravne pogoje za temeljno organizacijo združenega dela. toda v isti sapi smo se ustrašili nekaterih problemov, ki bi jih nasledili zaradi dosedanjih napak. To gre predvsem na rovaš dosedanje slabe kadrovske politi- ke, ki je dovolila, da obrat ne dela s polno zmogljivostjo. Ugotovili smo tudi, da so osnovna sredstva — stroji že od vsega začetka zelo kritična točka, zato bo njihov prevzem pomenil prezgodnjo porabo amortizacijskega sklada. Nič koli kokrat smo opozarjali na tehnične hibe strojev in konstrukcije in prav tako se danes sprašujemo, v čigavo breme bodo slabi stroji...?« Kaj pa razprava? Po izčrpnem poročilu, so med drugimi v razpravo posegli vodja temeljne organizacije združenega dela steklarne »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine inž. Jože Pelko, sekretar občinskega komiteja zveze komunistov občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak, član sveta krajevne skupnosti Kozje Veljko Kolar, predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Pirš, predsednik zveze socialistične mladine brusil-nice Anton Jošt, obratovodja bru-silnice Ludvik Drimel in sekretar samoupravne stanovanjske skupnosti Stane Trontelj. Vodja temeljne organizacije v Rogaški Slatini inž. Jože Pelko je v svoji razpravi dejal, da stanja ne smemo jemati tako črnogledo, saj so v Kozjem dosegli zelo zadovoljive proizvodne rezultate. Strinjal se je s tem, da so težave hkrati pa je poudaril, da se s težavami srečujejo tudi starejši kolektivi. Po njegovem mnenju je zaskrbljujoča stagnacija v zaposlovanju. Rot prednostno nalogo v srednjeročnem razvojnem načrtu brusi-lnice vidi gradnjo nove kemič- ne polirnice, kar je posebej pomembno za zaposlovanje mladih- Sekretar občinskega komiteja zveze komunistov Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak je izrazil zadovoljstvo, da je prišla pobuda za takšen pogovor od brusilcev in da so že dosegli tudi ugodne rezultate, toda treba je spregovoriti tudi o vseh še neurejenih vprašanjih in jih urediti. Po njegovem mnenju je stanovanjsko vprašanje zelo resno in da je, bilo doslej za kadre premalo storjenega. Prav tako se je strinjal z oceno o nizkih osebnih dohodkih, hkrati pa je dejal, da je osebne dohodke možno spraviti na višjo raven z boljšim organiziranjem vseh dejavnikov v Rogaški Slatini in v Kozjem. Tovariš Bizjak meni, da za ustanovitev temeljne organizacije ne more in ne sme biti nobenih zadržkov, ker je to prava pot za sodelovanje vseh v iskanju poti za boljše gospodarjenje in samoupravljanje. član sveta krajevne skupnosti Kozje Beno Božiček'je v svoji razpravi poudaril, da bo treba v krajevnem merilu in v sami brusilnici ukreniti vse, da bosta postala bolj privlačna za mlade ljudi in da bru-silnica ne sme biti nikakršna socialna ustanova, temveč je treba poiskati mlade in nadarjene delavce, saj to brusilski poklic tudi zahteva. In še sklep ...! To je le nekaj povzetkov iz bogate razprave, ki smo jo slišali na pogovoru v brusilnici Kozje. Od Steklarji pri pečeh steklarne v Rogaški Slatini leta 1927. V ospredju je viden tekoči hladilni trakt. ) njega si v brusilnici veliko obeta- v svoje moči. že podatek, da se mo. Predvsem to, da se bo povrni- je tega pogovora udeležilo več lo že nekoliko omajano zaupanje funkcionarjev, zgovorno priča, da MNENJE O NOVEM SISTEMU NAGRAJEVANJA Za bolj čiste račune Pred kratkim so delegati v delavskem svetu temeljne organizacije združenega dela v Rogaški Slatini sprejeli predlog novega sistema nagrajevanja in sicer najprej kot dvomesečni preskus. Predlog so pripravljali sekretar Vlado Mrhar, magister Franc Šrimpf in Jože Jan kovic. Sprejeti sistem je izzval živo zanimanje članov delovne skupnosti, mi pa smo v njihovem imenu zastavili nekaj vprašanj Jožetu Jankoviču. Zanima nas temeljno vodilo novega sistema nagrajevanja. Kaj je bistvo vsega? »V prvi vrsti je treba reči, da so temeljno vodilo dohodkovni odnosi, ki bodo prinesli bolj čiste račune med vsemi nami. Mi smo se tega dela lotili na podlagi sklepov družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja ter na pobudo CK ZKS. Jasno je namreč, da pri nas nismo imeli ustrezno samoupravno organiziranost niti urejenih dohodkovnih odnosov!« Zakaj predlog, da se za drugo kakovost izdelkov plačuje sedem-destodstotno vrednost? »Predlog, ki ga je pripravil razvojni center iz Celja in ki sloni na Izposojena karikatura iz »Ljubljanskega dnevnika« e ANDREJ NOVAK: UDOTOVtTEV — Pravijo, da brez nas delat cev tudi letos ne bo šlo! določilih zakona o združenem delu, pravi, da noben delavec ne more biti zaposlen v kakršni koli organizaciji združenega dela v čistem mezdnem odnosu. Z drugo besedo to pomeni, da njegov dohodek ne more biti formiran izključno na podlagi odnosa »daj— dam« ampak se vsak zaposleni mora postaviti v vlogo gospodarja — samoupravljalea. Tako, da bo njegov osebni dohodek nastajal iz treh virov in sicer iz kolektivne stimulacije vseh delavcev glede na uspeh podjetja, iz nagrajevanja kakovosti opravljenega dela in iz nagrajevanja po količini opravljenega dela in časa delavčeve prisotnosti na delu. Vsa ta merila torej predstavljajo maso sredstev za osebne dohodke, ki jih določa samoupravni sporazum med temeljnimi organizacijami združenega dela. Če odgovorim določneje na to vprašanje, bi rekel: Predlog novega sistema predvideva, da se medsebojne dohodkovne odnose ureja na podlagi predhodne kalkulacije, ki vsebuje vse prvine opravljenega in vloženega dela.1 Po domače povedano: če je nekdo opravil delo za proizvodnjo kakšnega izdelka in je podjetje tak izdelek prodalo, mora delavec biti udeležen v dohodku od tega prodanega izdelka. Druge kakovostne vrste izdelkov pa seveda ne moremo prodajati za prvo kakovostno vrsto, pa je 'povsem umestno, da slabše delo ne moremo nagraditi tako kakor dobro delo. Denimo, da naredi steklarska delavnica 250 kosov z napako, ki jih podjetje proda kot drugo ali tretjo kakovostno vrsto. To ni »zasluga« komerciale ali »dohodek« skupnih služb, ki ga praktično ni, ampak se mora le-to porazdeliti na temeljne organizacije, ki so izdelek naredile!« Kolikšen je bil odpadek doslej in kakšnega dopušča nov sistem nagrajevanja? »Sedanji odpadek dosega delež 37,94 odstotkov, predvidevamo njegovo zmanjšanje na 27 odstotkov! Obstoječi posnetek kaže, da bi z doseganjem predvidenih normativov za odpadek, ki so — mimogrede povedano — dokaj ohlapno postavljeni, pridobili prihranek 16 mi- v reševanju lastnih problemov nismo sami. To pa je neprecenljiva vrednota v naši družbi nasploh ček lijonov dinarjev. To zveni kar neverjetno, toda ker delamo s tolikšno količino stekla, je možen! Kot ponazorilo naj povem, da še je v Slovenski Bistrici odpadek zmanjšal od 30 na 13 odstotkov, kar je več kot za 100 odstotkov. Tudi finančna realizacija se je skoraj podvojila, saj beležimo od nekdanjih 3 milijonov dinarjev kar 5,5 milijonov dinarjev mesečne realizacije z enakim številom zaposlenih in z enakimi zmogljivostmi!« Je čutiti kakšne odpore? Kje in kako jih premagati? »Težko si predstavljam, da kakšen nov sistem ne bi porajal tudi določenih odporov, saj se zdi najlaže delati po utečenih metodah. Pri nas očitno s temi metodami nismo bili zadovoljni in smo zavestno iskali novo pot. Odpori so, bi rekel, povsod. Tudi tam, kjer je najmanj pričakovati; celo v službah, ki bi morale biti odgovorne za uveljavitev novega sistema! Odpore premagati pa bo možno le s pomočjo tistih, ki so ugotovili, da sedanje razmere ne ustrezajo in da jih je treba zato menjati. Vendar ne le z besedami ampak v vsakdanji praksi!« Kako ste prišli do tega, da imajo splošne službe 14 odstotno in servisne službe le sedemodstotno stimulacijo? »Po predlogu razvojnega centra so dohodkovni odnosi med službami in temeljnimi organizacijami urejeni, zaradi česar ne bi rad dal odgovora, predno elaborat o samoupravni organiziranosti in dohodkovnih odnosih ne bo sprejet po celotnem kolektivu s pripombo, da je to vprašanje poenostavljeno in neargumentirano z obračunskimi dokazi.« Zakaj nikjer, razen v proizvodnji, niso postavljena merila za dosego dohodka? »V prvi fazi oblikovanja predloga ni bilo mogoče v kratkem času izdelati meril za vsa režijska dela. Vendar popoln 'sistem, ki bo predlagan v razpravo, zajema vsakega posameznika in ga spodbuja k temu, da bo stremel k povečanju dohodka v sami proizvodnji in posameznih temeljnih organizacijah. Kot primer naj navedem predlagano temeljno organizacijo vzdrževanje. Torej, njen interes bo, da bo proizvodnja brezhibno tekla; in v tem primeru bo viden tudi njen prispevek!« So primeri ugovarjanja postavljenim normativom? »Čas je že, da se določene strukture v steklarni postavijo na svoje pravo mesto, oziroma da pričnejo opravljati svoje delo. Nobeden med nami si ne more postavljati normativov. Razumljivo je, da bi si jih postavili tako, da bi jih brez posebnih težav tudi dosegli. Za to pač mora biti ustrezna služba, ki bo ha podlagi finančnega plana podjetja urejala normative, ki se skladajo z objektivnimi zmogljivostmi posameznih temeljnih organizacij In oddelkov v njih. Najprej moramo opraviti delovne dolžnosti, ki nam jih nalaga zakon o združenem delu, nato bomo na podlagi rezultatov svojega vloženega dela uveljavljali pravice o delitvi. V prvi fazi poskusnega obračuna, ki bo trajala dva meseca, se pojavljajo določeni odpori pri urejanju normativov dela, vendar je treba pripomniti, da to za naše razmere ni kaj posebno novega, saj srno pred leti delali po pravilniku o normah, premijah in dohodkovni stimulaciji«. Kaj si lahko obetamo z doslednim uresničevanjem novega sistema? »Na podlagi izkušenj in doseženih rezultatov v Slovenski Bistrici lahko mirno trdim, da bo novi predlagani sistem velik spodbudnik za boljši finančni uspeh podjetja. S tem bomo vsekakor deležni večjih osebnih dohodkov in imeli več denarja za poravnavo obveznosti do širše družbene skupnosti in krajevne skupnosti, da o delovni skupnosti niti ne govorimo. Kljub drugačnemu sortimentu je to mogoče uresničiti!« RAZMIŠLJANJE O NOTRANJI DELITVI Komu zeleno luč? Čeprav se živo srebro v januarskih dneh včasih spusti precej pod ničlo, je pri nas v steklarni temperatura v zvezi z delitvijo »procentov« skoraj vedno pri vrelišču. Razprave postajajo bolj živahne, ker ima vsak svojo raču-nico. To je, čisto preprosto povedano, tudi v dokajšnji meri razumljivo. Nekdo je v enotnem obdobju napredoval in upravičeno pričakuje, da mu bo neposredno delovno okolje priznalo njegovo prizadevnost. Zgodi pa se žal tudi tako, da nekdo ne napreduje s tako hitrim korakom, kakor njegov delovni tovariš ali tovarišica, toda tudi njegova želja sega na isto stopnico. Tudi on meni, da je hkrati pričel delati, da je enako uspešen in je skladno s tem prepričan, da mora biti deležen enakih »procentov«. Seveda potem zaradi takšnih pojmovanj kar pogosto zaidemo v slepo ulico, iz katere na videz ni izhoda. Tradicije je... Letos slavimo petdeseto obletnico tovarne ali — kakor temu rajši rečemo — njen zlati jubilej. V tem času smo gotovo oblikovali določeno steklarsko tradicijo, na katero smo upravičeno ponosni. Recimo, da je ena od lepših steklarskih tradicij resnično združeno delo že od samega začetka obratovanja naše steklarne in še prej, čeprav poznamo besedo združeno delo šele nekaj let! Težko bi si namreč mogli zamisliti možnost, da bi steklarski delavci vsi počez začeli izdelovati steklarske izdelke, ali v brusilnici brusili vse faze!? To bi terjalo veliko več delovnega orodja in nasploh večje materialne izdatke, re- zultati pa bi bali gotovo pod sedanjimi. Kot že rečeno, je to lepa steklarska tradicija, ki pa ima svoje pravo nasprotje v delitvi procentov, oziroma bolj natančno povedano v delitvi denarja, kajti višji procent pomeni več denarja. Ne sodim v kategorijo tistih, ki so dobro poznali prejšnji način delitve procentov, toda iz pričevanj starejših sem razbral, da je bil nekoč mojster tisti, ki je izplačeval »svoje« delavce, kajti njemu je lastnik tovarne izplačal celotno vsoto za mezde njegove skupine. In vidite, zakaj pravim, da je delitev pravo nasprotje lepe steklarske tradicije, čeprav se nam znani lastniška odnosi v samoupravni socialistični družbi, počasi toda zanesljivo pridemo do tega, da se je v načinu delitve procentov ali drugače povedano v notranji delitvi spremenilo bore malo ali pa skoraj nič. Razlika je le v tem, ker pravimo, da si skupina med seboj razdeli ustvarjeni dohodek. Izkušnje kažejo, da imajo v večini primerov mojstri še vedno odločilno besedo. Pogosto proti lastni želji. Zakaj? V takšen položaj jih neredko prisilijo neposredni sodelavci, ki v strahu pred zamero svojih vrstnikov prepustijo glavno besedo mojstru. Morda je to izraz nekakšne vzajemnosti, ki pa nima pravih temeljev, ker ni zgrajena na čistih računih. Zdi se mi, da bi bilo bolj prav in pošteno, da bi to tradicijo porušili. V interesu dela, v interesu vsa kega bolj nadarjenega in bolj uspešnega delavca in ne nazadnje tudi v interesu splošnega družbenega napredka! Zavijanje stvari v celofan ne vodi nikamor, ker pred nekaterimi sveti rdeča luč, ki pa v takšnih primerih presneto škoduje. Ali smo o tem kdaj razmišljali, kadar ponovimo vprašanje: »Zakaj odhajajo?« Ali ne tiči tudi v tem grmu zajec? Razumljivo je, da mojster — lahko bi mu rekli tudi drugače — ne more in ne sme biti nezainteresiran za vse to, toda od vseh drugih je treba zahtevati enako mero tehtnosti, ko nekomu določamo procente, ker morajo ti resnično odsevati njegov delovni prispevek k skupnemu uspehu. Kakor hitro smo nekomu prisodili več, kot si' je zaslužil — tudi to se namreč zgodi — smo storili krivico drugemu, bolj uspešnemu ...! Ne bi bil rad prerok Ni redek primer, da slišimo (če se lepo prijateljsko pogovarjamo) od mlajših sodelavcev, da si kdo ve kako ne želijo biti mojstri pod takšnimi pogoji. Pogosto namreč prevladuje mnenje, da je mojster tisti priganjač, brez katerega bi bolj složno ustvarjali in si lažje delili. Ko nam gre v skupini slabo, smo kaj hitro pripravljeni reči: »Saj ne more biti boljše, ko pa imamo tako slabega mojstra!« Ko pa nam gre dobro, je na jeziku hitro: »Vsi skupaj smo kar pridno delali!« O razmerjih v osebnih dohodkih kaže temeljito razpravljati in sprejeti take trajnejše rešitve, ki bddo prižgale zeleno luč resnično najbolj uspešnim. Ne vidim rešitve v tem, da bi dajali vsem enake procente, če niso enako prispevali k ^ ^ uspehu delovne skupine, oddelka 1 II ali celotne temeljne organizacije, lil Poznamo primere iz preteklosti — ■ V želeti je, da jih ne bi bilo več — ko so delavci v nekaterih skupinah mislili, da si ob odhodu nekoga v pokoj ali na kakšno drugo delovno mesto razdelijo procente in da bodo zaradi tega imeli kaj več. Napačno se mi zdi, ko nekateri vodijo vodo na svoj mlin s tem, da samo sebe primerjajo z nekom boljšim, čeprav ni upravičenih razlogov za to. Pri notranji delitvi bi morali gledati: navpično, vodoravno in diagonalno, če bomo ravnali tako, bomo tudi brez absolutne oblasti mojstra in njegovih pomočnikov ali še koga drugega zraven uredili notranjo delitev na sodob- nejši in samoupravni način. Z drugo besedo povedano to med drugim pomeni izboljšanje medsebojnih odnosov in v srečnejšem delovnem okolju doseganje boljših delovnih rezultatov. Brez preganja-čev in preganjanih, ker nam v družbi, ki jo gradimo, niso potrebni ne eni, ne drugi! JOVO TIŠMA SKLEPI ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA STEKLARNE V ROGAŠKI SLATINI Veliko novih zadolžitev Upravni odbor TOZD steklarna Rogaška Slatina Upravni odbor TOZD steklarna je na 17 .redni seji 4. januarja potrdil cenike del, kakor jih je prip-pravila komisija za cenike del TOZD steklarna, ih opravljene nadure v decembru 1976. Vloge za srečelove bo upravni odbor obravnaval na eni izmed naslednjih sej. Odbor za medsebojna delovna razmerja TOZD steklarna Rogaška Slatina Odbor za medsebojna delovna razmerja TOZD steklarna Rogaška Slatina je imel 'decembra lani dve seji in sicer 10. in 29. Na seji 10. decembra je odbor za medsebojna delovna razmerja izrekel ukrepe 36 kršilcem delovnih dolžnosti, razporedil novosprejete delavce v delovno razmerje na delovna mesta ter jim določil osebne dohodke, obravnaval vlogi za udeležbo na seminarju za pripravo za strokovni izpit in udeležbo na mladinskem politič nem seminarju ter ugodno rešil in dodelil kadrovsko štipendijo Karlu Plemenitašu za študij na akademiji likovnih umetnosti. Na seji 29. decembra pa so de legati v odboru odločali o premestitvah, določitvah; osebnih dohodkov, razporeditvah na delovna mesta, delovnega razmerja v TOZD steklarni so razrešili mojstra stek-lobrusilca-brigadir j a Stanislava Voduška, steklobrusilko desena Terezijo Kužner in kurjača plinskega generatorja Franca Gaberška, ki sc se upokojili. Nadalje so določili po goje za prosti delovni mesti obra-čunovalec osebnih dohodkov in mojster steklobrusilec-brigadir. Od bor za medsebojna delovno razmerja je zadolžil kadrovsko službo TOZD, naj prouči potrebe po ka drih visoke šole za organizacijo dela ter ugodno reši vlogo za povrnitev šolnine na l-letni administrativni šoli. Delavski svet TOZD steklarna Rogaška Slatina Delavski svet TOZD steklarne Rogaška Slatina je na 21. redni in 22. redni seji 24. decembra lani ter 6. januarja letos sprejel tele sklepe: 1. Za januar in februar 1977 se izvede poskusni obračun za vse oddelke na osnovi normativov del in kvalitete, ki so jih izdelale komisije iz posameznih oddelkov. •2. Za II. vrsto izdelkov z napako se plačuje 70 odstotkov od pripadajoče vrednosti za I. vrsto izdelkov. 3. Pred pričetkom proizvodnje no vih izdelkov postavlja manjkajoče izdelavne normative tehnična služba TOZD skupno z vodji oddelkov. 4. Potrdi se za III. tromesečje lom v skladišču gotovih izdelkov, lom stekla v prodajalni I. Rogaška Slatina, kailo na razpisnih materialih, inventuro stekla v skladišču gotovih izdelkov, inventuro stekla in zlata v prodajalni I. Rogaška Slatina. Viške in primanjkljaje se knjiži na ustrezne račune. 5. Imenuje se tele inventurne ko-micije: centralno inventurno komisijo, komisiji za nedokončano proizvodnjo v TOZD steklarna Rogaška Slatina in v brusilnici Kozje, komisijo za popis terjatev in obveznosti, komisijo za popis denarnih sredstev, vrednostnih papirjev, obveznic in efektivnih valut, ter komisijo za popis trgovskega blaga v orodajalni I. Rogaška Slatina. 6. Potrjen je nakup ventilatorja, verižnega dvigala, transportnega traka, dveh centrifugalnih ventilatorjev, dveh seštevalno množilnih strojev ter obnova parovoda v kotlarni. 7. Odpiše se terjatve:, zamudne obresti GIP Jesenice, 444,95 din, zamudne obresti uprava zgradb sa- veznih organa 1.244,7 din, breme-pis za manjkajoče artikle 3.640,00 in odpis tečajnih razlik pri izvozu Jugoexport Beograd 12.962,20 din. 8. V breme izrednih izdatkov se odpiše reklamacijo izvoza v ZRN, fmi. Franz Wittwer v vrednosti 48.295.20 dinarjev. 9. Dopolni se sklep 18. redne seje delavskega sveta o naj nižjem, osebnem dohodku delavca TOZD steklarne, da se glasi: »Najnižji osebni dohodek delavca TOZD steklarne za vse opravljene delovne dneve v mesecu je 1800,00 dinarjev, v katerih ni zajeto minulo delo in nadurno delo. Sklep velja od 1. 10.1976. 10 S 1. januarjem 1977 se za invalide II. kategorije pri izračunu osnove za nadomestilo osebnega dobo dkä (boleznine) upoštva samo polovica zneska minulega dela. 11. Za sprejemanje predlogov sprememb in dopolnitev sistemizacije delovnih mest se imenuje komisijo: 1. Jože Božič, 2. dipl. ing. Igor Dji-novski, 3. Franc Firer, 4. Franc Her-naus, 5. Rudi Jugovar, 6. Štefan Kores, 7. Stanislav Kovač, 8. Stanko Pavčak, 9. Franc Podhraški, 10. Jovo Tišma, 11. Mirko Trunkelj. 12. Delavski svet je upošteval pritožbo Jožeta Ogrisa v zvezi z izključitvijo iz delovnega razmerja. Imenovani ostane nadalje v delovnem razmerju. 13. Obravnavana je bila pritožba Andreja Zupana na izplačani osebni dohodek. Imenovanemu se nadoknadi razliko v osebnem dohodku. Nastala je med osebnim dohodkom, ki ga je imenovani prejemal pred premestitvijo kot vodja oddelka kontrolne kvalitete. Imenovani je dolžan opravljati delo vodje kontrolne kvalitete, za kar mu pripada isti dohodek, kakor ga je prejemal pred premestitvijo. 14. Tehnična služba TOZD steklarne je zadolžena v 14 dneh pripraviti predlog za obračun osebnih dohodkov delavcev v skladišču gotovih izdelkov po odpremi. 15. Steklarna pristopa k sklenitvi družbenega dogovora o družbeni sa mozaščiti v občini Šmarje in k pod pišu samoupravnega sporazuma Gospodarske zbornice Slovenije o racionalizaciji pretoka blaga. 16. O sredstvih, zbranih nad resolu-cijskimi izhodišči za leto 1976 za zdravstveno varstvo občine Šmarje pri Jelšah, se bo TOZD steklarna odločila po zaključnem računu delovne organizacije. Kolikor bo za ključni račun pokazal, da so sredstva nujna TOZD steklarni, jih mora zdravstveno varstvo vrniti TOZD steklarni. Enako velja za občinsko izobraževalno skupnost. 17. Za mesec december 1976 je bilo razdeljenih sredstev- za osebne dohodke 6,013.315,55 dinarjev bruto. 18. Računovodstvo se zadolži za iz račun novih osnov za minulo delo, ki bodo upoštevane s 1. januarjem 1977. Istočasno je treba ugotoviti, kdaj zapade zadnji obrok 1 odstotka samoprispevka za krajevno skupnost ter kdaj se začne obračunavati 2-odstotni samoprispevek. 19. Vsem zaposlenim TOZD steklarne, ki so do 31. decembra 1976 dopolnili 20 let delovne dobe in še niso prejeli jubilejne nagrade, se izplača jubilejno nagrado po 3450 dinarjev, kar bremeni januarska sredstva leta 1977. 20. Upošteva se predlog komisije za varstvo pri delu TOZD steklarna o skrajšanju uporabnega roka za zaščitne čevlje zbiralcem črepinj od 18 mesecev na 12 mesecev. 21. V zvezi s predlogom komisije za požarno varnost TOZD steklarna o ustanovitvi novega delovnega mesta dežurni gasilec je delavski svet TOZD steklarne sklenil, naj se de-žuranje po potrebi še nadalje opravlja v nadurnem času, hkrati pa naj se pripravi predlog za ustanovitev novega delovnega mesta dežurni gasilec. 22. V odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD steklarna so imenovani: za predsednika dipl. ing. Vojo Djinovski, za podpredsednika ing. Jože Pelko ter za člane Marjan Drofenik, Franc Firer, Franc Hemaus, Mirko Trun-kelj ter Franc Vehovar, sekretar OOZK, Jože Halužan, predsednik OOS, Jože Verk, predsednik OO ZSMS, Rudi Jugovar, predsednik DS TOZD in poveljnik štaba civil ne zaščite. 23. Novim članom ZK v TOZD steklarna Jadranki Očko, Marici Tepeš, Marjani Ogrizek, Mirku Čohu in Janezu Pošu se odobri 3 dni plačanega izrednega dopusta za udeležbo na seminarju. 24. Tehnični vodja OZD steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina je dolžan na naslednji seji delavskega sveta TOZD steklarna pojasniti 2 odsotni lom v desen brusilnici. Delavski svet OZD steklarna »Boris Kidrič« Delavski svet OZD steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, je na 4. redni seji 7. januarja letos sprejel tele skelpe: 1. Na znanje se vzame poročilo direktorja OZD dipl. ing. Vojislava Djinovskega o 1-mesečnem poslovanju OZD steklarne ter poročilo o poteku organizacije SOZD slovenskih steklarn, izdelovalcev lestencev in kartonske embalaže. 2. Ne ugodi se vlogi dipl. pravnika Stojana Rožanca za sprejem v delovno razmerje na delovno mesto sekretar OZD. Imenovani ne ustreza vsem razpisnim pogojem. V časopisu »Delo« pa se ponovno objavi razpis prostega delovnega mesta sekretar OZD steklarne. 3. Upošteva se pritožbo vodje ekonomsko finančnega sektorja mr. Franca Šrimpfa o zadržanih osebnih dohodkih vodilnih delavcev OZD steklarne in se mu dodeli 2000 točk. 4. Vodilnim delavcem OZD se prizna točke, ki so določene s pravilnikom o osebnih dohodkih iz leta 1966 in sicer: direktorju OZD steklarne 2300 točk, tehničnemu vodji OZD steklarne 2000 točk in sekretarju OZD steklarne 1650 točk. Sklep o točkah vodilnim delavcem OZD steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina začne veljati s 1. januarjem 1977. REZIKA TOMIČ SKLEPI DELAVSKEGA SVETA TOZD SLOVE NSKA BISTRICA Dve »grenki tableti«! Za konec lanskega leta je ob številnih ugotovitvah, da je kolektiv v drugi polovici leta dosegel pomembne proizvodne pa tudi prodajne uspehe, moral delavski svet TOZD steklarna v Slovenski Bistrici sprejeti tudi »grenki tableti«. Potrdil je upravičeni reklamaciji inozemskih kupcev Hustand v vrednosti več kot 6.000 DM predvsem na osnovi razlike v ceni, ki je bila dogovorjena, pri fakturi pa ni bila upoštevana, in kupca Molecz v zne sku 1.360 A Sch za ugotovljen in še ne priznan transportni lom pri pošiljki od 26. novembra 1976. V nadaljevanju pa je delavski svet bistriške temeljne organizacije še sklenil: 1. Načrt invsticijskega vzdrževanja za leto 1977, ki so ga pripravile strokovne službe, se potrdi. Zajema najnujnejše potrebe po oddelkih, njihov vrstni red pa bo uskla jen s finančnimi zmogljivostmi temeljne organizacije. 2. Na podlagi pojasnila se korigira oceno za našo temeljno organizacijo neuporabnega in prodanega go- rilnika na prvotno dogovorjeno ceno in tako konča spor z kupcem Juteršek, Arelin. 3. Na predlog osnovne organizacije sindikata se v okviru razpoložljivih možnosti uredi malice za delavce v nočni izmeni in ob prostih dneh zagotovitvijo mrzlega obroka hrane. 4. Na predlog osnovne organizacije sindikata se ponovno zadolži računovodstvo, naj na jasnejši način objavlja preglede izplačanih osebnih dohodkov. Poišče naj tudi ustreznejši način za posredovanje dostopnejših in pravočasnih pojasnil sedanjega, nejasnega obračuna osebnih dohodkov. 5. Tehnična služba naj strokovno pripravi in skliče sestanek z mojstri oddelka peč v prvih dneh januarja, na katerem naj obravnavajo sporni problem in tudi pritožbo Glavnika. 6. Ker se opušča prakso delovnih sestankov v oddelkih so pristojni delavci zadolženi vse probleme sproti reševati. 7. Ugodi se prošnji društva upokojencev Slovenska Bistrica in se mu odobri v breme sklada skupne porabe temeljne organizacije 1.000 dinarjev za obdaritev onemoglih in ostarelih upokojenih občanov. 8. Zaradi odhoda Ivana Fajsa iz temeljne organizacije se prenese njegovo zadolžitve v komisijah in organih na druge delavce in sicer: v komisijo za nabavo, oceno in odpis osnovnih sredstev se imenuje Stanka Klajderiča, v štab civilne zaščite in reševalno enoto se imenuje Jakoba šego, v odbor za splošni ljudski odpor se imenuje Ota Zafošnika, v komisijo za inventivno dejavnost pa se imenuje Franca Fel-trina. VIKTOR HORVAT Argusov sprehod Kmalu bi bil ob moj, čeprav kratek sprehod. Veš, pretekli mesec sem ti imel strašne skrbi. Po objavi v »Steklarju«, da je prehodni pokal v delavskih športnih igrah občine Šmarje pri Jelšah prvič dospel v naše roke, me je od sreče nekaj močno streslo, že sem pomislil na najhujše. »Infarkt bo!« sem si mislil in pričel iskati zdravnika. Ker pa ga je v popoldanskem času bilo težko dobiti, sem se do večera že majčkeno umiril. In ko so me skrbi okrog zdravstvenih nevšečnosti popustile, je bilo že drugo na vrsti... Globoko sem premišljeval o tem, kakšen slavnosten govor naj pripravim za prejem prehodnega pokala, saj se spodobi, da po desetih letih ta neulovljivi stekleni velikan pride v roke športnikov največjega kolektiva v naši športno revni občini, že sem sestavil uvodni del govora in pričakoval... še kakšno drugo, bolj svežo novico, saj tokrat res nisem smel zgrešiti. Moje veselje ob misli, da ga bom iz pokala tudi srknil, je bilo res nepopisno. Toda, presneti pro-svetarji so pa res od zlomka, že po »zaključku« delavskih športnih iger so privlekli na dan nekakšne točke, ki so nas spravile na drugo mesto. Saj ne bi zvedel, če me ne bi zavleklo na redni občni zbor sindikata. Tam sem slišal to »prijetno« novico, zato me je znova treščilo. Po glavi, namreč! Zato odslej ne bom več pripravljal slavnostnih govorov, niti se veselil srkanja, dokler na vseh sto oči, kolikor jih imam, ne bom videl naših športnikov na zmagovalnem odru. Zdaj, ko bo druga izmena imela zbor, pričakujem — datuma še ne vem, da bom morebiti drugačne sreče, saj bi me v soboto 15. januarja neki pobalini skoraj s stoli dotolkli. So pa na svetu manj nevarne reči, dragi bralec! Vidiš, da se včasih, kakor se je na primer 18. januarja zgodilo »uslužbencem« in še drugim, ki so imeli zmrzovalni dan, lahko porodi tudi kakšna pa- metna zamisel. Ta dan bi lahko imenovali za boj proti toplotnim udarom ali pa dan rezervnih pokvarjenih pump. Ker sem velik zmrznjenec, bi me lahko mrzlica doletela tudi v ambulanti, in nihče bi mi ne mogel pomagati...! Zato ti svetujem, bodi previden! Ce te pot zanese v pisarno, moraš najprej pogledati proti strehi. Veš, včasih se zgodi, da ob petkih ali sobotah na oknih visijo hladilniki, mislil sem reči, razni zavojčki z meni neznano vsebino, če se kakšen odtrga, nikar ne vprašaj koga, če bi rad, da bi mu pečeni piščanci padali z neba, kajti utegne se zgoditi prav to. Tisti »pečeni« sprejmi seveda pogojno. še bi se malo sprehajal, toda na katero koli stran sem krenil, so me začasno zavrnili s priporočilom: »Danes nikar! Rajši pridi kdaj drugič, ko bomo bolj v formi!« Zaradi slabe kondicijske pripravljenosti vas pozdravlja vaš (trenutno) utrujeni Argus KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU SVETU JE Varujmo delovno okolje! Tik pred novim letom so se sestali člani komisije za varstvo pri delu. Osrednja točka dnevnega reda te njihove seje je bila varstvo pri delu. Razpravljali so o tem, kako pritegniti vse zaposlene v to akcijo, v kateri lahko sodeluje vsak član naše delovne skupnosti. Na podlagi dosedanjih izkušenj so se že v komisiji za varstvo pri de- lu oblikovala mnenja, da bo treba: 1. v veliko večji meri skrbeti za red in čistočo v prostorih, za večjo prehodnost hodnikov po obratih, oddelkih, delavnicah, skladiščih itn; 2. upoštevati varnostne predpise, uporabo osebnih zaščitnih sredstev in varčevanja z njimi ter z drugimi sredstvi nasploh; 3. izboljšati disciplino na delovnih mestih, varčevati z materialom, s surovinami, z orodjem, s stroji, z napravama in z inventarjem; 4. skrbeti za varnost pred požarom, upoštevati prepovedi kajenja na določenih delovnih mestih, v obratih in skladiščih, kjer je možnost za izbruh požara; 5. zagotavljati dobro predpripravo prostorov, kjer se namerava variti zunaj že določenih mest za to opravilo; 6. vzdrževati stroje in naprave (čiščenje, mazanje, redno odstranjevanje lahko vnetljivih snovi in podobno); 7. nenehno skrbeti za preprečevanje požarov in 8. stalno izpopolnjevati znanje o varstvu pri delu in o varstvu pred požarom. Akcija za izboljšanje delovnih razmer, za red in čistočo, je že v teku! Da bi spodbudila splošno izboljšanje razmer iz naštetih postavk, se je komisija odločila podeliti posebne priložnostne spominske značke in priznanja vsem tistim delavcem, ki bodo prednjačili v uresničevanju zahtev po varnem delu. DELAVNI REZERVNI STAREŠINE Razvili so prapor Dejavnost zveze rezervnih vojaških starešin v Rogaški Slatini je znana že precej časa. Sprva so delovali v eni organizaciji, ker pa so postali za to preštevilčni, so se pred dvema letoma odločili za reorganizacijo. Tako so ustanovili tri osnovne organizacije in to Tržišče, Rogaška Slatina in Ratanska vas. In prav o dejavnosti osnovne organizacije v Ratanski vasi bom napisal teh nekaj vrstic. Ko smo dobili delovni program za leto 1976, smo se kar po pravici povedano malo ustrašili zaradi njegove obšimosti in obenem tudi za- htevnosti. Sedaj, ko je leto za nami, pa se zdi, kakor da bi bil lahko še bolj obširen, saj ga je naša organizacija v celoti izpolnila. Pohvala gre vSem članom, ki so bili kljub raztepenosti po celotnem Območju enotni v uresničevanju začrtanih nalog. Člani naše organizacije so se v velikem številu udeležili predavanj, izpitov iz vojaškega znanja in streljanja z vojaško puško. Slednje so opravili 14. novembra lani, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo več kot 80 odstotkov vseh članov. Dosegli so prav dober us- peh in dokazali visoko zavest rezervnih vojaških starešin. Krona priznanj organizacije rezervnih vojaških starešin v Ratanski vasi, v katero je vključenih kar lepo število članov naše delovne skupnosti, je bilo vsekakor razvitje prapora ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade 22. decembra. Doseženi uspehi v preteklem letu so spodbuda za vse tiste, ki so bili zelo prizadevni, in vabilo tistim maloštevilnim, ki še niso v celoti dojeli pomembnosti organizacije zveze rezervnih vojaških starešin, za še večjo udeležbo letos! MIROSLAV ŽEKAR KADROVSKE ZANIMIVOSTI Prišli v decembru 1976 V TOZD steklarna Rogaška Slatina so prišli v decembru lanskega leta za odnašalce Marjan Halužan, Dragutin Ivič, Franc Krivec, Vilian Medved in Anton Šeligo, za brisalki in zavijalki stekla Marjana Bukšek in Josipa Očko ter delavka v strokovnih službah Jožica Malcer. V TOZD delavska restavracija je prišla v decembru lani Zorica Nikolič. V TOZD steklarna Slovenska Bistrica so v decembru lani prišli za steklopihalce-stiskače Stjepan Bujavič, Rado Kapun, Marko Klinc, Stanislav Lenartič, Janko Pučnik, Franc Posavec ter za delavko v obračunskem oddelku Marta Žigart. Vsem sodelavceip želimo obilo delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva v novem delovnem okolju! Odšli v decembru 1976 V decembru 1976 so zapustili TOZD steklarna Rogaška Slatina po odpovedi delovnega razmerja steklobrusilka v Kozjem Ana Štefančič, brusilec v grobi brusilnici Anton Voh in delavka v strokovnih službah Marija Kodelič ter upokojeni mojster stefclobm-silec Stanislav Vodušek, ste-kltibmsilka Terezija Kušner, kurjač plinskega generatorja Franc Gaberšek in delavec v skladišču ' gotovih izdelkov Stanislav Pelko. V decembru 1976 je zapustila TOZD »Naše steklo« v Beogradu Ljubica Divič. Iz TOZD steklarna Slovenska Bistrica so v decembru lani odšli krogličar Jože Go-lenač, delavec iz oddelka za vzdrževanje Ivan Fajs ter pomočnik I pri peči Marjan Rauš. Poročili so se V decembru lani so se poročile Marija Bran tuša — poročena Fišer, Matilda Ferbi-šek — poročena Šipec, Zora Podkoritnik — poročena Ci-kanek, Angela Srebotnjak — poročena Arzenšek in Marija Vehovar — poročena Cverlin. Vsem novoporočenkam mnogo sreče na novi življenjski poti! Rodili so sc V decembru lani so se rodili: Marija Bergbaus — hči Olge, Anita Čoh — hči Štefanije, Gorazd Ko raži j a — sin Albine, Darko Krklec — sin Daneta in Ana Murko — hči Antona. Novorojenčkom obilo zdravja, staršem pa iskrene čestitke! ŠPORT IN REKREACIJA Velik korak... Na minuli letni konferenci sindikata je Zvone Čanaki zelo plastično razpravljal o športni in rekreacijski dejavnosti v naši steklarni. Povzemamo nekatere njegove ugotovitve! »...Sama beseda rekreacija pomeni aktivni počitek, s katerim si obnavljamo pri delu porabljeno energijo in s katero sprostimo vse napetosti in psihične obremenitve, nastale na delovnem mestu. Torej, človek lahko z najrazličnejšimi dejavnostmi sprošča napete mišice ali prerazdražene živce, oblikuje dihala, vpliva na srčno žilne organe. Skratka, obnavlja celotni organizem in bogati svoje socialne, intelektualne, moralne in estetske vrednote. Iz tega izhaja, da je rekreacija — predvsem pa organizirana rekreacija — delavcev in delavk zelo pomemben dejavnik pri ustvarjanju počutja in medsebojnega komuniciranja znotraj same delovne organizacije... Osnovni cilj rekreacije pa je, da dosežemo čim večjo produktivnost, da zdravimo družbi škodljive pojave, da ustvarjamo človeka pri delu in v življenjskem okolju, ki bo z moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi vreden in aktiven član naše socialistične samoupravne družbe... ... Lahko rečem, da smo v preteklem letu imeli zelo bogato športno rekreacijsko aktivnost. Od naših športnikov, ki so sodelovali v delavskih športnih igrah, smo pričakovali več, saj nismo osvojili pr- POPRAVEK V decembrski izdaji »Steklarja« nam jo je tiskarski »škrat« močno zagodel, saj je v sestavku Ponosni »glažar« z eno samo črko skoraj razvrednotil vse napore avtorja »Emila«. Na 15. strani je v tretjem stolpcu v 3. vrstici zadnjega odstavka zapisal: »kljub takšnemu spodrsljaju vredna visokega spoštovanja;« namesto, da bi bilo zapisano: »kljub kakšnemu spodrsljaju vredna visokega spoštovati j a«! Prosimo bralce in avtorja sestavka, naj nam to oprostijo! vega mesta. Boljša od nas je bila ekipa prosvete — vendar samo za eno točko... ...Bolj uspešni smo bili v naših notranjih medobratnih športnih igrah, v okviru katerih smo izvedli tekmovanje v sedmih panogah. Poleg nastopov naših športnikov na delavskih športnih igrah je naša reprezentanca nastopila na odbojkarskem turnirju v Šmarju, na nogometnem srečanju z moštvom »Sjaja« iz Samobor a in dvakrat z moštvom »Straža«. Naša reprezentanca je imela 66 nastopov v različnih športnih panogah in 53 srečanj na medobratnih igrah. V vseh teh srečanjih je nastopilo 426 tekmovalcev, kar je dobra tretjina vseh zaposlenih. Organizacija oddiha v naših počitniških hišicah je pomanjkljiva zlasti v zvezi s prevozi, kajti še so številni delavci, ki ne premorejo tolikšnih izdatkov, da bi si privoščili letovanje bodisi v naših počitniških hišicah ali pa v drugih rekreacijskih središčih. Kaže se velika potreba po pomoči finančno šibkejšim, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Treba je reči, da je sindikalna organizacija naredila velik korak naprej v rekreacijskem življenju svojih članov. Sedaj je na dlani, da financiranje te dejavnosti prekaša zmogljivosti skromne sindikalne blagajne. Zato bi bilo premisleka vredno, da bi to financirali iz sklada skupne porabe. Po vsem sodeč je prišel čas, da pričnemo razmišljati o poklicnem organizatorju rekreacije v naši delovni skupnosti!« V SPOMIN Poslovili smo se od Viktorja Markulina Prezgodaj, mnogo prezgodaj smo izvedeli za žalostno vest, da je na pragu upokojenskega staža klonil naš dolgoletni sodelavec in prijatelj Viktor Markulin. Njegova mlada, prav tako pa tudi poznejša leta življenja niso obetala cvetličnih gredic in mirnega obdobja, saj je bilo prepleteno s številnimi težavami, s katerimi se je moral spoprijeti že v mladosti. Tako je prišel v zrelejša leta že kot prekaljen človek, ki je vedel, da je življenje neizprosen boj za golo vsakdanjost, skrb za otroke in družino in to ob dokaj skromnih osebnih dohodkih. Prav gotovo pa to ni bil osnovni vzrok, da se je Viktor Markulin tako hitro moral posloviti od svojega okolja, v katerega je velikokrat vlil svoje mladostne pa tudi poznejše sile. Bolezen, ta neizprosna nadloga večine med nami, tudi njemu ni prizanesla in kar prezgodaj v njem zapisala svojo zmago.. Viktor Markulin se je rodil 13. decembra 1920 v kraju Legrad pri Koprivnici. Ko je bil na prdgu petintridesetega leta življenja, se je zaposlil v takrat še skromnem kolektivu TOZD Steklarna Slovenska Bistrica, kjer je uspešno sodeloval pri njegovem izgrajevanju, saj je ostal v tem delovnem okolju vse do leta 1975. Torej je kar polnih dvajset let po svojih močeh in sposobnostih ustvarjal lepši jutri sebi in svojim sodelavcem, najprej kot vzdrževalec talilnih peči, zadnji čas dela pa kot zbiralec črepinj. Prezgodnja bolezen pa mu ni dovolila, da bi dočakal redno upokojitev, pa je bil 4. septembra 1975 invalidsko upokojen. Komaj dobro leto je v domačem okolju upal, da se mu bo zdravje le nekoliko izboljšalo. Vendar zaman. Zdravje ga je izdalo. Umrl je le nekaj dni pred novim letom, obdobjem novih načrtov in upanja za boljše zdravje. Zapustil je tri otroke in ženo Jožefo, katerim je bil dober oče in mož. člani kolektiva bomo Viktorja ohranili v spominu kot vestnega in prizadevnega sodelavca! ZA ZABAVO IN RAZVEDRILO Nagradna križanka št 36 Med reševalce nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev in sicer takole: 1. nagrado — 70 dinarjev, 2. nagrado — 50 dinarjev in 3. nagrado — 30 dinarjev. Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina — 63250, Ulica Talcev 1, ali pa jih vrzite v nabiralnik, pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo prispele do vključno 15. februarja 1977! Ne pozabite na pisemski ovitek pripisati »Nagradna križanka št. 36« Prijetno razvedrilo in srečo pri žrebanju, če bodo vaše rešitve pravilne! Za nagradno križanko št. 35 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado 100 dinarjev Emiliji Plemenitaš, 2. nagrado 70 dinarjev Leonu Drimelu in 3. nagrado 50 dinarjev Ireni Obradovič. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke št. 35: arak, upor, mnogo sreče, obara, tit, v novem letu, stan, Aleš, zapora, pika, aroma, proton, sekač, lovor, MK, norme, aman, kor, Ema, očala, ano, žeja, din, žeton, etika, likareli, nenehnost, otok, ararat, saga. I— | j -V«~ PRIVR- ŽENCI NEONA- CIZMA STADION v Budim- pešti angleš- ko MESTO Oi TEMZI RAZMERJE . STARO" ANTIČNO pokopa- lišče //vd/jska ZVEZKA DRŽAVA CELJE /LUSTR. TEDM/K Dela . VRH STREHE ŠPORTNIK PRP TEKU NAJSTA- 'REJŠ/ PREVOD •BIBLIJE ' sg VODA IZ OBLAKA ,, ► f I I 1 1 - STčKLAR VOTLO K/R URŠKO /VASOVALO PRE&iVAL-KA JAPOH SME < DEKA- GRAM vrsta PECIVA ARMIJA DELO, SKRB - /ZRAZ ZA merjenje t>E LOV REGA. UC/aJKA SLOV.Z60-ÖOVWAR C v os //>; MESTO t/ SERE6ALU ARABSKI pesnik (63S- ?Gz) GLAVNI ŠTEVNIM SOMSOR VRSTA Barve VEČANJE VEL/K A /