—   6   —
Ne želi si sreče, ki ji s svojo močjo steči nemoreš.
Ljudi je veliko na svetu, ki želijo tacih reči, kte-rih v zbilji (resnici) ni, aH ki niso v primeri z njihnimi močmi, in se morama pogreznejo v neumno nezadovoljnost.
Pripoveda se od Vile, da je neki mladi zakonski dvojici iza osem dni tri voščila dopolniti obečala. Pred samimi voščili nista siromaka vedila, kaj bi si vošila; se pomisliti na to sta se komaj upala, bavši se, da bi se jima ne zarajtalo za voščilo. Pri skledi polni krom-pira veli žena: „Ko bi zdaj tu pečeno klobaso imela!" — in hipoma je klobasa na mizi stala; „da ti se gobca popade!" zavpije na to mož razserjen, in ust se priraste — in za tretje vošilo ni zdej nič druzega preostalo, ko vošiti, da bi se rešila ust,— in tako nista bila za nič bolja, ko za eno klobaso, ki jima gotovo dišati ni mogla.
Vertoglavnost leta dan danes kužna postaje. Eni prekapajo in kerčijo v hostah na stanovitih krajih, češ da bojo našli zaklad; drugi vsaki krajcar, ki ga zaslužijo, nesejo trudni in lačni po več ur delječ do lotrije, tobož da bojo zadeli; tudi žene se doma ciganicam prekaniti dajejo. Nekega dne pride zvita ciganka k eni gospodinji, sami doma bivši, pa ji pove, da je v starem zidu zazidanih cekinov, ki jih bi ona pričarala (prico-prala) na dan, ko ji bi se tretjina prepustila; vender bi k copranju naj veči, ki ga ima, lonec polno natlačen volne, pokrit z velicim hlebom hruha po trebi n bil, na njega dnu pa ves denar, ki ga ona premore. Ko je gospodinja v to dovolila, ji poda goljufivka coperno šibo, naj bi šla z njo na rečeni zid terkat, ona pa ostane v veži in čara nad loncem. Med tem dospeje cigankina hči, zadene na glavo lonec z imenovanimi rečmi, ter odide. Ciganica vprašaje kriči: da H se že kažejo cekini? in na odgovor, da ne, veli: le še bolj terkaj, pri meni se kaže , da bojo kmali. Ko ciganka meni, da je njena hči že zadosti delječ se udalila, konča svojo sleparijo , pa zsrine. Prekanjena babica pa le terka in terka in vpije, da cekini nečejo vun, in ko nobenega odgovora ne dobi, pride v vežo.
Vsak si lahko misli, kako da je babi pri sercu bilo , ko ni ne ciganke ne piskra v veži našla. Spoznala je, da je priterkala denarov, pa ne iz zida,— ampak iz ovoje mošnje, ne sebi bedači, ampak zviti ciganki!
Ne želi si   sreče ,   ki   ji  s  svojo  močjo  steči   nemoreš !                            ___________                          Kobe