List Tečaj X spodarske ? obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold četrt 1 gold pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr čet rt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 1. januarija 1873. Obseg: UŠ na trtnih koreninah (Phyloxera) Poduk, kako naj se ravná s živino ? da ne zbolí, in kaj naj stori gospo- dar, kedar mu zbolí zdravja po deželi. Ozir na deželni zbor Kranjski Turska goveja kuga se nam bliža Okrožnica županijam Kranjskim zarad vzdržavanja O zadevah društva ,,narodna šola' Naši dopisi Slovanstvo in Nemštvo. Slovensko slovstvo. Novičar Gospodarske stvari Uš rta trtnih koreuinah ugonoblj ) posebno male koreninice ki ačenjajo še prav rasti, imajo več ali manj hrg (izrastkov), kakor nam kaže ta le podob (Phylloxera). e lani so „Novice" po naročilu ; ki ga Je družba kmetijska přejela od ministerstva kmetijstva, vinorejcem povedale od te uši, da neizmerno škodo.delà na našim Francoskem, in sicer toliko, da niti Lahi niti Svajcarji ne kupijo Francoskih trt, dokler Francozje niso osvo- pije muzgo bodeni te nadloge. Na takem koscu trtne korenine vidiš že z navadnim drobnogledom (povekše- valnim steklom), da rumenene lise in mo- nič druzega kakor celi kupci je svoje riv fji // ►i. * m É roge niso W li ki sila maj hne živalice, čeke zasadila v živo korenino, da iz nje il přišel Pa kaj Ta silno drobná pošast ki je že ker ta mrčes, ki je izprva iz Amerike soč in tisoč oralov najlepših vinogradov Francoskih pokončala in zdaj tudi našim zmirom dalje in dalje leze in se je bati da ne bi zalezel tudi slovenskih vinogradov. Vsi trtjoni in drugi našim trtam škodljivi kebri niso nič proti tej škodljivki. žuga to vam le k us Phyloxera" imeno i sam tega ni videi, ne bo skoro verjel Ňaš gosp. Kihard Dolenec je bil tako prijazen ) da si » e od vredništva nemškega vinorejskega koledarja nih vinorejcev. Ko pa bodemo kaj več povedal einbau-Kalender", ki ga izdaja si. baron Babo v roparici, bode nam verjel vana. Člověk da je to mogoče, da taka majhna žival more toliko škodo napraviti in na beraško palico spraviti sto in sto prid- ~ i o tej Klosterneuburgu, izprosil lesoreze in jih „Novicam" poslal da prav očividno našim vinorejcem pred očí po- stokrát povek stavijo uš na trtnih koreninah, ktero učenjaki človeška „Phylloxera" (filoksera) imenuj ej o, to je uš, po kteri trtno perje zvene. Phyloxera je strašna žival; kjer se je na Fran- Pogledite jo: taka-le je babica brez perut v podob } uš. v resnici pa nič veča kakor coskem (leta 1865. vprvič) v vinograde vrinila, je čez in čez pokončala da so ondi pred vinogradi bili. vse brajde tako, da je komaj podoba tako pripovedujejo nekterih kraj ih so zavoljo te uši drva za polo- vico cenejša postala, ker so lastniki tako pokvarjeno trsje za drva prodaj ali. AI tudi že v druge dežele se je, m ze V • »1 sirila tjè v Avstriji in Ogerski. žalibog, ta uš raz- kakor omenjeni koledar pravi, je sèm ter Naj • • nas vmorejci spremijo v tak v • • us1v1 vinograd in viděli bodo že meseca malega srpana (julija) sèm ter tjè trte brez perja, brstje je rumeno, cela rastlina klavrna. AI že meseca maja kazala so se slaba znamenja, kajti že takrat je prihajalo perje ob kraji ru- menkasto in očitno je bilo, da trta ne raste veselo. Da perje rumeni, ni sicer to samo za-se že gotovo znamenje ušive trte rati , vsaj tudi iz druzih vzrokov utegne to izvi-vendar je treba, da vinorejec, ako to zapazi, pre-iskuje trtne korenine. Na vnanjih delih trsja se ne zapazi nič škodljivega, nobena garja, noben mrčes gospodar tudi pognoji taki trti, ktero vidi veneti pomaga jej sedí smrt trti. vse to nič> ker revež 7 naj ne ne vé, da na korenini Ta babica ie JUGv unuiu« JU pOpoLviui« p* je iz jajčica izlezla, in zdaj se že sama e izruje tako trto in ogleda na tanko kore- čica leči. Brez perút je ta; so pa Phy zapazil bode koreninsko lakno (nitke) deloma že i perut am i. noma dorastla ; pred 3 ali 4 tedni avlja ja ume ) çriprai r tu Rivec s tremi ostrimi ščetinjami na koncu in pa nóg kaže vam sledeča podoba. Naši bralci nam bodo komaj •jeli , ce jim rečemo , da zárod edine te babice od spomladi do je seni je v stanu vse ograde v našem cesarstvu pokončati. Treba tedaj da jim to dokažemo Ta babica leže skoz en cel te den vsak dan po 8 do 10 jajčic ecimo da v vsem skup ĚJL\J ) VAC* f r ouiii J^i" 20 jajčic, tedaj dobimo do dne malega travna (aprila) od težek Sočivje je pra*v rediven živež, pa želodcu je , ne sme se ga tedaj toliko živini dajati, kakor Pa tudi vse žito ne tekne zita. vini _ _ ^ o_____7 ječmen sta ne varna, ker živno rada najbolj y vsi živini ; oves V • je zi- ugoden; tudi turšica po malém; rž in napenjata. dik Listje skoraj vseh dreves. kakor tudi njih mla- e ; Pa ] leže 15. nje 20 následnic; te bodo do 15. maja matere od 400, konjem, iz kterih do 15. rožnika se záleže 8000, 15. dne malegí ~ mili ktere živinčeta posebno na pašah v gozdih kaj rade obirajo, ne redé samo malo, temučgoveji živini in drobnicam je dostikrat še celó škodljiva krma. Tudi korenstvo, kakor repa in krompir, utegne škodovati če ga živina preveč dobiva, ker je želodcu pre těžko. f Ravno tako se morajo varno pokladati olarske (prajar-ske) in žganjarske drože, ostanki cukrarnic zlasti pa Razun dobrih paš in sená, ktero se na travnikih s sladké trave nakosí y sploh ni klaje y ktera bi dobro re JL£J IVlV^l AU Viv IV/« X vciUAi^W wvyvvj JL KSm VA JUL V^ srpana (julija) 160.000, 15. dne velicega srpana jone in 200.000, 15. kimovca (septembra) 64 milijonov, dila, ob enem pa tudi želodcu nadlege ne delala; zavoljo 15. oktobra 1,280.000.000 in 15. novembra 25,600.000.000 tega je dobro, med bolj slabo klajo vselej tudi nekoliko m po takem od s usca 600 m i lij usi jonov) mbra 25 milijard mrve primešati. Kedar pa gospodar svoji živini sploh milijarda je 1000 mili- ob enem času razno klajo ali pa eno poleg druge klade, remo, aito pomislimo to je tolikosno število, da to razumeti le mo- mora jo vselej tako zmešati, da živina ne dobiva samo ; da na vsako trto v Avstrij na Ogerskem, ako jih štejemo v vsem milij ; přidej kake v ř USl. kup okoli 8000 (Kon prih.) potrebnega živeža, temuč tudi, da se jej želodec dosti se popolnoma našiti. Zavoljo tega nap o lni, tako, da žito sicer dobro Podu u a kako liai se ravnà z živino đa ne zbolí, in kaj naj storí gospodar, keđar krma ni za goveda in za ovce; kajti zrnje redi, velicega želodca teh živinčet pa vendar nenapolni in toraj tudi dosti ne nasiti. Najbolje je dati. Ako pa druga krma že samo po sebi močno redi, se jim mora kaka druga manj tečna zraven se sena mu zbolí Klaja za domaco y primešati, postavimo, slama. Zlasti takrat je take zelo treba, kedar se živina z žlampo redi, ker živino. Kako sna mora biti krma (klaj a). pnmesi živina utegne sčasoma, pa zeló nevarno zboleti. Dostikrat napravljajo krmo , da bi bila živini bolj prijetna ali pa bolj prebavljiva; tako jej krmo dosti- Vsaka krma, bodi-si kakoršna koli, mora dobra krat razrežejo, kakor slamo (rezanica) repo krom- biti in živini primerna, če ne, jej ne tekne. Ako pride pir; večkrat jo s kropom poparijo ali skuhajo; večkrat med krmo kaj , česar želodec ne more prebaviti (pre- jo okisajo ali osolé ali sicer tako ali tako napravljajo. kuhati), kakor drobno kamence ? prah ; pesek y kurje perje itd. y živina zboli lahko, in še celo dostikrat po- gine zavoljo tega. Dasiravno v začetku ne tako očitno, škoduje živini tudi přepráno seno ali slama, premrli, ali zmrznjeni k r o m p i r in repa, d r o ž e v j e S y .. i. njih ktero Kedar dobiva živina toplo pijaco, je sploh skr-beti, da pijaca ni pretopla, ker živini želodec in čeva omagajo, če večkrat pregorke pijace dobiva sledki tega so marsiktere bolezni. Tako umetno nare-jene krme ne smejo predolgo na zraku stati, 5 na ker se tudi je bilo premalo iztiskano ali predelano, in je torej v se rade skisajo; to pa živini ni samo neprijetno zbolí lahko. Sploh naj gospodar ji pri vsakteri krmi y mnogo vinskega cveta v njem, moljavo zrnje, pre- ktera se more skisati, kakor pri tako imenovanem ruja- malo preležano seno, pred kratkem še le požeto zrnje v em senu, ktero se samo po sebi segreje y ali pa pri ktera se še le pari žita in sočivja, mokra detelja in druge take trave, potem sploh krma zelišc, na ktera je kaka škodljiva strupena rosa, rja prišla. mokri detelji y času ustavi, ali pa skrbno gledajo, da se kisanje o pravém da se krma še le potem živini klade ko se je že popolnoma skisala. Sicer se krma lahko ViKM U JLX V VA1J JL f U/ KJ V JL LIJ^/ VA.JLUI JI V U J * J ± " ti XT JL ---^ — ^ w ~ ^ ---*--------— ^ Posebno se ravná dobrota krme pokraji, v kterem spridi in živina ne mara za-njo; ako jo pa zavoljo la- je bila spravljena. Tudi dobra klaja utegne škodovati, če se v zapra- kote vziva, mora pa zboleti. Kedar dobiva živina osoljeno krmo y Je šenih, vlažnih ali zatuhlih krajih hrani, skozi ktere ni- posebno za to skrbeti, da ima tudi dosti pijace koli nobena sapa ne potegne. Zavoljo tega naj se spravlja slani krmi je namreč treba . Po živina zej na, in ce se do3ti ne na klaja nad hlevi samo tedaj , kedar je hlev ali obokan (velban), ali pa je leseni strop dobro zapažen, da para iz hleva ne more skozi strop. Tudi cevi za odganjanje pare, kjer jih imajo, ne smejo pod streho napeljane biti, ampak skozi streho morajo iti. Ravno tako se morajo line paja y utegne zboleti. iurska goveja kuga se (iospodarji pozor bliža. t skozi ktere se klaja znad hleva v hlev meče, dobro Po dopisu okraj nega glavarstva Crnomaljskega od zapreti dati, in morajo tako dolgo zaprte biti, dokler 26. decembra je v Stubici v okraji Vrbovskem na jih ni treba odpreti. Hrvaškem v dveh hlevih 23. decembra se prikazala Kakor domaća živina ni vsa enega plemena, tako turška goveja kuga; 4 goved je poginilo, dvoje so pobili. tudi ne tekne vsaka klaja enako; tako se podá zrnje kot poglaviten živež veji vimo *j « i — r ~— - —j ~ konjem kakor ovcam in go-živini, kterim se le o posebnih priložnostih, posta-pred spojem bolj za priklado kakor kot živež komaj ( >kraj Vrbovski je komaj 3 ure in kraj Stubica ur daleč od Kranjske meje: nevarnost je po Kisla trava in kislo seno se konjem priieže člověk niti takem silna, da se tudi na Kranjsko pritepc morilna pošast, ako se oštro ne straži na to, da niti živina, niti • y me druzega kar si bodi ne pride iz Hrva-praT dobro, manj pa goveji živini, ker tako seno je škega čez mejo na Kranjsko. Deželna vlada je zato se manj tečno kakor sladko; ovcc pa skor gotovo zbolé, tudi brž obrnila dovojaške oblasti, da pridejo vojak i če tako seno vživajo. za stražo na mejo Ornoraaljsko, Mi pa prostoru nagnjecenih »kupaj živi dalje taro se ponavljamo oklice in prošnje v lanskih „No glašene, naj vsak prebivalec črnomalj skega okraja bode stražar ali policaj, da čuj< oštro na tem, da tudi ne mačka ne perišče sená ne najboljših pomočkov zoper bolezni. Opominjajte tedaj pride čez mejo Hrvasko. srenjčane svoje, da prezračujejo stanovanja svoja, gnjile reči parijo in smrad delajo. Zatoraj ni treba ob-širno dokazovati, da je snažnost v vseh stvaréh eden Deželna vlada Hrvaška pa je 25. decembra nazna- tedaj okna vsaj enkrat na dan dalje časa odprta imajo nila deželni vladi Kranjski, da je turska kug trošila po neki goveji čedi, ki je skrivé iz B se za- při šla v ijaško Granico Je bila za Pulj (Pola) in tako odpravijo sprideni zrak iz stanic pozornost pa je třeba obračati na stranišČ Se v posebno gaoj stri namenjena. Mestni magistrat v Bakru (Buccari) stavlj vy ~* J ^ ** vil/MI WKV* «vwn AAV» gUUJUC mlake in gnojišča. Skoro povsod na kmetih na- v Reski županiji je to čedo ustavil in v doljnem Srlj so stranišča in gnojišča tik hiše, ter tako da v kontumacij dial -----.) ~ ------------O--~ — "" , vw smradijo celo okolico. Prepričali so se zdravniki ---— -------------J------J ~— —.) v----~ —~---wv KXt Ta čeda je štela 75 repov, od kte- so gnjijoče stvari in smrad iz stranišč in gnojnih mlak rih je po naznanilu civilnega kapitana Bakerskeg od 20. decembra kakih 20 goved poginilo brž pobil ~~ O ~J -J---#-----------------miaft, posebno pri vlažném vremenu, pogostoma krive kužnih 1 _ 1 • T\ _ 1 v j v • » i * i • i » i • . • ; druge pa so bolezni. Dolžnost je tedaj, ljudi napeljavati na to da kolikor mogoče odpravijo take škodljivosti To > se Deželna vlada v soglasji s tem naznanilom poroča brez posebnega truda in brez velicih stroškov pri stra 20. decembra po poročilu okrajnega glavarstva v niščih (sekretih) naredi tako da pv ^UIVVII« VUlUljUVgUI glWTHl»VTH T » V" UiOViU ^O^rVA KsULllJ lJttl cui laav J ua se varuje l 19. decembra v Dragi, neki vasi med ali trikrat na teden vliva v vodi raztopljeni železni «i ■- v â A a * â ft ^^ « A AM ■ ■!■ « « . ^ « A 4/ losk Rek da nje kake dva ličnu in u a n. i u m * iitoni & ujjcuLiiji , * guttji ucuij inju*. ivoiivu ©o tu iiaicu.1, vatu i ki je iz Hrvaškega prišla, turska kuga se prikazala, sposka na tanko razložila. Pazlj krom v Reski županij goveji čedi trijol Kako se to naredi, vam bode c. tako Po postavi od 29. junija 1868 leta ste bili soseski je neobhodno potrebno posebno tam okraj na ravnanje pa vi- go- 4, V VVi. MV* j « M-v wwv wvwvw«* J \J AlUVMUU^tXlV W WUV jJVUVUUV; LCllIl j I\ j tž Kastva in Voloska brž za kužna okraja priznana in gnojne mlake in druge gnjijoče stvari bi so stranišča mei a zap rta. Po takem nam žuga turska kuga tudi od te ? od dvojne strani tedaj (štirn) ali napajali > deželo Gorjé nam Naj če po sleparski poti se zanese v našo gnojnica pri teka tako zbolij vodi kajt lahko se ; ktero pijó ljudj godi dnj } 7 in živina > da in XI, VÇ JJV DQ1 £ bi gospodje duh Ker se vsaka bolezen lože odp na takih kraj ih f ki m ej y o okrajx J JLJ UUOb ▼ \J Of VJU gui VVVy v*w živine ne nič druzega čez mejo, kaj ti kuž ljudstvo svoje goreče s Hrvaškim opomnili, da ~ w v "VJ. MVAV/JVAJL JL VAIV VUUAa Y1 y rižnici v bolnik ob pravém času posvetuje z zdravnikom ako se in škim opominjajte ljudstvo v svoji župan > toraj samo na živini, temuc tudi na ljudéh ..« v/ ^ M A *** ^ X v J J J ^^^ V T V/ » » T V/J X na senu in dru gem blag Podučne stvari Će bi jih pa več na enkrat ali vsaj kmalu po vrsti zbolelo v eni vasi, je dolžnost vaša, da to naznanite okrajni gosposki. c. okrajnemu zdravniku ali pa Okrožnica županijam Kranjskim zarad vzdržavanja zdrav ja po deželi. Ker se kužna bolezen večkrat zatrosi iz kraj v kraj po tej poti, da se bolnik pelje v kako mesto zatoraj naj bode vaša skrb zboli, in kolikor mo zdravniku ali v bolnišnico tacega bolnika pustiti domá * goče fJUOLAUX UUJJL1« ^ JUkJKJllj 111 iVUllilUr UHJ- ga shraniti tako, da ne pride z drugimi v dotiko. O. k. deželna vlada je z dopisom 8. dne u. m. pod To posebno veljá pri ko z a vi h bolnikih; kajti koze se št. 7818 po c. kr. okrajnih gosposkah vam že nazna- največkrat razširijo tako, da jih drug od druzega naleze ; kako se imate ravnati, da se obvarujete dveh Ker je nila kužnih bolezni, kteri bi utegnili tudi v našo deželo se zoper hudo to bolezen, toraj je treba p 1 j e nj e pri kozah najbolj da obramba takih se v zanesti in tù razširiti. Kolera namrec precej zeló go- krajih otrokom pa tudi odraslim ljudem cepijo kozé. spodari na Ogerskem, in tudi na Českem se je sèm ter Ako tedaj zdravnik to za potrebno spozná, podučujte tjè že začela; kozé pa prav blizo nas so hudevTrstu, ljudi, da se ne upirajo temu. Ker je upati, da se nevarnost žugajočih kužnih bolezni odstrani, če se omenjena naročila izpolnujejo na tanko in vestno, zato deželni odbor od Vas pričakuje in če je treba, oštro delali na to VJ V W " V^ WVftW ♦ Mi AJ V VV 4L f V \ 7 JLJL KJ KJ V/ AJL Vt f Jk A U U Vl^ Zagrebu in Gradcu, kjer je že veliko ljudstva zbolelo m umrlo, toraj tudi do nas prav lahko přidejo. Deželni odbor vam tedaj živo priporoča, da vse od c. kr. okrajnih gosposk zarad vzdržavanja zdravja da bodete pažljivo, vam došle ukaze na tanko izpolnujete in da z vso paz- da se ti nasveti povsod tudi izvršujejo 7 ? ljivostjo gledate na to, da se v vaši občini odstranijo vse napake, ktere bi zakrivile začetek kužne bolezni. Posebno vam pa deželni odbor še priporoča sledeče: Zmerno in redno življenje in pokoj duhá je prvo sredstvo, da si ohranimo zdravje. Treba je toraj varovati se prehlajenja, zato je ' " i bi Od deželnega odb Kranj skeg v Ljubljani 15. decembra 1872 Šolske stvari. treba, da se oblačimo gorkeje. Ponoći naj i vsak ko- zadevah društva „narodna šola 64 likor mogoče spal v zaprtih prostorih. Posebno je tudi treba paziti na to, da si želodca ne pokvarimo ? kar se lahko odvrne, ako ne vživamo jedi ali vinske pijače cez mero, ali pa škodljive. Oštro je treba paziti na to, da je voda, ktero Za društvo „narodna šola" na Stajarskem in Kranj-skem smo odposlali nekterim poverjenikom te dni po-vabilo in društvena pravila. Dalje prosimo poverjenike, da naznanijo odboru, ali blage volje hote prevzeti ta posel za „narodno solo". Stoprv, ko nam bodo imena da je pri kužnih znana, naznanili bodemo po časopisih, da se pristopivši pijete, čista in zdrava. Skušnja uči, boleznih največkrat z gnjilimi stvarmí nasitena voda vedó kam obračati. Ko se oglasi precejšno število udov, glavni vzrok kuge. Če tedaj zveste, da je kaka voda sklical se bode občni zbor, kteri bode postavil predsed- v vaši županiji nečista, mlakužna, smrdljiva, tedaj škod- nika in odbornike za vspešno delovanje. Poverjenike za ljiva, dajte tak vodnjak (štirno) brez ugovora zapreti. Vsaka kužna bolezen se posebno on Koroško, Primorsko in Goriško postavimo po- rada vgnjezdi, kjer je nemarnost in nesnaga, toraj se nahaja dostikrat ondot, kjer veliko ljudi v majhnem zneje ; ker še čakamo natančnejih poročil. Odbor. * Politične »tvari. Slovanstvo in Nemštvo. Kaj imaj o Slovani sploh in vzlasti Po-ljaki pričakovati od Nemcev? Na to vprašanje je Rusin Ra ča la, eden izmed prvakov Galiciških federalistov, v poslednjem deželnem zboru Lvovskem odgovoril v sijajnem govoru, kterega po „Ost und West" posloveniti in našim bralcem pri-občiti se nam je vredno zdelo. Tako-le poslanec Račala govori: Na vprašanje: kaj imaj o Slovani in se posebno Po ljaki pričakovati od Nemcev, nam zgodovina daje odgovor. Ona z dogodki dokazuje, da vsa sedanja Nemčija „pangermanija" bila je slovanska. Ondi so stanovali Vendi raznih plemen: Srbi, Obotriti, Vilci na Pomorjanskem, Lužičanje itd. Vprašam Vas: kam neki so prešla vsa ta plemena ? Poginila so v nem-škem morji! In zakaj? Vsaj je veče bilo njihovo šte-vilo, veči njihov pogum, nego Nemcev! Toda Slovani bili so v razporu med seboj, oni so postopali brez vzájemnosti; vsako pleme je skrbelo za svoje koristi 5 kar je pa še huiše, nektera plemena so v z vezo stopila s sovražnikom ter so ž njim borila se zoper slovanské brate. Tako je pleme za pleme zgubilo svojo samostojnost, v službo Nemcev stopi vše, dokler ni popolnoma poginilo. So ljudje, ki praviio, da so se Slovani dali po-nemciti nemšld izobraženosti. Zgodovina nam pa drugače pripoveduje. Gospoda moja! gotovo ste brali nemško zgodovino, v kteri ste našli Albrechta „med-veda" in Henrika „oroslana". Od kod ta priimka? Prav zato, ker sta morila Slovane, kakor medved in oroslan morita ljudi. Albreht se je ljuto vojskoval z Veneti ter si je ^p ris voj il Branibor. V srednjem veku so se snovale križarske vojske, podjarmit si Slovane med Labo in Odro. Po vseh okrajnah so se zatirali Slovani in na nj i-hovo město vabili nemški naseljenci. Prav tako so Němci še dalje prizadevali si pod svoj jarem spraviti Slovane bahaje se, češ, da v poganske dežele hočejo razširiti kršćanstvo in kršćansko omiko, prav kakor še dandanes hočejo širiti — kakor pra vij o — svojo višo omiko in s tem opravičiti svoj „nagon po izhodu". Dalje kaže zgodovina, da so kršćanstvo širili z ognjem in mečem. Dokazov nam daje zgodovina na vsaki listini. Tudi nam jih ni treba iskati v daljavi, naša lastna Poljska zgodovina 0 vojskah s križarskimi vitezi nam jih ponuja obilo. * Pod prêt vezo, da so poklicani Slovane pokristijaniti, vzeli so v posest deželo in zatirali narode. Pa ko že ni bilo slovanskih poganov in so bili Poruši in Litavci že pokristijanjeni, njihove vojske še vendar niso jenjale in morali so poslednjič Poljaki, Litavci in Rusi zbrati vse svoje moči, da so tej kaci vsaj za nekoliko časa strli glavo. Tako , gospoda moja, so ravnali Nemci. Nekdaj so pa bili Slovani daleč v zahodnih deželah. Devin (zdaj Magdeburg) bilo je slovansko mesto. Glavno mesto nemške države stoji na slovanski zemlji in meja slovanstva je tako blizo kakor Lvov in Przemysl. To, to je „nagon na vzhod", gospoda moja! Jako znamenito je še dvoje. Vsa moč današnje Prusko-nemske države je prav za prav v slovenskih okrajnah: v slovanskih deželah tje do Devina, v Bramboru (zdaj Brandenburg), v Pomorji (zdaj Pom-mem), v vzhodni in zahodni Prusiji, v roznanji (zdaj Po s en), v Sleziji itd. Vsa dežela, po kteri ima po- nosni „Brandenburg"svoje imé, ta vsa stara slovanska dežela bila je v starodavnih časih — Poljska. Vprašam Vas toraj : ali je po vsem tem mogoče z Nemci hoditi in podpirati centraliste — na lastno svojo pogubo ? Toda ugovarjalo se mi bode: „V starih časih so Nemci, — to je res, — ponemčevali Slovane, ali zdaj to ni mogoče zarad naše vzbujene národně zavesti". Namesti odgovora na ta ugovor kažem Vam na Poznanjsko pokrajino in na to, kar se ondi godi. Ko so razkosali Poljsko, vpeljali so nemški jezik v šole v slovanskih okraj ih, da bi jo popolnoma poněmčili; ker je pa tako nemcevanje zadelo na mnoge ovire, in vrh tega ni imelo zaželenega vspeha, že davno so Prusi segli po druzih sredstvih. Daje se Nemcem denarja, da si ž njim kupujejo slovanska posestva in po tej poti slovansko deželo spre-minjajo v nemško. Tako je posestvo za posestvom v roke prišlo Nemcem. Kar ništa mogla uradni jezik in šola, to je dovršil denár. Tako se je Poznanjska pokrajina iznárodila in v glavnega města (Poznanja) starešinstvu danes sedita le še dva Poljaka. Tudi se, gospoda moja, dobro spo-minjate, kako zbadljivo in zaničljivo je Bizmark pred malo dnevi Poljakom v obraz govoril, rekoč, da jim „bo dal dobroto nemškega jezika". — A tudi besed grof Eulenburgovih v pruskem deželnem zboru nismo preslišali. Te in one merijo na to, da se iztrebi Po-ljaštvo. Tu imate zdaj ono razširjanje nemške olike, oni „nagon na vzhod". In pri vsem tem naj jih pod-piramo še mi! Kar pa se v Poruši ji (na Prajzovskem) vrši že od starih časov, to naj se še le pricne v Avstriji. Tudi pri nas národi še zahtevajo pravico svojega jezika. Toda idite le v Sležijski deželni zbor in slišali bo-dete, kaj Nemci pravijo Poljakom; prav kakor Bizmark tudi oni hočejo Poljakom „podeliti dobroto nemškega jezika". - V Galiciji se je ustvaril „kreditni zalog", ki nima druzega namena, nego slovanska posestva nakupovati za Nemce. *) Ta zalog ima 1 milijon kapitala; od kod, to je uganjka. Da je kakova NemŠka banka iz rodo-Ijubja darovala milijone, ki bi pomagali širiti Nemštvo, tega nikdo ne verjame. Brz ko ne ti milijoni hodijo iz tujih dežel, da podpirajo tišti „nagon na vzhod" in po-spešujejo Nemško naselstvo. To^je čedalje verjetnejše. Isti „chabrus-ovi" zalog tudi na Českem nakupuje po-sestev, da se ondi naselijo Nemci, in zmorejo Slovane. Ali, morda kdo verjame, da bodo ti gospodje zadovoljni s Cehi? Poljskemu narodu proti ista nevarnost. Nikar vendar ne zabite, kako Nemci govoré, češ, poljsko vprašanje nas zanima le toliko, kolikor nam je potrebno za razširjenje naših mej. Ali morda kdo misli, da se ne dotaknejo Poljskih dežel? Osvetim (Auschwitz) in Za tor se še vedno prištevati k „nemški zvezi". Varšava je tudi že bila Pruska. Oni toraj črto potegnejo od Biale skozi ^Poljsko in Varšava bode stala na zahodni strani. Že dandanašnii velika množica Nemcev 1/ # f f živi v Poljskem kraljestvu, in leto za letom novi roji dohaiajo tje in v Litavijo. Tem prištejte še židovsko drhal, ki je vselej predna straža Nemcev, ter preuda-rite potem, ali je nevarnost res maj hena. Po vsem tem v tretje vprašam: Gospoda moja, ali je naša dolžnost, složno delati s Slovani ali pa ostati *) V Kaliforniji v městu „Los Angeles" je naseljenih mnogo Nemcev, o kterih slavnoznani O. Weniger v „poročilu o Leopol-dinski ustanovi za 1871. leto" na 12. strani pripoveduje, da so tako nemški, da imajo v mestni nstavi pravilo, da nikdo ne sme svojega posestva prodati drngemn nego Nemcu« Vrect % M na poti separatizma? Ali morda mislite, da se nevař-nosti ubranite s separatizmom? Nikakor ne. Le z ze-dinjenimi močmí je mogoče, kaj doseči? Kdor je hodil po poti separatizma, ta je poginil. Zdaj vse meri na pogubo Slovanov, na pogubo Poljakov. Mi Rusini po tem potu ne moremo hoditi. Hodimo po vzajemnem potu, potem ne le sebi, am-pak vsem pomagamo do avtonomije take, po kteri vsi dobé toliko, kolikor mi. Le to, kar tako dobimo, tudi obdržimo. Slovensko slovstvo. * })Zoriu se z novim letom počenši pridaja znanstvena priloga pod naslovom „Vestnik", najmanj vsak mesec ena pola, ki bode obsegal Članke iz jezikoslovja, arheologije, povestnice, bajeslovja itd. Vodstvo oběh listov je upravni odbor „narodne tiskarnice" kot lastnik „Zore" izročil odborniku pisatel]skega društva precast, gosp. župniku Davorinu Trstenjaku. Cena „Zori" in „Vestniku" je 4 gold, na léto, za ljudske učitelje in dijake pa 2 gold. 50 kr. Naročnina naj se posije podružnici narodne tiskárně v Maribor. Ozir na deželni zbor Kranjski. Obljubili smo v zelo kratkih poročilih o obravnavah deželnega zbora Kranjskega, da nektere razprave pri-nesó „Novice" po stenografičnih zapisnikih obširneje. To obljubo začnemo spolno vati danes. V 7. seji je dr. Costa s podpisanimi drugimi stavil sledečo interpelacij o do veleslavne c. k. deželne vlade: Jože Kavčič, služabnik pri priv. južni železnici, in drugi obrtniki iz Ljubljane so konec meseca maja t. 1. prošnjo za dovoljenje „društva za denarno pomoč v Ljubljani" pri ljubljanskem magistratu vložili ter ob enem dotična pravila v slovenskem jeziku za potrjenje predložili. Vsled dopisa tukajšnjega magistrata od 27. junija 1. 1., št. 6002, se je Jožefu Kavčiču in njegovim tovarišem naznanilo , da se morajo vsled ukaza c. kr. deželne vlade dne 18. junija 1. 1., štev. 4258, še trije eksemplari pravil, in sicer v nemškem jeziku gori ome-njeni prošnji priložiti. Slednjič se je omenjenim prosi-teljem z dopisom c. k. deželne vlade objavilo, da c. k. ministerstvo notranjih zadev po odloku od 4. novembra 1872. leta, št. 12.152, gledé na določbe §. 14 (črki. b in c) postave o združevanji od dne 26. novembra 1852. leta ne privoli ustanovljenja društva pod imenom: „za denarno pomoč". Določbe omenjenega §. 14. pod črkama b) in c), na ktere se rešenje ministerstva notranjih zadev opira, se glasé tako-le: Dovoljenje za ustanovljenje društva se sme samo takrat dati, ako : se b) na prositelja gledé na njegovo premoženje zanašati more, da se bode pod-vzetje gotovo izpeljalo, ali da vsaj nobenega suma ni, da se bode postranskih in nedovoljenih namér lotilo, c) ako so načrti in pravila podvzetja postavnim tirjatvam (§§• 8—13) in javnim razmeram primerni. Gledé določbe pod črko c) je rešenje ministerstva popolnoma neopravičeno, kajti pravila, ktere so prosi-telji predložili, so prav enaka pravilom druzih že po-trjenih družeb in še posebno tem ljubljanskega društva za podporo obrtnikom. — Dovoljenje tega poslednjega društva se je na podlagi enacin pravil 8. novembra 1862. leta, tedaj v dobi zgodilo, v kteri je gori ome-njena postava o združevanji tudi že veljala. Nedovoljenje ustanovljenja enacega društva na. podlagi ena ci h pravil je jako nedosledno. Potem takem se ne more pozivanje ministerstva na določbo črke c) §. 14. v prid njegovega rešenja kot opravičeno pri-poznati, in to tem manj, ker ministerstvo prositelj em nobenega navoda ni dalo, in v katerem smislu naj oni spremené pravila. . Kar se tiče druzega razloga nedovoljenja, ki se opira na določbo črke b) večkrat omenjenega §., je ta ravno tako neopravičen kot prvi. Prositelji vsi so po- Šteni in neomadeževani obrtniki, o katerih značaji in. poštenosti se nikakor dvomiti ne more. Kar se pa tiče razmér premoženja posameznih prositeljev, tudi to ni moglo ovirati dovoljenja, kajti sama postava pravi, da le tam, kjer je treba, se mora na premoženje prositelja ozir jemati. Pri podporném društvu pa, ki po svojem imenovanji in namenu le iz tacih udov obstoji, ki manj ali vec podpore potřebuj ej o, premoženje pri posameznih osnovateljih društva tirjati, je ogromni nonsens. Vsa enaka društva se napravijo ravno zarad tega, da se družbeniki vzajemno podpirajo. To toraj ni moglo povoda dati takemu rešenju, drugače ne bi mogla c. kr. vlada drugo enako društvo dovoliti, kakor so ga tukajšnji nemški delalci pri južni železnici ustanovili, kajti ti delalci so gotovo ministerstvu ravno toliko poroštva mogli dati, kar se tiče njihovega premoženja, kolikor prositelji za dovo-lj enj e „društva za denarno pomoč", ali pa še manj. Morebiti je c. k. ministersvo dovolj poroštva našlo v tem, da je društvo, po delalcih ustanovljeno, pravila v nemškem jeziku predložilo. Iz postopanja ministerstva, gledé teh dveh društev, se neka velika razlika razvidi. Društvo po delalcih, brez vsega poroštva na podlagi nemški h pravil ustanovljeno, se dovoli brez vseh ovir in v krátkém ; društvo pa po obrtnikih in ro-kodelcih z istim če ne boljšim poroštvom, a na podlagi slovenskih pravil ustanovljeno, se ne dovoli. Stavlja se tedaj vprašanje do c. kr. deželne vlade, naj blagovoli natančne razloge razodeti, zakaj da se ni društvo za denarno pomoč v Ljubljani dovolilo, in zakaj se niso pravila tega društva potrdila. V Ljubljani 27. novembra 1872. Dr. E. H. Costa, dr. Jan. Bleiweis, J. Irkič, Ivan Toman, M. Tavčar, Horak, J. Grrabrijan, grof Barbo, dr. V. Zarnik, Murnik, Leopold Jugo vie, Peter Kozler, Karl Rudež, Kramer, V. C. Supan, L. Pintar, dr. Po- klukar, Kramarič, M. Koren, Zagore. Na to gospodu c. k. deželnemu predsedniku izro-čeno interpalacijo je v 7. seji obljubil, da bode odgo-voril v eni prihodnjih sej. — Odgovora so interpelanti radovedni pričakovali ; ali n i ga bilo v nobeni sledečih sej, in tako je edina ta interpalacija ostala neřešena ; zakaj? se ne ve; ali se pozabilo na to vprašanje, ali pa je bil odgovor nemogoč? Iz Ogcrskega 27. listopada. P.....— Drage „Novice", naznanite žalostno novico predragim svojim bral-cem in rodoljubom vsem slovenskim, da je gosp. Leopold Kranjc, stotnik-auditor c. k. vojaške sodnije v Vélikem Varadinu (Gross-Wardein), poslavljen s viteštvom cesarskega Franc-Jožefovega reda, rojen na Pla-ninah, včeraj 26. listopada po kratki bolezpi umrl v 40. letu svoje starosti, zapustivši tužno jdovo in dvoje otrok. Domovini je bil vseskozi zvěst sin in nam mili tovarš. Kranjčevo imé ostane vsem njegovim tovar-sem nepozabljivo, kajti visokočislan je bil od vseh, kteri so ga poznali, bodi-si da so njemu bili podložni ali mu • v • VI81 Truplo rajnega so danes po železnici odpeljali v sprl se je zopet v soboto večer zarad neke malenkosi Belo cerkev v Labka mu zemljica! an at 7 kjer je njegova žena domá. z drugim mladim, zakonskim možem M iz Oter 9 bacha, v krčmi, ter mu vže ondi par zaušnic založil četrt ure pred njim • ^ # y * ? * * ttorid 29. dec. = Gorica šteje vsepolno časopisov Ker ju pa drugi pomiré, gré v 3 jezikih izhajočih, a vendar mi Slovenci še enega po- proti svojemu domu, grozé se odhajaje ešamo. Imé zaželenemu listu bi moralo biti „Naša sloga" M nu da ga bo še nocoj na kosce smlel. Počaka ga res, vriskat or se kaže, utegne po novem letu res nekaj tacega beli jočega proti Oterbachu, pred svojo hišo, skoči za njim dan zagledati ; priprave se že delajo za slogo ! Slov. ga k VLC4XJ. XiU^XUUUbl. T U UV d^KJ VtV^lMJ VJ XJiV CIV^U • y yKJ±\J V • O V CiUi UV Narod" je prinesel v listu od 28. t. m. na sveti večer mu prestreže kol vasi doteče, in tam se udarita Toda M in sporočeno mu vest j) iz Gorice" 7 ki je prav prava ga nazaj po 7 da puli mu novoletnica tukajšnjim Slovencem. Stvar je tale: pa ga še parkrat po Nocoj napravijo „Preširnovi častitelji" pri „zlati zvezdi", se na prvi ga iz mah roke ; loputne zvrne : na tleh buši in do frmrti potolče. Na v prostorih italijanskega filharmoničnega društva in tako prestrašeno to strašno prigodbo je vse ljudstvo po vaséh zbeg ; da se besedo na čast Pre sir nu. Povablieni so nJeJ Za onim pobijalcem pa se čuj ranim mašam ne upajo le en nekteri tukajšnji čitalničarji, mnogo slov. gospode s tolikrát v pobojih iskal glas 77 esar je namrec vse kmetov in — kakor pravijo — vse, kar ima italijansko in nemško občinstvo našega mesta kolikaj odličnega. Program besede je priobčen po časnikih. Ker bi pa terno kdo lahko vprašal, zakaj se ni ta beseda napravila v gorjé Narodu" razglasiti vzroke 7 to nedelj jako iztaknil". Ubiti bil je surov divji člověk, veden pretepale deli in praznike vozaril, še pred smrtj o ženi obetaL če mu mesa ne skuha Je c, je k va- da Je 7 čitalnici, hitel je nekdo po ne mené se za službo Božjo je po krčmah po na posled pa tako strašen konec viioiiuivi^ muti ju xxtixvvAv j/v» ^naiuuu xai^gxoioibi v^iujtvc, tava), popival in igral, uc* ^uoicu ^jm i zakaj se to ni zgodilo. „Citalnico imajo zdaj Staroturki našel. Enako je vsa rodovina onega TíT VAlrft r\inA n A rf \Ir»"M ÍC i v-k V. n Ki 1 r» n vir. r] + att v^n /vi n mi n ^ Z * v rokah" pise se v 77 77 M 7 ki Nar. 77 osnovalnemu odboru za Preširnovo besedo in ti nijso hoteli ubil, zarad pretepov na m se dvorane u Slabo došla 7 vrla gospo prepustiti da, Vaša čit. vest v „Nar.", tako slabo in o neprávem Času, da si celó ne ikj vaseh sem ter tjè poskušal JCA/Ji (4U JJI VjI^I^U 1 JLXU* ^laouy lia 0\j J6 Y LÀ\j bUUl vu ravsal, dokler je naletel, česar je že pobal tudi V ze Sel delj je sam precej ga je marin po v ne- v moremo misliti, da bi jo bil kedo izmed merodajnih skim pobijalcem v svarilen sodnijo. Naj bođeta oba kočevskim in sloven Vaših mož ukazal priobčiti. Vsak trezni politikař obeh Ker se bo gled oljo prepovedi cerkvenega pokopa strank jo mora smatrati le za breztaknost kterega skoraj gotovo kak liberalni pisač v „Tagblattu" z na- nepoklicanega dopisnika. Kajti to je enkrat gotovo, vadnimi lažmí oglasil, zato sem vso to dogodbo obšir da imajo osnovatelji Preširnove slavnosti vzrokov do- neje popisal, naj še to dostavim v o 1 j, če ne vsega, kar se bo nocoj „pri zvezdi" godilo, Iz „staroturških" ust vem da vsaj naprav lj a nje te besede, nagibe in namerjanje, z debelo plahto pokrit, so hoteli oni turki" pita nici ker kal pa Je tudi kot po vsej dnik k in 7 da mu je bil v res- P . bojnik na prepovedan 7 boj vse ki jih „Narodov" poročevalec sè „Staro- kar bi utegnilo tukajšnji razpor raz- o j e g a bližnjega, pa je v tem trenutku smrt »ui .rvi. j r , j\ai ma ubuguuv burvajoiiji ia/i' grniti, s tančico — spravljivosti zagrniti, in to tem bolj ako nas neka ker se tudi drugod, zapazuje nekakošno približavanje roturkom". njega samega doletela. ,,Kakoršno življenje, taka smrt Ribniškc okolice 26. dec. (Cedilo.) Čuden napis dila nam je po letošnjem zboru t poreČete JLi JL \jXy 1U IV tVjJLLl W JLJ j ^fVl ^ MI VU U I A M» HUUi JV JJV lU^OJLiJUlil ^ VV1 l znamenja ne mamijo, Kranjskem treba. Nek dopisnik iz Kranjsko-tržiško Mladoturkov" k „Sta- ouuj^iiuxi/iavoiuju ^JLUioiUUbUilvuv rv l03keg(% vt\iajt« v i/x» xioiu Narodov" dopisnik ima o slogi svoje dr. Raz lag a, nas pozivlj okraj v 51 listu „Novic", Jez bi svetoval da bi „Staroturci" posebne pojme i — ui u«. „u^utuiu „Narodovega" poročevalca breztaktni insult za zdaj še prezrli, resno zavrne, če ne drugače s tem sklep 77 Gosp Svet naj njegovi volilci povedó na cedilo vzemši svojega dopisa : ; kar mu gre a 7 — Tudi brez tega poziva oglasili bi se bili mi ker gre upati, da ga njegova stranka sama kajti zabolelo nas je v srce njegovo obnašanje tako, da devi resnico da UV TI ^ A V/OJLL1W pOVe. JUkVl ZJCiJLiCVOClilij U CM JU J pa vso reč taktno zatare, naj molčim tudi jez Ker v omenjeni za- se čudom čudimo: „Et tu mi Brute? Ste mar po se zanasam da jo pove, ali Od gičnihpravilih, ker tudi nektere Kočevarje zastopate v njihovem imenu kakor Kro mer glasovali proti ad 7 ital. strani sem slišal, da se ima pri nocojšnji besedi resi? Ste mar že pozabili, da Kočevarj so Vas V ze storiti po časnikih že razpravljana zveza italijansko- prej črtili m gli? Spomnite se po slovenska proti tukajšnjemu n em štvu. Mikavno je volitvene dobe. Zdaj pa se tudi Slovenci milovaj ogovilstva za to res, da ste si stranka „Preširnovih častiteljev u m čamo obra od Vas. Nekdaj navdušen borilec za pravo Slo 7 ko naši okraj no-lib e ral no ital. stranka bližji in „Staroturci" slovenski. Videant consules ! 77 Mlado"- vencev in iskren zagovornik vzájemnosti slovanské so vam Cehoslovani jhuj trn v peti daj ; ko so v fun Program : Vranskega. (Narodna citalnica naša) ima svoj damentalnih členih pokazali Avstriji pravo pot do avto- nomije dežel in sprave narodov, nasproti pa Vam je občni zbor v nedeljo 5. januarija ob uri na večer. Govor. za čitalnično leto. vanje letnine za prihodnje leto. Sporočilo tajnikovo. V tl/Cl • li \J LLi 1 J V UVAiVJ. W^AWI v xat^xwv^wT y mmi^^/x v ^w» t ! w Račun dunajski rajhsrat srcu priraščen, čeravno ste iz lastne Vpisovanje novih udov in plače- skušnje se prepričali da s to skup ne dosežemo predsednika. /ili UUU V 111 U1ČHJC- BiVUdlJ je; oc JJJL c^/iivau , wa» o w oau^oviuv xxv^ UUO^ Volitev odbora in svojih pravic in se Avstrija vsak dan bolj razdira bola. vdeležiti tega zbora. Ňasveti posamesnih udov, potem tom- tišti hvalisani 19 i rtuoaui vj. je DUticv, o mww ov, xicwxa jjvwxjwjv, narodne pravice! Ker tedaj ste po vsem svojem strela Se s ktero se nam pobijaj o Vsi častiti udje so uljudno vabljeni, gotovo se naše Odbor. dej anj i „mit Sack und Pack" pobegnili v tabor „ il usta Mozlja V Kocevji 24. dec. (Uboj.) Ni davno, kar vovercev",. po našem prepričanji pa ta tabor pelj vam je nekdo z naših hribov v „Novice" poročal, kako germanizacijo, centralizem in izneverstvo, zato z Bogom so se v Koprivniški fari neki sorodniki med sabo klali, Vi greste na levo, — mi ostanemo na desni ! v moram vam jaz k sklepu starega leta za božične praznike še žalostnišo prigodbo naznaniti. Kvaterno ne- deljo zjutraj k fari gredé k sv. maši ugledajo ljudje na Mokronoga 28. dec. * čurjev, ki pa sami ne vedó Pri nas je dokaj nem-kaj so. Nas sicer to ma _ J " J J — ----- o----— -------—o----"J — -J---J ---Uiaiu brigc*, at jCfil uao kV, w« umui hwvvjw t himda ov »tvjv kolovoznem potu konec vasi proti doljnemu Mozlju ve- grd0 robo. Še celó uro, ki jo je nočni čuvaj slovensko li oailll UC V vUvj Ci Ck XV