FoštninB plnčana i notnplnl. XVII. iejtniii*
3. numftra.
Mesešne
Vu iindni prSkmurftke evang.  šinjorije rediteft
i vddavRlfe: fLISAlt J&NOŠ,
Murska Sobofa.
Ček računa št. 13,586; Imč ,,Duševiti Ust" h\. Sobota.
Cejna na cejlo iefo 20 Din., v zvdnstvo 30 din.,
v Ameriko 1 Do6», edne numere 2 din.
Izhaja edndk na m&sec»
Naptejplaeilo gorlvieme vsaki ev, dtihovnlk i vučitel.
Jan. Ozn. 21-7.
Kak angelske trombote na sodbo zvajoči glas, tak se čtijejo te sv. Reči, štere Janoš apoštol z preroškim naprevi-dnjem spiše v one sedemkrat zapečatene knige, v knige oznanosti.
T6 je opomin, šteroga Jezuš pošie potom apoštola Efezuškoj gmajni. Ta je edna najstareša krščanska gmajna bila. Eden svekeo, zlati posveČRJek v duševnoj temnosti poganske Ažije. Pavel apoštol jo je gruntao i rasla, cvela je. Sam Jezuš jo hvali etak: ,,Znam deia tvoja, činenja tvoja i potrplivost tvojo ..." Ali itak je nikaj ne v redi, ar se britek spomin čuje za tov hvalov, ete: ,,Spomeni se} odkod si vo-spždnola, zvezda tvoje dike zača po-temneti,"
Takši opomin se i nam lehko glasi z vust toga za nas Trpečega. Naš narod je tiidi bio, kak lepa, svekla zvezda v desnici Gospodnovoj, I ešče dnesden se vidijo med narni ništerna dela, spravišča, štera vervanje, potrplivost kažejo. Ali pred B6-gom se ne da zakrifi to, da zača ternna gračuvati svetlost naše nigdašnje dike.
Ne mislim tu na srmaštvo, nevole i da smo dostakrat zapostdvleni, ponižani. Ar kem vekša je takša noč, tembole se lašči svetlost. Mislim pa na one znotrešnje nevole, diiševno srmaštvo, štero je dosta bole nevarno. Td znotrešnja temnost je medlavo vorvanje,   ne  toplo  i ne mrzlo
oponašanje proti cerkvi, dvoj^ča, mahajoča se vornost, nečisto živlenje, Boži zapovedi ne zdržavanje.
Ar kje je dnesden očakov verevrelost, štera je skoron z ničesa stvorila gmajne z prestranimi cerkvarni, z farofi i z šolami? Malo kje se najde. Kje je dnesden ta in-dasnja bogabojaznost, dnes, da telko po imčni-samo krščanov jeste, ki v svojem živlenji samo te potrebiijejo cerkev, dti-hovnika, gda je k krsti prinesejo, gda so pri konfirmaciji, pri zdavanji, ali je pa na slednjo pot trbej sprevoditi.
I J^zuš, te za nas trpeči, bi ešče i one, ki se za vorne vidijo, v cerkev ho-dijo itd., lehko pito: ,,Kje je vaša liibč-zen do mojegaevangelioma? Tista goreča, vsa premdgajoča liibčzen, štera je v srce te prvi krščanov i apoštolov prebivaia, tak, da so se raj odpovedali od vsake zemel-ske dobrote, ešče i od živlenja, kak bi pa mene i moj evangelium zatdjili?" Kje je tista krepka vora i ltibčzen do evangelioma, štera je za vremena reformacije z znojom i krvjov polijala vsako griidico onoga fun-damentuma, na šteroga so naši verevreli predniki evangeličansko cerkev gorizozi-dali ? Ka pravi i dnesden od našega ne toploga i ne mrzloga vorvanja? T6, ka nigda Efezuškoj gmajni: ,,Spomente se, od kod ste vospadnoli!"
Spomente se . . . ! i či jestejo med na-mi zablojene duše, štere so pri konfirma'-ciji oblubile vornost Jezuši, ali voni v živ-lenji so se spozabile te  svčte obliibe;  či
Strdn 26.
DUSEVM LIST
februdr 20.
jestejo med nami pGkvarjena srca, štera ne vejo i ne čfltiio, ka je Gdni Bog i njč za svojo odebrano posodo odebro, ki so ne z srebrom i z zlatom odkupleni, nego z J. Kristuša svetov krvjčv — či jestejo tak-ši, naj 'se spomenejo, od kod so vospad-noli — z miiošče Bože.
Spomenimo se mi vsi, grehšni liidjč, da v grehi živeti je večno skvarjenjč, zato se povrnimo, da bodemo prdvi sinovje Boži, odkupleni po J, Kristuši. Naš Odkti-pitel, ki je za nas teiko pretrpo, nam veli: ,,Povrnie se i ta~ prva dela činfe ..." Dela, štera so Bogi na diko, našoj duši pa na zveličanje.
Ve se mi gda-te iudi znamo včskazati z navdfišenostjov v kakšem velikom deli — pri zidanje cerkvi, ali v tom menšem, v spunjavanji naše vsakdenešnje verske duž-nosti, v poslušanji Reči Bože} v aldovnosti, v briganji za iepšo bodččnost naše gmajne, ali cerkve dostakrdt lehni postanemo i hitro obtrudimo. Pa ka vala", či vsaki 20—30 let ednok visiko zbleskeče planien naše verevrelosii, či zmes nega trpečega ognja, šteri vedno sveti i segreva? Takši visiki plamčn hitro flehne i temnost, mrzloča po-stane v srcaj, či nega stalne, vedno se ža-rčče prajce.
Efezuša pega več.   Tu5  kje je nigda
cvetčča krščanska gmajna bila, medldvi torski mesec rod obldst i nigdašnjo diko krščanske gtnajne sarno poriišeni cerkveo stebri kažejo.
Jaj nam, či za volo naše netn&rnosti i nevornosti tfldi takši šorš pride na nas! Preklenstvo nasi potomcov nam i v grobi ne da počinka i naša dtiša se vovrže na večno kmico, kje so hamišni šafarje, za-pravlačje drage herbije.
Jezus nas opomina, povrnmose. Postno vremen je vremen greh žaliivanja, povr« nenja.
,,Tomi, ki oblada, dam jesti z toga žitka dreva, štero je na sredi paradižoma Božega" — veli Jezuš.
Juventus.
3dHos 1 i DBFcan od lubčzni bllžnjegs.
Či nds teži včdsl, včdsi, Ka so bllžnjl /zor/, bldzni, Ka je blodnost držl v-mrežL Zdto ji tak nazavrži Od sebe ji neodurl, Z~člstoga srdcd je liibi.
Presvetl njim prav razmenje,
Zbftdi je na prerazmen/e,
Čt neznanost tdpreprdvlaš,
Dobri račun povnoždvaš,
Sltižlš domovini Bogt,
Veklveke boš bld/ženL              FLISAR J.
illS
Rsala Gyarmathy Žigmondova.  — Poslovenčo Flisar Jan oš, vp. vučitel.
(Nadaljavanje.) lil   Čarsis. deklina,
10
Margitki se je dopadnoio,  ka gda oca ne bodo dostia, se iato nepretrgnejo oni prijčtuiiz-leti i zdto je z- ma.lml, m&iklmi dlanami glddlla malere povebnjeoi obiaz.
— Draga, dobra, mila mataa! Vi sl riiti nemisiite, kak lepa so ona mčsta, števe nam ie polrizao gospon Železea. Splo] z o? kraj loga se lehko po cesti petamo, odrut vas pa jas cdpe-lam na edoo tžkše remekno, počinka ntesto, kak-šega nl kralica nema. Krasno leps hfita je, kak edna niala hlžlčks: zjaehora bdrianom podrae-tana . . . oo, ali da vam ne ov&dSm aapre onio bogato lepoto, ar te se nje te bole Yeseliii . . ,
Potooi je kaSiivaia, nje plave vlasž i nesta-
noma jo le aa fziet nape?švala i mntl je prJvoIi-!a. Doma je že bšr n\ do mlakč oe mogla pridt!, ali ka lObeznikojci naj kaj vtaii, to ja pa elSe bole oe mogla.
Leto se je že k-koncl bllžalo, že so otavo kosili i od tri^niko? krsja je nczrečeoi dii pri-hajao. Na cdnora lehkoni kočfiji so se t?rali proti lodi. Čillag I Se!!6, tak da bi leteie vu Hsiom, otavnoai zržki. N^ba je takša bila, kak edoa blilčeča siva zomancna kupola, puno nasipana z-pena?ov svekloščov, s-belim džiindžom. Na ttkm\k9. fearieni, so pop^vajdfii delifci ^z-rasoj gu!oa sklal^ vkfiper i na slokobastcj poti so ss vidia i pa so se skrilat žagdile pelajofa kollja vn diigom ršd/; zavrni lanci »o rogalsIS; žagdlic v-belo| licojni s® bliščiie, mall konj!čje so be-žali i gazda je z-toga nfka ne zn&o, na žagvilaj vdiljek vtžgnjeni, je frkao; ni v pamcti je ne meo na to tnisliti, ka se včasi ogibati tiidi trbe ; to je celo konjev skrb.
februar 20,
DUSEVNI LIST
Stran 27,
Jezuš v držini.
Hdri Ltpot ev. diihovnlk.
Težke dnčve žtvecnc. Nlgdšr smo ne člili teSko 16 rLč kriza, kak dfiesdčn. Gučijo dnes od gospodarske krfze, od s?eto?ne krfze i ešče od dosta driigi knz. A!I cd vse krtz je pa najbole težka i bofeča, kriza držine. A? je držina tistš fundamenfotii, thtl steber, na Itsrooi stoji cerke?, včs, člo?eča driižba i država. Če se 16 steber poriiii, ali če se sarno genej ?č se porušijo jcze-roletni zakonj, rui postane gospcddrski i drž&vni red, rtiš posf&ne cčrkveno I versko-mcralno živ-leojCe Onl ki driižbeni rčd ščejo vničiti, — naj» bole držino ngpadafo, Lr Le se njim to posreči vnJčiti, tak dobro znajo, da potom Ieko pridefo do svojega clla, do popol&e ztnšge. Zdto pa mi v$e moremo storiti naj drzina, držlnski žitek rao-čen, čisti i ?eren ostaoe.
Sam Jezui je tudi blsgoslovo iposnčtodr-žinski žitek, postavo ga je na nfego^e vredoostk pržvo ^lilno i€, gda je Y zafčiki svojega božan-skoga dela (al ?zeo na ednom gostfi^anji i tam je svojo prvo ?0do včlno. Ar držina saoso v Njem i Žnjim leko spuni svojo svčto dužnosf i pos'dne za človeka tisto, ka je barka bila za Noeo?oga golobi. Gda \t nindri ne najio po-činka, fž se je z zelčoov vejfcov nazšjpo?rno, da bi si tam počtno, Tiidl človek gda med trp-lenjem obtiiidl, edino v držinsko h žo prfde na-
Vu ioga muzgnati mestaj, sta Čillsg i Sel!6 samo pomali ile. Leo se pa k-koaiji pclegnovži, je večkrdt poincfao Innike gvant. Z gostoga drepja so ftiči zieteli gori i Železeo se z kciuja sedelišča naza obrnovši, je zamerkaisje pravo, z-šteroga se je vfditl dalo, ka oakeliko pozna on loga ftiče. Z^veselim prijatelskioi pogičdom ješer-cš?ao eden erjivi strnabi par:
— Ovo ete prlj^tne male stvaričice ras sprevšjajo, vsepovsčd $o znafni. Čvrčkajoč pred nami letijo i pa se naza po^rnejo i na ednoj vugibkoj ^ečfci veselo spevajoč, nas čšisajo, tak, da bi to štele praviti: povoli vam hodlmo, z-radostjov vas sprimemo, ar ste vi v-zimi Ifidi dobro!iv'ni bUi k-natn.
Vfditi se dš, ka <^ mali par tam vu včsi prefclva v-zlmi} zato jetak prijazniri Igostolflben.
Dse dekllni sta interesantno poslOhSale mla-denca, aii mama so se že navolili i Železen je nadale pripovedavao:
zšj, iQ sl počinč, i gda na žitka zburkanom morji hodeči ce cajde n!ndrl mira, se prlnese nsza] tisto zelžao ?ejico, štero je tatn najšo, lt so ga pa žetka ne^ole I viheri oranili, se pride nazaj mreti. Nega tistoga britkcga okanenja, šteri bi tu vržstva ne najio, nega tiste bo!dče, krvžve rane, štcra bl Ifi ne ziceJilai, nega tfsti gosti skuz, Iterc bl se fii ne posiišfle od iarkov za-konske liibezai I vemosti Naj se gli obrne protl nasu ceii svfit, držinskoga zitka štlri steae nam obiino odikodnino dajo za vs*, za vsaki (rQd i za vsžko trplčnje,
Srečeo je zato on, komi je blajžeoo držin-sko židenje dano. A!I irplefije I pržvi pekel je žitek llstoga, ki v svojem držlnskom ž:tki ne-mcre r>ajti prd?oga bJajženstva i mira. I ist to je pa skoron od nšs ssoii odvisoo, s3i bomo bldiženi, ^ali pa ne, ali nsj hižnl zakoo bisgo« slov, sli pa preklčstvo posfžne za nšs. Gda bo-de za nas mit dfžissko žlwleiije blajžeoo i blf,-goslovleno? Sanso fe, če t6 z JezuSom začnemo, fe Njega k sebl pozovčir.o, kak so 16 včinoli tisi dobii JOdjS v KanS Galiieji.
Ztaoi ]e pa blo I Jfzuš i vučenfcke njego?! na gosiiivaiijS;, p?a?5 Janoš c^angsiili^. Bšr da bl mi tiidi pnspod&bno činilK Istina, vsigdar \t potrebno, da naj Gospod nied oanii i z nami bodes Njega v&lkdar k sebi moreitio pozvatl, i rajbole je pa to potrebno iit gda dtžinskoga žitka ognpšče issstžvlamo,   pri   tistom   važoom
Od strpLbe pravi legeads, ka nje je zato erdč&a pfiifca, ks so oa križ razpčtoga Bozega Cloveka krv štele z-pčrjem zastavitH i te so do-biie t6 erd^čo krpo. T6 je pa zatoga voJo zua-ffleiiito, ar dober nagib kiže, štero se uprav niide vu n|i dobri srdcaj, fe| meli o-ali stvaričfcaj...
Eden orl je kto pržk po čistin;, od tistoga je tiidi prlpovediirao edao legeodo, štera je ravoo tečas trpela, ka so se do z loga vdpelajdče poti prlpelal«'. Tfi med ikrlle?kiffii kltičkgsta peika pot pelala k- onoj urfainoj borovja ifržns i po edncj globokoj grabi prek se ]e lepi zglid vldo na Yelke grozno ktnične goie. Soežnlko? oidven hladen ziak je tnsina tUdi Cfitila I dobroga je vživala. Po kritkom peskom potuvanji so Iš prišli. Tak da bi snšžnika edea lal esi doj v dol bio liičeni, z-edno grozno velkov Skriievkov, z-aiiter-nim lodom indaiflji velki boi6v I z sfarlm spih-n\€nlm fšobrnjenitij drevjem, obri iter! ii sirovi borOv v^kc kak zeleni, (i^eči šator narčdijo, vu
Strdn 28.
DUSEVNI LIST
februar 20.
stopaji, od iteroga bo od?isno celo naše živ-lenje, ali v cčiom živlenji bjajženstvo, a3i pa ne-sreča. I denčšnja mlarfčzen se skcron nL\holt prl toj priliki, pri ženitvi spožabl z Jczufa. h toga shaja, da se dnesdea najvec hižni zakonov brezi Kristuia, brezi pršve srčne labčmu brezi znotrešnjega verskoga o&čiitenja sklene, Največ-krat je glavno samo rosieriaini hasek brez! srčne Ifibezni i Jdiiševne disharmonije, največkrat se gleda sarao a!s na zvfinešnjo lepoto, na velžko zemelsko bogaitvo, na dosta penez, če je srcč gli prazno. Dosta mladi ludi za fe premenlive zemelske kinče oda sebe, I ne samo sebe, nego dostakrat ešče sYojo bodočo cleco, Tak pcstšne hižni zakcn, ki bi mogo zernelskofiij žitki veseljč, radost, zadovolnost spraviti, nav&dna kiipna po-godba, nav4dna trgovina, I ravno iz tej hižni zžkonov, štere so brezi JezuSa sklenoli i zvčzal*, posfanejo neblajženi i nesrečni zakoni, gde ni6ž prekund svojega zdavanja d€n, i žeaa pa jočeč mfsii na tisto voro, gda so nfena vfista pred Kristušovlra oltarom hižnoga zakona sveto pri-sego govcrila.
Oh bar da b\ 7ato vsaki par na svoje zda vanje pozvao Kristuša. Gda tak preveč paz jo na to, naj od rodbine, od znancov niiče v6 ne os tane, koga b5 ne pdz?ali na gostuvanje, od šteri kaj i»ajo čsikati,  bar da bi se tfidi z tisioga ne spozabtli,   od  koga navzdSncsti je odfisen n]i-hovoga hižnoga zakona tuir, zsdovolnost i bJaj
ženstvo. Bar da bi tak čmili, kak tisti znameniti dfihovnik i predgar Herbcrger Valer h Posena, ki gdvi se je zddvati š^eo, ga je mati \6 pitala, koga ščč vse pozvati n& svoje gostOvanje, je etak odgdvoro svojoj materi: Na prvo mesto moji gOvStov napiši Jezušo^o icce. I bšr da bi tisti nesrečnf zakonci, ki so Jezuša poz&bili na svoje gosiiJFanje pozvatl, i ki zAto v siaji i ne-tniri živčjo, da bi ga k aebi vzeli i če gli kesno, sli ešče zdsj bl ga k sebi pozvsli. Ar Jezuša preveč leko k s«bi pozovčmo. Edna molitev, edsn iz srca prihžjajoči zdiibd^: Gospodne hodi k nam, Gospodne ostani pri nšs. Na naio prol-n]o On pride, notristdpi k nam, nofristdpi v svaji živdči zakoncov hižo i srcč, da bi tam vo stiro staje i nemira prekletoga šatana, i da bi na mesto svaje, joča, trplenja, mir, Itibčzen, za-dovoinost i poniznost prlneso.
Zo?imo zato Njega   v   svojo hižo,   ar   je Njegova naszočnost ?sakomi človekž tak preveč
potrebna. Jsmi je potreben eš5e toj najzsdo-vokiejšoj držini, ešče Ičm Dajblajženejšim i nšj-srečnejšim hižnlkom. Ar zadovolnosi i z toga pdhajajočo radost tak hilro zna nasledlivatf, bri-ga, žalost i bolezen. Tud! tam v Kani v tistom gcstirvanji se tisti h-žnikov radost tak hitro pre-mir-6 v žalost, v veliko brJgo, gda njim je zmen« kalo vfno. T6 |e bifo njihovo prvo vkanenje, prva neprijeinost. Oh k&lko likše žilosti, vka-nen]a? neprljetnosfi  dos^gne liidi r&s v živlenji.
šteroga senci $e od leta — do leža povžkišva, na iozobrnjenoga drevja sfebaj rssl^^i mehor i bradinje.
—  TQ, tu je, dr^ga ruama poLivanja pres^ tor! — skriči Margitka l na edno minuto se doli vrže v-ono zelčno mesto; ždreči obraz vu niehki mehor poteži — ravno tak kak gda lastvfca prek vode ielef, z-prsami se tekne vode,  saoio li na edno minuto. Gori je skočila, oči so se nje felii čile i popadnola je tnaterž roki:
—  Glčdte, glždte maina! Eto  eti  je  eden dugi počfnka stolec; eto je  glš?e,   eto  pa  rau podmetano, fajno meito. Samo si naj doli ležejo vdiljek na njfga.  Tam |e   pa  vrttim,   z o?kraj vretine dosta divjega cvetja, rož; včasi princsem vodo, nabtrem divje cvetje . . .  Jeli bar, draga mama, jeli bif gospon Železen, ka de dobro tak?
I tak prl^tno, tak bajavno je gl^dala na obž, ka je mlsdenec veseiča g^dao, nič lepoto i mladost.
I od toga hipa roao je edcn par čarni 6Si poglžd ostreši gratao i tč ostrfiši pogled |e vldo, gda je Margit, fak nedovedič ze teknola mladen-ca rokes med cvfifj* pobdranlem, ali pa te, gda sta z skorje ob& redila pchžr, vu šterom sta ma-teri vodonesla. Oh, (akšega hipa je pokrly, ode-tel, vsLki večer obri edne čarne g ave potčgnjeni i vankiiS je bio, iferi je dosta britki skiiz spio.
— Rada ga ma! — skuzil« $e je kucajoč i strsnjeno srdce nje je giasno biio. Po etakši nočaj se n]e je nikia zelenasta licojna skšzala med br; asio čarnom obrazi i okmičila jo je. Neščejoč |e jo k-sebi vleklo gledalo; bar se ga je bo^ala, ali donck je šiela viditi, ki de oje pravlo i ka nje je pra?lo, to je jo ešče bole ob-žaiostilo: Ka si misiiš, ti grdi čaren stvor, kak da bi tebč šioj Ifibo, poleg one krasno lepe rož-nate devojke? Vkraj se je obrnoja od gledala: Tak me zno?a ona prveša nevoštenost mantra? Ah, da bi moguča bila bdgša gržtati! I naednok
februar 20,
DOSEVNI LIST
Strdn 29
 f niiAdi ludi jeste, kl so nspunjeni z  vfipanji IH proti boddčnosti, prSti hižnom? zakoni. I gledajte, ta krssna vupatija so se tak hJtro razlrždila, kak d!m ali megla, lepl sen je h%o 03200, zme.nk$.lo jc veseljč i blajžen-stvo, tak kak je zme&kalo v Kanš aa gostu vanji vino.
Gda Marij*, Jezuiova mafci "^žtij i cpaz? to zsenkaiije, opominejoft erčč Jezuši «l Nesi&p vina. Mi pa če bolčzen. z&lost, trplčnje, zisi-cn-kanje nsatiic, koaii naj to povšaio, komi se &aj pctdžltnc ? Kcunf dffigotns se aaj p.ot6žlrm, če ue edino jezuš.?, našemi smHenorrji Odkfiplteli* Dosta htžni zškonco?, It se cjiai držinsfcoga žitka rfišr razirga, ce nerazm^nje; Zissaka^]e5 ne» vo!a, nesreča pride Y hižo, eden drugoga kr>?!jo i tcžijo, aJi se pctožjc sdsedom, 2ra:xo^, svo* jega držsnskoga ž-tka skrlvnostš ssesžjo pred javnost i dajo jo na lodski |cz?k. Ail os idejo aa sodnijo, da bi raztrg«li thil zAvezek, Iteroga so pred Božim olfaroa z prlsegov potrdili I zape-čatili, oblfibivši cden drugoml vernost notri do groba, do srcsrti. Keliko bole h?snovito i lcpše bi bil6, če bi namestc iudi k Jezuši hcdiil Nje-mi bi se potožiii ed svoje bolečlne, brfge, ža-ti.; nesrcSnoga žitka, od Njega bj prosili ta- i svoje svšje i ojevke cgcn 51 z rosov skfipne mclitvi polejali ! pcgaslli. V Ziiflchi je v srednjeoi vekl !a navida kraifivala, če se je edea ali drOgs zakonski par tak dosfa svajQ?ao,
da se |e že ločitl ščeo, tž \t sodnik v varašlcoj hiži fakše ziicnce 7 edno za fšfcše orilfke pri-pii?Ieno sobo dzo zapreti, gde so par dni vkfl-per bili zaprfiti, i tatfl so se večinoms zmirili, veS so ne oaislili na ločStev. nego so v mlti i v sregf živeli dale. Dnesden pa ®a\ hižni zikonci v cerkev fdejo, n^| se tam z B^žgf s%'čtov račjov zapičjo vkttper, dr če v skfipncj vrelof molitvi prs JezuSovi nogaj iičejo 16 pra?o pot, te $e ešče bole gviiino zsi!ri'jo ž ndjdejo pršvo b!ajženst?o i zsdovclnost.
Jezui pa svcjoj nrnteri etakši odgovcr da: Ka je ineat z tebom že»a! ne je ešče prišls ^ora ifioja. V zido^skom jezjki so iž teči se tak mrzle i trde, liki $e pa v inšern Jeziki vidijo. Jezuš z teffii rečmi samo to sie po?edali, da se saj v Njegova Božs dek aišče ne meša, niti Njcgova matl ne, Č« pnde tisio vr^mens On 56 že anso, ka Njerr..i |e činiti. Tildl če mi mcrenio čakati eden čaf, i na asSo proštsjo takoj ue pride po-rnoč, gli niogSče se .nam tafe v?di, ds amo zavr-Bjeni z žvcjcv prošnjov: Ka |e sneni z febooi! Ali vseedao ne s.riešno zgubltl «Qp»»ja, ne sme-mo takoj v cagJcst spadacti. Ar pt^o z\\ slcdi pride Nfegov« v'5ra, gde te Njegovs ostre i žrde recil preobrnčjc v krotek i rofli trolt gda po trplenji, žatasti l bo^zni prdvo blajže^stvo prfde. Pr'de Njsgova vfira, gda Jezuš doiivzeme z nas vsako težko brer^en, gda mfr I zadovclnost pri-
 v >"iaš držinski žitek.
jc ji ntkša čfidna želncst obsela dfilo; edcc ce-roogoče želenje, za štero fe z-Bepomčnkattov žel-nostjo? hsepenela: Ah! Da bl  li   samo   ednok raogla Sfifi, edno reč3 ... či b\ štcj li samo ed nok pravo t6 ...
B16d>ia misel! Nebode to nigdar niiSe pra-vo ... I pa čl bš pravo? ... Či bf ojo štoj za lepo spozoao? Dragi Bog! T6 bi sdI odkfipleaje bilo! Teda bi ona tfidi dobra grdtala i nebi nika drfigc želeia. Te iijisli bl se rada rešila, samo, ka je misd rdvoo tadi (akša, kak rrfiha, ra?no naza (a sčde, odkud so jo iplodlli.
I eto nedosegnjeno žeSenje |e jo splojzblo-dilo; z-raarnostjdv, z nevožfčaostjov jetožila se-b^ i že vu nature lepoti se je ne inogla več tak razveseijavati, z tak istinskžm srdcom, kak prvle. Sello i Čiiiag sta tiidi ra^nje cukra vdablale i velko je bilo nj^ znotreinje zmenkanje.
Li simo te je čutila popolno radost, gda je mladenec z-svojim cinkajočira glasom kaj gori
Jteo. AH Msrgit je vslgdar zrooOla eto nebesko radosl; či so donrS bJlš, ga je silila aa] idejo v-cgrad; či \t pa vu logi čteo gori, precl ga je z^ala rože, cvSHje. brat, Posmehš7a|6č se |e na-gibala k-^ladeict:
—   Ve bomc vu zlmski   dugi   večeraj   cajt Kicl! čteti, ied-a nebomo   mcgi!   drkati   i   cvetje poberati, feli bar, gospon Žeiezen?
—  MargJika,  malo počl^ajmo i posiuhšaj-mo goričtenjč      je proslla Irms,
—  Ne smo obtrudiSi, jeli bar, ne?
I te je gori skočiJa i kak edoa mldda srn-ka, je bežatl žača2s.
—  Talšega hipa je mama prtediguola trfld-no glavo i mignola je Irmi, naj jo nasledfije.
I sarao od sebe se razirji, ka je raladžnec tfldi ne bio tifiden i tak so brali, brali cvetje i kem več so ga doli strgali, t€m obilne je gnalo i razvijab se je.
Stran 30.
DOŠEVNI LIST
februdr 20.
Zato sarao z Kristuiam, Njega zo?imo v svoje držinskc žhičfijs, v NjegGvoas HiEčni skle niiiso hlžne zakcae, i Njega ne cdpuKtimo n?g-džr iz svoje hiže, iz spojega srcas iz svojega ži^Jenja. On žalcsii i tožbe raGtno ?odo preobr-n6 Y ojočrjo vino, Siero obeselš aažo človcčo dfišo i spra?* nara Sisto I pra>o veseljfe i rsdost. BfAjženi satno tisti hižfii zakoo ostšse, gde se ae spoz&bMo z Jezuša i v Njegofom Irneni ga sklenejo. Biajžena je tistL hiza, gde Jezulovo iirrč dobrij poztiajo. ar taai mir kra:Q|e.
 mojga lepi haidr! Viditi marn gda tvoj kotdr? Hej! gde hodim i počivam, Povsud tebe pred očrni mam.
Od dalčšnji ft\c zveddvam, Jeli te dom moj ešče mam? Zveddvam te od obldka I tihot>a vetra zraka.
Ali zaman! sirotič sern I li sirotič ostdnem, Sirotič bom vu tiihini, Kako cveiek na pustmi!
7/ hižička, gde sem rodjen, Hej! daleč sem od Ube vržen, Daleč, daleč, kak prdh, pepel, Šteroga (d vnese vrtel.           /\ /.
Vez6r Geza
inšpektor soboške gmajne, je janu&ra 14-ga po dugoj i žmetnoj bolezni, v 50. ieti svojega deiavnoga žltka v Bogi premino.
Soboška gmajna ga je 26. augusta 1923. leta odebrala za svojega inšpektora, kak naslednika v Ameriko odseljenoga Junkunc Sandora. Tak je pokojni več kak 15 let spunjavo svojo cčrkveno čest.
Pod njegovim inšpektorstvom si je spravila soboška gmajna dva zvona, zozi-dala Dijaški Dom i dala svojo cerkev po-slikati.
Poleg toga si je Vezer Geza ešče z vnogitTii driigimi djanji tiidi zapiso svoje ime v zgodovmo soboške gmajne.
Na zadnjo pot ga je sprevodila ogrom-na vnožina prijatelov i znancov, Troštajoče reči žitka so glasili nad njinr; Šiftar Kšrol bodonski diihovmk i domača diihovnika. Poslovili so se pa od njega tudi vodilni možje vsej oni društev i organizacij, v šteri je spunjavo visike čestš.
Gospodin Bog naj blagoslovi pokoj-noga z vekivečnim blajženstvom.
n,
Eden den se je Mina prlpelala k Zadyjovoj. Jdko ioša, suha je bila l po vnogom cficanji ri* žovoga praha, so Rje oztnice 65i ežče bole rd^če bile, kak prvls. Bogme je gospon špan ne bio kakši fin* salongavailer i ne je rad roeo, či njensi je žena k&kše neopačnosti činila. Mogoče, ks tškše i njč domorodci (franculje) ttidi nelflbijo, samo, ka v-drflgo formo dšjo na znanje, ka se njira nevid«. Špana nepovidnost se je z ednim. z ednim biča ščukcm skazala.
—  Madame,  jako rcarelci   sam ji mogoča pogl^dnoti!   Te grobijan me eiče i csi nepOsii! Ah, grozen eden človek \t t6!   Li satco v bar-barskom orsagi rastejo takši . , . Ali nfhajvi raoj šori i bcle si zgovarjajve   od   raoje  dobre rai lostive: kakda se cfitijo, draga madame?
—  Zahvžiim, loblčna.  Od cnoga hipa,   ka se na fzlet ?ozimo vu  gore, zščam krepla gra-
tUvatn; ali zato išj sedim i tam tiidi na rr.ehor-nom stcici, kakpa, ka bi sem ta hod.ia.
—   I tečas, ka čiaijo dekline, madaiije?
—  Serata drčejo, divje rože,  cvetje  ber^jo raeni ...
—  Z-kim?
—  Z ŽeleznJm.
—  Kak čujem, rnonsieur si vedno  sprayla dokturate. Bog drag?, k« naaieni z-onimi vnogfmi dokumenti? . . . Meni se somni. Dršga,  dobra
 nekebzfijejo kaj ?
—  Znancst je njega ci!, I zato se tere, kem  dokumentumo? si vkfiper spraviti . . .
—  Mogoče za koj diugoga volo tud?! . . . Tak cilaven je bio n\€ glas,  tak obhoden
nj^ pogied, ka se je ta nervozna gospa strosHa od nikiega somnenja hlada. Mina se je miluva-joč, lubeznivo nagnoia nje na roko, potom si je zdehnola i etak je nadalja?ala :
februšr 20.
DOŠEVNi LiST
Strdn 3!.
Pri odkGpasan]! hlfirJ reke Eufrata se je raed drfigčto; najžla tudi edns kričanska cerkev z dobro obarvanim! stšnskim! slikami z začčtka trčfje stotizie. Edna od iej slik «dže ozdravlčnje z žlakon) vdarjenoga. Krisiui stoji nad posteiov, m Steroj počiva z žiakora vdžrjeni i st&gue svojo roko proti glavi betcžnifca. Kristui je mJa" de postive, lasjč so svetij. Ta ste&ska sHka z zafč&a trčtje stotine narn bšžff rižjsiarejši ob»r-van! kep Zveli&tela. Znamenito na njem je, ka je Krisiuš kak mlsdčnec, s krštksmi svetli^i lasrnl predstžviani. To je edno zaarneoje mls-dostne raoči krščanske cerk?e. Samo sledi %i je zaSnolo krSčaasU-o jezula kak ednoga starejiega možš 2 ddgir;3! lasmi predstžvlati.
„1  stvouro Je  B6g  Sloveica na  svo| obraz,     na bo2i obraz ga ie stvdro."
I. Mozež 1, 27,
Eden pijanec, tdrra žena z kačjlm jezikom, cden rnoiKi vu bejsnl četr^faj, ede.n mladenec, ki obkže svoje rodftele, edna dcklma, itera za» špJSs svojo pošteajč, eden Slovek, ki podkopa hištvo svojega bližnjega — so eta rejssn Boži kejp, boži obraz ? Ne delamo m! ?sH na tom, iižj boži kejp v sebi oskrunimo ? Vsakša ružna misei, Y.$LkšL hiida rejč,   vsakša   zno^rešnja ne
s razrfiši eden fa!at več  od božega kejpa.
Zato ?e takle velko oslobodjefije z tcga, či se cavčimo Jezusa poznati. Njegva ce3a bl?ost dlši od ediriosti z Bogom. On je te cdfn', ki eto oskruneajč božeg:« v n^in cSisUti zr?a. V onooi, ki Foditelstvo svcjeg* žitSra Njerni prejkda, začne Jezaš svoje zveličitelno delo. Vu ednooi dc dna šd6če:oi povrnenji nazijcsnovč n|ega, ki |e za boži špct postano, za boiJ obtiz.
Svoj kržiki zgodo»?iaski preglčd začnimo z Onim, ki ]e e*o zemlo s svojtm žitkom i s svg~ jov §mrt]6v posveto -   z J^zuš Kristuioi»k
Gda ga je žsdovski nšrod, narcd iteromi je Bog eto zem!6 dao i šteri je pod vcditelstvoni svoji pobožni kr^lo^ prežl^o e$i vrernena velke m65i i bogast?a, zuvrgo, se je Jčzul razjoko nad Jeružalesuom i njega prebivžlcž, ar jc vido priiestno sodbo: ne osfšne kamen na katsni. I kakši štJrideset let po Njegvom križanj?, gda je židovski nšrod pred neodločnim Pilšfušoffl na s^bf vzeo odgovornost N]eg?e smrti: nNjegva kr? aaj pride na nžs i na sml naže", — je vda"-rHa slednja iora Jsružalerna.
Židovsfci iišrod, ki je svoje odkuplenje v političnoj s'obcdi i tn65? vldo, se je zdlgno protš R!mL Rltuski casar Titus |e z tcočnov voj-skov priso aad nje i na vfizemske s^etke 70. leta je porfito Jeruždiem. pod šieroga ruše?inami je skoron eden milijdn žldovov na|šo smrt. Ne|
—  Nos on  fi3iaač.iec  vs^gdar  bode  znao, ka de za njega dobro: tacita plava, gdet^ veter plše i tak hi(ro k ciil pride.   Madame nerrislijo, ka bi bio rnonsieura namenjeni cil ? . . . All za-kaj bi drastila mojo predrdgo dobro milostlvo ? N*bom   več gučala.
Na to ]e pa zda uprav nervdzna gratala ta nervczns gospš i nerairopno je silila Miro naj guči.
Potom je gučala, — ar bl za cell svet ncbi prCti povedala toj dobre madame želenj}.
—  Moja   draga    mtlostiva!   Prilika   rodi tafa ! . . . Je!i so si nfgdar ne mfsHH oni na to, kaj edna takša deklina,  na štero z te najbdgše vole nisče neraore na njo po^edati,   ka je lepa, ali ka, kaj po7:dnoga jeste na cje, či je vsfgdar vkiip z-ednJm,  za  velko se bršgajočim raladen-com, iteri znž poniicsti i popadnoti ponfijajočo priliko, nalehci zamreži stbi v!ak: jas tak nedo bim k mojoj   stavi primernoga prošniks,   tak si
podzajem etoga I I tškšš se nslehci zgršbi na gjelinš i vu vlac zamrež«, ar se njemi po ženitvi ponudi napresdenja prilika . . .
— Nigdar! Nigdar ne ! T6 naj nišče ne-misli, ka bi jas KovžCovoj s?ektura ičeJa bidti!
M!na se je z dosta gcvorččim gasmehom zgl^dnola «a ri)!losti?o i erkla nje je. naj ma3o kebzfije na to delo.
Pototn, da je jo že zadosta na pot spelala i popolno gori nadrasfila to slabo rcater,, je od-hajala. ^OdGrjavaoi, odQrjaya!ii, to dcklino 1" i ponšvlala je po celoj poti. OdGrjavanje nje je netlla ona strahota, štera jo je pa bole goripo-tčgoola na zburkanje, kapa či se (e mladenec za-Iflbiti ndde vu to čarno dekllno?
Nižterai pžr dni je viherno, deždže^oo vre-raen bilo, m izlet so se ne mogli pelati; ali za jern je eiče bolc bajavno sijalo toplo jesensko sunce. Septembra prvi dčn je bio, brežen kraj se je v »roajuša črstvosti zelenio i po deždževnom
Stran 32.
DUSEVNI LIST
februar 20
je 6sio kamen na kasmi. S f&dcom Jeružalema je ceia sveta ze&te pod ricnsko oblsst priftla. Na mesti porflienoga Jeružšiema se je 130. !eta za-zidaio edas vejal.ko mesto, al« žsdovje so se nej snicJi v njem nsseHti. Onš so razkroplem btfi po celctn svSii.
Pa tudi za kričane je Jeružalem saroo te posto ^ekše ?žžiiiosU:i gds je ?e6Č Krlsiušove vera obladgJa sllo orožja I je Velki Kocstantin casRf d&e kršfssons versko slcboščino. NaskGri %o se zsčnole tfilifi poganske cerfcve i z^dati kr&čanske. Te se ]e poslatrHa Ea cnom eiesH Jeružalema, sa žterora so Itifflali JčzuSo? grob, zna^iimfc, ešče dnss stejd?a grobna c^rfce?. Gda ie Sv^ta ze.?i'a s!edl v roke musJimano? spad-noias so oni popriviali i dozidžvaU ctc cerkev, tak ka je JemIakaHi zdaj mesto rdfnanja nej sa-i;o za kričaue i židovc, nego tudi za muslimšne. Nad Kristušcvitn prizaim grobora se sr6čojc m-rodi I ?»diGi'ai}|a!
637. lela |e pržla S>eia zeciia pod oblast musliniariov. Gda so enu zaSacli otežkočiti pot krftčinski rOmarov, so se zsgaole diiga de&6tieija trpčče križsrske bnjne za os!obod''te9 Sveže zem!6 od j&rmsi mobsroedan*ki nircdov. 1099. leta se je ressa posrečilo vitezoni zdhodne Eur6pe str-gatl Je>"urdlefii z rok aevernikov i nastav!ti BJe-ruž^iemsko kršiesčvo*, štero |e pa komaj sto let živefo I je pa prešlo v rtskdi musiinnšnov, pod iferlmi ie tfldi ostšlo v*e do svetovne bofne, večkrat stie^jajoče svoje ne?erne gospodšre.
vremmi 'čisti zrak ]e neEgo^orno sšsladea bio. Po ložnoai mfizg@tnofia tnčhkons griinti se je lOblčno gibo ffišii kočiijj obri loinoga cirevja se |e biisčeLi pmvidnl spdr razlejao, visiko vu zr&ki so se p& vildili ftičov šerezje, iteri so se že vkflppobžrali i seliti se zdčali vu topleše krajine. KoSfij je sta&o, Irma se je zbiidiJa 2 globoke za-rnišlenostl, doli je sko^ila; k priietoinsa konjoma je stopila i cuker Kjinia je ponfidiia i njinsa je zednov roko? dd^ala cuker, z drugov njitna je gladila penave prsi. Od ouoga hipa maof ka so nje srdcč boleJi čotesja trapile, ss je k-stoaram vlekla i tak je rneniJa, kaj one zagviišoo z talje manjeoi gledajo ns njo.
Dokeč je konje z dlan krmila i vu nji čed-ne oči glidala^ te veliki Leo pes se nje k gvantl voičo i na njo gičdao: vil jas sem tudi tfl, rad te rnanrj i ti tfidi men^ 1
(Dale)
V diugoj polo®ici s^etovne bojns so An~ gleži Jerufalern i celo Svžto zesilo strgali 2 rok Turkov. Antantske velesčle, v prvom redi pa Ve» iika Britaniii'2, so se eiLe rtjed bojnov zavčzaie pod imenom cionlzma pczf?anomj cžrodnotci gi-banp po ce!cm sveti raztepcncga židovskoga na-roda, ka Paiestitic nazšj dajo Ž'dovotot kak njih sfaro domcvino.
Preosf-a^lsnje S^ete zera:6 v žfdovsko dr-žavo se |e 1920, ieta zaSaolo, gda j« Aagieška dobik pokroi'šklstyc» m:.d PaHestiuo?. Nasko.ti se je začnolc velko vandf^nje sarcdno prebfijeni žido7ov v Si^to zemkl A^i na*korl so $e pckš-zale tiidl Smetnoče, Arabssi prebi?d!ci Palestise so z naj^-čkšov mržsjov glčdali priseljdvanje je-zero i Jezero žldovc«. Pri^andran'! ž'do?je $o prdti velkooii srmaštvč dooidčega prebi^aist^ *si bog&Mt b>ii, Rjdo^žtes zemia je"Vse v ^ek-šoj meri ^rehajala v r.j^hove rokž. S tetn pa m tiidi Arabcl, prvejšt gosjodarji, prešli v siužbo no?i gospodarov. Piače, štere so dobivaii, so bar vekše bsle, kak bi sš ssmi znsli zasifižiil na s?oji verstcaj, vendar so samo to čfitili, *a $0 pjačarji bJapc! posiaH na oooj zeniJi, štera je prek teikl stotin n]ih lastnJna bila, To je vzrok on! krvšvi borb. štere arabski prebivalci bljcjo z no^inii gospodar|i dežele,,
Zato je ši'e!a aagleška vlšda Pafestino na tri f^!e razdellti. Jtrulalem z okolicov i z vOskira prehodom k morji bi pod angleikov oblastjov osiano, Ob morjž ležčče ravnlne i GsiiSeia, šiere krajine so najbole gosto naseljene z židcvi, bl stvdfile židovsko narocliio držšvo. Ostanek — najmenje rodovitne krajine -- pa bi osio Arabcom.
Z etim planora so nitl Žfdovje, niti A?Lbci nej bili zadovolni. Zšto zdaj Angiešks s poga-janji U6 r&š:»ti pitaoje Sveie zem\6. šfera se ranč v naši dnč?aj vodijo ? Londoni z zastdpciki ži-dovskoga i arabskoga prebfoalstva Palestžne.
— D. -
vVera i lubčzen sta cela natura krš-čanskoga človeka. Vera vzeme, liibčzen da. Vera človeka k Bogi pela, liibčzen pa bližnjemi. Po veri si človek od Boga da dobro činiti, po lubčzni pa sam čini dobro z driigimi. Etak človek po veri zajima nebeske, po liibčzni pa tala zemelske dobrote."
Luther.
februar 20.
DOSEVNl LIST
Stra"n 33.
Zenski kotiiek.
Radovednost.
Edna naMkš: faiing ženskoga spola je radovednost. Kelfco zmešn(šve, keiko srditosti, kelko nssreč piide z te božne navade. Zaka more r&vno ženska teiko radovedna bltl ? Vse šče viditi, vse more znaii, če ps ifčmo bogše gratat), če U€>no na lastnom tejH delatf, ka sl pok?ar]eni» na slabi potaj blcdlči žilek popra" vimo, aas ne sme nšgdar sram biti, pripoznati s^oje slabe na"vade. S!a"ri liidski pregovor pravi: »Speznanje je pr?l stopa"j k pobdgianji." Kei* kokrat vldimo, kak se ženske raed seboj pogo varjajo. Tu so kaj zvedle, tarn so kaj čtile, feaj so spifdvale, tc pa nesejo svojo no**ico k sOsedi i tlsta pa dale. Tak pride do krdgsnja, do psu vaoja, do greha. Mslite, jeii je to Gospodi J^ zult po voli? Kak lejko se ognemG tškšegs greha! Ksk lejko si pobogšamo slabo nafuro ! Ne zvedavajmo Eigdšr sJabe glžse od svojcga bilžnjega! I če kaj čujemo od hfidi jezikov, nc nesmo gi&sa dale, nego ga zaprlnoo globoko v svoje srcč,  gde to slabo po časi v pozablenost
Kelkoktdt idejo ženske z čiste rado?edtiosti v cerkev, da naj vidfjo no?o okiaSanje sli pa čuje|o predganje zviinskoga farara. Nej je to oskrunenje Bože r^čl ? V cerkev inoremo idfr?, če cds dflSna vest žckč, samo za volo reči Bože, Yse edno z Sšdi ifiit prihaja. Kelkokrat fdejo k (užnomi sprd^odi, nej z smMfivanja do nesrečni ostavleni, nego sarao zato, da vidijo, ito in kelko vencov so prinesll l kak so se ti ža!fi9a]6Si jo-kali. T6 je trdofrčnost, Stera boll GospSda Je zula, ki v n^jskrivneie kotl naie čftle vidi.
Radovednost je nej samo slaba navada, greh je. I kelko časa, dršgogs od Boga nam dšaoga časa zamfidijo radovedni Jttdje. Tfi i tara postdn^jo, tii i tam se pogov&rjajo, tu i tam po trošijo čas, brez haska. Ar hasek je samo v tom, It svojoj dfiši a!i drOgomi tejH spr&rii hasek. Če pomorel srrnški, betežnlki, šteri nemre svoje posle opravlail, ali ne bi najšla par minut, pa b! hltro pri betežnoj sosedi skuh.ila l&čnoj deci večerjo, ali njim pa zakrpaia raztrgane hlače? Dosta več včiniš dobroga, kak tt idei okoli i se pogovarjaž. Pri guči pa pride hitro huda reč z človeiki \ust. prile kak se zadovei.
Bojdi verna s?ojoj hiii, nesi tvoje skrbi, skrbi se za svojo deco, drOgo ti naj ncde briga.
Ženske moje, kak lejko je, ic odvaditl le slabe navade, kak lejko je bogša graiati, či ?sig-dar mislimo na našega Gospoda J^iuša i če se d&mo voditi od njeg?e ifiči. Samo trdo vo!6 i vUpanje v Boga niicamo!
Ne bi probali vsi hoditi na tcj poti ?
FRIDA KOVATS.
Haročnihom Diiševnoga lista.
Svojim  naročnikom   z bodonske, domanjševske   i  križavske   gmajne,
šteri Duševnoga lista ne plačujejo pri svoji duhovnikaj, smo etoj številki lista priložili čeke z vopokdzanimi zaostanki. Vračunali smo že tttdi naročninoza tekoče 1939. leto. Prosimo vse spoštuvane naročnike, naj na priloženi čekaj poravn^jo svoje zaostanke.
REDITELSTVO.
 mal« gJasi.
Radost! gl&g: Kristui se je ponizo, včin-jeni pokorea notri do smrti, smrti p* križa.
Dvojno zdavanje je bilo 29. januara v domanjševskoj cerkvi. Zdavale so se dvč hčeri Varga Kžlmž<7a, inipektora domanjševske grcaj-ne, Marižka s Kucsn Kolomanom, šol. upra^ite-lom v Križe?ci; I ^nka pa s Turk Jožefom, gostUnlčarotn ? Soboti.
Penzionirani je Nagy Jcn<5, kšntorvučitel v Domanjievcl.
Brit&nsko biblijsko društvo je v pre-minjenora lcti več kak 11 miiijonov svčti pisem, nOvž zdkonov i poedini taicv bibiije 6d«lo. Naj-več bibižj se je odalo v vzhodni držšvaj: v Ja-raoi, Korei, Indiji i Kini (6 5 milijonov). Drfiitvo je lLni na 12 nov! jezlkov obrnolo sv. pisrao, štero je vsekuper že na več k&k 1.000 iezikov obrnjeno.
Selo. Selanski ev-augeličanci, podperani od svoji verebrato? v Fokovci i drugi bližnji vesni-caj se z velkov navdiišenostjov pripravlajo, da bi letos postaviii ndvo božo hišo na »Bethlehemi«. S tem se prebuja stšra, pred 300 leti cvet^ča refonnacijska gmajna v Seli. Na zidanje selanske cerk?e so naši verebratje v Ameriki s pomočjov Dr. E. Stiegiera, Scuth Bethiehemskoga dfihov-nika \ »Anenkanski Siovencov glas* a nabrali že okoli 400 dolšrov. Eta pomoč svoji ameri-kanski verckratov domačine eiče bole krepl i navdiiiava za zsčnjeno delo. Križcvska grnajna je svojoj hčeri že dariivala na svojem zadnjem ietnom spravišči eden lepi oStarski kep v vclikosti 225X125 cm v pozlačenom rameki, kazsjoč Kristuia na križi,  nadale  eden  pozlačeni kelih,
Strdn 34.
DUSEVNI LIST
februar 20.
dozo za oštije, mošnjo i dva oltdrskiva posveč-njeka. — Predsčdn!št?o senforata je  selaiHk vernikom dovolllo  pobčranje  dobrovoln? darcv za zidanje cerkve po celom   seniorati.   Selansk evangeličanci iudi po etcj poti prosijo svoje ve-rebrate, na"j je podperajo s svojimi dobrovolnim ddri  i  njim pomagajo postaviti   to   edenajseto evaog. cerkev Prekmurja.
Domanjšovd. V našoj gomajni se je pre-miooče leto narodilo 8 dečkov \ 10 deklic, vse vkup 18 decč.  Mrlo  je  9 raožkov i  12 žensk, vse?kfip 21 oseb. Zdalo se je 12 čisti evangfli-čšnski- i 1 rnššani %ix, vsega 13 parov. Pri kon firmaciji je bilo 7 dečkov i 25 deklic, vsega 32 decč. V naio cčrkev ]e »topilo 1 možki i 4 žensk, vsega 5 osčb. Z Kiistuiovov svčtov vef&jov je živelo 462 žensk i 348 možkov,  vsega 810 ver-nikov.  Na cčrkev so  dariivali 2550 din. dobro volni da"rov i sveče na ollar  i  v pcsvečnjeke v vrednosti 420 din^rov.
Lendava. Mesfca janudra gta se skoron na eden den 2 kotrigi naše gmajne odsslili od nas v večno domovino: 15 ga Bohar Adam, da-leč okoli poznani mesšrski mšjster, presbiter gmajne, stsr 57 let. Na zadnjo pot ga je ckoii 2000 Ifidi sprevodilo. Tak velikoga sprevoda je davno ne bilo. Eiče z Medjimurja jfh je dosta priilo. Ne čQdo, pokojni je istina trde natmc, ali mehkoga, dobroga srcž človelc bfo, ki je vnogo Ifidi \Qzmogo, napojo i nahrano, či so v kakio nevolo priili. Rojen je bio na Goričko^, v Stanjovci. — Na diugi den (16 ga) je v Bogi vopremlnola v čakovskoj bolnfci Hiri Adamova, roj. Kučan Franciika z Dolgaveški gor;c v 62 I. starosti. Skrbna, pobožna krščenica je bila. Nj^na rojstna tčs je Križevcl. — Naj počivata v Bo-žera mid, njiva žalOvajflče pa naj potrošU vii-panje goristanenja! — Sk.
Gibanje prebivalstva v ev. fari Gor. Slaveča. V 1938 lcti se je narOdllo: 33(1937 1. 33) oseb, od toga moikoga spola: 17 (19), ženskoga spola pa: 16 (21). Zžkonsko bilo: 31 (28), nezak. pa: 2 (5). Od teh je rartvo rojeno bild: 1 (2) žensko dete. Mrlo je odrojenih 1938 1.: 5 (1937 1. 3) osčb. — Narodilo se je v Gor-nji Slaveči: 8 (1937 I. 6), Dol. Slaveči: 4 (-), Sotina: 1 (3), Nuskova: 5 (9), Kuztna: 6 (6), Serdica: 3 (2). Gor. Lendava: 3 (3), Svetijurij: 1 (2), Rogaševci: - (1), Večeslavci: 1 (1), Vi-donei 1 (—). — Pozakonjeni so bili vsevku-per 4 (5) oiebe,  od toga moikoga spCla 3 (2),
ženskoga spola pa 1 (3). — Mrld je 1938 1.: 24 (leta 1937: 39) osčb), od toga moškoga spola 15 (23), žeaskoga spola 9 (16). Mrlo na Gor. Siaveč;" 4 (1937 1. 8), Dol. Slaveči 2 (10), Ser-dlca 5 (1), Sotina 2 (7), Nuskova 5 (2), Kuzaia 2 (4) Gor. Lendava 3 (3), Sv. Jurij — (1), Ro» gaievci 1 (—), VeCeslavci — (2), Pertoča — (1). ZdaI6 se je 1938 I.: 15 (1937 1. 9) parov, od toga čistl ev. parov 14 (8), roešanoga zškona 1 (1) par, iteri je tiidi re?er2al!š dao na našo stT&n. — Pri konfirmadji je bilo 1938 apr. 24. vu našoj cerkd vse?kQper43 (1. 1937: 41) otrok, od toga moškoga spola 19 (22), ženskoga spdla 24 (19), V 1938. jc prčfestdpo vu našo cerkev 1 izraelit (mcik. spola). hstopo je v r. k. cčrkev 1 evang. (mošk. spol).
Turobni glasi v ev. fari Gor. Slaveča. Odseliii so se z&dnji mejsec vu večncst: Dne 18. jan. Kiselak Marija roj. Rajsar, ?do?ica, ro|. DoJ. Slav., bi?. Gor. Slaveča 67, v 581. starosil; dne 24 jan. Bertalanlč Viktor, satoski, roj. v Serdfci 66., 22 let stsr, umrl je kot ?ojak kralj. g&rde v Bcogradi v bolnici, domO so ga spra-vili starši i smo ga pokopaii dne 31. ian. po» poldne ob 3 uri. Mnogo Iflstva je bilo na spre-vodi, z velkira ta?jem&njom za teiki zgubiček žaliivajdčJ. Te pokojni naj ir^jo siadtek sen vu cintori, te žalupajočs pa naj si počinejo vu Bo-žem ravnanji. Do pavfdejnja!
Na Dijaški dom so darQ?ali Talanji Franc z Gor Radgone 70 klobas.
Na DGševnoga Lista gcri držanje so da-rGvaH: Z Francije: Boldžar Mariška s ŠaSsmenec 5 din, Sinfc Janoš trgovec z Maribora 80 din, Biikvič Vilma iz Lemerja z Francie 10 din, Luch-naršmith Gizela z Francije 5, Rituper Ilona z-Franclje 5, Škrab^n Lajoš z Puconec 2, Sever Števan z Nemčije 5, Ratkai Viima z Andrejec 5, Šoštarčc Matjašova z Puconec 10, Siivnjek Fe-rercova z Sebeborec 2, Flfsar Kaliran Vaneča z Fraccuskcga 5, Bukvič Vilma z Francije 10, Boldiz&r Mariika Salamenci z Francije 5, Weren Jožcf trgovec z Celja 40, FJisar Erco z Puconec 10 din; z Sobote: Pretner Franc žeiezničar 10, N. N. 10, Fi/sšr J6žtf 10, Kerčirar Ludvik 30, Krančfč Jdnoš 10, Jsrnevič Ptter 10 din; Mako-vec Karolj z MartjLnec 10, ZeJko Mikloš z Nem-čavec 2, Sinic Fracc z Črnelavec 2, Vratsrič Ludvlk ScdJšJrc 5 din. Dobrovolnsm daritelom srčna htala!
Sad brezbožnost). Predsednik mladinsko-ga sodiiča v Ncwycrki  je vopokšzo,   ka vjsiki
februdr 20,
DOŠEVNI LIST
Stran 35.
procent njegovl obtožencev s krogov komunis fičiii brezbožcstJco? shžja. wNa jezero mladi Jfidi z Ntwyorka i drugl \a"ašov Amerike bi se obarvalo poli r&zbojništva, če bi versko zgajanje zadobsJi. Vera je potrčbna kak fuadamenti jedro nj hovcga zgajšnj?. Vendar pa je nej zsdosla, deco ssmo v cerkev poiilati. Tiidi stsrši morejo pobožno živetJ, nžj deca znajo nas!edQ?ati peldo očč i materč. Cetk?e Anjerike so do zdaj eiče pajruočnejia obramba prdti presiaplanji dfža/ni i mcr&lni zakonov."
Namesto venca. Ev. žensko driiš-tvo v Soboti je namesto venca za pok. inšpektora soboške gmajne Vezer Gčze da-ruvalo na Dijaški dom 150 dinarov.
Na Slovaškom živi rned 2 miiljoooma Slovakov 360 jezero i med 150 jezero Nemcov 42 jezero evangeli^anov. Evang. gmajna v Po-žonji ma syoj dom za diakonise, bolnico, siro-tišnino i dva doma za starce. Slovaika je tak edna katholičanska država, ali z moCnov e?an geličanskov manjšfnov. Prebivalst^o je ešče tesno z šiCeno s cerkvov. Tak so vnogokfdt dfihovniki tiidl poiitični voditelje naroda.
Japonsfei evangeličnnci so poslaii Hitkri, voditeU toaterne zemle refarmžclje,   v   dar dve
St^va nemške cerkve v ogledali edncga pisma: ,,Od sta?e naše evang. cerkve Varnnetn rem i neičem vnčgo pisati, V ednotn časl iiv6-mo, gde se za odiocitev idel Jaz si vsikdar pra vimt ka ja to tak moglo priti.   I  če more iadja cerkve prestatl n šterne vihere, nžs tej samo zbQ diti n:a]o  z   naic   mla^ncsii i zaspanosfi,   naj krščansko vero sploj resno vzememo. To prayo se skusi i de o&ščeno prišio  %o z borbe, toga neprasoga se pa rešimo!"
Za preobrat v Češkoj je karakteristično, ka vlada d& zdaj pregledati vse iolske knfge na to gledoč, jeli odgovarfajo krščanskomi dflhL
Protestantizem na Vogrskotn. S povr • nenjem severui kršjo? so narasle tfidi protes-tantske cerkve na Vogrskora. Med 1.050.000 liidmi, šteri so nazšjpriilt k Vogrskoj, se nahaja 220.000 kalvincov i 40.000 Ifltheranov. S temi jeste zdaj na Vcgrskom nad 2700000 protes« tantov.
ŠUtifitiSsa. Poleg edue novejše štatistike na zemli 2 miiJiardj ludi zlve. Med vsakiimi 100 lUdmi jeste 38 kršča^iov, 18 konfurijeve vc* re, 12 hindov, 11 mohamedanov, 10 snlmistov, 8 budistov, 2 šiintoJsta i 1 židov.
Dogodki zddnjega meseca. Febru-ara 4. je odstčpila naša vldda, n^j mesto da ednoj drugoj, štera de pripravlena re-šiti hrvaško pitanje. Novi ministerski pred-sednik CvetkoviČ je izjLvo, ka je cil n6ve vlade sporazmenje s Hrvati i sodelovšnje med Srbi, Hrvati i Slovenci. — Vladna stranka J. R Z., štere predsednik je 6sto bivši min. predsednik Stojadinovič, je dala izjavo, ka v celoti podp^ra vlado Cvetko-viča. — Italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je na konci janu^ra več dni pre-bivo v Belji i v Belgrddi, je pogl6bo pri-jatelstvo med obema državama i skončala se je poglobitev gospoddrskoga sodelovd-nja. Grof Ciano je pripravo ttidi tla za vo-grsko-jugoslovenska pogajanja za zmirjenje obej držav. — Sad Cianovoga prebivanja v Belgradi je ešče t^, ka se Mdla Antanta i Balkanska zveza približata osi Rim-Ber-iin. — Febr. 20. vkiiper pride Balkanska zvčza. Edno najvažnejši pitanj njenoga raz-pravlanja bode razmerje Jugoslavije i Ro-munije do Vogrske. — Na konci meseca se Čaka prihod vogrskoga zun&njoga mi-nistra v Belgrdd. — Franko, voditel naci-jonalne Španije je zavzeo Barcelono ivso Katalonijo dofrancoskegranice. Par sto jeze-ro vojakov i civilnoga prebivdlstva je zbe-žalo v Francijo, njim na čeli cela komunistič-na vlada. — Anglija i Francija, videče, ka se španska bratomorna bojna približava proti konci, sta pripra vlene priznati Franko vo vlddo. — Imrčdijova vlada je odstopila. Novi vogrski min. predsednik je grof Teleky. — Po 15 letnom vladanji je mro XI. Pius papa, po-glavar katholičanske cerkve. Naskori izvo-lijo kardinali novoga pdpo. — V Čileji je strašen potres bio, pri šterom so se cLIi varaši zrOšili. Več kak 39 jezero ludi je najšlo pod riiševinami srart. — V Angliji se vrstijo bombni atentati, s šterimi Irci šččjo prisfliti Angleže, naj njim dšjo po-polno sloboščino. — Italijanska vlada pri Adriji bodoča močvirja posfišiti Ščč dati, naj spremeni one velke krajine v rodno zemlo. — 29. janudra iso v Belgradi od-prli živinsko bolnico, v šteroj bi se na včkše konji vračili.
Strdn 36.
DOŠEVNI LIST
februar 20.
Evangelium « Ittliii
Naprejdava:   SILVANUS.
Ignac je postano njihov prvi general. Donok Jezulti so svojo zgodovinsko znamenltost za ča~ sa njegovoga naslednika Jakok Laineza doseg noH. Či je že Ignac tak pravo, ka; , zf včencst z mžlov pobožnostjoy je več, kakpa velka po-božnost z iralov zevčenostjov", tak je to Lainez v istini prakticSro.
V  red Jezuitov so se zdiUžile človeče rnoči za naprepomaganje Katoličanstva i na poničenjč Proteštantizma. T6 je bio njihov  glavni  c), na štero so vso znanje  i  moč,   železo  t   ogen vu sltižbo postavili. Nepogojna pokornost proti pred-posiaplenim i monarkičao vojaška iislava rdda je omog6čila, ka so Jezuiti svoje plane skoz pripe lati zmogli. Rčd Jezuftov se je na različne stop-nje i stube radelo, na šteri vrhi je te v Rimi bo doči general bio. V voskeši krož so slišil! ti tak zvani ,,Professi", z Steri so vsigdar U vižišž b li odebrini. ,,V interesi rčda,   v  pokornosti  proti predpostivlenim, se more vse od^rčti, ka je člo veki dršgo i svčto: domovina, rodbius, iiitezen i rnržnja, lastna vola i lastna  dušna vest je ni kaj nL; vse je samo r6du. Nigdar  je  nišče  ne tak razmo človeka tak 3pcznati : na s^oje mesto postaviti, z» cile tak ponUoti,   m štere je vi\ pripravneši bio, ali tiidi n«šče  je  ne   znao  tak paziti na edendriigoga goridžnje  kak  ravno Je zufti. Oni so r?zmili vu  svojo   sliižbo  postaviti vse, ka je sarno na zemli: zndoje, umefnost, izo brazbo, politiko,  tržtvo i  indudrijo.  Ziseli  so profesorska mtsta na viiiši iolaj, vzgajali so si zmožne podpornike, na tidrod so z predganjooi vplivali, po spovedij i odpiistkaj   so   pod sebe spravili vlad^re i olemcnitaše i prisilili so se v vsakie razmere i skrivnosti.
V  nunaii Jezu.to? tiajdemo eden, za vsakšo istiniko jakost nevaren \ protiven   nšgsb k člo-večim grehora i htidobi. Njiho?a miš!en]s so sle d6ča: 1. Cil posvečoje škčr (16 je:  naj  se   cil zadosčgne, je vse d«voljeno; krasti i z sllov je> mati, vužigati i vmarjati i. t. d.) 2 Edno Cinenje je opravičeno i oproščeno,  či  se zs njega do broto eden morebitni zrok najde,  aii do?oljenje ednoga herainjega   tcologa  zadobL  (Probabili-zem.) 3. Či se pri edaoj   prisegi  nsči mhli, all reči nači razlaga, tak je prisega  sanio  v\i  tom tniilenji za zdržati obvezna. — Vu  miilčnjf, ka Bogi sliižijo, so se na židov dali bolvani: ,,Diiiš
tvi s Pa"?eiLyi* i preklenstvo borbe proli slobcš čini |e Iežalo nad njimi (Gal. 5, 1.; I. Kor. 7, 23) t?k da na !dšč velkoj zevčenosti, štero so vžhali, so nikša v^kša blsgoslovlena de!a ne dos^gnoli. Dčnok vu vsakšem časi so se najšli med njimi Ifidi pošfeni iiidjč. kak na primer on Fr. Spees ki je prv! b?o, Šteri je reč zdigno proti zažigsnji comprnic.
Gda je 1556. Ignac Ltyoia mro, je rdd Je-zultov žt 1000 kotf?g nieo i za 50 let s!edi že 10 000, Gda so Jezu ti ne blU zavčz»nl vu kioš-trej ztetil, so za luatek čas odtuhili narod cd evangeiioma i nszajpnpelsli države k Ršini, v Austriji, južkoj i zahodnoj NemČrji, na Poiskcm, v Belgijv, eiče I v Indlji, Kini, na Japonskotn i v Južnoj Ameriki so najšii naslednike, su šterom je vu svojoj ralslonskoj navdušenosd Franc Xa-ver posebno Inrienifni gratao. Jezuitom je za za-hvaliti, ka je občinski cerkevni koncil v Trientt, za šteroga je V. Kaie! casar telko deteo i šteri se je od 1545-1563. vlejkov vničeni bio. Na tom koncsli so šieii Evaagciifžne vozmlrltl i nazaj-pripelati ^u papbsko cdrke?, ali to »o Jezuiti onemogo^li. Proteštšnti so biii prekunjeni, sred ¦ njovekske dogme i navuki aepreobrjj|eno naza]-posfavlene, gorivz^to sedem svestva, spravičanje z del včito i poleg sv, Pisma t&danki za edna-kovrejdno vopovejdanL Na konci koncila je kar-dindl Lothrscgen zEkrtčao: »Prekunjcni naj bo-dejo ti jeretniki!* i cela cerkev je za njim kri-čala kak divji: Bprekunjenjt preku»3jeni!*
Vu tom diihi (Luk. 9, v. 54 i dale) je biSa pred dvajseti leti 1542 vodana bula za I(iqu:zi-cijo. V Rimi je edna itiquiztcjlska tribuna bila na$tau!en» z šest kardinalo?, na iteri špici je Carsffa bio. Tem je straiua oblast biia dana: MPo lastno] v61I povsud vsakšega, brezs ogl^da na stavo, na Č6st, na spo!, na starost, pod ostro preiski?o vzet«, te potvšrjene vu vozo vrčtt, te krsve z vkrajvzčtjotn imirsja i smrtjdv pokaš-tlgati, naj se vso jeretništvo z korenja voprepra-vi". — Brezi dovoljenja Inquizitorov sonž sme-le nlkakie knige Stamp».ae. a?i vOdiae bidti i pod IV. Pa?el pApom (to je Caraffa) je edua iista od prepo^edani knig bila ^odana, štere so povsud fskali i na graadaj žčžgaJi. Vu tom pre-ganjanji je vnožioa Biblij, moiitveni i pesmeni kak tudi vaclluvanjskogs zdrždtka kniga bila vr~ žena ognfi na pcrob i td so činili oni, k*i so s?oje siKe od Jezula vzeli 5 z tem iroenom $e nadiito hvalilJ, naj Njegovo Reč z ogojom po-nlčiijejo.                                                  (Dale.)     ;
Stampano v .PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.