Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne številke se pro---------- - dajajo po 10 vin.	■ -■
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2.
V Ljubljani, dne 13. maja 1809.
m t
fcaSS
V državnem zboru je sedaj hud boj. Naša vlada jc namreč vendarle privolila, da sc sme ustanovili v Bosni madžarska banka, ki bo imela izključno pravico posojati tamošnjim kmetom, ko sc bodo od-kupavali od gospoščine mohamedanskih grajščakov, agov, begov in spaliij.
Ko so Turki zasedli Bosno in Hercegovino, so tedanji grajščaki rajše zatajili krščansko vero, kakor da bi bili izgubili svoja posestva; prestopili so k mohame-dovstvu in zato so jih Turki pustili pri miru; kmet je pa ostal zvest svoji veri. Nasledniki teli odpadnikov so sedanji age, begi in spahije. Ti večinoma nič ne delajo; niso kot naši grajščaki, ki so tudi v tlačanski dobi sami obdelovali velik del zemlje. Zemljo imajo razdeljeno med kmete. Tak kmet sme odpovedati in oditi, kadar mu drago. Gospodar ga pa nc sine odgnati, dokler mu dela. Od vsega, kar pridela, pa mora agu plačati tretjino (v nekaterih slučajih le četrtino ali petino). Kmet, ki ni pravi gospodar, in ki poleg tega ve, da bo moral tem več dati molia-medovskemu gospodu, čim več bo pridelal, nima torej nobenega zmisla za napredek. Strašno zanemarjene so vsled tega hiše, hlevi, ki bi jih pa pravzaprav moral aga popravljati; tudi polje je slabo obdelano; mnogo zemlje sploh ni izrabljene. Kmečkih družin (ki jih marsikje po štiri in še več dela na enem gruntu), se je naštelo leta 1895. 88.970. Jasno je, da si kmetje žele prostosti. Marsikateri se je že dogovoril z agom in sklenila sta pogodbo. Kmet je plačal, kar je bila njegova tretjina v kapitalu vredna in je postal prost. Seveda je moral vzeti denar na posodo, navadno za oderuške obresti. To ga je zopet na drugo stran udarilo. Od leta 1900 do 1906. se je v Bosni prodalo na dražbi 2057 kmečkih domov, večinoma takih, ki
so sc malo prej odkupili, pa niso mogli zmagovati obresti. Naši poslanci zahtevajo, da sc mora zemljiška odveza, kakor svoj čas pri nas, izpeljati tudi doli od države. Madjari so si pa izmislili peklenski načrt. Ustanovili so (in sicer z judi na čelu) banko in zahtevali, naj sc ti banki da izključna pravica posojati kmetom pri odkupu. Skupili finančni minister Burian, ki je sam JVladjar, je šel šc dalje. Zagotovil jim j^, da bo dežela jamčila za morebitno izgubo pri posojilih, ki smejo znašati dve tretjini vrednosti. Vse predpriprave za posojila bodo izvrševali uradniki zastonj; vse tiskovine bo tudi banka dobila zastonj, ki bo vrh tega v tem oziru šc davka prosta. To pomeni: brez vsake nevarnosti bo madjarska banka drla kmete; če nc bodo redno plačevali visokih obresti (do 8 pd sto), jih bo pognala in naselila brez dvojbe Madjarc na naši zemlji.
Ubogi krščanski kmetje so stoletja zdihovali po prostosti. Ko jc naša armada leta 1878. zasedla Bosno, so veselo zadihali, češ, zdaj bomo rešeni. Zdaj naj jih pa namesto Mohamcdovca preganja in dere madjarski jttd. Prej je vsaj zemljo imel: zdaj ga bodo pa spodili tudi še ž nje. Dr. Šusteršič je v imenu naših poslancev, kakor hitro je izvedel o madjarski nameri, nastopil v drž. zboru in ta je po njegovem predlogu dne 11. marca naročil naši vladi, da mora ustanovitev imenovane banke preprečiti.
Naša vlada se je pa dne 24. aprila udala Madjarom in banka jc zdaj potrjena. Dosegla je samo to, da se toliko časa ne bo banka pečala z odkupnimi posojili, dokler se o tem ne zasliši prihodnji bosanski deželni zbor. To ni nič. Zato so pa naši poslanci z vso odločnostjo napadli vlado. Dr. Krek je izjavil, da se bode na vsem slovenskem jugu sedaj reklo, da je Avstrija, ali kakor bo govorilo ljudstvo, da je avstrijski cesar Bosno in Hercegovino od Turkov kupil in jo Madjarom pro-
dal. Naše ministrstvo jc v silnih škripcih in vse kaže, da se ne bo moglo držati. Drugega tudi nc zasluži, nego da sc izgubi. Taki ministri, ki se proti soglasnemu sklepu državnega zbora udajajo madjar-skini judom, ne zaslužijo nobenega zaupanja.
Prepričani smo. da tudi naše ljudstvo z napeto pozornostjo gleda, kako bo z njegovimi bosanskimi brati, in da odobrava moško postopanje naših poslancev, ki tudi v tem slučaju kažejo, da ne odnehajo niti za las, ko sc gre za ljudske pravice, ko sc gre za pomoč kmetu, ki sc bori za svojo zemljo.
DRŽAVNI ZBOR.
Kako si pomagati?
Naš finančni minister se je lotil težavne naloge, ko je poskusil povečati državne dohodke, ki so sedaj manjši kot državni izdatki, O tem njegovem načrtu je .zbornica pričela pretekli teden glavno razpravo. Minister Bilinski misli zlasti s ,tem zamašiti luknje v državnih blagajnah, da zviša davek na žganje in podržavi ves ,davek na pivo. Od dohodkov, ki bi na ta .način prišli v državno blagajno, pa misli finančni minister odstopiti vsako leto 106 milijonov deželam, ki so tudi zelo potrebne denarja. — Toda s tem načrtom niso ,splošno nič kaj zadovoljni. Najprej so vzdignili svoj glas pivovarnarji na Češkem, ki zalagajo skoro vso Avstrijo s pivom in ,bi vsled novega davkajrpeli precejšnjo škodo. A tudi zbornica ni zadovoljna s to vladno predlogo in je ne bo sprejela, ako sc temeljito ne spremeni.
Ii
V zadregi.
Še hujše sitnosti ima finančni minister Bilinski v bosanskem odseku državnega zbora, kjer mu trda prede zaradi banke, katero so ustanovili Madžari v Bosni. Ko .ie avstrijska vlada spala, so .Madžari posejali v Bosni ljuliko, ki -ie sedaj že visoko zrastla, tako da bomo mi težko želi kaj pšenice v Bos:;L .Madžarska banka bo prevzela odkupovanje kmetov, ki so sedaj pravzaprav še tlačani bosanskih agov in begov: s tem se bodo bosanski kmetje rešili slabega gospodarja, a se vdinjali še slabšemu — .Madžarom, ki bodo s to kupčijo bogato napolnili svoje židovskoglo-boke žepe. Zato so posianci ostro pri e-mali avstrijsko vlado in finančnega ministra. ki se je dal .Madžarom preslepariti. Zlasti se je krepko in zgovorno potegoval za jugoslovanske koristi naš dr. Krek; njegov govor je poparil vlado in njene zagovornike tako, da se niso mogii nič kaj dobro braniti. Ko bi ne branili sedanje vlade nemški krščanski socialei. bi mad-ža-ska bosanska banka bila njena smrt. Tako se pa bo vsa jeza obrnila proti skupnemu finančnemu ministru baronu Buria-nu, ki ie banko osnoval: ta bo morda moral v pokoj, toda svoje delo je vendarle izvršil.
Slovenske potrebe
sta naštevala v proračunskem odseku naša neutrudna^ poslanca dr. Žitnik in Go-stinčar. Dr. Žitnik je zahteval, naj vlada kar najhitreje ustanovi na Kranjskem višjo šoki za stavbne obrti, ki .'o imajo že vse avstrijske dežele, le Kranjska. Goriška, J^tra in Dalmacija ne. — Poslanec Go-stinčar je priporočal državno podporo društvu za povzdigo tujskega premeta na Kranjskem in slovenskemu planinskemu društvu, ki gradi pota in koče v naših krasnih planinah. Obenem je zahteval, naj se nodržavi deželna cesta od Logatca do Idrije.
VOLITVE NA ŠTAJERSKEM.
Dne 7. t. m. so bile na Štajerskem volitve za deželni zbor. V splošni kuriji so nam Nemci dali le dva mandata, toda ta dva si je slovenska krščansko - socialna stranka sijajno izvojevala. Dr. Korošec je dobil tako ogromno večino glasov, da na-
I volivna okraja kakor nalašč prikrojena i ia socialne demokrate. Toda tudi v me stih so vsepovsod zmagali krščanski so cialci ki so dobili več kakor dvakrat to j i ko glasov, kolikor jih je bilo potrebnih za zmago.	, . .
Tudi na Solnograškem napredujejo krščanski sooialci. Socialni demokratje so i sicer še ohranil: dva mandata, v kmetskih ! .volivnih okrajih pa so povsod prodrli kr j ščansko-s - alni kandidati z velikimi ve činam;.
MOHAMEDANCI CESARJU.
Cesar je podel:! mohamedancem v s:.::: s: j:i st v verskih in
da te stvari čisto
sprotniki ne pridejo niti v pošte v. Naš drugi kandidat Pišek je dobil 6051 glasov, socialni demokrat Siter 2752, liberalni učitelj Brinar pa 1777 glasov. — Velikanska večina glasov, ki so jih oddali zavedni šta.erski volivci za krščanska kandidata, jc dokaz, da je liberalstvo tudi na Štajerskem strto in da bo kmalu, kmalu vsa hiša slovenskega naroda čista in snažna.
SIJAJNE ZMAGE KRŠČANSKIH SOCIALCEV.
Pri deželnozborskih volitvah na Gor-n.em Avstrijskem so 3. aprila krščanski socialci sijajno zmagali. Bilo ie voliti 14 poslancev splošne kurije. Deset mandatov kmečkih občin je bilo pač krščansko-so-cialni stranki zagotovljenih; nihče pa ni pričakoval tako velikanskih večin. Od šti-,rih mestnih kandidatov so v najboljšem slučaju računali na dva, dočim sta dva 21
Bosni p . šolskih zade sami urer_;i: " ' ■ S tem se je zelo prikupil tt: /.::'ki so v verskih rečeh s:/::	: ■. Ir. ljubosumno pa
Zijo. da se r h:; : ; i:::'-:r.o ene same čr ke njihovega k	Cesarju so poslali
zahvalo, v ?::tt:. renujejo svetlo solnce-. k. pH:	?v;.je pravičnost
,na vse nar : de- in dežele . ter pravijo, da so srečni, ker ž.ve p: d njegovim žezlom
MADŽARI BARANTAJO.
Cesar se sedaj pogaja v Budimpešti z madžarskimi politiki. Novo ministrstvo se kar ne da sestaviti. Vladar je odločen jn nc mara nič odnehati od svo.ih zahtev, kar Košutovcem ne gre v glavo, ker so navajeni, da Dunaj vedno tako pleše, kakor Pešta gode. Košutova neodvisna stranka bi rada popolnoma sama sestavila vlado, ker se je pokazalo, da vlada, ki je sestavljena iz raznih strank, ni dosti zanesljiva.
Socialna demokracija je povodom prihoda cesarja v Budimpešto nameravala prirediti veliko manifestacijo za volivno pravico, a je to vsled dežja morala opustiti. Za pretečem petek je sklicala dvajset shodov v Budimpešti. Po shodih so se udeleženci hoteli skupno podati z lampi-joni in bakljami po Rakoczijevi in Košu-tovi cesti in po donavskem obrežju. S tem so hoteli pokazati cesarju, da je zahteva po splošni volivni pravici zahteva ljudstva. toda madžarske oblasti so ta obhod prepovedale, ker se splošne volivne pravice nič kaj ne vesele.
TURČIJA.
Kristjane koljejo.
Ko je zavladala v Turčiji ustava, so dobili seveda tudi kristjani pravico voliti jn izvoljen biti v državni zbor. To pa starim Turkom nikakor ne gre v glavo, ker so navajeni sami gospodariti v državi in smatrajo kristjane za brezpravne gjavre (pse). Ko so mladoturki vrhu tega da so »peljali državni zbor. še prisilili bivšega sultana Abdul Hamida, da se je odpovedal prestolu, je turška besnost v Mali Aziji kier so ljudje najbolj bedasto udani mo-hamedanski veri, prikipela do vrhunca .Namesto da bi se maščevali nad mladoturki se je razlegel klic: Na kristjane' Besne tolpe mohamedancev so planile na krščanske Armence, požigale cele vasi in mesta, morile in v potokih prelivale mi" cemsko kri. Žugali so tudi nemškemu
gleškemu in italijanskemu državnemu z i stopništvu. Mnogo kristjanov je zbežalo na evropske ladje, da se rešijo strašne smrti. Požgano je tudi rojstno mesto apo stola Pavla, kar jc kristjane posebno razburilo. Turške oblasti so poskušale krisf jane braniti pred podivjanim ljudstvom" pa niso veliko dosegle, ker so se tudi turški vojaki pridružili besnim tolpa:n in ž njimi skupaj klali in morili.
Mladoturki so bili v zadregi. Toliko zanesljivega vojaštva nimajo, da bi ga mogli poslati v Malo Azijo, ker se jim je sicer bilo bati. da izbruhne v Carigradu jn po evropskih turških pokraitiah upor. Toda poročila o klanjih so se vedno ponavljala, bati se je bilo, da slednjič posežejo evropske velesile v čudno turško gospodarstvo in Mladoturki so se zgenili. .Poslali so nekaj vojaštva v Malo Azijo š strogim ukazom, naj klanje prepreči in upornike kaznuje.
Vseh Armencev je poklanih 25 tisoč. Ogromno število! Ce bi se to zgodilo v kaki drugi državi, bi zaječala vsa Evropa — sedaj pa nihče ne gane mezinca! To bi bilo nerazumljivo, ko nc bi Turčija zavzemala čisto posebnega stališča med evropskimi državami. To ogromno cesarstvo je trhlo in gnilo do zadnje žilice, vsaki čas je pričakovati, da izdihne in začne razpadati. Kadar pa izdihne, bo treba deliti njegovo dedščino — in tu se ne morejo zediniti evropske države. Vsaka bi rada kar največ pograbila zase in ljubosumno pazi. ali si ne bo kaj prilastil t njena soseda. Zato puste Turčijo, naj živi in umira kakor sama ve in zna. velesile se nočejo spreti radi nje med seboj. — šele v zadnjem času sta se Francoska in Angleška spomnili .da bi bilo vendarle dobro ščititi maloazijske kristjane pred krutim nasiljem turškega prebivavstva. in sta opozorili turško vlado v Carigradu, naj klanja prepreči, ker bi sicer Angl ja in Francija morali poseči vmes. Sicer pa tudi
V Carigradu še ni miru.
Dne 2. t. m. je bilo mesto zelo razburjeno, ker so se čuli v mestu samem ostri streli. Turški vojni mornarji so se bili namreč uprli proti Mladoturkoni in umorili enega poveljnika. Nato so mlado-turški vojaki naskočili mornariške vojašnice ter jih obstreljevali s topovi. Mornarji so morali kmalu razobesiti belo zastavo in se udati. Vojno sodišče je obsodilo osem uporniških vojakov na vislice,
Abdul Hamid še ni na varnem.
Mladoturki sc še vedno boje svojega prejšnjega sultana. V velikih skrbeli so, da bi nc zaneti! v deželi nove upore proti sedanji vladi, in zato zahteva en del nila-doturške stranke, naj se sultan postavi pred vojno sodišče, ki ga bo obsodilo na smrt. — Sicer so pa Mladoturki lahko zadovoljni z zakladi, ki so jih našli v sultanovi palači. Odprli so sobo z žlahtnim kamenjem. ki je vredno milijon funtov, rožni venec iz biserov v vrednosti 74.000 funtov itd. Večina vrednostnih predmetov in .zlasti tudi spisov se nahaja v jeklenih 'ovčegili, ki so shranjeni v sobah, obda-
jiili z c/klopi. Ker je Abdul Hamid ključe spravil, so poklicali carskega kovača, ki je bil svoj čas kovčege napravil in pozna umetne ključavnice, tla jih odpre.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Fiav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J
(Dalje.)
Eleazarjevo naročilo.
Še preden so Rimljani pričeli oblegati jeruzalemsko mesto, je prišla ondi na krmilo stranka Janeza iz Gishale. Krvavo klanje, katero so neprestano pospeševali bojeviti gorečniki, ni bilo po godu zmer-ii i m in miroljubnim meščanom; zato jih je dokaj zapustilo Elcazarja, tako da je go-snodaril s svojo tolpo samo še v notranjih delili tempi a. Močno utrjen grad Antonijo i 11 dolge prostore med veličastnim ste-brovjeni. katero je obdajalo tempelj, so /. sedli (ialilejci. Dan za dnevom sc vršijo v zunanjih preddvorih svetišča praske in .spopadi.
Eleazar spoznava, da nc bo mogel ližugati močnega-sovražnika. Še enkrat pregleda s tempeljske strehe moč in položaj Galileiccv, nato pa skliče v celico (iazit brambni svet k vojnemu posvetovanju.
Pred seboj zre mrke iu nezadovoljne obraze; vsem sije strast iz mračnih oči.
Bratje,« prične Eleazar, prejel sem žalostno pa resnično novico, da napadejo Rimljani začetkom spomladi Jeruzalem s štirimi ali petimi legijami, vrhutega se im pridružijo tudi pomožne čete herodijan-.'kega izdajalca. Gospod naj razlije nanje <>,-;ciij in žveplo, kakor na Sodomo in Gomoro! Nadejal sem sc, da jih borba za cesarsko krono, katero je zanetil naš Gospod Bog v njih lastni hiši — zahvaljen bodi za to milost — izvabi v Italijo ter ondi bogokietneže iztrebi vojska kakor Vilistejee v Savlovih časih, ko so sc sovražniki sami med seboj klali in morili. I 'ugodilo se jc namreč, da je divjal boj po rimskih ulicah in so svetišča njih največjih bogov požrli ognjeni plameni. Poman-drane in upepeljene so ostudne podobe, katere je izklesala njih lastna roka iu pred katerimi so uganjali svoje nesramno ma-iikovanjc. Svetišče našega Boga pa še /merom stoji trdno in bo stalo vso večnost.«
Te besede pozdravljajo člani bramb-nega sveta z iskrenim navdušenjem. »S prisego je potrdil svojo obljubo Davidu in njegovim •potomcem!« »Ne sme in ne more nas zapustiti!« »Poslal bo svoje angele in pobil naše sovražnike kakor ob času Senaheribovem!« grme njih odločni odgovori po celici.
»Gotovo, samo On lahko obvaruje svojo hišo in svoje sveto mesto, če ga hoče,« nadaljuje Eleazar. »Ali kakor je ob Antijohovem času ukazal Matatiju in njegovim sinovom, hrabrim Makabejcem,
očistiti Jeruzalem gnusobe malikovanja, tako jc zdaj nas milostno izbral, da snamemo Sionski hčeri sramotni jarem poganov, in ne teh Galilejcev, ki so bežali pred Rimljani kakor strahopetni psi, tudi ne onih omahljivcev, ki se nagibajo danes sem jutri pa drugam in bi še danes poljubili rimski jarem, da rešijo svoje ničvredno življenje in svoje kupe denarja. Naj jih podavi smrt, kakor je podavila Faraona Ln njegovo ljudstvo v Egiptu!«
Vnovič pritrjujejo Eleazarju navdušeni klici.
»Najprej moramo ukrotiti strahopetca iz Gishale. Kako naj se pomerimo z RimPani v gorskih soteskah kakor takrat s Cestijem Galom, ko nam preti za hrbtom lastni sovražnik? Takoj bi planil v svetišče in ugrabil njegove zaklade. Kako naj branimo mesto in svetišče, ko sc moramo vsak trenotek bati, da nas napade lokavi Galilejec? Ne, najprej moramo z njim obračuniti, naj stane karkoli! Znana mi jc le ena pot, pa je ne povem rad.«
»Kar povej nam! ga silijo tovariši.
■»Ben Gioro,« de Eleazar.
Onega roparskega lisjaka, katerega si takrat le z največjim naporom pognal iz mesta?« vzklikne Meir, sin Belgov.
»Priznam, da sem takrat ravnal napak; jezilo me jc, ker mu je zabita drhal kakor sinu Davidovemu in Mes ji vriskala alehro. Mislim, da se nam zdaj ni bati tega. Sicer pa nam njegova železna reka marsikaj pomaga, zlasti če pripelje s pustinje in iz Idimiejc nekaj t'sr:č svojih odločnih korenjakov.
»Ti bi rad izganjal hudiča z Belcebu-boiii,« mu oporeka starejšimi Dalaj. Kako se bomo potem iznebili ben Giore?«
»Najbrž bi ga mikalo samo ropanje,« odgovori Eleazar. »Obljubimo mu del tempeljskega zaklada!
»Tudi čc pograbi vsega! Bolj ga mu privoščim kakor temu Galilejcu ali Rimljanom,« vpije starejšimi.
»Saj lahko skrijemo drugi, večji del pod podzemeljskimi oboki, kjer ga nc doseže njegova grabežljiva roka. In potem potrdimo s prisego, da nihče ne izda tc skrivnosti,« svetuje ben Kajfa.
»Ali vam je všeč ta načrt, bratje?« vpraša starejšimi zborovavce,
Preštejcjo sc glasovi in večina sprejme predlog.
*>Toda kako obvestiti ben Gioro o naklepu? Kako ga spravimo v mesto? Ga-lilejci in njegovi pristaši so sc polastili vseh mestnih vrat,« povprašujejo zboro-vavci.
»To skrb pa prepustite meni,« odgovori Eleazar.
Po končani seji poišče tempeljski glavar svojega mla'šega brata Natanaela, napol doraslega mladeniča, starega kakih petnajst let. Odkar jc stranka Janeza iz Gishale pregnala gorečnike iz gornjega mesta, prebiva Natanael pri svojem bratu Eleazarju v templju. »Natanael,« pravi Eleazar mladeniču, »še vedno si mi dolžan neko zadoščenje; ni se zgodilo brez tvoje pomoči — če še tako tajiš — da je pobegnil oni rimski stotnik s sinom starega Sadoka iz naše hiše. Danes lahko poravnaš krivico in si obenem pridobiš
neminljivih zaslug za svetišče božje. Ali
hočeš?«
Natanael mu odgovori z žarečimi očmi: »Dobro veš, dragi brat, da za sveto mesto in njegov tempelj rad žrtvujem svoje življenje. S fračo v roki sc upam pomeriti z vsakim tovarišem, ki je moje starosti. Tudi danes sem zadel s tempeljske strehe tri Cialilejce, ki so metali puščice na naše vojake z Antonije. Vsak dan se urim z mečem in sulico ter sem že dovolj velik, da nosim bojno opravo, če bi mi jo le ti privoščil. Toda ti me nisi nikoli pogledal s prijaznim očesom, odkar ti .'e ušel oni stotnik, dasiravno mu nisem odprl vrat. Seveda, ti mi ne maraš verjeti.«
»Takoj dobiš bojno opravo, in sicer nenavadno krasno, če dobro izvršiš naročilo, katero ti mislim zdajle zaupati,« ga tolaži Eleazar. Nato mu podrobno razloži svoj načrt, in ko je Natanaelu vsa zadeva docela jasna, ga ogrne z razcapanim beraškim plaščem ter mu ovije levo nogo z umazanimi cunjami. »Na, tukaj imaš tudi bergljo. Ce boš v tej obleki še-pal ob večernem mraku po mestnih ulicah, nc bo nihče spoznal v tebi brata tempeljskega glavarja,« poučuje Natanaela. Potem mu še enkrat ponovi vse podrobnosti načrta in pravi: »Tako! Zdajle pa pojdi va!--
Preden nastopim tako nevarno pot, moram nekoliko pomoliti pred Najsvetejšim,': prosi Natanael. »Sicer pravijo, da so angeli božji glasno in milo jokaje zapu-stiii svetišče, ko je bilo oskrujeno s pobojem in krvjo in ko jc nevidna roka na ste-žaj odprla bronasta vrata; toda On, čigar imena nc smemo izpregovoriti, me morda vendarle usl>ši.«
Vidim, da si še zelo otročji in da ne delam dovolj modro, ko ti nalagam tako važno naročilo,« godrnja Eleazar.
Zakaj? Ker še vedno molim? Vem, da smatraš molitev za žensko opravilo, dočim se možu spodobi orožje. O brat, ko bi tudi ti nekoliko bolj molil, bi Gospod blagoslovil tvoje boje z zmago,« odgovarja Natanael.
»Torej pojdi molit, če že moraš iti! Opravi hitro, ker nc smeva tratiti časa!«
In medtem ko se brat izroča božjemu varstvu, poizkuša tudi Eleazar po dolgem času moliti; toda njegova duša, v kateri divjajo nebrzdane strasti in katero je oškropila nedolžna kri tolikih žrtev, nc more moliti, ampak nesrečnik preklinja sovražnike božje, pa tudi samega sebe, ker mora živeti v tako strašnih časih in se je rodil v tako nesrečni hiši. »Kmalu bom moral verjeti groznim besedam, katere ponavlja dan na dan moj blazni ded, da leži na nas, na mestu, na celem ljudstvu, prekletstvo onega Nazarenca. Koliko krvi se je prelilo v tem mestu, da, celo v tej hiši božji, odkar sta vpila moj ded in oče: 'Njegova kri pridi na nas in na naše otroke!' In vendar bi tudi jaz klical danes tako, rajši kakor Galilejca priznal za Mesijo!«
Ko opravi Natanael molitev, ga pelje Eleazar iz svojega stanovanja poleg celice Gazit v podzemeljske dvorane in hodnike, ki se raztezajo daleč naokrog pod temni jem in njegovimi preddvori. Takoj
nažgeta baklje: potem hitita navzdol po strmih in tesnih stopnicah in prekoračita mnogo hodnikov, ki se vijejo na to in ono stran. Skozi zidovje in preluknjane skalnate stene slišita šumeti in kapljati deročo vodo.
»To je vodovod Pilatov: samo ta Rimljan je prinesel našemu mestu poleg mnogo gorja tudi mrvico dobrega. Tudi je dal križati Nazarenca,« pravi Eleazar
Tukaj gori se odteka preobilica vode v korito vrelca Siloc. Strugo mora čuvati straža, da se ne vtihotapijo skozi njo Ga-lilejci. Kajti voda sega samo do kolena obok pa je visok več komolcev. Rabljena voda in kri daritvenih živali pa odhaja po strmem rovu v Kedronsko dolino. — Tale skala leži ravno pod Najsvetejšim. Znano ti je. da je na tej skali naš očak Abraham hotel darovati svojega sina Izaka.«
In se jc že mnogo prej dvigal na njej oltar, na katerem je dobri Abel darova! svoj prvi dar, jagnje svoje črede, ki je bolj ugajal Bogu. kakor dar njegovega hudob nega brata Kajna,« se oglasi Natael. »Ta^ ko je zapisano v svetem pismu, četudi ni natančno določen kraj. kjer se jc to zgo di!o.< In mladenič se spoštljivo dotakne skale, katero je po njegovem mnenju Bog na poseben način posvetil.
Tukaj je ttklcsano v steno neko znamenje. ki ti pokaže pravo pot, če se sam vriifš iz mesta. Poglej to puščico! Ima na koncu samo dvoje peresc, in kaže v oni prostor v pritličju, odkoder sva prišla. Tatn potrkaj na vrata, straža te bo slišala in ti odprla. Ali si zapomnil geslo?«
»Osveta Izraelova!«
Prav. Puščice s čveterimi peresci vodijo v druge prostore, kjer kaj lahko zaideš. Pazi torej samo na tole znamenje, da najdeš pot do stare palače Hazmonej-ccv. Zdaj moraš šc po telile stopnicah navzdol, potem prekoračiš dolgi hodnik pod Tiropejotioin in prideš po drugih stopnicah navzgor v obokano klet Hazmonej-cev. Ondi sem postavil stražo, dasiravno jc ta pot precc-j neznana; čc ji poveš geslo, tc ne bo ovirala na poti. Torej na svidenje! Kmalu nuni prinesi zaželjeno pomoč!«
»Pozdravljen, Eleazar! Upam! da boš z menoj zadovoljen!«
Brata se poslovita. Natanael gre po mnogih stopnicah navzdol — našteje jih dvestošestinpetdeset — hiti po ozkem, v skalo vsekanem hodniku in pride po sto-.m oseminštiridesetih stopnicah navzgor v obokano klet. Ves čas glasno šteje stopnice. kajti čudna tesnoba mu stiska srce, ko tava po teh podzemeljskih prostorih.
Straža jc čula mladeničevo štetje in ža pričakuje z nastavljenimi sulicami. Toda koliko začudenja in smeha, ko zagledajo vojaki prišleca v beraških capah, z berglo v roki in obvezano nogo!
»Pri vseh zakladih Salomonovih!« vzklikne načelnik, ko čuje iz ust Natana-eiovih pravo geslo, »nimaš posebno slabili nog navzlic svoji kruljavosti, v šte-viljenju pa se celo nc upam kosati s teboj! Kam se ti mudi tako?«
»Saj res, skoro bi bil pozabil, da moram sepati tako dolgo, dokler me vidi ču-
osveto.«
_ »No, stotnik je žc zdavnaj za devetimi gorami,« se smeje Benjamin. »Ampak ves kaj? Rajši si dogovoriva kraj, kje se
lahko snideva! Obljubil sem namreč si vesno, da nikomur ne pokažem naše liis Kaj lahko nas tuintam kar ponevedonv izdaš.«	a
Čemu si me torej silil tjakaj ch si pustim obvezati nogo?« ga vpraša zaeu deno Natanael.	'
»Saj bi te nc bil peljal v našo hiš,, ampak ua dom zdravnika Evzebija ki •' ozdravil mojo sestro. Pojdiva. peljem te tja, saj ni daleč odtod!« sili Benjamin.
Povem ti resnico,« pravi Natanael čez nekaj časa. »Poznam tvojo zvestobo in vem, da me nc bodeš izdal. Na, vrnili ti moram podeljeno miloščino! 'Nisem namreč berač in šepant samo zato, <da ljudje ne spoznajo v meni brata F.leazar-jevega. Ta mc ie poslal v tej obleki" iž templja, da mu izvršim jako važno naročilo. Torej pozdravljen! Zdajle obišeem šc Rahelo in druge domače, potem pa moram takoj odtod! Kam in zakaj, ti pa ne morem in ne smem povedati! Prosi svo-jega angela varilia, da me spremlja na nevarnem potu!«
Bom! Upam, da jc naročilo tvojega brata pošteno; saj veš, da ne smeš podpirati slabega, tudi če ti grozi Eleazar s šibo.«
»O, Eleazar je modrejši kakor jaz in smatra svoje naročilo /a najboljšo obrambo svetega mesta in templja v boju zoper Rimljane,« odgovori Natanael.
Pa bo vendar ves boj brez uspeha,* ,pristavi otožno Benjamin. »Prav gotovo ne ostane od vsega templja kamen na kamnu.«
»Najbolje bi bilo, če tc pobijem s kamni,« vzkipi Natanael, »ko tako brezbožno govoriš o svetem kraju. Še nekaj takih besed iz tvojih ust in najino prijateljstvo bo pri kraju!«
»Ne srdi se nad menoj! Bog mi je priča, da molim za odvrnitev strašne kazni božje, ki preti Jeruzalemu! Podajva si roke in ločiva se v miru! Torej kje in kdaj se zopet snideva?«
»To je težko določiti, ker mi nc majaš pokazati kraja svojega bivanja. Najbrž se vrnem šele čez teden dni, odgovori Natanael.
»Prosil bom Rodo, da me pošlje vsak dan pred sobotnim praznikom na trg kupovat in takrat sc bom vselej vračal oh večernem mraku po tejlo cesti. Tako se najlažje snideva.«
Natanaelu je ta nasvet všeč in prijatelja sc poslovita.
»Roda,« govori Natanael sani pri sebi. Kje neki sem že slišal to čudno ime?« Mladi ljudje dobro ohranijo v spominu mala darila, katera prejmejo od tega ali onega prijatelja. In zato stopi mladeniču hitro pred oči mala hišica na bližnjem vrtičku, kjer je videl večkrat lepe bele golobe iu kjer mu jc prijazna dekla pogo-
»I seveda je bila to Roda,« se spomni Natanael. »Kako tla nisem spoznal njenega imena? Tja je pobegnil Benjamin iz nase hiše. Poznal je Pavlina in bi bil rad kupil od njega nekaj belih golobov. Ampak da se upa skriti tik pred nosom! Mo-jam se prepričati, če sem na pravi sledi!«
Natanael stisne berglo pod pazduho in skoči za prijateljem, ki je ravnokar izginil za vogalom. Sreča, da ni nihče šel
takrat po ulici in opazil njegovega naglega ozdravljenja. Potem pa spremlja izza bližnjega vogala dečka z očmi. In res! Be-
njamin smukne skozi vrtna vratca, ki pe-Jjejo v hišico, kjer je videl bele golobe. (Dalje.)
Razgled po domovini.
Sijajna zmaga štajerske »Kmečke
/veze«. V petek, 7. t. m., so se vršile na štajerskem deželnozborske volitve za .splošno kurijo. Slovenska »Kmečka zve-
ie postavila kot kandidata državna poslanca dr. Korošca in Pišeka. Liberalci v, proti Pišeku kandidirali učitelja Bri-jiarja, proti Korošcu pa podpirali nekega socialističnega učitelja, ki je ob enem tudi ,uemškutar. Z nevrjetno surovostjo in podlostjo so šli vsi liberalci in socialisti .skupno v boj zlasti proti Pišeku. Prepričani smo bili, da pride v najneugodnejšem slučaju do ožje volitve med kmetom 1'išekom in učiteljem Brinarjem. V tem slučaju bi bili glasovali vsi socialisti za Mriuarja. Liberalci so delali račune, a vrlo krščansko štajersko ljudstvo je te račune popolnoma prekrižalo. Dr. Korošec je zmagal z velikansko večino, ravnotako je .siiajno porazil Pišek oba nasprotnika. Dobil je 6051 glasov, dočini jih je dobil liberalni učitelj Brinar 1777, socialni demokrat trboveljski pa 2752. Liberalci so s svojim učiteljem popolnoma pogoreli. Padci c kakor svoj čas učitelj Jelene na Kranjskem, ko se je drznil kandidirati proti dr. Šusteršiču. Slovensko ljudstvo ne mara liberalnih učiteljev. Srčno se veselimo te zmage, ki so jo priborili naši vrli štajerski bratje in pokazali, da so z nami enih mislij in enega duha. Želimo, da gredo z isto vnemo in navdušenostjo v boj tudi prihodnji pondel-jek, 17. t. m., in da prizadenejo smrtni udarec liberalcem tudi v kmečkih občinah. Živela štajerska Kmečka zveza«!—V nemškem delu Štajerske so tudi liberalci popolnoma propadli. Krščanski socialci so pri prvem naskoku dobili tri poslance.
Krščanski ljudstvo vstaja. Zadnji čas so se vršile v raznih avstrijskih deželah deželnozborske volitve. Pri vseh se je pokazal lep napredek krščanskih volivcev. Na Gornjem Avstrijskem so zmagali skoro v vseli okrajih krščanski socialci. ravnotako so porazili na Solnograškem kršč. socialci liberalce in soc. demokrate, na Predarlskem so zmagali istotako krščanski socialisti, o Štajarski smo že povedali izid na drugem mestu. Pri vseh teh nedavno izvršenih volitvah se jc pokazalo, da jc liberalizmu že zapel mrtvaški zvonec. Na njegovo mesto stopa soc. demokracija. V kratkem se bo vršil glavni boj lc še med krščanskim ljudstvom in med brezversko soc. demokracijo. Ni dvoma, da bo konečno zrnaga na strani krščanskega ljudstva. Pri nas na Kranjskem se liberalci še malo zvijajo. Začeli so zbirati po češkem zgledu delavstvo v narodni organizaciji. Na čelo te se je postavil nialoučeni doktor Oražen. Hribar pa se je začel voziti po shodih, kjer hoče vjeti s svojimi sladkimi besedami še kakega nevednega zaslepljcnca. Druge nevarnosti ?a ui, saj pri nas že vsak otrok ve, da ni
vsa liberalna stranka vredna piškavega oreha.
Letošnja manifestacija »Orlov« bo 8.
avgusta v Kamniku.
Župnijskega izpita v pomladanskem terminu so se udeležili naslednji čč. gg.: Abram Anton, kurat v Št. Petru na Krasu; Bartel Bertold, kaplan v Sostrem; Bešter Janez, kaplan v Cerkljah pri Kranju; Če-rin Karol, kn. šk. tajnik v Ljubljani; Drolc Karol, kaplan na Igu; Jerič Anton, kurat na Ustju; Kajdiž Valentin, kaplan na Dobrovi; Kalan Jakob, kaplan v Vremah; Lah Lovro, župni upravitelj na Gori pri Idriji; Logar Josip, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu; Pavšič Frančišek, kaplan v Naklem; Pečarič Martin, župni upravitelj v Križih pri Tržiču; Pele Ivan ekspozit v Zdihovem; Podlipnik Josip, župni upravitelj na Selu pri Šumbregu; Štular Martin, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. '
Mil. g. škof Jakob Trobec je na potu v Rim, kjer bo v posebni avdijenci sprejet pri sv. Očetu. Potuje skupaj s svojim nečakom č. g. Janezom Trobecotn, župnikom iz Rice, Minn., s svojo sestro in nečakinjo. Od tu odpotujejo skozi Paduo, Loreto v domovino. Mil. g. škof ostane v domovini do'koncem - • "usta.
Shodi S. L. S. Naši delavni poslanci so zadnji čas zopet priredili več jako dobro obiskanih shodov. Posebno dobro so ,bili obiskani shodi v Belikrajini, ki jili -je .priredila ondotna »Kmečka zveza« v Ad-lešičali in Podzemlju. Tu sta govorila deželni poslanec Matjašič in tajnik S. L. S. dr. Rožič. V Črnomlju se je ustanovilo .katoliško izobraževalno društvo, kojemu predseduje ondotni mestni župan gospod Skubic. — V Besnici pri Kranju jc govoril na shodu deželni odbornik Jarc; pri Sv. Katarini pri Tržiču deželni poslanec Piber; v Kamniku državni poslanec dr. ,Kre1<; na Javorniku pri Jesenicah je napravilo novo politično delavsko društvo shod, na katerem je govoril Gostinčar ml.; v Ljubljani je krščansko-socialno delavstvo imelo shod v »Unionu«. Na tem shodu je govoril deželni odbornik Jarc o občinskih volitvah ljubljanskih in o taktiki liberalne stranke; delavstvo tovarne za lep je imelo v gostilni pri Poljšaku dobro obiskan shod, na katerem je govoril o pomenu strokovne organizacije Ivan Gostinčar; v Robu pri Laščali državni poslanec Jaklič.
Mladeni?ka organizacija. Novi telovadni odseki so se ustanovili zadnji čas na Igu, na Dobrovi pri Ljubljani in v Šenčurju pri Kranju.
Sneg v maiiiiku. Začetek majnika je prinesel v nekatere kraje precej snega. Snežilo je na Gorenjskem in tudi po nekaterih dolenjskih krajih.
Društvo »Naša Straža« je imelo pretekli teden občni zbor. To društvo ima na-
men podpirati gmotno obmejne Slovence in posredovati pri nakupovanju zemljišč ,ter naseljevanju obrtnikov. Sklenilo se je soglasno in v občno zadovoljnost, da se podeli: 1500 K Katoliškemu in gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem jia roke odvetnika dr. Brejca, da jih porabi po svojem prevdarku, 2600 K za zgradbo društvenega doma v t. llju v SI. .goricah na roke blagajniku Zebotu, 1500 kron družbi sv. Cirila in Metoda za zgradbo šole v Marenbergu. Ostanek glavnice ,1000 K se pridrži še nadalje v 'blagajni. — Občni zbor je pooblastil odbornike, da se posvetujejo glede nadaljnih korakov, kako bi društvo pričelo uspešneje delovati.
Francoski mladen'či, zbrani v telovadnih odsekih, so poslali našim krščanskim telovadnim organizacijam bratski pozdrav. Natančneje poročilo o tem prinese glasilo naših telovadnih odsekov .»Mladost«. Opozar amo na to naše mla-deniške organizacije.
Štrajk uslužbencev ljubljanske električne železnice sc je končal s tem, da je vodstvo ugodilo njihovim zahtevam.
Nobenega mrliča ni bilo celo leto v vasi Hoviku v Istri, dasi šteje vas 600 Jjudi. Nobene bolezni ni bilo. akoravno je prebivalstvo splošno siromašno.
Deželni odbor je imenoval kot svoja nova zastopnika za c. kr. deželni šolski svet gg. profesorja Jarca in državnega poslanca Jakliča. Sedaj ima S. L. S. v tej važni korporaciji, če prištejemo še oba cerkvena zastopnika, šest zvestih somišljenikov. Razmere v deželi se polagoma boljšajo.
Za zgradbo kapnic v Gužali in na Bogem je deželni odbor zvišal deželno podporo na 30 odstotkov.
Za enotne pnsme v kranjski živinoreji. Ker se je pokazalo, da ni bilo soglasja med deželnim odborom in med c. kr. kmetijsko družbo pri podpiranju na-,bave plemenskih bikov, sc je deželni odbor obrnil do kmetijske družbe, da se naj odslej postopa no skupnem enotnem načrtu, da se doseže na Kranjskem čiste pasme. Deželni odbor je zopet dal podpore raznim zadrugam in tudi nekaterim zasebnikom za nabavo plemenske živine.
Deželna blaznica. V veliki zadregi so letos deželni dobrodelni zavodi. Vse je prenapolnjeno z bolniki, blaznimi in liira-jočimi. Posebno na slabem je deželna blaznica, ki že davno več ne zadošča številu umobolnih, tako da so postale v nji razmere že neznosne. Zlasti občutno je pomanjkanje deželne hiralnice, ker ni mogoče hira-očih umobolnih spraviti v hiralnico. da bi se blaznica porabila le za tiste umobolnc, katerim je v resnici namenjena. Ker je dežela dolžna, bolnike in blazne sprejemati, si je izkušal deželni odbor na razne načine pomagati. Prosil je kranj-
5i
sko hranilnico, naj bi prepustila svojo novozgrajeno hiralnico v ta namen, ker bo sedaj stala nekaj časa prazna, a kranjska .hranilnica je prošnjo odbila. Usmiljenke ne morejo graditi novega poslopja, ker nimajo sredstev. Ker deželni odbor brez deželnega zbora ne more skleniti nobenih večjih izdatkov, si začasno pomaga s tem, da se postavi na Studencu lesena stavba, v katero se spravijo bolniki za prvo potrebo. Ko deželni zbor kaj definitivnega sklene, ostane ta stavba kot baraka za nalezljive bolezni.
Vodovod Cirknica-Rakek. Začetkom tekočega leta je vlada za zgradbo vodovoda Cirknica-Rakek dovolila običajnih 40 odstotkov državne podpore, obenem pa zahtevala za to podjetje deželni zakon. Ker pa se morda deželni zbor snide šele meseca septembra, moglo bi se delo pričeti šele prihodnje leto. Po posredovanju .poslancev je deželni odbor naprosil vlado, jiaj dovoli, da se delo razpiše in prične s pogojem, da deželni Zbor posledobno sklene potrebni zakon. Deželna vlada jc priporočila to prošnjo poljedelskemu ministrstvu, katero je že minoli petek prošnji ustreglo. Ta teden pritrdi prošnji še finančno ministrstvo in v kratkem bode mogoče delo razpisati.
Topničarsko strelišče pri Trnju. Z Dunaja se nam poroča: Vojaška uprava se je odločila, da pri Trnju v šcntpeterski .občini na Krasu napravi novo strelišče za topničarje. V ta namen hoče dobiti v zakup potrebna zemljišča. Obravnava se vrši dne 2. junija dopoldne v Trnju.
Žrtev neumnosti. V Trstu se je močno opekla po telesu triletna Antonija Bal-,bi. Starišem je nekdo svetoval, naj otrokove rane pomažejo s črnilom, da bo potem deklici gotovo odleglo. Imel je prav. Ker so stariši ubogali temu neumnemu svetu, je deklici v bolnici odleglo: umrla je.
Slovenskim starišem. Tržaška »Edinost« objavlja že par tednov podlistek, ki mora nedolžno mladino pokvariti. Zato resno svarimo, naj pazijo tržaški slovenski stariši. da ne pride »Edinost« mladini v roke. To kar prinaša »Edinost« nekatere dneve v podlistku, spada naravnost v »močvirje«, ne pa pred spodobne ljudi. Lahko jih je sram, da tako reč tiskajo. Imajo li res tako sušo? Imeli naj bi saj toliko ljubezni do slovenske mladine v Trstu, da je ne bi kvarili. Tržaški Slovenci potrebujemo čiste, ne pa »močvirske« mladine. Listke, katere prinaša »Edinost« ter jih potem izdaja v posebnih knjižicah ne more nikdo priporočati.
»Pokret« prepovedan. Iz Zagreba javljajo, da je tamošnji nadškof -dr. Posi-lovič s posebno naredbo prepovedal duhovščini naročanje lista »Pokret« pod kaznijo. Obenem se poživlja duhovščina naj vse stori, da se širjenje tega lista prepreči. »Edinost« v svoji zlobnosti vidi v tem postopanju nadškofa Posiloviča »poskus podpore vladi barona Rauclia«. Ka-■ko smešna je v svoji zlobi! Hrvaški list ■»Pokret« je pisan v istem liberalnem in surovem tonu kakor »Slov. Narod« in drugi podobni listi. Zato ga pošten kristjan ne more in nc sme priporočati 6'
Civilen pogreb pri sv. Jakobu v Trstu. Pred dobrim tednom smo imeli priliko pri sv. Jakobu občudovati civilen pogreb zagrizenega socialista. Pokojnik je /ia smrtni postelji odbil duhovnika, ko so ga njegovi sorodniki hoteli spraviti z Bogom. Ko je bolnik umrl, pride v župnijsko pisarno pokojnikova žena in menda njegov brat in izjavita, da zadnja »volja« (testament) pokojnikova zahteva, da se ga mora brez križa in brez duhovnika pokopati. In res, pogreb, ki sc je vršil po želji ranjkega, je bil zelo mršav. Par smeja-jočih ljudi je šlo za vozom, na katerem je bil venec z rdečimi traki. Na grobu pa je vendar zadrt v zemljo lesen križ po navadi. kot znamenje, kje da počiva pokojni. Kako gre to skupaj, bodo vedeli le socialisti povedati. Sploh ta pogreb priča o ne vednosti socialistov. To bi pač morali vedeti ti modrijani, da če kdo na smrtni postelji odbije svete zakramente, ne more biti pokopan kot krščanski človek; zato se je pa tudi odgovor na izjavo onih oseb, ki so prišle v pisarno, glasil: »Tudi če hočete. ne moremo iti.« Cilje se pa, nc vemo, če je gotovo res, da dajo socialisti onim družinam, ki store kakega svojega umr Jega civilno pokopati, nekak »štipendij«, to je majhno nagrado.
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šol skega leta 1909/10 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo ro diteljev ali njih namestnikov. Prošnje je vlagati do 10. junija t. 1. pri vodstvu zavoda. Natančneja pojasnila daje razglas c. kr. deželne vlade kranjske z dne 17. aprila t. I., št. 7628.
Nikar v Ameriko! Minoli teden je prispelo iz Amerike nad sto Hrvatov, ki tožijo, kako slab zaslužek je ondi. Priden in vztrajen delavec zasluži komaj za vsakdan;o hrano; zato so se začeli seliti v domovino seveda samo oni, ki so si prej ,za vožnjo dovolj sredstev prislužili; drugi pa.morajo trdo delati za vsakdanji kruhek, ker ne morejo nazaj.
Živinorejska zadruga se je osnovala v nedeljo, dne 2. maja, v Trnovem pri Ilir. Bistrici. Pri ustanovnem shodu je predaval gospod deželni nadzornik Legvart. Pojasnoval je pomen in potrebo živinorejskih zadrug, da so te zadruge edino sredstvo za hitro povzdigo živinoreje Zadruga st bode nabavila v kratkem času (Plemenske bike in mrjasce. Tudi za pašo sc bode skrbelo. Govedoreja, kakor tudi prasteoreja je v tem kraju zelo zanemarjena, zato je ta zadruga zelo potrebna Zanimanje za zadrugo je veliko.
Leto hroščev je letos. Važno je za .kmetijstvo, da se čim več tega mrčesa pokonča. Crv je naredil lani in predlanskim ogromno škodo. Zato pokončujte hrošče, da sc ta nadloga ne povrne! Deželni odbor se obrača do vseli županstev, naj se pobrigajo za pokončevanje hroščev. Tudi šolskim vodstvom sc priporoča, naj store v tem oz.ru svojo dolžnost. Za pokončevanje hroščev se bodo dajale nagrade
Zadružni tečaj na Grmu. Na kranjski kmetijski sol, na Grmu se priredi od 24 do 29 maja trajajoč tečaj o zadružništvu .Ia tečaj ,e v prvi vrsti namenjen učen-
cem šole na Grmu, smejo sc ga pa ude ležiti tudi mladeniči od drugod. Posledifi naj se ustno ali pismeno priglasi šolskemu vodstvu do dne 15. maja. Vnanji »deležniki morajo za hrano in stanovanje sami poskrbeti, posebno revni pa Uiliko dobč tudi podporo po 2 K na dan. 1'rošnje za podporo jc nasloviti na deželni odbor vložiti pa pri šolskem vodstvu na Grmu' Kmetje, ne opuščajte škropljenja trt proti peronospori. Ker smo imeli zadnji dve leti zaporedoma sušo, se tudi pero", nospora ni tako močno razvijala kot pre-tečena leta. Mnogi ..lahkoverni in lahkomiselni vinogradniki so vsled tega mnenja, da ni treba več trt škropiti. Kako napačno jc to mnenje, to je nam pokazalo ravno lansko leto. Po dolgi suši je meseca avgusta nastopilo močno deževje in kar na mah sc jc prikazala peronospora, ki je mnoge vinograde (zlasti v zapadnih legali), ki niso bili poškropl;eni, prav lmdo zdelala. Ker je pa letos že majnik deževen, jc nam letos pričakovati peronrs-poro bolj zgodaj in 'bolj hudo kot lani. Za to pa svarim vse vinogradnike, ne opuščajte škropljenja! Prvo škropljenje naj se vrši koj, ko odrastejo poganjki dobro ped dolgi, drugo škropljenje 10 do 14 dni po prvem, in tretje 14 dni po drugem. To navadno zadostuje. Le ako je polet c mokrotno, škropi naj sc šc v četrtič, tri tedne po 3 škropljenju. Pri vsakem škropljenju si moramo pripraviti svežo zmes galice in apna in zadostuje 1 kg galice pa D/2 kg apna na 100 I vode. Ker jc letos trta veliko bolj razvita kot lani, preskrbi naj si vsak nemudoma potrebno galico in škropilnico. Galico oddaja 'Gospodarska zveza potom kmetijskih društev, c. kr. kmetijska družba pa potom svojih podružnic. Kmetijska družba oddaja pa tudi škropilnice vinogradnikom s pomočjo dri podpore tudi brezplačno ali za polovično ceno (glej razglas v »Kmetovalcu«). Kdor pa želi dobiti močnejše škropilnice Avstrija« ali pa nove škropilnice »Autoina-ta« po znižani ceni (eno petino ceneje), zglasi naj sc takoj pri podpisanemu. Cene teli škropilnic, z zabojem vred. so v Avstriji, z enim razpršilnikom, na Dunaju 27 K 20 h, v Novem mestu 28 kron, ista z dvema razprši!,"nikoma, na Dunaju 29 kron 60 h, v Novem mestu 30 J< 60 li; Avtomata, z nav. razpršilnikom, na Dunaju 25 K, v Novem mestu 26 K; Av-tomator (pumpa k avtomatu), na Dunaju 20 K 20 h, v Novem mestu 21 K 20 h.
B. Skalick.v. Slavna županstva po Slovenskem prosi založništvo »Družinske Pratike« kar najvljudneje, da izvolijo nemudoma enostavno po dopisnici sporočiti morebitne premembe pri 1 e t n i h se m n j i h. tla Jih more vpoštevati pri natisu letošnje nove izdaje. Veliki pomen pravilnega zaznamka letnih sejmov v najbolj razširjeni naisi »Pratiki« za posamezne sejme vedo upoštevati vsa žpanstva, ki res skrbe za blagor občine, vsled česar smo trdno prepričani, da se nam zanesljivo sporoče vse tozadevne premembe.
, Pogozdovanje Krasa. Poslanec Ž i t -J11 k je nedavno v državnem zboru predlagal, naj so vsa nanovo pogozdena z£n>-
Ijišča na Krasu davka prosta. Ta predlog je poslanec utemeljil z naslednjimi
razlogi:
Podlaga vsakemu davku mora biti dohodek. Kjer tega ni, tudi davlca ne more nihče zahtevati. Narodnogospodarsko stališče pa zahteva, da se vsako zemljišče po možnosti primerno izrabi. Zato je dolžnost države in dežele,da z davki in prikladnim ne obtožujejo in ovirajo pogozdovanja Krasa, ampak podpirajo. Zato je upravičena zahteva, da so davka proste vse nanovo pogozdene parcele toliko časa, dokler nc donašajo dohodkov.
|)o konca leta 1906 je bilo pogozdenih na Kranjskem 2.578 ha, na Goriškem 4143 lia v tržaški okolici 869 ha, v Istri 1905 ha! v Dalmaciji 10.000 ha, skupaj 19.295 ha ali 34 odstotkov vseh v kataster za pogozdovanje sprejetih zemljišč. Na pogozdenih parcelah pa lastniki ne smejo pasti dolgo vrsto let. S tem jc prikrajšana tudi živinoreja, ki nazaduje v mnogih krajih. To je tudi vzrok, da se prebivalstvo večkrat upira pogozdovanju, ker ima občutno začasno škodo.
V mnogih drugih državah je določeno, od katerih manj vrednih zemljišč se več nc plačuje davek. V Nemčiji n. pr. se ne plača nič davka od hektarja, ako dona-ša na leto manj nego 1 marko in 12 feni-gov. Ko bi pri nas veljalo to načelo, bila hi davka prosta skoraj vsa pogozdena zemljišča na Krasu.
Avstrijsko gozdarsko drušvo jc že I. 1865 sklenilo resolucijo, naj se za pogozdena zemljišča na Krasu dovoli davčna prostost za določeno število let. Tudi v državnem zboru so poslanci že večkrat isto predlagali, doslej pa brez vspeha. Z ozirom na koristi deželne kulture in dejstvo, da nanovo pogozdena zemljišča več let ne donašajo dohodkov, naj zbornica sklene:
»Vladi se naroča, da predloži načrt zakona, ki bode določal davčno prostost sploh za vse nanovo pogozdene parcele za daljšo vrsto let, na Krasu pa najmanj za 40 let.«
Ta predlog sc je odkazal davčnemu odseku.
Za nesmiselno stavo je dal življenje
v Celovcu mizarsKi mojster Adolf Sack-.mann. Stavil je, da lahko napravi popolno temo po celem mestu. Vrgel je na tanko žico pritrjeni 'kamen na glavni električni tok. Ko je žica se dotaknila glavnega toka so sc pričele delati iskre. Sackmann se je ustrašil ter je hotel žico potegniti proč, dobil pa je od elektrike tak udarec, da je bil takoj mrtev. Cestar, ki je hotel ponesrečenca spraviti s ceste, dobil je tak udarec, da je odletcl daleč proč, ostal pa je nepoškodovan.
Pozor domačini! Naša domača zavarovalnica krasno uspeva in to je trn v očeh ljudem, ki bi radi imeli tudi enake uspehe iu jih pripravi do marsikatere nepravilnosti. Poroča se nam, da hodita ,neki^N. Pečnik, potovalec »Slavije« in Peter Šmid, občinski sluga v Selcah, od hiše do hiše po Sevški dolini in prigovarjata ljudem, naj se zavarujejo pri »Domači .Vzajemni zavarovalnici«, ko, pa pride zavarovalna polica zavarovancu v. roke sc
prepriča, da je ista izstavljena od »Banke Slavije«, ki pa ni nikakor domača zavarovalnica. Vse take pogodbe so neveljavne, to naj si zapomnijo dotiični zavarovanci in naj store, kar jim veleva dolžnost.
»Večna molitev« pred Jezusom v Zakramentu ljubezni. Nov natis z velikimi črkami. Cena 3 K za lično vezano knjigo ,z rdečo obrezo, z zlato obrezo in zlatim utisom na platnicah pa 3 K 90 h. — Kakor smo že zadnjič naznanili ima nov natis te splošno razširjene knjige tako povečan tisek, da bo mogel tudi najkratkovidnejši knjigo rabiti. Starejši, ki jim peša vid, bodo velike črke brali z lahkoto, mlajši častivci pa si bodo ohranili zdrav vid, ker ne bodo utrudili očesa, tudi če moliio ure ,zvečer v mračnih cerkvah. Važno je, da obsega knjiga tudi pasjon ali premišljevanje Kristusovega trpljenja po vseh štirih evangelistih, kar ni imela dosedaj nobena slovenska molitvena knjiga.
Lep molitvenik po nizki ceni z naslovom »Voditelj v srečno večnost«. Ta molitvenik ima zelo priročno žepno obliko, ker je ozek in vsled finega papirja samo nekaj milimetrov debel, četudi ima 247 strani. Spraviš ga lahko v vsak žep, ne da bi te količkaj oviral, niti ne veš, da ga nosiš s seboj. IJoleg tega ima pa tudi izvrstno vsebino, ker obsega v prvi polovici zelo lepe nauke za življenje in so z jedrnato besedo razložene najvažnejše verske resnice. — Druga polovica pa nudi cerkvene in druge potrebne molitve, prirejene po novem cerkvenem molitveniku. Cena za okusno vezano knjižico z rudečo obrezo 1 K 40, z zlato obrezo 1 K 80 h, s finimi vatiranimi platnicami in z zlato obrezo 2 K.
Tudi Vydrova tovarna hranil v Pragi je pričela z zabavljanjem. Prav po starem receptu čeških svobodoiniselcev. V »Domačem Prijatelju« št. 5 od 1. maja i909 na strani 106 z eno samo umazano besedo grdo žali osebo duhovnika. To ni dostojno! Takih izrazov ne bomo več dopustili! Vsak stan jc vreden svoje časti. Slovenci visoko spoštujemo duhovniški stan. Ako ga ne cenijo slovenski akademiki, ki študirajo v Pragi, je to njihova stvar. Sicer smo pa Slovenci že toliko krepki, da si znamo na domačih tleli napraviti tovarno za enake izdelke, kakor jih Vydrova tovarna izdeljuje. Denar pa bo ostal potem v naših žepih. Svobodomiselnosti imamo več kot preveč doma. Ni treba, da bi je nam za naš denar še po vrhu importirala Vydrova tovarna hranil iz Češkega pod krinko »Domačega Prijatelja«.
Gorenjske novice.
Domžalske novice.
g Društvena veselica. 2. majnika je priredilo katoliško izobraževalno in podporno' društvo majnikovo veselico s pet- . jem, godbo in igro. Vprizorila se je krasna igra »Kdo me bo pahnil s prestola?« Ves spored se je prav lepo izvršil. Posebno pa so v igri vse igralke v svojih l
vlogah nastopale tako sigurno in dovršeno, da si se jim moral čuditi! V kratkem se vprizori igra »Andrej Hofer«, ki bof zelo zanimiva posebno zato, ker se njendl dejanje vrši ravno pred 100 leti, v časill hudih bojev s Francozi 1. 1809. V brambf domovine, v naudušenju za njeno osvobo-* ditev so takrat tekmovali vsi narodi lepa Avstrije, med njimi prav posebno tudL naši predniki. Zato na lepo igro že se^ daj opozarjamo.
g Društveni Dom. V Domžalah se žej nekaj let sem prav lepo razvija društven no življenje. Vendar pa bi se še mnogoš lepše, ko bi imelo društvo kake prostore" na razpolago, kjer bi se moglo zbirati.. Predavanja more imeti sedaj le v župni-šču, pevske vaje pri organistu Jak. Flisu.i predstave v leseni baraki — tesarski de-" lavnici! Cel zimski čas, ki je za predstave?., najbolj primeren, ne more prirediti ne enei veselice, ker nima prostorov. Prav modro je zato ukrenilo društvo na svojem letošnjem občnem zboru, da si hoče letos postaviti svoj »Društveni dom«. Ni pa ostalo le pri sklepu! Stavbni tehnik Franc Ravnikar, ud društva, je napravil načrte za »Dom«, ki vzbujajo splošno priznanje pri vseh. Tudi z delom se je že pričelo! Dasi društvo nima denarja, vendar trdno zaupa v Boga in naklonjenost udov in prijateljev in — zida!
g Štirirazrednica v Domžalah. Dolgoletna želja ljudstva se bliža vresničenju. Po prizadevanju bivšega deželnega odbornika, državnega poslanca Iv. Povšeta, se je posrečilo dobiti dovoljenje za razširjenje dosedanje trirazrednice v 'štiri-razrednico. 22. aprila se je vršil zanjo komisijski ogled pod vodstvom gosp. okr. glavarja Iv. Krcsse. Z delom se prav v kratkem prične.
g Domžalci v Bukareštu. Iz Domžal in okolice gre vsako leto nekaj deklet, izurjenih šivalk, pa tudi moških, v Buka-rešt v razne slamnikarske tovarne. Tako dcla:o žc skozi 25 let. Dasi se v verskem oziru zanje doslej v tujini ni moglo kaj storiti, so se vendar večinoma prav dobro držali. Prizadevanju vrlega Franca Habjana pa se je posrečilo letos od on-dotnega škofa dobiti dovoljenje, da smejo Slovenci dvakrat na mesec pri službi božji slovenske pesmi prepevati, ki prav zelo ugajajo. Več še! Nek tamošnji duhovnik se jc začel celo slovenščine učiti, da bo mogel slovensko spovedovati. Ljubezen sv. Cerkve je pač povsod enaka, splošna, katoliška! Vam pa, ljubljeni rojaki v Bukareštu, kličemo: Čast vam!
Iz Št. Vida.
Žalostna smrt. Preteklo soboto zjutraj jc pri Vižmarjih skočil pod vlak mizar, Andrej Prevc iz Rožne doline pri Ljubljani. Bil je takoj mrtev. Ker so že dalj časa; opazovali na njem znake slaboumnosti, jei bil cerkveno pokopan. — Isti dan popol-,' dne pa so v Novakovem hlevu v Vižmarjih dobili mrtvega znanega mešetarja Antona Malenšek. Zadel ga je mrtvoud. Bog nas varuj nagle in neprevidene smrti!
Predavanje, ki ga je B. P. C. priredila preteklo nedeljo v telovadnici, tie bilo sicer prav dobro obiskano ,le žal, da mož in
7»
mladeničev ni bilo tudi toliko število, kakor žena in deklet. Predaval je profesor dr. Knific o Carigradu in sedanji turški revoluciji. Predavanje je bilo nad vse podučno in vrlo zanimivo, hvala gospodu predavatelju!
Naši liberalci se še ne spametujejo. Sedaj so začeli zopet pisariti po liberalnih časopisih in lažejo, da se kar kadi. Posebno jim po glavi šume župnikove pridige. Če človek prebira liberalne dopise, bi mislil. da župnik pridiga o sami politiki. Naj vendar liodi o poslušat te pridige tudi liberalni generali, da se jim ne bo potem sanjalo o strahu, ki ga ni. Čudno, da o teh pridigah vedo toliko povedati tisti ljudje. ki k pridigam sploh ne hodijo, če pa v cerkev h kaki maši pridejo, se pa tako obnašajo. da se verniki zgražajo nad njimi.
»Klanfarjeva mreža« tudi nc da miru liberalnemu generalu. Vedno jo vidi pred seboj in zato pisari o njej po liberalnih cunjah. Je že prepozno, gospod general; ta mreža sc jc po zadnji volitvi tako dobro popravila, da je z vsemi svojimi lažmi ne boste mogli raztrgati. Vsi dobro vemo, kako radi bi vi prišli v to mrežo, pa vas nihče ne mara. Da pa naši občinski možje in svetovalci ne zna!o ne brati ne pisati, to ste pa že prevečkrat povedali, da bi vam še kdo verjel.
Popravki. Zadnje čase liberalci prav pridno pošiljajo popravke v naše liste. Mi se tem popravkom smejemo, ker vemo, da so do zadnje pičice zlagani. Zato na te popravke nimamo drugega odgovora, kakor sledeči popravek: Ni res, da liberalci s svojimi popravki kaj popravijo, res pa je, da v svojih popravkih znova lažejo; ni res da so liberalni popravki popravki, res pa je. da so liberalni popravki zmazki; ni res. da liberalci niso liberalci, res pa je, da liberalci so in ostanejo lažnjivci.
Iz raznih krajev Gorenjske.
Iz Hrušice. Vedno se čita v »Domoljubu«: tu so ustanovili izobraževalno društvo, tam zopet napravili člani izobraževalnega društva krasno in zabavno igro itd. Ali glej! Povsod drugod, samo o vaseh Sp. in Zg. Hrušica, Štefanja vas in Bizovik tega ne slišiš. In zakaj ne? Najbrže-zato, ker pri nas šc nimamo izobraževalnega društva, katero jc velike važnosti, v dušni in telesni blagor. Zato fantje in dekleta iz omenjenih vasi na noge, in takoj, ko se ustanovi pripravljalni odsek, takoj se oglasite v obilnem številu, ali kot udje, ali pa kot podporni člani. Sramota bi bila za nas, ako bi morali mi zaostati za drugimi vasmi v napredku in izobrazbi. O ne, tega nc! Koliko zabave, koliko prijetnih uric nas čaka, ako ustanovimo omenjeno društvo. Zato vam kličem, fantje in dekleta, na noge in takoj agitirajte za to prepotrebno društvo, katero se ustanovi po splošni želji v najkrajšem času.
g Iz Poljan nad Skofjo Loko. Tukajšnja hranilnica in posojilnica lepo napreduje. hranilne vloge prekoračile so čez en milijon kron, to je 1,011.444 K 43 v. Računski zaključek za pretečeno leto 1908 izkazuje sledeče: članov je pristopilo 11, 8'
odstopil je eden; hranilnih vlog se je vIo_ žilo 343.565 K 98 v., dvignilo se je 8o.I77 kron 73 v., torej se jc več vložilo 158.388 kron 25 v.; posojil se jc dalo 3o.910 K. vi-nilo pa 44.517 K. vseli posojil bilo je koncem leta 1908 452.451 K 10 v.; pri Zadružni zvezi naloženega denarja jc 505.304 K, v poštni hranilnici naloženega 2569 K 44 vin. Čisti dobiček bil jc v letu 1908 2926 K 74 v., rezervni zaklad znaša 11.498 K 45 vin., denarni promet v pretečenem letu bil je 993.729 K 70 v. — Kakor sc razvidi iz predstoječih številk, hranilnica izvrstno napreduje in je dosegla vsestranska zaupanje. posebno ziTačihVo pa jc to, ker hranilnica nima velikih vlog. ampak zbrane so male svote kmečkega ljudstva, ki bi si drugače veliko tega denarja ne bilo prihranilo. Priporoča se. da sc zanaprej še bolj oklenete tc posojilnice, ker vlagateljem se daje popolna zanesljivost, izpo-sojevalcem pa najbolj ugodne pogoje, bodisi na vknjižbo, osebni kredit ali na tekoči račun; posojuje sc tudi na amortizacijo.
g Umrla je po kratki bolezni na Boh. Beli 1. maja učiteljeva vdova g. Marija Ausser, stara 67 let. Pokojna je mati p. Anastazija, frančiškana in učitelja v Novem mestu. Bila je vzorna krščanska žena, usmiljenega srca in dobra gospodinja. Naj počiva v miru!
g Mo"nje. Pomilovanja vredni surovi izgredniki v Št. Vidu so dobili vernega posnemovalca tudi pri nas, ki jih pa v hudobiji šc daleč prekaša. Na župni-škem hlevu jc pobil neki surovež nova okna in se je že dvakrat znašal nad žup-nikovim lepim sadnim drevjem ob cesti; posekal, deloma polomil je namreč deset 11 letnih hruševih debel. Doibromisleči žu pijani to skrajno surovost odločno obsodijo, nekaterniki se pa temu divjemu početju vendar žalibožc še muzajo.
g Šenčurska dek*ška Marijina družba je priedila dne 25. aprila in 2. maja igro »Lurška pastarica«. Obakrat je bila igra jako dobro obiskana. Igra se je vrlo dobro igrala. Glavni vlogi: grofinja in Ber-nardka zaslužita posebne pohvale. Tudi ostale igralke so dobro izvršile svojo nalogo . Želimo dekletom Marijine družbe še vnaprej tolike požrtvovalnosti. — Na občnem zboru šenčurskega kat. slov. izobraževalnega društva dne 2. maja se jc ustanovil tudi telovadni odsek: Orel. Odbor ie sledeči: Predsednik g. župnik Janko biska, podpredsednik Aleš Vidmar Šenčur st. 120, tajnik Mihael Kmet, blagajnik •Karel Bricelj. Odborniki za posamezne vasi: za Srednjo vas: Franc Krištanc; za Luže: Janez Gašperlin; za Visoko: Jakob Jeler; za Prebačevo: Lovrenc Novak; za Brodar- Želeti bi bilo da b. se tudi ,z Vogclj iu Voklcga društvenild oglasil, za sprejem. Takoj na ustanovnem občnem zboru se jc dvajset fantov zapi salo v telovadni odsek. Pristopite fanbie v obilnem številu v telovadni odsek inza S £ ,llal°. boli izobraževalno M™ SC Pnučite reda in discialinc, /L'vT z,V)bstoi vsake dr«bc
g Iz Vodic. Dne 2. t. m se ie nr
nas ustanovilo kat. slov. izobraževal™ društvo, kateremu je dozdaj^S' 45
članov, mož in mladeničcv. O namenu in koristi društva je zanimivo poročal na ustanovnem občnem zboru g. nadučitelj Slapšak.
g Bohinjska Srednja vas. 18. aprila je priredilo izobraževalno društvo predavanje. Govoril jc g. župnik Berlie o R;i. deckiju. — Na sv. Florjana dan je priredil telovadni odsek igro »Za letovišče . Vsi igralci so dobro pogodili svoje uloge. Igra se ponavlja na Vnebohod, 20. t. m] in bo ob enem tudi srečolov.
g Mekinje. Desetletnico svojega obstoja boste praznovali na praznik Vnebo-lioda Gospodovega mladeniška in dekliška Marijina družba v Mekinjah; o tej priliki bo govoril Marijinim sinovom in hčeram ob pol 6. uri zjutraj (pred sveto mašo) in ob Y^3. popoldne vod a Marijinih družb č. g. Janez Kalan. Lepo in korstno bi bilo, ko bi sc tudi člani sosednjih Marijinih družb udeležili teli bodrilnih govorov v prospeh in procvit Marijinih družb.
Dolenjske novice.
Iz Št. Ruperta.
d Iz Št. Ruperta. V Št. Rupertu zgodila sc jc velika nesreča. 18-letna Karo-ljna Strmole hotela je gladiti novo obleko, Šla je torci v drugo hišo po žrjavico za gladilnik. Ker pa je bil hud veter, zakrila je gladilnik s predpasnikom. Predpasnik se je vnel in zgorela je na deklici vsa obleka. Prepeljali so deklico potem v bolnišnico, kjer je umrla vsled opeklin. Mar. hči. — Za «Društveni dom» so darovali: Preč. g. generalni vikar J. Flis 100 K. dr. Hočevar iz Mokronoga 2 K, g. kurat Knavs 20 K, njegova sestra 5 K, A. Kmxnt 4 K, neimenovana i K. Božjim bodi plačnik ter obudi obilo posnemovalcev. — Ogenj. Dne 23. aprila nastal je ogenj pri Borštnarju na Homu. Zgorelo je vse popolnoma do tal, med drugim tudi 160 K denarja. Zavarovan jc za 300 K. — Ubili s o v nedeljo, 2. maja pijanci mladeniča Franceta Rome, ki je drugače 'bil miren — a jc zašut v slabo druščino — ostal zunaj cerkve in so ga tako stepli. da je tekom 24 ur bil brez zavesti in umrl. To jc že drugi slučaj letos v Št. Rupertu. V cerkvi so šmarnice — zunaj cerkve — se koljejo in pobijajo. Dober svet je ta: sv. niisi-jon je tu: Do tu in nič dalje sc nc sme trpeti pohujšanje in greh. Možatost in krščanska zavest na dan Dri možeh in fantih!
Iz raznih krnjev Dolenjske.
'd Z Gore nad Sodražico. Gorn.ški zvonovi prav žalno pojo! Pa pride sobota — delopust, ob štirih popoldne. — Kako prijazno je bilo pred dobrim pol letom, ko so ob sobotah popoldne zapeli zvonovi naše podružnice kmetu in delavcu tako prisrčno pesem odpočitka, znaneč mu. da pride nedelja trpinova želja. V nedeljo se oddahne od tedenskega truda ter poskrbi za duševno hrano svo:emu pobožnemu srcu. Imeli smo pri naši podružnici glede službe božje prav tako, kakor po samostojnih župnijah. Zgodilo pa sc je,
da je prebil mlad duhovnik župnijski izpit. Ker tu ni mogel postati župnik, nas je zapustil. Tako smo bili ob premenjavanju duhovnikov za par mesecev primorani zatekati se k farni cerkvi v Sodražico. »Dobili bomo stalnega duhovnika, da sc ne bode vedno prcmenjavalo,« so 'rekli naši skrbni možje. Obrnili so se v tem oziru do pristojnih oblasti. In te oblasti so zahtevale v svrho ustanovitve samostojne župnije glavnico 6900 kron. Plačali smo, težko plačali, ter smo tako kupili ' svojo faro«, misleč seveda, da dobimo tudi stalnega župnika. Sedaj pa čakamo že čez sedem mesecev, odkar se nam je priznala samostojna župnija, a duhovnika še sedaj nimamo. Res, med tednom sc potrpi, delo nas moti, nc mislimo dosti na to. Ob sobotah nas pa vzdrami žalna pesem naših zvonov ter nas spominja, da smo kljub ogromnemu bremenu, ki smo ga prevzeli, v najboljšem namenu še vedno zapuščeni in da morda ostanemo tako še za daljšo dobo. Kje iif kaj je temu vzrok, ne vemo in tudi ne preiskujemo, prosimo pa, da se naredi že enkrat konec takim žalostnim razmeram. Sicer pa 'je naša dolžnost opozarjati na nekatere žalostne posledice, ki se pričenjajo pojavljati, čemur pa se nihče ne čudi, saj so ovce brez pastirja. — In prišel je sovražnik ter za-sejal ljuIiko med pšenico.
Iz Štange. Zima jc bila strašna, dolga huda ledena. Večkrat sem prišel v šolo 'črede v žamete, štirikrat tudi s sv. R. Telesom. April je bil pa krasen, vroč, suh, a maj pa mrzel, da bi bil dober zopet kožuh. Vse narobe. Drevje je cvetelo prav lepo. Upamo, da bo zopet nekaj sadja. Bog daj! Saj sadje veliko zaleže ljudem. — V šoli še vedno uči gospod župnik — že .3.? leto. Nove šole šc ne bo tako kmalu, kakor se kaže. — Ljudje so zdravi. Meso v Litiji jc silno.drago, po 60 kr. kg. - Žito je redko, tako tudi trava. — Priporočani posebno dolenjskim kmetom »Dolenjske Novice«. So jako izvrsten list pod uredništvom g. A. Zlogarja. Imajo silno veliko poučnih člankov, ki so pisani izvrstno. Tisk je lep in dober papir. Naročajte si kmetje Dolenjske Novicc«.
Iz Loškega potoka: Žalostne in hitre smrti je moralo umreti 'mlado življenje 14 let starega fanta. Tekel je bos po polju, pri tem si zadri neko leseno ost v nogo, kar mu je povzročilo zastrupljenje krvi. Začetkom se ni mnogo zmenil zato. a prihajalo ie vedno hujše, bolečine v vratu, v glavi, dokler ni izdihnil. Vedno je upal na ozdravljenje, a konečno jc le videl, da bo moral pod zemljo. Par ur pred smrtjo jc šc milo vz.dilmil k svojemu očetu: Pa bom res moral pod zemljo? Svarilen vzgled, kako moramo paziti na vsako rano, jo skrbno očistiti, oziroma poiskati o pravem čas uzdravniške pomoči.
Iz Ambrusa. V Ambrusu imamo jako burne dneve. Županstvo se maje, skoro bi se podrlo. Sedanji gospod župan je odpovedal službo, 6. maja se je vršila občinska seja. Nekateri izmed naprednih so se že veselili volitve, češ, da bodo volili iz svoje srede enega, ki že dolgo hrepeni po tej službi. Pa za sedaj je še ostalo pri starem. Odločni možje »S. L. S.« so pre-
prečili, da se ni vršila volitev. Zupan zahteva tajnika, ali pa odloži službo. Ima pa čisto prav, plačo 120 K ima dandanes že vsak pastir, pa mu ni treba poslušati vsakega. Pripomnimo, da jfe letos dobila ambruška občina 12 vagonov krmil, 9 sena in tri vagone otrobov. Zahvala gre gg. poslancem »S. L. S.«, pa tudi za županstvo ni bila malenkost.
Podzemelj. Slučajno sem zopet dobil v roke nekaj številk »Belokranjca«, ker ga je toliko (!) v Belikrajini, da ga jc težko dobiti. Ko sem ga pregledal, se mi jc pošteno gnjusil. Najprej se kaže jako skromnega, ker ga neizrečeno veseli, da ga jc en pot »Slovenec« krenil po lažnjivih ustnicah; le to zahteva še, naj ga prime za ušesa v drugo bolj z rokavicami. Ravno tak se mi zdi »Belokranjec«, kakor kak razvajen gosposki otrok med krepkimi, kmečkimi sinovi. Nagaja jim in jili draži; a če jim jc nazadnje le dosti, ga pa pošteno naklestijo, pa javka in vpije kot popolnoma nedolžen. Istotako »Belokranjec« napada, zavija resnico, laže in obrekuje kakor stekel pes, a če se mu stopi na nogo, pa vpije, da je Kristus učil ljubezen do sovražnikov. Z vso resnostjo zahteva, naj mu nastavi še levo lice. kogar on udari po desnem. Potem se jezi na dr. Kreka, ki je nekoč dejal, da v politiki to nc more veljati. Zato pravi »Belokranjec«, da sc hoče pač ravnati po Kristusovi veri, nc pa po Krekovi ali pa Lampetovi. A »Belokranjec« gotovo ne zna, kaj je govoril naš Zveličar o pobeljenih grobovih in o hinavcih, sicer bi se pač nc skliceval nasproti duhovnikom na vero Kristusovo. — (iiede deželnega posojila goni seveda naprej svojo. A česa vsega je kriva »S. L. S.!« To je izvrstno! Najprej je kriva, da ni bilo vojske s Srbi, kar »Belokranjcu« ni všeč; boji se, da bodo črni jezuiti zdaj vladali v Bosni. Potem je kriva ta stranka, da hoče država vpeljati nov davek na žganje in pivo, ker rabi denar za dežele in vojaške troške v Bosni. Všeč tudi ni >:Belokranjcu«, da »S. L. S.« dela politiko »za vero«, to jc. da jc krščanska stranka. No kajpa »Belokranjec« jc brezverec. In tako naprej. — Pošteno me jc grabilo, ko sem prebiral »Belokranjca«. Ko bi nc bil le kos namazanega papirja, pošteno klofuto bi mu bil prisolil, da bi se mu poznalo. Hvala Bogu, da tudi Belokranjci vedno bolj spregledujejo, kako jih vodi za nos. Naj se oklenejo vsi »S. L. S.«, ki je res ljudska in kmečka, ker je krščanska. Saj ima lc kristjan srce za brata, ne pa brezverec.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
Slepe miši so lovili prvega maja tudi letos naši soc. demokrati po Idriji. Ne samo pametnim ljudem, ampak njihovim pristašem samim se zdi tak sprevod btida-lost __ zato, ker ima toliko vspeha, kakor če se kdo z glavo zaletava v debel zid. Kdo bo pa vpošteval to njihovo kolovra-tenje? Mi Idrijčani smo jih gledali, a od nas ni odvisno izboljšanje delavskega
položaja. Novi turški sultan Mohamed V. se pa menda ne bo tresel pred idrijskim" obhodom. Kristan rad hodi v Idrijo, kjer ga lepo plačujejo. Delo v rudniku je prvega maja večinoma počivalo. Kdo privošči delavcem počitka bolj kot mi? Toda ravno ta mesec je toliko praznikov, da počitek 1. maja že lahko pogrešajo. Kcdar so počiva, ni nič plače, pač pa sc veliko vet> zapravi. Od nič tudi niso bili soc. demokrati 1. maja tako liakurjeni. — Eno sc nam ni dopadlo. Mnogo delavcev »S. L. S.« je isti dan vsled prijenljivosti ostalo doma.
Umrl jc Ivan Paa. upokojeni orožnik in posestnik v Idriji. Pred nedavnim časom jc prodal svoje hiše. V bolezni jo silno želel dočakati poroke svoje hčere, ki bi se imela vršiti čez dober teden, pa je prej sklenil svoje življenje.
S puško se je ustrelil S. meja rudar Janez Brus. Pravijo, da ga jc nezgoda pri' kupčiji pripravila do tega. Ker ni dvome;, da se je zavedal svojega dejanja in bi zagrizen nasprotnik katoliški stvari, so ii i ii jc odrekel cerkveni pogreb.
Bojazljivei so naprednjaki in socialisti. Ob času zadnje občinske volitve so bili tako korajžni in izzivali g. gerenta. Ko so pa bili naznanjeni glavarstvu, ni bil nobeden izmed njih toliko moža, da bi priznal svoj »požrtvovalni« čin.
Iz reške doline.
n Živinorejska zadruga se je ustanovila v Trnovem na Notranjskem. Na ustanovnem občnem zboru je govoril deželni živinorejski nadzornik g- I- Legvart o umnem živinorejstvu in pomenu živinorejskih zadrug za izboljšanje živine. Njegov govor priobčimo v eni prihodnjih številk obširno. Pristopilo je takoj nad 20 članov. Predsednikom ic izvoljen trnovski dekan g. dr. M. Kržišnik, ki si 'je največ prizadeval, da se je ustanovila zadruga. V odboru so ugledni posestniki. Delež znaša 10 kron. Živinorejci pristopajte k zadrugi1;
n Gospodarsko društvo. Koncem minulega meseca se je vršil občni zbor. Na občnem zboru je navduševal člane tudi horjulski župan g. Stanovnik. Iz računskega zaključka posnemamo, da je imelo »Gospodarsko društvo« v minukm letu 707 članov in prometa 340.738 K 81 v. Zanima nas posebno, da je društvo prodalo svojim članom posebno zelo mnogo gospodarskih in kmetijskih potrebščin, tako 16 vagonov žlindre, 1 vagon kostne moke, 1500 kg lanenega prežama, 500 kg klavnega apna, 11 vagonov otrobov, 15 vagona rižere, 3 vagone cementa, 4 vagone apna, 12 vagonov opeke itd. Vidi se, da se člani društva zanimajo za moderne pripomočke v 'umnem kmetovanju. Minulo leto je Zadružna zveza izvršila v društvu revizijo, ki je pokazala, da je vse pisareir'e^»Notranjca«, kakor bi se delalo napačne bilance itd., navadna lopovščina! Zato naj se pa člani z mirno vestjo zaupajo onim, ki vodijo poslovanje »Gospodarskega društva« in naj sc ga tesno oklenejo in poskusijo pridobiti čim več novih
članov.	„ . . ,
n Smrtna kosa. Pred kratkim je umrl v Trnovem ondotni farni cerkovnik g. Fr.
Sircelj, ki je svojo službo opravljal 37 let. Bil je krstni boter velikemu številu otrok, zato se ga je splošno nazivalo »mežnarjev konipare«. Svetila mu večna luč. — Minuli teden jc umrla v Trnovem gdč. Fra-jiia Benigar, slara 23 let. Bila je odlična igravka v tamošnjem izobraževalnem društvu, ki jo bo pri predstavah pogrešalo. Nai počiva v miru,
n Volitev v okrajni zdravstveni zastoji je prinesla »neodvisnim« luid poper. Izvoljeni so sami vrli somišljeniki naše stranke.
n Delavsko gibanje. V bistriški tovarni testenin so se začeli delavci gibati in so nameravali stopiti v štrajk; vzrok ie nezdravo delo v tovarni. Zahtevali so eno uro krajši delovni čas. Tovarnarja sta se zbala složnih delavcev in sta po par dnevih delavstvu ugodila. Dobro bi bilo, da bi se delavstvo organiziralo in zahtevalo tudi povišanje plač, ki so v tej tovarni — nezdravem delu primerno — zelo slabe, zlasti ženske se izkoriščajo. Tudi na parni žagi bodo menda zahtevali zmanjšan delovni čas.
Viuavske novice.
n Velika javna telovadba. Notranjski in goriški Orli prirede veliko javno telovadbo na binkoštno nedeljo, 30. t. m. v Vipavi. Opozarjamo vsa naša izobraževalna društva k sodelovanju. Prihitite vsi v »raj krairske dežele«, kakor imenuje Vipavo zgodovinar Valvazor. Naši telovadci, ki zadnji čas tako častno nastopajo sirom slovenske zemlje, bodo pokazali
Podgora. V pondeljek, .3. t. m., ob 6. zvečer smo pri nas sprejeli novega gospoda kurata Cirila Vuga. Slavoloki in slovenske trobojnice, slovesno zvomenje in množica ljudi, ki smo jo cenili na tisoč, vse to je dajalo prihodu gospoda kurata izredno slovesno lice. V imenu županstva je pozdravil gospoda kurata gospod župan, potem ga je pozdravilo učiteljstvo. g. voditelj Justin ga je še posebej pozdravil v imenu »Katol. slov. izobraževalnega društva« Branik; nato ga je lepo pozdravila v imenu Marijinih hčera članica »Mar. družbe«. Posebno toplo se je zahvaljeval gospod kurat Marijini družbi, ki je prišla mnogoštevilno, v belih oblekah in z zastavo naproti gospodu kuratu. Potem je bil v cerkvi blagoslov. Zvečer pa je »Kat. slov. izobraževalno društvo« priredilo gospodu kuratu podoknico. Raketi, bengalični ognji in pokanje topičev je privabilo pred župnišče zopet ogromno množico. Mešani zbor našega društva pod vodstvom g. Justina je zapel prav lepo gospodu kuratu v pozdrav. G. kurat se je ginjen zahvaljeval ter povdarjal, da hoče podpirati društvo v dosego njegovih lepih ciljev. Le počasi se je na to množica razšla.
Proti »Domoljubu« se je postavil okr. šolski svet za goriško okolico, kakor smo žc poročali. Nas to ne boli prav nič, Še ceio v čast in ponos si štejemo, da se nas liberalni učitelji tako bojč. Sedaj je zade-72
tudi v prelepi vipavski dolini kaj znajo. Priglašenih je že nad sto bratov telovadcev! Prosimo, priglase naj se tudi druga kat slev. izobraževalna društva, katera bi korakala v sprevodu; posebno ona, ki imajo društveno zastavo, da tako tem boli povzdignejo slavnost. Iz sporeda, ki bo v najkrajšem času popolnoma določen, naj omenim to: Do 10. ure zjutraj zberejo se vsi bratje telovadci in vsa izobraževalna društva v Logu pri Vipavi, kjer je staro-znana božja pot. Okoli: pol 11. ure prispejo v Vipavo, kjer bode slovesen sprejem. Po sprejemu se vrši sveta maša na prostem na trgu. Po sveti maš: bode skupno kosilo po naših gostilnah. Ob pol 2. uri imajo telovadci skušnjo in ob pol 4. uri se vrši velika javna telovadba. Pri telovadbi svira popolna vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice. Po telovadbi se pa vrši prosta zabava v »preprijaznem« kraju v Vipavi »Pod skalo«, kjer bode tudi ves čas igrala vojaška godba. Vsekakor kaj takega še ni bilo v vipavski dolini. Drugi dan, na binkoštiii pondeljek, pa bo mladeniški tečaj v dvorani v »Tabru«. Govorniki bodo iz Ljubljane. Prosimo vsa kat. slov. izobraževalna društva, kakor tudi še posebej bratske Orle, da se priglase, da moremo vse potrebno ukreniti. Pričakovati jc največje udeležbe! Agiti-rajte voditelji naših organizacij za na'šo prireditev, za kar vam bodemo vedno hvaležni. Na zdar in na svidenje dne 30. maja v Vipavi!
n Prevzvišeni knezoškoi imeli so tu v Vipavi 25. pret. meseca, in pa do 6. t. m.
G O E I Š K A.
va menda že v deželnem šolskem svetu. Deželni šolski svet najbrže ne bo sledil liberalnim učiteljem. Pač pa bi ne bilo napačno, ko bi višja šolska oblast enkrat iz-pregovorila resno besedo v obrambo krščanskih učiteljev, učiteljic in katehetov, ki jih liberalni listi blatijo. Nadalje naj bi šolska oblast pogledala na prste listini liberalnim učiteljem in učiteljicam, ki s svojim življenjem in vedenjem v šoli in zunaj šole naravnost pohujšujejo mladino. Naj bi zastopniki cerkvene oblasti v okr. šolskem svetu sedaj stavili kak tak predlog. Ljudstvo bi jim bilo hvaležno!
Velike goljufije so zasledili pri laško-liberalni banki »Popolare« v Gorici. Tu so nekateri člani načelstva igrali na borzi. Ce so dobili, so vtaknili denar v žep. Sedaj pa so naenkrat izgubili okroglo en milijon kron. Oblast je nrišla na sled tej izgubi m sedaj morajo škodo popraviti vsi člani načelstva. Zupan goriški Bombig bo izgubil najbrže vse premoženje, mnogi so morali založiti po 100.000 kron. Kriv tega je judovski advokat dr. Luzatto, ki je vodil jgranje na borzi. Seveda so obdolžili bivšega ravnatelja, če«, da je on kriv loda to ni res. Listi, posebno liberalni o tej goljufiji malo pišejo. »Narod« je celo pisal, da naj se ljudje nikari ne boje izgub. Na banko je namreč nastal »run« •Koliko so pac naši liberalci dobili od la-sk'h /udov m liberalcev, da molče o tej goljufiji? Ce bi se pa v kakem sloven
birmovanje po vipavskih farah. V Vipavi priporočali so vse naše organizacije, p0. sebno pa Marijino družbo in pa vrle slo. venske telovadce Orle! Prehvaliti niso mogli značajev voditeljev naše mladeni-ške organizacije. Tudi po drugih farah pri-poročali so našim izobraževalnim društvom k ustanovitvi telovadnih odsekov Da jim je res pri srcu naša organizacija] pokazali so s tem, da so posetili skromno telovadnico vipavskega odseka, ter na-uduševali telovadce k delu za razširjenje naših organizacij sploh, posebno pa mla-deniškili.
Iz raznih krajev Notranjske.
Vabilo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Gor. Logatcu, reg. zadr. z ncoin. zavezo, ki se bo vršil dne 23. maja 1909 v posojilniški sobi v Gor. Logatcu ob pol štirih popoldne. Dnevni red: 1. Poročila načelstva in nadzorstva. 2. Volitve načelstva in nadzorstva .3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo.
n Prostovoljno gasi no društvo na Stari Vrhniki vabi k slovesnemu blago-slovljenju gasilnega doma in brizgalne, katero sc vrši v nedeljo, dne 16. maja t. 1. Vstopnina k veselici 50 vinarjev za osebo. Cisti dJjbiček ie namenjen za pokritje stroškov gasilnega doma in orodja, vsled česar se preplačila hvaležno sprejemalo. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. — V slučaju slabega vremena vrši se slavnost prihodnjo nedeljo, 23. maja z istim sporedom.
skem krščanskem zavodu zgodila le kaka majhna nepravilnost, bi pa takoj lopnili z velikim kolom!
Imenovanje. Ravnatelj bogoslovnih študij v semenišču je imenovan preč. g. monsignor dr. Jakob B r u m a t.
Za kolone. Kolonski odsek v državnem zboru bi bil skoro že zaspal. Zasluga poslanca F o n a je, da je posredoval pri vladi, da se je kolonsko vprašanje zopet sprožilo na Dunaju. Dne 6. t. m. so se v poljedelskem ministrstvu posvetovali o ureditvi kolonata na Goriškem. Posvetovanja sta se udeležila tudi poslanca F o n jin dr. G r e g o r č i č. Ta teden se posvetovanja nadaljujejo. Poslancu Fonu je minister na njegovo prizadevanje obljubil,da bo vlada predložila drž. zboru načrt postave za izboljšanje kolonskih razmer. Obenem bo vlada tudi deželnemu zboru predložila načrt postave o izboljšanju razmer kolonov.
Orehovlje. Veselica k. s. izobraževalnega društva se ne bo vršila 23. t. in., kakor je bilo naznanjeno, ampak veselica bo 20. t. m.
Podmelec. Dne 2. t. m. so naši liberalci .imeli v Podmelcu velik »tejatro«. Imeli so tudi obhod po Kneži in Podmelcu. Ta obhod so imenovali ljudje »svobodomiselna« procesija. Pač živa slika liberalne vere: pitje, ples. punce in zabava. Eden izrned liberalcev se je celo izrazil, da so vse napravili proti veri. Vpili so
,-es: Živio svoboda! Dol s »farjem«! Sicer ne vemo, če se teh reči še spominja-jo, kajti njih možgani niso bili v tem stanju, ko človek lahko še misli s svojo glavo. 'Iako je »društveno« delovanje liberalcev, taka njihova »vera«.
Nagloma je umrl v nedeljo 2. t. m. 19-letni Ivan Prešeren iz Kromberga pri Go-
' Posnemanja vredno. Vrlo dobro "se gibljejo v izobraževalnem oziru naši Cer-kljani. »Kat. slov. izobraževalno društvo« v Cerknem, ki mu je predsednik vlč. g. dekan dr. Knavs, prireja mesečne shode. Sedaj se urijo v govorništvu mladeniči, ki bodo na prihodnjih sestankih imeli svoje govore. Tako se dela za izobrazbo! Priporočamo v posnemanje!
Vipavska železnica je 1. 1908 imela fp/89 K čistega dobička. Splošni položaj te železnice jc bil 1. 1908 mnogo ugodnejši ko 1. 1907. Naša zahteva je in ostane: V i-p a v s k a železnica s c mora p o-d r ž a v i t i!
Proti kobilicam! Poslanec fon je v državnem zboru vložil interpelacijo na poljedelskega ministra, naj nemudoma ukrene vse potrebno, da sc odstrani nadloga — kobilic.
Narodno gospodarstvo. fm&im Smttislva.
Lansko leto 25. oktobra sva sc pogovarjala z dr. Krekom o žalostnih gospodarskih razmerah v deželi in še posebno na Dolenjskem, (i. poslanec jc rekel, da bodo zdaj začeli vinogradniki vračati brezobrestna posojila. On bi bil zato, da se ta denar da kmetom v izboljšanje hlevov. Popoldne je bil shod Kmečke zveze v Trebnjem. Poslanec jc k sklepu vprašal zborovalce: »Možje, kaj jc za vas večjega pomena, vinogradi ali živina, kaj vam več nese.« JStoglasen in soglasen odgovor jc bil: »Živina, živina!« — »Torej bom delal na to, da dobite od dežele brezobrestno posojilo.«
Od takrat sem se začel bolj natančno baviti s tem vprašanjem in študirati gospodarske razmere tudi po drugih deželah. Videl sem, kako daleč smo zaostali za drugimi kmetovalci. Niso napake le pri živinoreji, naše poljedelstvo je še bolj zanemarjeno. Ko sem nekaj misli omenil načelniku stranke, mi je rekel, da naj prevzamem poročilo o tej stvari za shod vodstva. Tako je prišlo do današnjega referata, v katerem hočem zastopati agrarno .stališče naših kmetov.
I. Povzdiga poljedelstva.
a) Zanemarjeni smo. Dežela je čisto kmetijska. Do 70 odstotkov prebivalcev se peča s poljedelstvom. Izmed ostalih je pa velik del, ki imajo vsaj stranske dohodke tudi iz kmetijstva. Večina trgovcev, krčmarjev in obrtnikov na deželi
ima svoja posestva. Kljub temu ne Pridela dežela toliko žita, da bi pokrila svojo potrebo. Gotovo Gorenjska in Notranjska vsaj še enkrat toliko žita porabita, kolikor ga Dolenjska izvaža. Ljub-
ljane pri tem še ne računmi zraven. Veliko zemlje imamo, toda malo pridelamo, ker smo zanemarjeni. Dolgovi rastejo, J ju d je sc izseljujejo. Dolžnost je torej naša ljudstvu pokazati pot iu .mu pomagati do boljših gospodarskih razmer.
b)	M a n j k a nam strokovne izobrazbe. Ko sem nastopil faro, mi posestvo ni donašalo mnogo dohodkov. Videl sem, da tako ne pojde naprej. Začel sem študirati, po svoje preuredil gospodarstvo, ki mi zdaj vsaj tretjino več prinaša. Naši gospodarji pa še niso študirali gospodarskih razmer drugod in ne vedo, kako lahko bi si pomnožili dohodke. Žalost obide človeka, ko vidi, kako se drugod dela, kako smo pa še pri nas staroko-pitni. Na Češkem ima vsak kraj posebna posestva, kjer kažejo, kako se da pomnožiti pridelek. Boljši posestniki dobe od deželnega kulturnega sveta malo podporo, rabijo najboljša semena in umetna gnojila. Za vsako krmsko rastlino in žito zapišejo natančno, koliko je stalo gnojenje s hlevskim gnojem in koliko se je na takem svetu pridelalo. Drugo parcelo ravno zraven pognojijo z umetnimi gno ili in zopet natančno stehtajo in cenijo pridelke. Zdaj pa drugim pokažejo: »Vidite, tako s. me mora biti.« Toliko ie stalo gnojenje, toliko se je pa več dobilo. Umetna gnojila so dvakrat izplačana. Kar se pa nc skaže, se opusti. Vsi taki poskusi se gode pod vodstvom strokovnjakov, katerih jc jako veliko. Vsaj imajo boljši kmetje večinoma kmetijske šole. Te poskušnje sc vrše za pšenico, rž, ječmen, krompir, peso, sploh vse. kar kmet prideluje.
c)	P r i n a s s m o skoraj obupali nad kmetijstvom. Delamo Je diletanli. Marsikateri je poskusil z gnojili. Če ni precej šlo, jc opustil. Duhovniki sc splošno boje župnij, pri katerih so večje kmetije. Pravijo, da je s tem le zguba. Čc rečeš kakemu gospodu iz Ljubljane, da bi kupil posestvo na deželi, bo najprej vprašal, če sc bo lahko razmesarilo in dobro na drobno prodalo. Delati sc ne izplača. pri tem je izguba. In kmetje sami pravijo: »Za kmeta biti, to jc zadnje.« Kdor le more, se odtegne in gre v Ameriko ali v mesta iskat boljše sreče in lažjega dela. Sinovi najboljših gospodarev so za kmetijstvo izgubljeni. — Ali se ne kaže pri tem naš obup nad kmetijstvom? Če sami ne verjamemo v prospeli, kako bomo druge pregovorili?
d)	Pot do izboljšanja. Na Češkem jc dala dežela 1. 1907. štiri milijone kron za izboljšanje kmetijstva. Ta deželna podpora se je takole razdelila: I. za ceste in občekoristne naprave en milijon kron; 2. za melioracije en milijon kron; 3. za govedo in prešičjorejo en milijon kron; 4. za lanarstvo in gozdarstvo pol milijona kron; 5. za obrt na deželi pol milijona kron. Lc za stroje je dala država podpore 21.000 K, dežela pa 19.000 K, torej skupno 40.000 K. Razdelili so med gospodarska društva tri ročne mline, travniške brane, živinske tehtnice, mlatilnice, sejalnice, pajklc, stroje za spravljanje krompirja itd. Kaj se je pa pri nas storilo? — Gotovo bodo morali v vsakem kraju boljši posestniki, v prvi vrsti tudi duhov-
niki, napraviti take poskuse za pridelovanje žita in krmskih rastlin, da bodo ljudje videli dober zgled.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI PESNICI.
Grozna železniška nesreča se je pripetila danes ob 1. uri zjutraj pri Pesnici, prva postaja ou Maribora proti Dunaju. Osebni vlak št. 37, ki se odpelje z Dunaja ob 4. uri 35 m. pop. in ko pride v Pesnico ob 12. uri 27 miri. ponoči, je bil pred postajo Pesnica ustavljen. Ta jc takozvani gledališki vlak med Gradcem in Mariborom. Za njim vozi takozvani koroški brzo-vlak, ki se odpelje z Dunaja ob 8. uri 5 minut zvečer in pride v Maribor ob L uri 19 minut zjutraj. Strojevodji koroškega brzovlaka ni naznanil progni čuvaj, da na; vlak ustavi, ker stoji še pred distančmm znamenjem osebni vlak št. 37. Brzovlai; je zato od zadaj zavozil v osebni v.ak; Grozen pok sledi. Iz vozov sc začujejo obupni klici potnikov, ki jih je mnogo spalo. Da je bila zmešnjava, ki ob taki nesreči nastane, še večja, se je vnel še plin. Dva vozova od osebnega vlaka št. 37 sta bila popolnoma razbita in sta potem zgorela, Pri brzovlaku jc bil poškodovan samo železniški stroj, ki je skočil s tira.
Prva poročila, ki so došla v Ljubljano, so trdila, da se je ponesrečil vlak, ki vozi iz Trsta na Dunaj ter da se je bati. da je ponesrečil tudi kak slovenski državni poslanec. Prva poročila so trdila, da so mrtve štiri osebe, ranjenih pa da je bilo do 40 oseb. Opoludne nam je došlo poročilo, ki javlja, da jc v osebnem vlaku št. 37., katerega, kakor smo že omenili, imenujejo na Štajerskem gledališki vlak, bile s a m o šest ose b. Ubit je mariborski akadeiuični s*il<ar in fotograf Walter. ranjena pa sta nevarno sin trgovca K w a n d e s t a in slikar Maver, drugi tri e so le lahko ranjeni, pretresli so sc jim živci (Nervenchoc). Prepeljali so jih v bolnišnico. Iz Maribora se je odpeljala na kraj nesreče takoj rešilna družba, aranžirali so takoj nov brzovlak, ker je stroj prvega brzovlaka skočil s tira. Železniško osob.ie je z vso požrtvovalnostjo delalo.
Zaradi nesreče imajo vlaki znatne zamude. V Mariboru so sestavili posebni poštni vlak, ki je došcl v Ljubl'ano ob % na 8. uro dopoldne, jutranji dunajski brzovlak. ki se pripelje v Ljubljano okolu 6. ure zjutraj, je došel v Ljubljano ob pol 10. uri dopoldne.
SigiMse.
Dozdevno nasprotje. A.: »Vrbič in njegova žena sta pa res čudna! Zc leto in dan ne govorita drug z drugim!« — B.: »Prav res! Zmeraj sta drug na druzega jezna in tako se najlaglje zastopita!«
Smola. »Pri ženitvi pa res nimam sreče« — je vzdihoval Jeresctov Tonček. »Če iztaknem katero, ki je pri volji, da bi me vzela, — pa denarja nima!«
Premisleka vredno. Nevesta: »Dolfe, ali mi boš res vse moje žc,je v očeh bral ?« — On:. »Me skoraj malo skrbi. — imaš tako velike oči!«
Zahvala. Dne 25. aprila t. 1. uničil je nama požar poslopja in premičnine, katere sva imela zavarovane pri »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani. Škoda cenila se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi takoj v najino popolno aadovoljnost izplačala, vsled česar to domačo zavarovalnico vsakomur, kdor želi kaj zavarovati, najtoplejše priporočava. Lokva pri Divači, dne 3. maja 1909. Jožefa Hrovatin, 1. r., Jože Hrovatin po meni Antonu Muha. 1. r.___
Pri zaprtju, ki nastopi pri trdovratnih sladornih boleznih, je posebno nriznano najboljše zdravilno sredstvo Franc-Jožefova grenčica. Zavžije naj se: en kozarec pogrete grenčice zjutraj na tešč" želodec._
Opozarjamo naše cenjene naročnike in čitatelje na oglas, ki je bil v 18. številki Domoljuba«, to je gospoda I v a n a 13 o 1 e -1 a, organista na Brezjah, ki je prevzel popolnoma prenovljeno gostilno pri Pezdiču« na Brezjah ter se slavnemu občinstvu in romarjem najtoplejše priporoča.
"69 5)c. D. ^Demšar 52-1
zdravnik - strokovnjak za kožna boloznl Ljubljana, Mestna hranilnica.
TTrnrn
ii.
Med današnjimi oglasi priporočamo i-azprodajajnico avstrijskih suknenih izdelkov Etzler & Dostal, Brno, Švedska ulica 5, XVIII.
Otroška govorica. Učitelj: »Kje se nahaja povsod jelen?« — Učenec: »V
gozdu.«-----Učitelj: »In na«---
Učenec: »In na Schichtovem milu.« — Učitelj (smejaje): »To se vjema, ampak jaz mislim na gorah. Jelen se torej nahaja na gorah in v gozdih«--— »In
na Schichtovem milu.« zakliče enoglasno vsa mala družba z veselim smehom. Nato se mora še gospod učitelj smejati.
f- ra 74". ire
l O/erravaflo
jjjj železnato J{ina-Vmo
Higijenidna razstava na Dunaju 1000-Držnvno odlikovanje in častni diplom k ilati ——	kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri
in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, c. is kr. dvora! dobavitelj
TRST-BarkoviJe. =

m


m m
1 m
s
m 1 m
i i i m m m
Vse vstopnice na vaše veselice naj
bodo kolekovane z narodnim kolkom.
* LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst. 8. maja 1909: •44, 18, 21, 74, 29.
L'nc. 8. maja 1909: 59, 12, 39, U 33.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 11. maja 1909. _
Pšenica...... , . » » 28
Rž .....
Oves .... Ajda. črna . . Ajda. siva . . Proso,rumeno . Proso, belo . . Ječmen . . . ,Fižol, koks . . Fižol, mandalon Fižol, ribenčau
19 — 19-— 19-— 18 — 17 — 18-— 17-— 28 — 26-— 27 —
Visoko odlikovanje. Gospodu dr. Viktorju Serravallu, lekarnarju v Trstu-Bar! kovlje, je podelilo Njega Veličanstvo v i"
teškikrižecFrancJožefovega
reda.
Puške!
Lancaster . od K 26-— FlobertpuSka . . 850 Pištole . . . . 2-Samokresl . „ , 5-—
Poprave ceno. Iilustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek: Ojiočiio 123, Češko.
Kuverte s firmo,
■	■ pisma, - -
■	račune itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
M izi6 15-1

r - ^ V \
ij J ) ))
» H TJ
J in hiši
se Cisti les in kamen, najfinejše in najpriprostejše tkanine. kakor vse kar se sploh umiva, najvspešnejše s
ScHicfif. ovim milom.

Znamka
52
1077
L
jelen
Ziiužijte
vsak dan likerskl kozarček dr Hornmel-a
Haematogen neposredno pred kosilom I Do-biii boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. Hommel»ov Haematogen in zavrnite ponarejanja I	522 1
naslovih 8 M in več. Trajno delo pri RobertuGruss, Čoln. 1237 3-1
9»br-«y(rt>
Milijoni dam in gospodov rabijo
.FEEOLIN'
Vprašajte svojega zdravnika, ni li »Feeollu4 najboljše ko-smfctieno sredstvo za kožo, lase in zobeŠe tako r.ialo čist obraz in sc grše roke postanejo takoj aristoki atično line in lične z uporabo ,Fee-olina'. - ,FeeoIin4 je iz 42 naiplemenltejših in svežih zelišč prirejeno angleško mil", na.-ravl le*- o in čfs o polt in nežne, bele roke. „Fc-eoiin" je obenem toaletna milo 7.a vsakdanjo vpo-rab3. Kdor rabi , Feeolin" pravilno, cstanc mlad in op. Zavežcino se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovoljiti s,Fee-olJnom4. Cena kosu KI« 3 kosi K 2 50. 6 ko»ov
K 4. Pošilja M FEITI1 naši. Dunaj, VI. Mariahllferstr. 45j dobiva se ludi v mno droRerijah, parfumerijah lekarnah monarhije,
Odlikovano. Ustanovlj. 1870. Vse vrste lovskih pušk, dvoccvk, risanic, tro-cevk, samokresov, se
kupi najceneje z najviš-! jim poroštvom naravnost od tovarne orožja
Rnton Sodia
Borovljc, Koroško.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. 1289
rstr. 45) R v mnogih I merijah in I e. 1227 2-1 I
tevajte zastonj
iu franko moj
veliki ilustrovau? cenik; nad3000
podobami ur, zlatnine in sre-ljminc ilc).
Prva tovarna ur v Brllsu št. 936 (Češko)
Jan Konrad
c. In kr. dvorili založnik.
Prava Švicarska nik. ank. rc-mon. ura, sistem Koskopf i K S' . 3 komadi K II' . Ke-Histr. Adlcr-Koskopfnik.unk.-rem. ura K T— Prava srebrna | rem. ura K K-40. Nikak rizlkol Zamena dovoljena uli denar ! 2622 nazaj.	30-7
sc dobi vPodmolniku; naročila sprejema France Lipah, Dobrunje št. 67
p. Ljubljani.	1234 3-1
Velekrasno _ _ _ _ _ z okolu 28 oralov dobičkanosno pOSGSfVO zemlje, obstoječe i/. Ie|iili gozdov; sadovnjakov, njiv, travnikov in vinograda z zidanim hišnim in gospodarskim poslopjem, uro in pol nad Mariborom, četrt ure od železu, postaje 10 minut od cerkve in šole, tik okrajne ceste tia zelo prijaznem kraju se radi družinskih razmer ceno, za 19.000 K proda. (S premičninami po dogovoru več. Več pove JOSIP SER NEC, km.sin v Gradiški, pošla Pesnica' Štajersko.	1214 3-1
Povodom na Dunaja se pričen-
jajoče sezone dobe
tapetniški pomočniki
pri delavski posredovalnici na Dunaju, IV. Prcssgasse Nr. 25 dobro .plačano delo. - -Posredovanje brezplačno! 1210 3 1
Za mizarske pomočnike
se dobi pri delavski posredovalnici Dunaj, IV. Prcssgasse 25 dobro plačano delo. Ourno delo, 4Hvin. plače na liro no dveh letih poinočništva. Posredovanje brezplačno I	1211 8-1 ■
Ljubljana,
Dunajska cesta št. 73.
cevi za kanale, stopnice, plošče za tlakovanje cerkva, vež, šol v krasnih barvah in vzorcih; podboje (bangerje), križe, nagrobne spomenike, fasade, korita za živino, mejnike, kllometerske kamne itd. Opozarjamo na prekrasen umeten marmor za oltarje in obhajilne mize. '>.0
Ceniki in vzorci na zahtevo!
Sprejme se v večjo boljšo hišo flols-lo
popolnoma pošteno, zanesljivo UCUlc
= kot varuhinja pri otrocih. .
Ponudbe je pošiljati na upravo tega lista. 1165 3-1
V lepem kraju v Št. Riipertu na Dolenjskem 1192 se proda enonadstropna 2-1
pripravna za trgovino, v kateri se nahaja sedaj trgovina z usnjeni, dalje gospodarsko poslopje, več njiv, travnikov in dva gozda, na zahtevo tudi lep, na novo zasajen vinograd. Proda se iz proste roke na letne obroke po dogovoru. Več pove Franc Kristan, St. Bupert.
Proda se
1277 2-1
na lepem kraju v bližini cerkve v Mekinjah hiš. št. i., pri Kamniku.
več lepili
Naprodaj je 3
11315
vsili in ni pisKle
v Slov. Koroški, vse po prav :ii/k;ii cenah. Tako ;.o tudi naprodaj dobro idoče gostilne s posestvi vred v ilajlepšh krajih Koroške. Kupci naj se blagovolijo obrniti na' fr. Kamnikarja, Celovec, Hotel Hing.
• -ar:
z najnovejšimi Irta 905 in 1906 HmprlUH" M:000 zgrajenimi velikanskimi parniki „ II tli B1 1 Bi d ton
Jaiserin Hupsta-ViGloria" Ms
Pojasnila daje zastopnik: z 8-12000 tonami 3S3 26-1 r H	I .LIS«Kolodvorskeul.št.28Odhod
Fr. Seunig9 Ljubljana jutsnr-^^
t in četrtek v tednu.
sprejme takoj v trajno delo Ivan Mihelič v Bovct;
(Goriško).	1232 3-i
Naročite cenik ur
zlatnine in srebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po 313!1 štnir.e prosto. 26—^ Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka uri je natančno preizkušena iu se jamči. - Ne naročajte ur oi! tujili židovskih tvrdk, ampai. obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, urarin edini zastopnik Švicarske tovarne ur. — Ljubliana, Siar. trg2<>.
Priporoča sc domača slovenska trgovina pri nakupovanju oblačilnega blaga
pri Češniku
Ljubljana, Lingarjeve ulice.
Velika zaloga ženskega svilnata in volnenega blaga za bluze in obleke, delen, 1173 saten, batist in kambrik. 4-1 Zaloga za moške; kamgarn, sukno, ševiot in modno blago. - Zaloga belega perilnega blaga; platno, kote-
nina, šifon v vseh širjavah Popolna oprema (bališ) za neveste. Novosti svilnatih šerp in rut.
Raznovrstne preproge. Cena nizka. - - - Postrežba poštena.
9
[Patentirano v 30. državah.
Letošnja huda zima je pokazala, da presega glede trpežnosti vsako
1297
drugo opeko
6-1
z z;

II.
Sz™i Ivan Jelačin na
Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti, — Vprašanja je nasloviti na: Ivan JelaCin v Ljubljani.
i
es
BJAZRlAftlšL©.
Zaradi rosebno ugodnega priložnostnega nakupa konknrzne mase jc spodaj podpisana tvrdka v položaju oddajati čudovito cco, dobro, pristno, barvno, folidno blago. V svojo koristse prosi z naroČilom hiteti. iCOl« ni čipkastih zastorov .03 cm široki prej r-, sedaj U v. boljši prej K sedaj <15 v m, 800 m modrikastega blaga, stilen, prej 90 v, srdaj 50 v m 8 0 in dvo-nitastega modrega platna za prepasnlke prej 8."> v, sedaj 6"» v. j000 m krasu, mod perilncga blaga, svetle in temne barve prej $:> v, sedaj . 0 v. Lepega satina v vseh barvah in vzorcih prej K 1 •!", sc daj 78 v.
< 0) m ghdke volnine 120 cm široke v vseh brrvah prej K l :o. Eed-j K I' 0 še lepše prei K 2 90, sedaj K i'90.
500 m modernega pepita blaga veliko in majhno karirano 120 ein širok preje K 19>, sedaj K ri5.
Krasna sotska volnlna za bluze in ctroške obleke 120 cm široka preje K i 8% sedaj 1'15.
300 Ic iih modernih volnen h kril v vseh veliko-tih preje K 6 "0, sci.-i K 50. ša lepše prej K 9--, sednj K»'7">.
3:0 pomladnih bluz, svc;lc in temne prej K 3*20, sedaj K 2 30, čisto fine p ej '-' 6' — , sedaj K 4*50
ICO.) lepili dam s k.h pasov črnih rrej K 1-50 sedaj f8 v. Krasne čisto židane danske gumaste pasove v vseh barvah prei K •> 50, sedaj i 3.*».
.*>!«'ijospoJijnsVih predpasnikov,široki in trpc/n> prej K 1*30, sedai 9 ■ v, iVi relo težki dv. j'i prej K 1-93, sedaj K 1-30. _
Ženske srajce iz d brega vojaškega platr.a okrašene s čipkami preje K l-9"», sedaj K i'3P.
:':.0 d mskih srajc iz vt jaške tkanine z vezenim nadpleč-nikoin pte" K i'70, sedaj K i-J'».
Trpe>ne ženske nogavice prej 7"» v, sedaj l."> v. Krasen žid\ti parčolan vseh barv prej K i 91, sedaj K r3.r> Dobre domaČe čevlje za gospode in gojpe prej K l'o0, sedaj 9o v.
•lčO brisač za vsako porabo prej 69 v, sedaj 35 v 75 v. sedaj 4". v
1000 m tiiolskega platna, prej 6.» v, sedaj 14 52 vin.
Močno ras^av. kmečko platno prej v, sedaj '•'> v. Krasno rumburŠko platno S2 cm širok prej 83 vin., sedaj
f5 vin
Težko. 1'0 cm široko kmečko platno, pre' K 195, sedaj K is o 110 cm širok K lvomctcr Dober oksforl za srrjce 1< 0 in p ej 70 v, seda} 43 v, zelo težek r*e.* 9'. v, sedaj 60 v.
Tc ".•: jveproge za omare, dobro povoščeno platno, lopo roža !•> .1 ■ prej 2-?o srdaj 1 7 > Oitankf povoščenega ol-.*nn svet'e i ti temn** barve 1.0 cm iirok. orel K 310, sedaj* K 1 90, isto 80 c.;> V«o!: prei K , sedaj K 1\'<0.
•:r»> lepih borcih garnitur za dve pcstelji, en namizni prt prej K 1 . — sed i: K S'—.
300 nu čr.ili pisanih zastorov f>ej K 4 t"0, sedaj K 2 P0. 0 O m preprog prej K 1 - , sedaj i;0 v meter, bol'še prej K l-JO. <eJ:-j ••:» v
' ducatov dobrih barvastih žepnih robcev prej K 1 (0 pol ducata
'•> < da:a'ov belih žepnih robcc*' z barv. atlas robom, prej K 1 70. rcJ-j K 1- - po' ducat::.
o 0 k '1 'V zarobljenih belih rjtfi bre7 ?iva, prei K ■» —, sedaj K l r0. zelo tj>ke iz tirol. platna prej K a-GO, srdaj 2(0
Poletne lianclc, posteljne prevleke, le:-o pisane pre' Kl.*0. sedaj K 2 70.
5C00 vel. klopučev dobre plelilne volne v v eh barv:h, prej so v sedaj 10 v klopčič. fOO vel. povesem plelilne volne v vseli barvah prej rs v, sedrj ;0 v. :: o tucatov lino vijolčosio
boljša prej v, boljšega
., , , , .	...............jolč«. .w
milo vseh dišav, prej pol tncata K r.O sedaj 7.» v. Lepe velike torbe za nakupovanje z ročajem, prej K 2 :0, sedaj K i —.
K a sne pomlad, rute za na Rkvo, svetle in temre prej 6* v, sedaj 4."> v I epe polsv hate ru e za na glavo vseh barv prej K 2 9> seda« K l-30. hte čisla svia prej K 5 £0, sedaj K 4*2 ) Kompletne velike lovske srajce vsake vrstne širine prej K I 60 sedaj v iste z dvojnimi prsi prej K 1 90 sedaj K 1 1 > -:pe turist.ivs!:e srajce i/, fiar.cl in ccfirit prej K -- sed i < 1/0, s e Lpš: l( 2 20. Iste za dečke K 11» Dobre močne
tO.
K
srajce, vseli "vratni, gubami ■••> v več.
močne težkimi
širin prej K 3 5), sedaj K
nicrnl dobri ovratniki vseh vratnih širin prej 40 v. sedaj (fl v lrp*lnc nJBr13mn,cc l^cj K 120, sedaj 70 v, še prej * vin. Z-jjnrrc.-no dobre srajce iz oksforda z« gospode brl L i V K ; ''.b.oliše 1-3:. Dobre spodnje hlače iz. p-radla bel« m Ij.rv.stc pre, K 1'3». sedaj K 110, iz Jclo te/keg« blaga J /o- Dobre zgornje hlače za vsako porabo, rrei K •■•90
"ver. k m ^XSiVA0vbleke ,z dob"ej pcr"ncgi
K, „l;'°. icpcxd''pc' ma!r??,ne »bitke 1 vel. K 1-9". z zvHanleni m a Up.s {?picc za Jeld:ce hl Jctl!s P"i K 1- 0, sedaj 78 v Notlirnc cepice za goipode pre| K l-.O, sedaj 70 v
hr„ „1 i °lci pn p0,8li ie ,lalcnfn« poMrcfcj'.. Nepnvoljno "	" M"«'nia. Navzlic tel. čudovfo nizkih ccn dobi
Pn5P| ,r„„ki k"pl,1z».več k0' W K. lepo praktično darilo. I os ijatve nad -.0 K ce poš lisjo stroškov prosle.
i,Ksuihaus zui« Sudbshn" Cradoc,
Anncnstrane 68.	1034
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
izborna priložnost za nakup za trgovoe manufaklnniefla blaua in za kvošnjarje. Razpošilja se ttidl zasebnikom.
v blagu za bluze, 78 cm širok, krasni vzorci modnega ceflrja za hišna blatila, srajce in b'uzc izborno obeljeno domače platno, kanaluVa no'
mvstemmifjSrnS p
Mulcu 8. HOUHER. Haclioil, (»iko.
Dalje ponudim 25 m 110 cm široko blago za obleke .l epila* za samo K lv
32
Francoska prekomorslta družhn. Odhod iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje omo	383 ^0—1
v
s
obl. tonces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znan? fj°-stilne pri JICOVCD"
iumu jtfims&žZM tfvTjS.
i krj sivega shubljcnerja perja K .', polbtlcfi? K "'80, belega finega K 6, najboljšega c rifK sivega puha K 8, belega K »0, prsnega puha K i% ori-5 kg njdalje poštnine prosta.
r- r "	bogato r.apr»l-
liCVi	pU^i^Ijt. njci:e, i/ : clo
gostega jako trpežnega rdečege, tVorireg.-1, belega .'II rumenega inki-nanking-blaga, i pernica v:!, * '1*6 cm z 2 b!:r:inama. velikost o ' rv\ napohijetja v. r.ko lepiin mehkim perjem K 6, s j.olp.tlioin K '1\ s p::!u>m K po5an;?zne pernice K, l'J. ; l>Ia;:ii'.e K K 3-50, K li. Proti povzetju razp^Silj; poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
M. Bercjer v Dettenici št. 1011. Čečlii les.
Zn neuricfujoCe denar nazaj n'i binjo z«r «<; i i. — Ceniki c L-lniMicah, odejah, prevlel .ih In vsem flitujoni
i:'7. v .«.	ut______ ____i... : • .
j I- 717 pc.iteljuer.i blagu zastonj
post. prosto. 52 -1

itelkA A jm-m
k
L« '( /m-r^s^-r^ r »i,



liiiiFliiif.iiiai ^ladMžii^^Oj^^
i/^^Mfl'-!.^" ...... ... "	I : ' ' i,,'k
ffbJniAč
trf.tnori/ro Malert želijo <iol>rx>. po ct>ni in -*a*icKsljii>t>potovali /uy ,w ol<mge
c&imon£*i/OTie£etXa.
v Sjulfrani Wolo6vorxko ulice20. "»S^vrstou&LfasnikA Unpfatna.
Isfotam sprejemaio se dobri in zanesljivi ___zastopniki.
Posorl
Pozor!
Pozor!
samo za zasebnike in ku-povaice. Vslctl preselitve trnov nc v novo liiso in rudi inventure prodajam po to-
. . , „ iO-OOO metrov ostankov,
\SSBBBm
■like, flanel, voila In druao raiSotHif ZU
Razpis dražbe.
Podpisani cerkvena-stavbeni odbor v CerJtnem Ooiišl.-eiu razpisuje ziiianjševalno dražbo za tlelo n"' vacja ostrešja na zvoniku žnpne cerkve < Ane v Cerknem kritega z bakrom in cenjene i 702075 K in sicer za podiranje starega ostrešja darsko, tesarsko, kovaško in kleparsko delo slumai popolno dovršitev. Stavbeni les, kakor tudi leš za o J preskrbi cerkveno-stavbeni odbor sam.	'
Načrt, stroškovnik in pogoji so na ogled pri ;„ panstvu v Cerknem med uradnimi lirami.
Rok za vlaganje pismenih ponudb je do 30. niaia t. 1. iu je s ponudbami vred vložiti 10'Vo varščine
Cerkveno-stavbeni odbor v Cerknem
dne 5. maja 1900. 1275 2-1_Predsednik: Ivan Erien, s. r.
Ijloiii Bi n
pti ampak jaz sem se pn tudi dobro prehladit Sedaj fcS mi pa preski bite za enkrat hitro iz lekarne ali dro-BsJ gerijc en zavojček sodeiiskih mineralnih pastil -pi ampak pristne Fayevel - da se bodem zopet fjS oprostil tega dogodka. Jaz nimam nlkakega časa skrbeti za katare in hvala Bogu ni poln 11, da postane katar slar, odkar se ima dobrodelne pi'sine f-S raveve sodenske pasUle. Zavojček stane samo ftul K 125, odvrne naj sc pa z. vso odločni ijo \xi P*a ponarejenja. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: \V. Mi. Oiintzert, Dunaj IV. l, (n-(i. c l^tri Nengasse. 17.	34 51 19-1
Hočete li velczanimivo
knjigo zastonj?
50.090 knjig se razdeli med zdravja potrebe.
Pišite nam ta in dopošliemo
pojavov slabih živcev,
Vam. Na razp imamo zelo poučno brošuro, ki <-e| "a v poljudnem jezik i in ilustrovanih ■ dk-lkili z bistvom eleklro-terapije. Poučili sc bodete o plodonos-nem učinku ckklro-'lerapije za o.Ivrnitcv živčiia slabosti, revmetizma pomanjkanja spanja, glavobola, utrujenosti in pomanjkanja ener-ijs. Obširen t^pis elektro-vitalizer nju-rata Vas prepriča, da treba dati prednost temu popolnemu t<> lesnemu aparatu pri zdravljenju raznih ker omogoči vporabljati v
domači složnosti galvanični trajni tok, ne da bi motil izvrševanje poklica. Brošura ni cenik ali katalog, marveč strogo znanstvena razprava dobro znanega zdravnika specialista za elektro-terapijo. 5>e nikdar se ni v Hvstriji občinstvu zastonj razdeljevala tako dragocena knjiga in akoravno zahteva lo od nas vehke žrtve, sc bo-demo vendar potrudili, da podamo pomoč i i nasvete bolniku, ki nam bo morda celo življenje hvaležen za to zastonjsko knjigo.
Elektroterapevtiška ordinacija,
Dunaj I. Schwangasse I., Mezzaain, odd. I. s/l.
Kupon za brezplačno knjigo. 9. V. 1909. |B	Na	1287 1-1
u clektroterapevtiško ordinacijo na Dunaja I.,
~ Selnvangasse I„ Mezzanin, odd. 1 s/l.
2! Prosim, pošljite n>i knjigo „Einc Ablian<llunfl — uber moderne Dlektro-Tlicraple" gratis in franko pod zaprto kuverto.
jg Ime:.............................................................................................
Naslov:.................................................
|M II —H I'
Prva narodna veletrgovina z železnino
Fr. Stupica v Ljubljani
priporoča svoje izvrstne brane, pluge, ltosilne stroje, slamorez-nice, mlatilnice, čistilnice, kakor tudi železniške šine, traverze, cement in sploh vse stavbene potrebščine, trombe in cevi.
1161 26-1 Točna postrežba, solidno blago!

za mizarsko obrt se sprejmeta 1185	takoj pri	2—1
Ini Cfotiofii mizarskemu mojstru, na liilZ. MIHU IStoviSCu na BLEDO
8700 srajc za dame
od konkurzne licitacije. Iste so iz najfinejšega šitona, s švicarsko vezenino in ajour in se pošiljajo po povzetju komad K 185. Nadalje
190 posteljnih prevlek
iz najfinejše tkanine, obrobljenih, najsolidneje izvršenih vsake velikosti, cela garnitura obstoji iz 2 pernic in 6 glavnic K 14-30.	895a 20-1 D
Priložnostna prodaja
•-- Emanucl Rotholz, z=
Dunaj VII. Neustiftgassc 77.
Dopisuje se v vseh jezikih. — Naročila morajo biti najpozneje do srede na Dunaju.
Najnižje ccnc pri Janezu' na Vodnikovem trgu 1
Priporoča se slav." občinstvu domača trgovina
JANKO ŽELEZNIKHR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
lsjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
1035 blaga za moške ln ženske obleke 1
od na jcenejedonajfine je vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLHGOl Ta trgovina ni v nikaki zvezi z eno pri Janezu" v Lingarjevih ulicah.
Steckenpferd-
lilijno-mlečno-milo
NajmilejšG milo za kožo kakor proti pegam!
332 Dobiva sc povsod! 20-1
pasrobrodraa agenfisr^
v inozemstvu išče zanesljivega nastavljenca za železniško službo in nekaj icorespotlence, ne nad 35 let starega, ki mora biti vešč slovenskega ali hrvatskega jezika. Prosilci, ki so bili že v severni Ameriki, imajo prednost. Išče se tudi izurjen strokovno izvežban akvisiter, ki je temeljito poučen o avstrijskih severo-ameriških razmerah. Pismene ponudbe z popisom življenja in sliko pod šifro „A 3081 Q" na Haasenstein & Vogler Innsbruck.	"	1236 2-1
KI,___553žggMS5=E:
ZASTONJ
razpošiljava 2a gospodinjstvo vzore® platna, bombaJa-stega damasta, 5ifona za čepice, bombaževe ln platnene tkanine, suknenega platna za posielje, kreasa, Sifona, perkajla, piketa, inlet-blc.,a, panama cefira, oksforda, kanafasa, barhenta. Kupite to blago, kakor-tudi brisače in kuhinjske brisače iz damasta, namizne prte, rerviete in tudi celo garnituro vseli vrst brisač, žepnih robcev ceneje kot povsod pri Stdrek ln Machane, tkalnica platna, bombaža in damasta, Prop. 1114	Spa 77, Češko.	2f>-l
atSBRS
Vedno in v vsaki množini je dobiti:
Zarezi strešno opeHo prve in druge rt, z jamstvu za nje irpežnosl sfiozi pot lei
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
I. Knez-u v Ljubljani.
1160 26-1
,	jSt > ~ 'b
i ••
■ • -M
■ ■
m i t fttf *

Ustanovljena leta 1882. Telefon št 185. Poštne hranilnice račun st. 828.405.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani ~~~
52-1
i lastnem zadružnem demu
na Dunajski cesti štev. 18
K 65,000.000 —
je Imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad
obrestuje hranilne vloge po %%%
_ muu i8uiiubu .................................. r._„.. _____________sama za
Sarolema tudi vloge na teioCI račun v zvezi s čekovnim prometom In jih obrestuje ofl dne vlogi do dno dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31.decembra 1908 nad. ....... . . K 17,000 000'
Posojala na zemlji po 5 •/«•/. i Mh na amortizacijo ali pa po 5>/«% brez amortizacije; na menice pa I«/* Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortlzovanja dolga.
Uradne nre: »sak dan od 8. do 12. In od 3. do 4. nre. izven
10.000 kron nagrade
golobrailoem in plešastim.
Pristni danski „Mos-bnlzam" je prn-vzrocil. da jo zrasla brada in lasje tekom 8 dni. Mladi in stori, gospodje ni gospe uporabljajo Jtos-balzam", da Iliri raste lirnda, obrvi in lasje, ker je uCeni. dokaz, daje „M os-balzam" edino sredstvu modeme znanosti, kolero tekom s-14 dni vsled vplivanja na hrbonCice provzroCi, da pricno lasje takoj rasli. Nc5kodl|i-vost je zajamčena.
- 10.000 kron v rjotovliii -
plačamo golobradcu ali plešastemu ali imajdcemu redko lasorje, ki je brezuspešno uporabljat „\los-bnlzam šest tednov. Naša tvrdka je edina, ki da tako jamstvo. Zdravniški opisi ia priporočila. Svarimo nujno pred ponarejanji. — Poizkus z Vašim „A\os-bal-zamoin" se |e obnescl. Tekom X dni sc je ze pokazala rast las, iu vzlic temu, .1.1 so bili svetli In melTkiT^ bili dovolj trdni. Tekom tednov s= je razvila iiarnvna bfna brade in sedaj je tli viden uclnrk VaSega balz. I C. dr.Twem Kodani -- Podpis prlpo rocam uporabo pristn. neprekosljlv, danskega „Mos-balz, vsakomur, kdor želi, da^muzra
rcCam uporabo pristn. neprekosljlv. danskega ,,A\;js-naiz.	""" "■■. -» » -
slejo novi lasje. Izpadali so ml lasje, da so nastala golia mestil. po3tcdoiii. upoia>1 jnos balz." so pričeli lasje rasti, postajali -o nosil in težlo. C,pdC. M. C.. fliidersen, NU. Vesrer gade d, Kodanj. - / zavoj „rfos" vcij-10 K. - Diskr. pošilanje proti prejplaCi ali povzetju.
Naroča se pri največji spec. trnovim na svetu:	«-'
Mos-Mapinef, Copenfiaoen 470. Danemsrh,
1255 1-1
^Dopisnice (ranklrati z 10 vin. znamkami, pisma s 25 vin.)
sc prihrani, ako kupujete
svoje
snkneao blago
naravnost iz tovarne po najnižjih cenah, pri strogo solidni tvrdki
Etzler&Dostal
Razprodnjalnica avstrijskih suknenih izdelkov
Brno,Švedska nI. 5, XVII.
Vzorci na vpogled poštnine prosto. 945 6—1
„ , - --TC 't t^v"
Najcenejša in najhitrejša vožnja
V AM EBIK0
i___je s cesarskimi brzoparniki
,,Kronprinzessin Cacilia" 14025 i „Kaiser Wilhelm II." — „Kronprinz Wilhelm« „Kalscr Wilhelm der GroBe".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk dn vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari Tišlerjevl gostilni
Ceno češko posteljno perje.
5 kg nov. temn K 9 ,0, boljSe K U -, belo fViilvjsno K 18--, il —, snetnobelo kot puh tncl:lii> Bkublj. K 30 -, a«' . Pošilja iranko po povzetju Zninena dovoljena piotl povrnitvi poSminc. Benedikt Snctisel, Lcbes 150 pri Plznu, Čtško. 1000 (ii-1)

fc g
I £11
'Ti nTi Žk"' l.'..-----St.,.',
bvir '/lir»vin so brezpogojne pijače, Uril /UldVJil mcd katerimi so z
929 Fv'< a r> 5 n^r; o v; m a 10-1
pijiii limnnsdRij
1
II llliiliill os om
DUSlitilli
iz malin, citron, jagod, čre?enj, diSečih jagod napravljene nedosežne
= šumeče limonade. —
l'ravl samo s to varstveno tnamko.
________.	Fniil.ln, vnn.
Priložnostni naliup!
Kresna župna ura z vorižico K 350.
30.000 komadov
kupljenih, zarnditega poSlljam i krasno .Vi ur idoCo (ne 2 url .Gloria" srebrno imker-rcin.uro, švic. kolesje z lepo gravir.oklop-jem, s sekundnim kazalcem In lepo pozla-——	ceno ali posrebr. verižico natnacno idofo
le za K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno Jur idoco anker-rem. prve vrste švic.uro s pnzlnc. verižico ■/.,•. o K. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpoš. proti povzetju
S. KUNE, SchwoIzer-Ulireii Exuarthaus.
12G0	KRAKOV št. 4S.	1-1
NeSIcvilno priznanj Iti donarodl. — Za neugajajoCe denar nazai.
zložna, cena ln varna
e°292i 1 Cunarci Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: UJtonia 18. maja, Pannonia 1. junija, 1909.
Garpathia 8. junija 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 29. maja, 19. jun., 17. julija, 7., 28. avg., 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 15. maja, 5. junija, 3., 24. julija, 11. avgusta, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
9700 lilač za dame
od konkurzne licitacije, iste so iz najfinejšega natur Sifona, s pristno vezenino in se pošiljajo po povzetja 895 b	komad K I -75.	20-|
Nadalje 7800 rjllli =
te so iz najboljše tkanine, 155 cm široke 230 cm dolge brez šiva komad K 2 35.
Priložnostna prodaja
= : Emanuel Kotholz =
Dunaj VII, Neusliftgassc 77.
Dopisuje se v vseh jezikih. — Naročila morajo biti najpozneje do srede na Dunaju.
2901 ---llKlanovijt-no I8S2. —
■ •v
52-4
poljse oljnate ii
Zfiilele s stroji najnovejše sestave, prek i :ij" vsako konkurenco po liuostl, ki omogočilo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razi>'">ilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prvu kranjska tovarna oljnatih barv, lirneža, laka Iu steklarskega kleja. Zatona slikarskih in pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki sc dobe brezplačno.
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne ploscc za tlakovanje cerkva, hodnikov i.!.d!
F. P.VIDIC & KOMP. LJUBLJANA.
Na zahtevo pojemo radevolje vzorce ln prospekte takoj brezplaCno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala Katoliška tiskarna.