ENGE DETS PO DO ENTACUEPRI v P PRAVI S DUE RAN OSTIO O Jerneja Fridl Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana Prispelo za objavo: 26.8.1994 Izvleček V prispevku je predstavljena priprava metodologije za izdelavo študij ranljivosti okolja na republiški in lokalni ravni. Faza zbiranja podatkov o značilnostih posameznih sestavin okolja se že izvaja. Pri tem je vključevanje podatkovnih slojev geodetske stroke izjemnega pomena. Ključne besede: geodetska dokumentacija, Geodetski dan, GIS, okolje, prostorsko planiranje, Radenci, ranljivosti okolja, študija, 1994 Abstract The article presents a preparation of methodology far an elaboration of an environment vulnerability study on the national and local leve/s. The phase of collecting data on properties of individual components of the environment is beeing car,-ied out. At this stage the inclusion of surveying branch data layers is of vita! importance. Keywords: environment, environment vulnerability, Geodetic workshop, GlS, physical planning, Radenci, study, swveying documentation, 1994 A UDK (UDC) 528:711.112 061.3(497.12-2) Radenci „1994":528 l. VLOGA ŠTUDUE RANLJIVOSTI OKOLJA V PROSTORSKEM PLANIRANJU sak poseg človeka v okolje povzroči večjo ali manjšo spremembo tega okolja. Kakšne spremembe ali celo „rane" bodo nastale, je v večji meri odvisno od vrste posega in naravnih značilnosti okolja ali njegovih posameznih sestavin (njegove stopnje prvobitnosti, naravnih virov, regeneracijske sposobnosti in podobno). Ranljivost okolja torej predstavlja razmerje med izbranim okoljem in vplivom človekove dejavnosti nanj (Marušič et al. 1993). S pomočjo kompleksnih in interdisciplinarnih študij je treba izbrati najbolj sprejemljivo okolje za načrtovane dejavnosti oziroma posege. Iz tega stališča izhaja tudi Zakon o varstvu okolja (Ur.L RS. št. 32/93), ki v 51. členu določa, da mora „planiranje, programiranje in projektiranje posegov v okolie in usmerjanje razvoja v prostoru izhajati iz študije ranljivosti okolja" (Slika 1 ). Studija ranljivosti okolja predstavlja torej prvo fazo v procesu prostorskega planiranja. Geodetski vestnik 38 (1994) 4 študija ranljivosti okolja za območje republike Slovenije (členitev pn regijah) I I I I \ \ \ študije ranljivosti okolja za občine ali širše lokalne skupnosti priprava podzakonskih aktov k Zakonu o varstvu okolja Priprava: prostorskih planskih aktov sektorskih načrtov določitev stopnje varovanja okolja pred obremenitvami presoja vplivov posameznih dejavnosti na okolje dovoljen za posege v proslor sanacijskih programov Slika 1: Vloga študije ranljivosti okolja v prostorskem planiranju 2. PRIPRAVA METODOLOGUE ZA IZDELAVO ŠTUDIJE RANLJIVOSTI OKOLJA v Studija ranljivosti okolja je nova komponenta v prostorskem planiranju, zato šele sedaj poteka postopek priprave ustrezne metodologije za izdelavo študij ranljivosti okolja na republiški in lokalni ravni. V ta namen je na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani pod vodstvom mag. Metke Špes stekel razvojno-raziskovalni projekt Proučevanje ranljivosti okolja z vidika pokrajinskih učinkov onesnaževanja (Spes et al. 1993). Narava in obseg projekta zahtevata interdisciplinarni pristop k zastavljeni nalogi, zato je tudi krog zunanjih sodelavcev, tako geografov (Geografski inštitut A. Melika ZRC SAZU, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete) kakor tudi sodelavcev sorodnih strok, precej obsežen. Vrednotenje okolja - njegovih regeneracijskih in nevtralizacijskih sposobnosti, obremenjenosti in ogroženosti, občutljivosti glede posegov - ter oceno sprejemljivega obsega obremenitve in predlog stopnje varovanja okolja (Ur.l. RS. št. 32/93, 52. člen) je mogoče celovito podati le, če za območje Slovenije ločeno opredelimo: o prostorske enote, povezane z informacijami o ranljivosti ter • fizično in družbenogeografske sestavine okolja, ki jih bo treba analizirati po posameznih ekoloških enotah (Špes et al. 1994). Geodetski vestnik 38 (1994) 4 2.1 Prostorske enote Izbira ustrezne prostorske enote je temeljnega pomena. Vprašanje je, ali je smiselna izbira iste enote za različne dejavnosti, kot so kmetijstvo, industrija, promet, turizem, gozdarstvo ipd., saj mora za celotno enoto veljati enotni režim varovanja (Marušič et aL 1993). To je tudi razlog, da smo se v večini primerov, če to dovoljuje narava podatkov, odločili za rastrski sistem njihovega zajemanja, obdelave in interpretiranja, kjer je celica nosilka informacij o sestavinah okolja. Vse opisne vrednosti se torej nanašajo na celico, katere velikost je odvisna od ravni planiranja. Pri študiji ranljivosti na državni ravni smo se odločili za velikost celice 500x500 m. Za to prostorsko enoto smo se odločili, ker se mnogi podatki zajemajo v bazo z digitalizacijo kart v merilih od 1:250 000 do 1:750 000. Prav tako je predvideno, da se končni rezultati presoje predstavijo na tematskih kartah merila 1:400 000. Na lokalni ali občinski ravni je treba vsekakor uporabiti manjše enote. Menimo, da je najustreznejša enota velikost celice 100x100 m, saj bo večina podatkov za občine digitaliziranih iz kart merila 1:25 000 do 1:50 000. Izbrana enota ustreza tudi digitalnemu modelu reliefa 100x100 m, ki ga kot osnovo za pripravo podatkovnih slojev in dopolnjevanje lastnih informacijskih sistemov uporabljajo številne stroke. Uporaba meril 1:5 000 oz. 1:10 000 bo prišla v poštev le v izjemnih primerih ali pri zelo podrobnih načrtovanjih. Celice kot nosilke informacij, pridobljenih z inventarizacijo prostora, lahko smiselno združujemo v pokrajinsko-ekološke enote (na podlagi geoekološke regionalizacije je bilo opredeljenih 59 enot, podrobneje razčlenjenih na 154 podenot), ki bodo osnova kakovostni in količinski analizi posameznih sestavin okolja v matriki (Slika 2). 2.2 Sestavine okolja T e ob temeljitem poznavanju vseh značilnosti sestavin posameznega okolja, Lpredvsem v njihovem prepletanju in medsebojnem učinkovanju, je mogoče ustrezno oceniti sprejemljive obremenitve okolja in na podlagi tega predlagati stopnjo njegovega varovanja. Proučevanja so pokazala, da je za vsako pokrajinsko- ekološko enoto treba obravnavati naslednje sestavine okolja: o fizičnogeografske (relief, zrak, vode, prst in vegetacijo) ter o družbenogeografske (poselitev, rabo tal in naravnih virov, dejavnosti - kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, industrijo, proizvodno obrt, energetiko, rudarstvo, promet in turizem) (Špes et aL 1994). Obdelava prostorskih podatkov dobiva z GIS-i nove razsežnosti. Prav s študijo ranljivosti okolja so se na Inštitutu za geografijo Univerze pojavile tudi zahteve po novi tehnologiji zajemanja in interpretiranja prostorskih podatkov. Vsi podatki se v prostorsko bazo zajemajo v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu, kar naj bi omogočilo nemoteno uporabo podatkov o elementih okolja različnim uporabnikom. Geodetski vestnik 38 (1994) 4 Geoeko/oška regiona/1zac1/a 1. 1.1. 58. Inventarizacija prostora FIZIČNO­ GEOGRAFSl