Poštnina plačana v gotovini — Postgebiihr bar bezali It
n n r n i u i . Nekaj misli k obnovitvi naš'h porušenih kmečkih domov — Gospodarjenje z Zemljino vodno zalogo po letošnji sušni VdCDlnfl. zimi — Pridelovanje buč na malo in veliko — Uporaba strojev nam lajša obdelovanje krompirja — Gnojenje travnikov —■ Osuševanje vlažnih travnikov in odprava kislosti njihovih tal —■ Pomladansko škropljenje sadnega drevja — Vegetacijski pogo'ji za vinski letnik 1943. — Kmečka in gosposka vina — Zobje in starost pri konju — Kakšno nalogo opravlja slina — Krompirjevka kot krma za goveda.— Masti in olja — O pogozdovanju — Iz našega zemljiškega prava — Naš kmet in kmetijstvo na Kranjskem v dobi po Napoleonovih vojnah (1814—1848).
Štev
V Ljubljani, dne 30. aprila 1<?44*
Leto 61.
O&HOva
Nekaj misli k obnovitvi naših porušenih kmečkih domov
Filip Uratniik
V	lanski številki 11 in 12 »Kmetovalca« I ste priobčili serijo člankov, ki se bavijo s j stanovanjskimi problemi naše kmetije. S j tem ste se dotaknili problema, ki je postal { v zvezi s pripravami za obnovitev naših i porušenih vasi posebno aktualen.
Vaše študije bodo dale projektantom, ki ; bodo skušali reševati to vprašanje, mnogo j koristnih pobud in smernic. Lahko bi pa ! imele tudi kvaren učinek na organizacijo I obnovitvenih del, ako bi se tisti, ki jim bo I ta organizacija poverjena, ne zavedali, da je treba iskati v praktičnem življenju ved- | no takih rešitev, ki predstavljajo kompro- I mis med socialno-političnim idealom in med I gospodarskimi možnostmi, ki se postavljajo j v dani situaciji.
Zlasti o načrtu, ki ste ga predočili s tlo- j risom, se lahko trdi, da ne more biti pravilo, temveč le redka izjema v prav posebnih okoliščinah.
Kar se tiče dimenzij načrta za gospodarsko poslopje, se vidi na prvi pogled, da imamo le malo kmetij, ki bi mogle napolniti tako gospodarsko poslopje z živino.
Stanovanjski prostori bi sicer ne bili preveliki — so pa na žalost mnogo predragi, da bi mogli služiti za vzorec pri obnavljanju naših porušenih vasi.
V	nemški literaturi imamo tipe tlorisov, ! kjer meri stanovanjska hiša kmetije, ki redi j 2 konja iin 4 krave, le cca. 60 m2, gospodarsko poslopje pa istotoliko. To so skrom- ! ni gradbeni ftačrti.
Po načrtu, ki je bil objavljen v zadnji številki »Kmetovalca«, pa naj bi obsegala stanovanjska hiša okrog 170 m-', gospodarsko poslopje pa okrog 180 m- zazidane ploskve.
Računam, da je stal pred vojno 1 m" zazidane ploskve pri solidno grajeni stanovanjski hiši 1300 Din, pri gospodarskem poslopju pa 650 Din. To se pravi:
Popolnoma nova gradnja stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja bi stala pred vojno v zgornjih skromnih dimenzijah 120.000 Din, po načrtu, objavljenem v »Kmetovalcu pa 330.000 Din. Do sedaj v po-
krajini porušene hiše bi se dale pozidati pred vojno v najskromnejšem obsegu povsem na novo za 550 do 600 milijonov dinarjev predvojne veljave. V drugem primeru bi stala obnovitev skoro trikrat toliko.
Naj navedem nekaj meril, ki naj nam predočijo, da bi pomenila že popolna novogradnja v najskromnejšem obsegu veliko obremenitev našega narodnega gospodarstva. Letni donosi povprečnega poljedelskega in gospodarskega obrata v Ljubljanski pokrajini pred vojno niso presegali vrednosti 15.000 Din. Ker je potrebovalo kmečko prebivalstvo najmanj 90% svojih bruto dohodkov za pokrivanje najnujnejših življenjskih potrebščin, je moglo dajati na stran za amortiziranje zgradb in nabiranje gradbenih kapitalov le zelo skromne vsote. To je trda gospodarska stvarnost, ki je kmečko prebivalstvo pred vojno silila, da je gradilo hiše le redkokdaj povsem iz novega in da se je zadovoljevalo s stanovanjskimi prostori, ki v nobenem oziru niso zadovoljevali.
V dani situaciji se bo dalo toliko bolj obsežno in udobno graditi, v kolikor skrbneje bomo izkoristili preostalo zidovje, zlasti pa preostali gradbeni material. To potrebo morajo skušati spraviti projektanti v sklad z raznimi vzornimi rešitvami.
Rekli boste: »Toda po vojni porušenih naselij vendar ne bodo obnavljali oškodovanci sami. Porušene vasi se morajo obnoviti s solidarnimi napori čim širšega kroga prebivalstva, ki ga vojna ni prizadela.«
To seveda, drži. Vendar bo po vojni po vsem svetu toliko porušenih zgradb, da bomo stali tudi v tem primeru pred ogromnimi težavami.
Ako naj ilustriram še na enem praktičnem primeru težave pri obnovitvi porušenih naselij, naj navedem, da bi se moralo do-voziti po mojih kalkulacijah na gradbena mesta 3 milijone 1.5 tonskih vozov samega gradbenega materiala, ako bi hoteli graditi vse z dovoženim novim materialom. Vsa živina v Ljubljanski pokrajini bii to število vprežnih dni v enem letu komaj zmogla.
Pri tem pa je jasno, da mora opravljati ta živina predvsem normalna dela na polju in v gozdu. Na drugi strani pa je jasno, da morajo biti obnovljene porušene zgradbe čim prej, ker se brez njih ne da kmetovati.
Taka in slična razmišljanja me vodijo do tega, da mislim, da bo treba tudi pri obnavljanju naših vasi v glavnem tako postopati, kakor postopa vsak pogorelec. Kjer se bodo dali obstoječi zidovi še porabiti, se bodo morali za obnovljene stavbe uporabiti. V vsakem primeru pa se bo moral skrbno uporabiti gradbeni material starih hiš. V kolikor bo podana potreba po novem gradbenem materialu, naj se skuša dobiti ta material v največji bližini gradbenih mest. Iz tega razloga bo treba dati v največjem obsegu prednost kamnu pred opeko. Na gradbo lesenih hiš ni misliti, ker se bo rabilo že brez tega za obnovo mnogo lesa, mnogo več, kakor ga v neposredni bližini porušenih vasi na leto priraste.
V	članku v »Kmetovalcu« je pravilno poudarjeno, da bi morale biti obnovljene zgradbe izolirane in obvarovane proti vlagi. Tehniki naj bi proučili, ali in v koliko obstojajo možnosti, da se gradi vsaj v tem pogledu zdravo, a vendar izkoristijo preostali material in če mogoče celi preostali zidovi. V splošnem mislim, da bomo naj-
I več idealnega na ta način uresničili, da
I gradimo čim bolj varčno in skromno. Ker gledam na te stvari tako, sem čutil potrebo zapisati povodom Vaših razprav o stanovanjskem problemu kmečke družine zaključno misel, s katero sem zaključil pred vojno neko svojo študijo o stanovanjskem problemu delavske družine. Tam sem zapisal:
»Socialne politike radi zavedejo socialni ideali, tehnike pa zgolj tehnični vidiki, ko rešujejo stanovanjska vprašanja. Zlasti tehniki radi zidajo solidno, udobno in lepo. Pri tem pa se oddaljijo na koncu povsem od izhodišča, od vsote dohodkov, ki jih morejo odvajati delavci za stanovanje. Tako se konfavajo vse organizirane stanovanjske akcije za delavce običajno tako, da v stanovanjih, ki se tako dograde, ne stanujejo delavci. Delavci pa rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje po Galjevicah in Sibiri-jah, sami in tudi brez tiste pomoči, ki bi se jim mogla tudi pri obstoječih razmerah nuditi.
V	svetovni literaturi imamo obsežne knji-
z načrti in kalkulacijami, ki .skušajo rešiti za'svoje 'območje problem, kako naj bi se zidala delavska stanovanja tako, da fc> ibila čim najbolj poceni, a vendarle zdra- j va. Poleg tujih Izkustev,., ki jih je treba 1 prenesti na domača tla, naj. bi se .ozirali : sestavljale! gradbenih načrtov tudi na iz- 1 kustva, ki so si jih pridobili • naš: delavci graditelji pO naših Galjevicah jn. drugod, ko. so 'skušali reševati'.svoj 'stanovanjski prebliski tako. kakor so zahtevale trde okoliščine,'s katerimi so. morali računati.
NI prav, če se tako socialni politiki, kakor projektanti tehniki nad našo življenj-
sko sredino suvereno dvigajo in projektirajo po oblak'h, namesto da bi skušali svetovati in voditi po trdih stezah našega realnega
življenja.«
To sem napisal pred vojno kot smernico za delavsko stanovanjsko politiko.
Mutatis mutandis pa velja to tudi kot smernica za kmečko stanovanjsko politiko, zlasti pa za projekte v zvezi z obnovo naših porušenih vasi.
Opomba: V zvezi z obnovo naših naselij si želi »Kmetovalec« čim več razprav z raznih strani, ki jih bo zaradi splošnih keristi rad priobčil.
p.oije.de£jiti/.o
Gospodarjenje z zemljino vodno zalogo po letošnji sušni zimi
Od pozne jeseni do pomladi je čas, ko se zemlja zalaga z vodo, ki jo kot zimsko vlago ohrani daljšo dobo v sebi in jo v razvojni dobi rastlin polagoma in trajno odstopa njihovim koreninam. S smotrnim obdelovanjem zemlje- stremimo v prvi vrsti za tem, da preprečimo nepotrebne izgube na zimski. vlagi, ki je glavni in najzanesljivejši vir rastlinske proizvodnje;' šele v drugi vrsti skušamo z njim , izkoristiti padavino v ostalih letnih časih, ki dopolnjujejo stalno črpajočo ■ se' vodno zalogo, ne morejo pa preprečiti .težkih posledic, ki zlasti v sušnih letih nastanejo, ako z zimsko vlago pravilno ne gospodarimo.
Odkod tolik pomen zimske Vlage za razvoj in rast vseh rastlin.? če pogledamo razdelitev ' padavin po posameznih letnih časih, ugotovimo, da približno padavin pade v dobi, ko narava počiva. Vsled nizke temperature je takrat izhlapevanje majhno. Jesenski dež in topeči se sneg skoraj • v ce-. loti prodreta v obdelano zemljo. Zato ne smemo preložiti globokega jesenskega oranja njiv. in brananja travnikov na pomlad:
Mimogrede bodi omenjeno, da jesensko' obdelovanje nima za edini cilj, preskrbeti zemljo s čim večjo količino vode, ampak tudi izkoristiti ugoden vpliv, ki ga ima zimska vlaga skupaj z zrakom in mrazom na slog (strukturo) zemlje in razkrojevanje hranilnih snovi v zemlji.
Marsikdo • precenjuje pomen, ki ga, ima pomladansko in poletno deževje na letino. Dctični pa naj upošteva, da te padavine znašajo le i/3 »zimskih«, da je izhlapevanje takrat zelo veliko, da je zemlja v zgornji plasti že precej izsušena' in zato ne more vsrkati naenkrat.obilice vode, ki jo poletni nalivi in plohe često prinesejo. V letih suše pa se jasno vidi, da je zimska vlaga oni činitelj, ki omogoča življenje rastlinam preko ceiega leta in določa, kakšen bo pridelek.
V minuli zimski dobi1 se je zemlja le skromno založila z vodo. Zato moramo preko leta zemljo obdelovati tako, da se po nepotrebnem ta voda ne bo trošila In prehitro izčrpala in da bo zemlja zajela vase čim več padavin, ki nam jih je v letošnjem letu namenjenih.
1. Pomladanska dela. Brez' ozira na čas setve bilo jarih. žit, stročnic, okopavln, krmnih mešanic in vseh drugih rastlin, ki ■jih nameravamo v letošnjem letu prideloL vati, moramo vse njive, njim namenjene, zrahljati takoj, ko se zemlja toliko osuši, da nam ne dela neprilik pri obdelovanju.
Namen rahljanja je, da se zmrvi gornji sloj zemlje, ki se je preko zime sesedel in zlil v' kolikor toliko enotno maso, ki kakor
pivnik črpa vlago iz zemlje in jo izpareva v ozračje.
S kakšnim orodjem bomo zrahljali zemljo, o tem odloča stanje, v katerem se zemlja. nahaja. V splošnem skušamo to delo opraviti tako, da zemlje ne obračamo in izlagamo pomladanskim vetrovom.
Jeseni preorane njive na lahki peščeni zemlji prevlečemo s težko- brano, njive na težki zemlji pa z gruberjem (grobačem) ali kulti-vatorjem na prožna peresa, na kolute in podobno; temu namenu ustreza tudi . mnogostransko- orodje.
Težje se bomo obranili izgub na vodni zalogi pr: onih njivah, ki jih jeseni nismo poorali. V tem slučaju nam ne preostane drugo, kot da njive plitvo ali kvečjemu srednje globoko zorjemo in surove brazde
•	še . isti dan poravnamo z brano. Ako smo na plug pritrdili ogrodje za brano, kot je priporočal »Kmetovalec« v zadnji številk', bodo izgube vsled močnega izparevanja na sveže prebrani njivi z istočasnim brana-njem izdatno zmanjšane.
S pomladanskim oranjem bomo spravili v zemljo hlevski gnoj..
V slučaju, da pomladanskega gnojenja ne mislimo izvršiti, se lahko izognemo pomladanskemu oranju le na pray rahlih, peščenih zemljah, ki so jih lanske kulture zapustile v dobrem stanju; te lahko pripravimo za pomladansko setev z gruberjem ali kultivatcrjem tudi takrat, če smo jesensko oranje izostavili.
•	Neposredno pred setvijo bomo njive ponovno pobranali in poravnali.
O delih po setvi, ki jih pri posameznih kulturah opravljamo zaradi gospodarjenja z zemljino vlago, bo gcv.ora v naslednjih cdstavkih,	. .
2. Ozimine pobranamO spomladi, da zrahljamo zgernjo skorjo in prisilimo ,ž'ta k bujnejšemu razraščanju. S tem bomo odvzeli plevelu možnost, da bi se razmnožil in črpal na račun žita iz zemlje1 dragoceno vlago in z njo tudi hrano.
jimi zobci prekine to vez nad tem slojem., Ako imamo le gladek valj, moramo z njim prevlečene ozimine takoj za tem pebranati.
Posebno važno je, da bomo . takoj po žetvi tako ozim-in kakor tudi jarih žit 'strni; šče. plitko, podorali1 ali pa s skarifikatorjem zrahljali. Žita zapuščajo zemljo v zelo slabem stanju, saj onemogočajo obdelovanje - (c-Uopavanje, pletev) pod njimi ležeče zemlje'. Ker pade žetev ravno v Čas največje vročine in pomanjkanje dežja, je kultura, ki njim sledi .(strniščna repa, ajda,, krmna mešanica itd.) odvisna od vlage, ki jo jfc do takrat zemlja ohranila'v sebi. Zlasti letos, • ko je zemlja skromno založena z zimsko vlago, se držimo pravila: kar^opoldne požanjemo, popoldne zorjimo vjobranaj-''< mo! S tem bomo prepreči# • »•iko izpa-| revanje na zbitem strnišču in tudi pospešili ! vzklitev plevela, ki ga bomo lahko še pred j setvijo strniščnega posevka v kali pokon-
j 3: Travnike pobranamo prvič ob istem j -času in iz istih razlogov kot ozimine. Tekom, leta pa branamo travnike po vsaki košnji dvakrat, in. sicer najprej takoj po f košnji, da preprečimo .izhlapevanje, ki sliči enemu na strnščih, drugič pa tedaj, ko trave porastejo za ped visoko. S tem po-! slednjim brananjem zatfemo največ pleve-' la, ki je vzklil po predhodnem brananju, a j- ni imel dovolj časa, da bi še učvrstil v- trav-j niški ruši.
I Pobranani travniki vpijejo več padavin . od nepobrananih,- kjer ob poletnih nalivih , večina vod? steče v potoke, i. 4. Detelje bode s svojimi globoko segajo-čimi koreninami lažje- črpale vodo.Iz nižjih. Zemljinih slojev, z bujno rastjo pa zasenčile zemljo in jo tako ščitile pred izhlape- • vanjem. Z dosejevanjem moramo skrbeti, da slabo zarasla mesta pravočasno zaseje-mo • s francosko pahovko ali italijansko Ijulko. Sicer pa deteljišče po vsaki košnji dvakrat pobranamo, kakor smo to priporočili ža travnike.
5. Jara žita bomo zaščitili pred izgubami na zemljini vlagi s tem, da bomo pokončali čim yeč plevela takrat, ko so žita v borbi z njim najslabotnejša. Na izbiro imamo dve možnosti: branamo.lahko, ko je žito komaj pogledalo iz zemlje in ga zobci brane se ne morejo zagrabiti, ali pa takrat, ko ima. vsaj: dva lista popolnoma izrasla in je že dovolj močno zakoreninjeno.
Na lahkih tleh uporabimo namesto brane z večjim uspehom zobčast; valj, ki vzpostavi kapilarno vez v rahlem sloju, kjer se razprostirajo rastlinske koreninice, a s svo-
,o»«*.U -M. 6vtxnOi.il. frKOOio^i.
6.	Krompir in keruzo bomo skrbno oko-pavali,. bodisi z motiko ali sprežnim orodjem; Na oplevljeni in zrahljani zemlji bu zemljino vlago izkoriščal le krompir, oziroma koruza, iostalo pa jo bo dovolj tudi za naslednjo kulturo.
Radi močnejšega razvoja podzemnih vrez in S tem gomoljev ne smemo pri krompirju opustiti osipavanja (ogrinjanja), čeprav z njim izločimo- izparevanju večjo površino zemlje.	-
Nasproten slučaj pa bo letos s koruzo. Ker je vlage v zemlji malo, koruze ne bomo c-sipavali. S tem jo bomO prisiliti,, da • bo razvila Čim več korenin v globino, kjei: se Zemljina ylaga najdalje očuva.
7.	Pri vseh ostalih kulturah bomo zlasti letos skrbeli, da bo z njimi posejana zemlja vedno, rahla in brez plevela. Po vsakem močnejšem nalivu bomo- vrhnjo zemljo zrahljali in preprečili oblikovanje skorje,'
četudi smo že pred nalivom to delo opravili po načrtu o rednem vsakoletnem obdelovanju. S tem bomo preprečili, da ne bi letno deževje napravilo več škode kakor koristi. Spomnimo se, da močan dež zedini. (zlije) gornjo plast zemlje, t. j. vzpostavi v njej kapilar no vez; iz takšne površine bi v par dneh izhlapela ne samo ona vlaga, ki jo je letni dež prinesel, temveč tudi ona, ki- jo čuva v sebi zemlja še iz zimske dobe.
Na kraju je treba omeniti, da tudi z gno.-jenjem gospodarimo z vodno zalogo v zemlji.
Hlevski gnoj vsebuje že sam po sebi %.. vode. Še več vode pa je v stanju, da zadrži v zemlji s svojim humusom, ki ga daje, ako leži gotovo dobo v zemlji, če uležani hlevski gnoj zaorjemo jeseni, se do spomladi že toliko razkroji v humus, da z njim
gnojena zemlja zadrži preko celega leta neprimerno več vlage v sebi, kot negnoje-na. Edino pri težkih glinastih zemljah učinkuje humus obratno, t. j. napravlja.jih bolj rahle in zračne, vsled česar so tudi bolj izpostavljene izhlapevanju. Vendar je ta ue-dostatek le navidezen, ker bi te zemlje brez humusa obdržale svoj zbiti slog ter bi se poleti tako izsušile na svoji površini, da bi na njih rastline odmrle vsled pomanjkanja na vlagi kljub obilici vode, ki jo te zemlje držijo v sebi v globljih slojih.
Hlevski gnoj in tudi umetna gnojila pa manjšajo potrošnjo Zemljine vodne zaloge s tem, da nudijo vodi, ki jo korenine srkajo, svoje hranilne snovi. Rastlina lahko zato ob manjši porabi Vode pride do vseh snovi, ki jih potrebuje za gradnjo svojega telesa.
Pridelovanje buč na malo in veliko
Ing. T. M.
V vojnem času smo v glavnem navezani na lastni pridelek olja, ki predstavlja zaradi svoje važnosti eno glavnih vprašanj ne samo poljedelstva in indu- ■ strije, — glavnih panog narodnega gospodarstva —, temveč vseh nas, ki smo kct potrošniki neposredno na njegovo corabo navezani. Zavedajoč se tega, je Kmetovalec cesto prinašal pobude in navodila za gojitev oljnatih rastlin v večjem obsegu. V ta namen je napisan tudi ta članek.
Izredno velik letni pridelek za enoto površine (ha) nas mora vzpodbuditi k pridelovanju buč. Ob popolnem gnojenju s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili ter pravilni negi znaša donos oo hektarju 1200 q buč, 25 q semena s 1000 1 olja in
15 q tropin (pogač)!
Morda bo kdo pripomnil, da gre velikost pridelka ha račUn vodenosti plodov. Res vsebujejo buče ®/io vode, vendar p'a s svojo rodnostjo prekašajo tudi po suhi snovi pridelek krompirja ali krmne repe.
Srednji pridelek buč — 700 q — vsebuje 70 q suhih snovi, zelo zadovoljiv pridelek krompirja — 250 q — pa le 63 q suhih snovi in slično 600 q krmne repe le 72 q siuhih snovi.
Pridelek bučnega semena, ki ga buče vsebujejo okoli 29r. svoje teže, nam predstavlja torej čist nameček.
Bučno olje je zelo okusno in skoro v celoti prebavljivo (preba.vni koecifijent 98.2%).- Oluščeno seme ga vsebuje približno Vs (34—38°/o). Seme pa nam lahko tudi nadomesti v slaščicah drage orehe ali mandelje.
Bučne pogače (tropine), ki se izdeluje-po izstisnjenju olja iz tropin, prekašajo po svoji hranilni vrednosti pogače iz vseh drugih oljnatih semeni. Škrobna vrednost pogač od bučnih tropin znaša 91, od lanenih 71, od makovih in oljne re-pice pa le 66. S svojo visoko, vsebino prebavljivih beljakovin (28.4"/o) predstavljajo idealno krepko hrano molznih krav in mlade živine.
Zemlja mora biti za pridelovanje buč bogata na hranivih in humusu. Najboljša je srednje težka zemlja, na kateri so prejšnje leto rastle stročnice, detelja, .zelje ali krompir. Odlično uspevajo buče ria kupih komposta, kjer jih sejemo v malem obsegu že od nekdaj. Zadovoljiv pridelek dajo tudi peščena tla, če jih dobro gnojimo, ter odvodnjena nižavska in barska tla, ki imajo gladino talne vode vsaj 75 cm izpod površine.
Gnojenje z uležanim hlevskim gnojem v jeseni v količini 300—400 q na ha je za uspeh pridelka osnovni pogoj. Ako bi razpolagali z umetnimi gnojili, bi lahko, hlevski gnoj nadomestili deloma, v po- • sebnih slučajih - tudi v celoti, , z amonijevim sulfatom (6 q/ha). Dušik v nitratni obliki (solitri) bučam ne prija. Za dosego največjega pridelka je treba gnojiti še s superfosfato-m, kostno moko (3—4—5 q/h'a) ali Tomaževo žlindro, ter z isto količino Kalijeve soli (40°/o). Posebno fosforna kislina1 povoljno vpliva na Oblikovanje in zorenje semena.
Ako pridelujemo buče na manjši površini, lahko prištedimo na gnoju, če gnojimo le v jarke ali pa v jamice, v katere polagamo potem se-me. V .ta namen skcpljemo za hlevski, gnoj manjše, za kompost pa okoli 80 cm široke jamice, globine 40 cml Na. gnoj, ali kompost mora priti še 20 cm visoka -plast zemlje.
Gnojnica bučam zelo .koristi. Polijemo jo po njivi oziroma jarkih ali jamicah že jeseni, pomladi pa najkasneje 2 tedna pred setvijo. S poznejšo, uporabo-je treba biti previden, ker- ney,godno vpliva na zorenje plodov.
Setev obavimo razmeroma pozno, t. j. začetkom maja. Buča je namreč za mraz zelo občutljiva. Količina semena, ki jo rabimo za setev, zavisi od sorte.
Plazeče sorte -buč, kakršnih, je večina naših domačih, sejemo v vrstah z razmakom 1.5—2 m in . prav. tolikim v vrsti,-torej na prostoru 3—4' m2. V vsako luknjo, ki naj bo 3—4 cm globoka, položimo pod motiko 6—8- semen. Potemtakem, potrebujemo na 1 ha 5—10 kg semena.
Neplazeče sorte bUč sejemo .v medsebojni. razdalji !|1 X 1 m. Potreba semena znaša okoli .15—20 kg/ha.
Ako gojimo buče (kot .posevek) med koruzo, krompirjem, repo ali fižolom, jih sejemo po vsaki 5.—lO.vrsti, v križnem razporedu; količina potrebnega semena se. giblje med Vt in 1.5 kg pri ' plazečih, pri neplazečih sortah pa med 1.5—3 kg.
Na Štajerskem sadijo buče v' prostore med vrstami koruze; pri okopavanju koruze z ok-opalnikom te -vrste preskočijo in jih pozneje .okopljejo z motiko. Pri količkaj gostejši setvi • se- buče do drugega okopavanja- koruze ■ že toliko • razrastejo, da ovirajo delo z okopalnikom tudi v sosednjih vrstah. .Premikanje' plazečih se vrež na sosedne vrste, ' s katerim si ponekod pomagajo, je na mestu samo ob redki setvi in zahteva večjo pazljivost.
Nalomljene vreže se namreč težko popravijo. .	■ .....	■■ . -Na Madžarskem ne sade. buč med vrstami koruze, temveč v samih vrstah, v • katerih puste v presledkih za, vsako bučo 3—6 m prostora'.
Ponekod sade buče med njivski fižol' tako, da puste med vsako peto do deseto vrsto 1.5 m—2 m širok pas za red buč. ;
Z uspehom posejemo' tu in tam kako. bučo med krompir in peso ali 'repo, po'r ,sebno,če'je posevek plešast, in'prav tako ob ' robeh vinograda. ■"
Nega bučnega posevka sestoji iz plev-ljenjaij redčenja, okopavanja in csi-pa- , vanja. '
Prvo plevljerije izvršimo, ko so: rastline 2 tedna , stare. Po naslednjih 2—3-. tednih sledi drugo plevljenje in prvo redčenje ter razmestitev poganjkov (vrež) in Cgrnjenje; z zemljo ogrnemo in prekrijemo prve liste. Po nadaljnjih 2 tednih buče osipljemo z zemljo do 40 cm visoko, in 60 cm v premeru. Ob tej priliki končno, razredčimo - buče tako, da iz enega mesta rastejo le štiri najkrepkejše rastline. Pri tem pazimo, da vreže, ki so se' zakore-' ninile tam, koder so bile prekrite z ■ zemljo, pustimo v miru.
Od' konca junija, do konca septembra ali začetka, oktobra, ko pospravimo pridelek, nimamo več nobenega opravka na 'bučni njivi.
Ako 'razpolagamo z ir.^jhnc površino polja/ ki jO pa želimo tem boljše, izkoristiti, posvetimo bučam več. nege. Vzgn-jimo. si V ta-namen sadike V loncih in jjh •petem z zemljo vred - prestavimo na stalno mesto. Predno se te razrastejo, lahko pridelamo n-a površini precej pomladanske zelenjave, kot špinače, radiča, eala-te ■ in si.
Sadike si vzgojimo tako, da že aprila posejemo v lončke ali zabojčke po 2—3 ■sArieria v eno luknjo. Da pospešimo kli-. t,,je, predhodno namakamo seme 24 ur v mlačni vodi. Lončke' in zabojčke' postavimo V svetel in topel' prostor, po možnosti ' v toplo gredo, ter tako pospešimo razvoj, sadik . in jjh zavarujemo pred mrazom. Ko poženejo rastlinice po 4—8 dneh klicne lističe, nasujemo: v .zaboje ali 'lončke dobre prsti, ki jo stlačimo tako, da seže do samih lističev: Ko zrastejo na sadiki 2—3 prava lista, jo posadimo s čim-večjo-kepo zemlje okoli korenik.na stalno mesto. V kolikor bi. vreme bilo za. presaditev še neugodno, moramo sadike, ki so razvile že mnogo korenin, presaditi v večji lonček ali zaboj.
V prvih dneh po presaditvi sadik na. stalno mesto jih pokrijemo ž lonci .in tako zavarujemo pred pozebo in prehudim, soncem.
S sadikami. pospešimo razvoj in zorenje buč ter prihranimo vsaj polovico semena'.-.
Razume se, da lahko sejemo buče. tudi takrat, ko jih gojim« v manjšem obsegu, takoj na stalno mesto, če smatramo, da nam trud z vzgojo sadik ne odtehta, pri-' branika na času ih semenu., V tem primeru pač veljajo navodila za • njivsko setev.	'	•
' Nadaljna nega sadik obstoja v zalivanju in obrezovanju.
Da • pospešimo tvorbo plodov, odščipne-mo prvi poganjek tako; da ima le..5—6 listov. Ko se začnejo iz cvetov oblikovati plodovi, jo- drugič obrežemo toliko, da . za zadnjim plodom stoje še 3 listi. Obenem odščipnemo vse jalove stranske poganjke ia tretjim listom. Na posamezni vreži pustimo največ 3 plodove, kajti čim več jih je, tem drobnejši bodo, , Pod plodove polagamo na jesen dešči-
c-e, da jih/ zavarujemo pred preveliko mokroto in gnitjem.
Pcleti pcrabi buča zelo mnogo vode (okoli 301 dnevno po rastlini). Potrebno kolčino ji nudimo z vsakodnevnim zalivanjem. Rastlini pomagamo v preskrbi z vedo in hranivi s tem, da plazeče vreže tu in tam okopi jemo in prekrijemo z rodno zemljo ali kompostom. Na teh mestih se vreza zakorenini in tako pridobi na moči ter tvori lepše plodove.
Pri vseh poljskih delih, posebno pa tam, kjer gojimo buče kot vmesno kulturo, pazimo, da ne poškodujemo in da ne izru-jemo zakoreninjenih vrež. Poškodovana vreža si nikdar prav ne opomore, zaradi česar trpi rast in tvorba 'plodov.
Pridelek pospravimo s polja, ko je popolnoma dozorel. Napačno je mišljenje, da buče doma dozore. Samo seme na njivi dozorelih buč vsebuje najvišji odstotek olja.
Zrelost spoznamo po večini že ovene-lih listih, suhem peclju vreže, ki nosi plod in po votlem zvoku, ki g'a daje plod, če nanj potrkamo.
Na suhem in hladnem prostoru se ohranijo buče do novega leta in še čez. Ponekod jih spravljajo čez zimo v podsi-pinah.
Najsigurnejše in brez izgub ohranimo
! buče vso zimo, če jih ensiliramo. V ta namen jih zdrobimo na koščke, stlačimo | v silos in pokrijemo na. vrhu z zrezani-mt vrežami in listi buče, koruznico in plevami, ki vsrkajo odvisno vlago.
Seme izločimo iz buč sproti, predno jih pokrrriimo, pri ensiliranju pa vse naenkrat. Najprej ga sušimo na prostem tako, da ga razgrnemo v tenke-plasti in dnevno večkrat pomešamo. Do kraja g'a posušimo na peči, ki pa ne sme biti prevroča. Suho seme spravimo v vreče, ki jih obesimo v kašči, da ga ne dosežejo miiši.
Seme prodajamo običajno oluščeno. Ako luščimo seme doma, ga najprej opa-rimio, da se luščine omehčajo in odstopijo od jedrca, nato oluščimo in jedrca na ne pretopil peči ponovno posušimo.
Količina pridelka — buč in semena — uvodoma navedena, je dosežena v Nemčiji cb popolnem gnojenju, pravilni negi in setvi semena oplemenjene sorte. Pridelek naših domačih sort, ki jih bo treba šele selekcionirati, je znatno manjši, vendar zadovoljiv. Ako pa bomo bučam dovoljno gnojili, jih negovali, kot je treba ter odbirati za seme le takšno iz najde-belejših in popolnoma zrelih plodov, bcmo . od buč imeli več koristi kakor od katerekoli druge kulture.
Uporaba strojev nam lajša obdelovanje krompirja
Okopavanje in osipavanje krompirja pade pri nas v isti čas kot košnja. Zato nam mnogokrat primanjkuje delovnih moči za pridelovanje krompirja v večjem obsegu. Z uporabo strojev — brane, okopalnika in csipalnika —< pa obdelamo v krajšem času in z manj delavci mnogo večjo površino kot pa s samo motiko.
Predpogoj za uporabo strojev je saditev krompirja v ravne vrste. Z mnogostranskim orodjem, ki je opisano v »Kmetovalcu« št. 2 leta 1942, obavimo saditev najbolj pravilno. Vendar lahko tudi s plugom posadimo krompir v kolikor toliko ravne vrste, ki nam omogočajo poznejšo uporabo strojev. Pri globokem oranju, ki ga po pravilu pomladi ne vršimo, ne polagamo gomoljev na dno brazde, temveč v predhodno izorano brazdo, in sicer pri težkih zemljah bliže vrhu brazde, pri lažjih zemljah pa globlje. Na ta način posajeni gomolji ne ležijo na gladkem in trdem dnu, ampak na zrahljani prsti, kjer se lažje zakoreninijo'. Pri plit- j kem oranju, ki je v navadi, polagamo go- i molje na desno stran dna brazde, da jih | vprežna živina ne pohodi in da jih ne pre- i makne plug pri rezanju naslednje brazde. Kot vidimo, imamo s plugom več težko-5 pri saditvi krompirja v vrste, kot z mnogostranskim orodjem.
Ko smo krompir posadili, moramo zemljo nad njim stalno rahljati in pleti. Z motiko je to delo zamudno. Zato uporabljamo na ravnem svetu poljubno brano', na neravnem svetu pa poljsko žično krtačo ali pa travniško brano. V poslednjem slučaju sadimo krompir nekoliko globlje, ker nam obe brani, četudi sta sestavljeni iz gibljivih členkov, ki se prilagode zemljišču, postržejo nekaj zemlje z vzvišenih mest.
ravninam in ker lahko z obtežitvijo reguliramo globino njenega učinka.
Kolikokrat branamo posajeni krompir ? Držimo se pravila, da prevlečemo vsak teden enkrat z brano krompirjevo njivo toliko časa, dokler rastline ne porastejo približno 10 cm iz zemlje.
Največ plevela pokončamo ravno s pogostim brananjem. Drobna plevelna semena, ki leže globlje od 1—2 cm v zemlji, ne niknejo. Z brano pa zgrebemo plevelna semena iz večjih globin in jih prisilimo, da niknejo. Plevel, ki je komaj vzklil, pa je najbolj občutljiv in neodporen. Z rednim brananjem vsak teden mu ne dajemo časa, da bi se zakoreninil, temveč ga zatiramo sproti, čim nikne.
vrst. V samih vrstah pa ostane le male plevela, ki smo ga s pogostim brananjem že prej vzpodbudili h klitju in uničili. Okopavanje ponovimo 2—3krat.
Naslednje opravilo je osipavanje (ogii-njanje) krompirja. Tudi to delo opravimo r, strojem, in sicer z osipalnikom ali pa z mnogc3transkirn orodjem. Kot osipalnik nam služi tudi kopalnik, na katerega pritrdimo dvoje plužnih teles. Krompir lahko osipljemo tudi z navadnim plugom, na katerega pritrdimo tako zvano plužno glavo. Z csipavanjem prisilimo krompir, da se čim bolj uvreži (zakorenini) in obrodi več gomoljev.
Naprednejši gospodarji pospravijo tudi pridelek z njiv s posebnimi stroji-izruvači, ki skopljejo v vrste posajeni krompir popolneje iz zemlje kot navadni plugi.
NeHta>tfLlno M.ta.vn.a.na.
Poljska žična krtača je pripravnejša od travniške brane, ker se bolje prilagodi ne-
Brani sledi ročni ali sprežni okopalnik ali pa mnogostrano orodje. Ako stoji krompir točno v vrstah, lahko s strojem zrahljamo in oplevemo zemljo tik do samih
J ,t a, 1TL L*i
Skušajmo v tekočem letu opraviti čim več del na krompirjevi njivi ne z motiko, temveč z razpoložljivim orodjem, že sama brana nam prihrani mnogo delovnih moči, ostala orodja (pri nabavi se odločimo najprej za mnogostransko orodje) pa nam omogočajo, da z eno vprežno silo opravimo vsa dela sami, brez tuje pomoči in v kratkem času.
7\av.niAt<//>
Gnojenje travnikov
Ing. T. H.
Vsi poskusi, kolikor jih je pri nas bilo izvršenih, so pokazali, da s pravilnim gnojenjem lahko ppdvojimo pridelek negnoje-nih travnikov. Gnojenje se je pokazalo rentabilno tudi takrat, ko je bil odnos cen med gnojili in krmo za kmeta izredno nepovo-ljen.
Občeveljavnih receptov za gnojenje trav-,nikov ni mogoče podati. Temu so vzrok: neenaka zaloga hranil v zemlji, različna aktivnost zemlje, neenak sestav travnih in deteljnih mešanic itd. Kot kažipot nam služi količina hranil, ki jo s pridelkom odvzamemo zemlji.
Po količini zadovoljiv pridelek sena — 60 q —- vsebuje 90 kg dušika, 100 kg kalija, -10 kg fosferne kisline in 80 kg apna. Z ozirom na nepopolno izkoriščanje gnojil, njihovo izpiranje in vezanje na težje pristopne oblike nudimo rastlinam večjo količino hranil, kot so jo s pridelkom odvzele .zemlji.
Poglejmo si posamezna hranila in se pri tem spomnimo na Liebigov zakon o minimumu. Po tem zakonu je za količino pridelka merodajno ono hranilo, ki ga je v zemlji najmanj. Gnojenje travnikov je uspešno in umestno torej le takrat, ako
rastline ne trpe pomanjkanja na nobenem hranllu, temveč imajo na razpolago vsa hranila v zadostni količini.
Dušik pospešuje bujno rast travniške ruše. Znan je ugoden učinek gnojnice na travnikih. Vendar trajnih uspehov z enostransko uporabo gnojnice ne moremo doseči. Gnojnica, ki vsebuje 0.1—0.2% dušika in 0.5% kalija, nima praktično nič fosforne kisline. Zato učinkuje gnojnica na travnikih le toliko časa, dokler rastline ne potrošijo Zemljine zaloge na fosforni kislini. Pozneje pade travn'ški pridelek na ono najmanjšo količino, ki jo omogoča počasno razkrajanje fosfornih spojin v zemlji. Zato bomo gnojili travnike istočasno kot z gnojnico tudi s fosfornimi gnojili.
Glede časa za uporabo gnojnice imamo na izbiro pozno jesen, zimo in pomlad, bodisi zgodnjo ali pa po prvi košnj;. Na 1 ha rabimo letno okoli 200 hI gnojnice in 300 do 400 kg kostne moke.
Gnojnico razredčimo z dvojno količino vode, da ne bi osmodila travniške ruše; vozimo jo na travnike v oblačnih, deževnih dneh, ko je izhlapevanje dušika najmanjše.
Umetnih dušičnih gnojil trosimo letno 200 do 300 kg na 1 ha. V letih, ko gnojimo travnike z gnojnico, dušičnih umetnih, gnojil ne uporabljamo.
S setvijo detelj v travniških mešanicah prihranimo mnogo dušičnih gnojil. Detelje izkoriščajo s posebnimi bakterijami, ki živijo v njihovih koreninicah, zračni dušik in z njim obogatujejo travniško zemljo. Travniki z večjim odstotkom detelj dajejo pcvoljen pridelek tudi brez dušičnih gnojil, če so bili le dovolj pognojeni s kalijevimi in fosfornimi gnojili, ki zlasti na rast detelj zelo ugodno vplivajo.
Od dušičnih gnojil, ki pa vsebujejo poleg dušika, tudi ostala hranila, vezano v organski obliki, sta hlevski gnoj oziroma kompost za travnike zelo koristna in vsaj po večletnih presledkih nenadomestljiva.
Travniška zemlja je vsled neznatnega obdelovanja mnogo bolj zbita in slabše zračena od njivske zemlje. Neprimerno fizikalno stanje pa zelo ovira razvoj in delovanje bakterij, ki razkrajajo organske odpadke odmrlih travniških rastlin v rastlinam pristopne oblike. Zato je potrebno, da travniško zemljo obogatimo v določenih ča sovnih presledkih s takšnim gnojilom, ki vsebuje ne le hranila, ampak v prvi vrsti mnogo bakterij. Tej svrhi ustrezata hlevski gnoj in kompost.
Hlevski gnoj, ki ga trosimo na travmke, mora biti uležan, zrel, ker le tak vsebuje največ bakterij in ima vsa hranila lahko sprejemljiva. Nezrel slamnat hlevski gnoj je za travnike mnogo bolj neprimeren kot za njive ravno zaradi tega, ker je travniška zemlja manj aktivna in ne bi bila v stanju predelati v kratkem času organskih odpadkov v humus. Hlevskega gnoja trosimo 200—300 q na 1 ha vsakih 4—6 let.
Prikladnejši za travnike kot hlevski gnoj pa je mešanec ali kompost. Dočim izhlapi ali pa se odplavi pri zrelem hlevskem gnoju vedno precej hranil, predno jih zemlja more vsrkati in zadržati, so pri kompostu te izgube mnogo manjše. Organske snovi so v kompostu bolj razkrojene in zato lažje pristopne travniškim rastlinam; primešana zemlja, ki tvori sestavni del komposta, pa veže nase hranila in preprečuje, da bi izhlapela ali se izprala. Redko obrasla mesta na travnikih si kmalu opomorejo, ako jih potrosimo s kompostom. Kompost trosimo v jeseni, in sicer 100 q letno ali odgovarjajočo količino po večletnem presledku.
Vsled prednosti, ki jih ima- kompost za travnike v primeri s hlevskim gnojem, je
; priporočljivo, da ves hlevski gnoj, kolikor i smo ga namenili travnikom, kompostiramo j in šele tako predelanega trosimo na trav-! n ke.
| Kako bomo torej zalagali travnike z du-> šikom, če želimo dobiti čim več pridelka? I Travnike bomo gnojil: 2—3 leta z onim gno-j j'lom, ki ga imamo največ na razpolago in to je po navadi gnojnica. Letno količino do 200 hI dajemo lahko v dveh obrokih, jeseni in pomladi- Vsako 3.—4. leto pa bomo pognojili travnike s 300—400 q komposta.
Kalij. Slično kot pri dušiku lahko tudi pri kaliju zelo omejimo kupovanje umetnih gnojil, ako gnojimo travnike vsako leto z gnojnico in po večletnem presledku s kompostom oziroma hlevskim gnojem.
Vsako drugo ali tretje leto trosimo na 1 ha približno 800 kg lesnega pepela, ki vsebuje dobro desetino kalija.
Kadar nimamo na razpolago lesnega pepela, moramo na 1 ha posipati letno 200 do 300 kg 40% kalijeve soli. Peščenim tlom, ki se laže Izpirajo, in močvirni zemlji, ki ni dovolj aktivna, dajemo večjo količino (300 kg), srednjim zemljam pa manjšo ko-l ličino (200 kg). Vedno naj nam bo načelo, da gnojimo s kalijevo soljo raje večkrat (t. j. vsako leto) in sorazmerno manj, kot pa v večjih presledkh z večjimi količinami.
Fosferna kislina je ono hranilo, ki manjka, lahko bi rekli, vsem našim travniškim zemljam in ki zaradi tega odloča, kako visok bo pridelek. Naša domača gnojila vsebujejo namreč zelo malo fosforne kisline. Zato dosežemo na travnikih s fosfornimi gnojili najbolj vidne uspehe. Fosforna kislina, kot smo omenili, zelo prija deteljam; vsled njihove bujne rasti je tudi prisvajanje zračnega dušika mnogo večje in 1 travniška zemlja ne potrebuje toliko du-i šičnih gnojil.
I Od fosfornih gnojil dajemo prednost onim, ki vsebujejo apno, t. j. Thomasovi žlindri in kostni moki. Učinek teh dveh gnojil se pozna še v drugem in v tretjem letu po gnojenju. Zato se nam n: bati, da bi z uporabo večje količne teh dveh gnojil razsi-
Pri večini naših gospodarstev je prehrana živine preko zime in še čez navezana na suho krmo. Ker pa pridelamo na naših travnikih ob dosedanjem načinu gospodarjenja zelo malo krme, se živinoreja ne more uspešno razviti. Malo živine zopet daje le toliko gnoja, da se z njim deloma krije potreba njiv, za travnike pa le izjemoma kaj ostane. Nedovoljno gnojene njive in travniki seveda ne dajejo onega pridelka, ki bi bil potreben za uspešen razvoj celokupnega gospodarstva.
če hočemo izboljšati to nezdravo sosledje — malo krme — malo živine — malo gnoja — malo pridelka —, moramo povečati najprej pridelek krme.
En način, kako povečati proizvodnjo krme, bi bila/setev krmnih mešanic, ki jo je »Kmetovalec« že češče priporočal. Pravilno sestavljene in v primernih časovnih presledkih posejane mešanice krmnih rastlin obro-de obilo zdrave in na beljakovinah bogate zelene krme, ki nam omogoča prehrano živine od maja do jeseni; vkisane (ens;lira-ne) krmne rastline pa zmanjšujejo porabo suhe krme pozimi in s svojim vitaminskim bogastvom ugodno vplivajo na prebavo, izkoriščanje ostale hrane in zdravje živine sploh.
pavali; ti gnojili se iz zemlje ne izpirajo in presežek enoletne potrebe služi prihodnjim letinam. Z zelo drobno meljavo Thomasove žlindre in kostne moke v novejšem času so dosegli tudi hitrejši njihov učinek v letu gnojenja. Tako izgublja na veljavi mišljenje, da je za travnike prikladnejše gnojilo i superfosfat.
Na 1 ha trosimo letno 300 do 500 kg Thomasove žlindre ali kostne moke.
O tem, ali potrebujejo travniki izdatno gnojenje s kalijem In fosforno kislino, se prepričamo z gnojilnimi poskusi ali pa z analizo sena. Analiza zemlje nam pa ne more dati dovolj zanesljivih podatkov o raz-( polcžljivi zalogi teh hranil, ki jo dejansko j travniške rastline lahko prisvojijo, i Gnojilni poskusi so lahko večletni in zato bolj točni, lahko pa so tudi kratkotrajni, vendar za prakso zadostn". Poslednji sestoje v tem, da približno 1 ar travnika gnojimo s fosforno kislino, 1 ar s fosforno kislino in kalijem, 1 ar s fosforno kislino In dušikom, 1 ar s kalijem in dušikom, 1 ar pa ne gnojimo. S tehtanjem pridelkov teh šestih parcel (sena in otave) ugotovimo, ka-i tera gnojila so pokazala največji uspeh; s | temi gnojimo v prihodnjem letu celotno površino travnika.
Gnojilni poskusi so umestni samo takrat, če travniki niso preveč razkosani po različnem svetu. Na tleh razne kakovosti bi bili poskusi preveč številni in zamudni.
Nekateri strokovnjaki so mišljenja, da z analizo krme lahko ugotovimo, koliko hranil imajo travniške rastline na razpolago v zemlji. Ako zemlji primanjkuje kalija In fosforne kisline, vsebuje tudi krma zelo malo teh snovi. Pri kaliju se giblje odstotek od 1.2 do 2%, pri fosforni kislini pa od 0.2 do 0.7%.
Gnojilni poskusi ali analiza krme so na mestu šele po večletni uporabi umetnih gnojil. Našim gospodarjem se zaenkrat ni bati, da bi travniki ne potrebovali večjih količin umetnih gnojil. Zato naj travnike gnoje po možnosti z dušičnatimi gnojili, kot smo opisali, na vsak nač;n pa s fosforno kislino in s kalijem.
Drug način, ki zahteva večletnega, načrtnega dela, pa bi bila poprava in pravilno oskrbovanje naših travnikov.
Naši travmki zavzemajo le nekoliko manjšo površino od njiv. Zato je škoda, ki jo vsako leto utrpimo vsled pomanjkljivega oskrbovanja travnikov, zelo velika in gre v težke milijone.
V čem se sestoji načrtno delo za zboljšanje travništva?
Praksa je pokazala, da setev dobrih trav, gnojenje in brananje travnikov nimajo pričakovanega učinka, ako tlo ne nudi travniškim rastlinam osnovnih pogojev za njihovo rast, t. j. pravilnega odnosa vlage in zraka ter povoljne nevtralne reakcije.
Prvo naše delo bodi zato posvečeno ureditvi vodnih razmer v zemlji.
Mnogo naših travnikov se razprostira na nižinskem svetu, ki je bil ravno vsled visokega stanja talne vode in nevarnosti pred poplavami odmerjen travnikom in ne njivskim kulturam. Storjena pa je bila velika napaka, ker teh travnikov večji del nismo osušili.
Preveč vlažna nižinska tla niso prikladna za rast sladkih trav, ki dajejo zdravo in tečno krmo. Takšna tla so nedovoljno zra-I čena; koristne bakterije ob pomanjkanju
Osuševanje vlažnih travnikov in odprava kislosti njihovih tal
zraka ne morejo prav uspevati; organska snov se težko in nepopolno razkraja, vsled česar nastajajo škodljive kisline, ki jih lahko prenašajo le ničvredne kisle trave, zelišča in mahovje. Dosejavanje slabo zarast-lih mest kakcr tudi setev novih travnikov konča prej ali slej na preveč vlažni in kisli nižinski zemlji z neuspehom. Pri tem ne pomaga nobeno gnojenje, ker pomanjkanje bakterij in zraka onemogoča preobrazbo hranil v rastlinam pristopne oblike.
Vlažno zemljišče osušimo na dva načina: z drenažo in z odprtimi, površinskimi jarki.
Iz gospodarskih razlogov dajemo prednost drenaži. Drenaža je sicer dražja in zahteva strokovne izvedbe; ne odvzema pa obdelovalne površine in ne rabi vsakoletnih popravil, kot je to slučaj pri odprtih jarkih.
V	negotovih prilikah se marsikdo težje cdloči na.večje investicijsko delo. Zato se bomo danes zadovoljili večinoma s površinskim odvajanjem odvišne vode.
Prvo pomladansko delo na travnikih mora biti posvečeno ureditvi odvodnih jarkov. Odvodni jarki morajo biti primerno globoki (na težkih zemljah 60—80 cm, na lažjih 49 do 60 cm)., blagega nagiba, da se . ne kru-šijo in očiščeni plevela in grmičevja ter na-plavljenega mulja na dnu.
Poleg osuševanja moramo skrbeti v prvi vrsti na nevtraliziranje kisle reakcije travniške zemlje, že z odvodnjevanjem in obdelovanjem (.zračenjem) zmanjšujemo kislost •tal. Mnogo bolj učinkovito in do kraja pa neutraliziramo kisla tla z gnojili, ki delujejo aJkalično. Takšna gnojila so vsa ona, ki vsebujejo apno bodisi kot glavno ali .postransko snov.
Iz obilice kislih trav v travnati ruši sklepamo, da so tla močno kisla. Točno stopnjo ■ kislosti pa ugotovimo s poskusom 5% raz-' topinč solne kisline.
Močno kislih tal iz praktičnih razlogov ne moremo na mah nevtralizirati. V to svr-ho bi bile potrebne velike količine apnenih gnojil, ki bi jih brez škode za rast travniških rastlin, ne mogli naenkrat rastresti.na travnike. Pri »apnenju-< moramo nadalje upoštevati, da apno osvobaja iz spojin dragoceni kalij, katerega zato voda izpira v nižje, nedosegljive sloje. Na drugi strani pa apno veže nase fosforno kislino in jo tako odvzema travnim koreninam. Oba ta procesa — osvobajanje kalija in - vezanje fosforne kisline—- bi ob. premočnem apnenju potekala preveč burno in ne bi bila v skladu z rastom travniške ruše, ki le postopoma in kolikor toliko enakomerno črpa vsa hranila iz zemlje. Iste izgube kot pri kaliju bi nastale tu<Ji pri dušiku.
Močno kisla tla bomo zato polagoma nevtralizirali. Prvo leto bomo na travnike potrosili največ apnenih gnojil in sicer 20 do 30 q apnenca ali lapor ja, zmletega v fino moko,-ali polovično količino žganega, apna. V naslednjih letih bomo gnojili kisle travnike z onimi fosfornimi gnojili, ki vsebujejo apno (Tomasova žlindra ali kostna moka), od kalijevih gnojil, ki apna ne vsebujejo, pa bomo izbrali visokoprocentna gnojila, katerih kisli učinek je najmanjši. Prav primerno gnojilo za kisle travnike je lesni pepel, ki poleg kalija in fosforne kisline vsebuje dobro tretjino apna. Pozneje bomo vsako 4. leto močnejše apnenje ponovili, dokler he bomo popolnoma nevtr alizirali, kislih tal.
V	praksi-se je pokazal'uspešen tudi sledeč postopek za osuševanje zelo vlažnega nižinskega sveta, ki je obenem prehod iz stalnega na umetno travništvo. '
Travnik se jeseni globoko zorje na sloge po dve brazdi. Slogi se puste čez zimo ne-pobranani, da še čim bolj prezr ačijo in osu-.
še. Pomladi na sloge posejemo koruzo; ko koruzo okopamo, slogov ne ravnamo, ampak le zatiramo čim več plevela. Jeseni zemljo enako zorjemo kot prvo leto in prihodnje leto ponovimo setev koruze. Po žetvi pridelka zemljo zorjemo na ogone, apiiimo in prihodnjo pomlad posejemo s travno, mešanico. Po štirih letih zopet zorjemo tako posejan umeten travn'k in ponovimo oranje na sloge in dvoletno gojitev koruze.
S tem postopkom uničimo najprej ničvredno kislo travniško rušo, pridelamo koT
ruzo kot zeleno krmo in na prezračenem in plevela prostem zemljišču nakosimo v štirih letih več sena in otave, kot bi nam jih vrgel v šestih letih prvoten zamočvirjen travnik.
Z osuševanjem in neutraliziranjem kislih tal stvorimp šele podlago za izboljšanje kakovosti pridelka. Na tako »urejenih« travnikih uspevajo sladke trave in detelje, ki jih gotov odstotek primešamo travni mešanici. Kolik pa bo pridelek travnikov, bo odvisno od gnojenja.
Jad/aMfcKO
Pomladansko škropljenje sadnega drevja
Dočim smo pri zimskem škropljenju, sadnega drevja pokončevali škodljivce z jedkimi, močnejšimi sredstvi (5—10% arbo-rinom, 15—20% žvepleno-apneno brozgo), še poslužujemo pri pomladanskem škropljenju blažjih sredstev, da ne bi poškodovali mladih in nežnih listov in poganjkov. Vendar dosežemo tudi s temi sredstvi uspeh, ker sto škodljivci ■ v pomladanski dobi življenja in razplojevanja mnogo bolj občutljivi kot v Zimski dobi počitka. Treba je le izbrati. za vsakega škodljivca primerno sredstvo ip ga uporabiti v pravem času.
škodljivce rastlinskega rodu —. glivice .— zatiramo z bakrenimi- in žveplenimi sred-' Stvf.
škodljivce živalskega rodu — ličinke, gosenice, hrošče,-ki žro mlado listje, pokon-čujemo z .želodčnimi strupi, najčešče z ar-zenovimi sredstvi. Ušem, pršicam in bolham; ki listov ne žro, temveč sesajo hrano iz notranjosti listov in lubja, s temi Strupi ne pridemo do živega. Proti nj'm se borimo s kontaktnimi (kožnimi) strupi kot so tobačni prah in izvleček (ekstrakt), bol-, hač, maz,aV0 milo i. dr. Ti strupi delujejo neposredno ali pa s svojimi hlapi na kožo oziroma dihalne in živčne organe na njej. Poudariti moramo še eno razliko med zimskim in pomladanskim škropljenjem.
Pri zimskem škropljenju nismo bili vezani na kratek rok: škropili smo ali jeseni, ko. je listje odpadlo, ali pomladi, predno je drevje odgnalo . (februarja ali v začetku marca). Vsi škodljivci so tičali negibni kot bube, zimska jajčeca, zimski trosi ih dr. v svojih skrivališčih na drevju, odpadlem listju ali v zemlji. Drugače pa je s pomladanskim škropljenjem. Pomladi so-vsi škodljivci zelo živahni, selijo se z enega drevesa na drugo in izredno naglo množijo. Ako s. škropljenjem zamudimo ugoden trenutek, ne dosežemo pravega učinka, škodljivci so svoje' uničevalno delo že opravili ali pa svoj bodeči zarod poskrili na toliko mest, da jih tudi z večkratnim zapoznelim škropljenjem- ne moremo zatreti.
Najuspešnejše se obranimo škodljivcev, če jih poznamo in vemo za ves njihov življenjski razvoj. Ker pa je škodljivcev zelo mnogo in je za to znanje potrebno mnogo uka in-izkustev, jih zatiramo po neizbežnih receptih tako glede časa kot tudi škropilnega sredstva.
število in čas pomladanskih škropljenj se ravna po jakosti, S katero škodljivec napada v posameznih letih drevje, po vremenu in po,, sorti dreves.	<
škropljenje pred cvetjem izvršimo v času od začetka brstenja do takrat, ko se odpro cveti. Uperjeno je predvsem proti škrlupu (krasta vosti) in gosenicam sukača, zlatni-ce, glogovega beliha, zimskega pedica in dr.
Nekateri sadjarji prično borbo proti škrlupu še pred brstenjem z močnejšo bakreno— ali žvepleno — apneno brozgo. Pokazalo pa. se je, da to škropljenje ne zaleže toliko, da bi lahko opustili omenjeno škropljenje pred cvetjem,
S kakšnimi sredstvi škropimo pred cvetjem?
Proti škrlupu in drugim gljivičnim škodljivcem uporabljamo %..—1% bakreno-ap-neno brozgo ali pa 2%% žvepleno-apneno brozgo, oziroma žveplov preparat »poliba-rit«..
Da ne bi morali posebej škropiti proti škodljivcem, ki ž obžiranjem delajo škodo sadnemu drevju, primešamo na 100 1 bor-doške ali kalifornijske brozge 300 gr Me-ritola. Ker je arzen hud strup tudi za čebele in domačo živino, moramo prvo pomladansko škropljenje izvršiti res pred cvetjem, dokler so cveti še zaprti. Nikakor pa ne smemo z arzenovimi sredstvi škropiti med cvetjem. Trave pod drevjem ne smemo pokrmiti 2—3 tedne po škropljenju, dokler je dež ne izpere.
Za borbo proti sesajočim žuželkam (ušem in dr.) se. bomo letos posiužili tobačnega izvlečka ali pa izvlečka mušjega lesa (kvasije). Obe ti sredstvi se lahko mešata pred uporabo z bordoško brozgo, ne smeta se pa dodati kalifornijski brozgi, ker izgubjta skoro ves učinek. Za 100 litrov škropiva porabimo IV2—2 kg tobačnega izvlečka ali mušjega lesa.
Ker letos ni dobiti mazovega mila, ki poveča in podaljša učinek tobačnega izvlečka :.n izvlečka mušjega lesa, bomo morali s temi sredstvi škropiti češče, po potrebi celo vsak drugi dan.
škropljenje po cvetju izvršimo prvič tekom 8 dni po cvetju, ko so cvetni lističi po večin' odpadli. Uperjeno je predvsem proti jabolčnemu zavijaču in ponavno proti škrlupu. če hočemo pridelati prvovrstno sadje, moramo to škropljenje ponoviti vsaj še dvakrat v presledku 2—3 tednov, ko so plodovi debeli kot lešnik in nato kot oreh. S kakšnimi sredstvi škropimo po cvetju? Ker bordoška brozga zlasti v vlažnem vremenu osmodi mlado listje, jo razredčimo' na približno %% jakosti. Še bolje pa je, da po cvetju škropimo rajši samo s kalifornijsko brozgo. Proti škodljivcem živalskega redu uporabimo ista sredstva kot pri škropljenju pred cvetjem:
Kako se pripravljata bordoška in kalifornijska brozga, je večini sadjarjev znano. Vendar ne bo odveč par besed q tem.
liakreno-apneno brozgo, t, j. bordoško brozgo jakosti 1% si pripravimo, če raztopimo v posebni posodi 1 kg galice v 50 1 vode, v drugi posodi, ki drži najmanj-100 1, pa ugasimo 350 400 gr. živega apna in
dohjemo 50 1 vode. šele 't'sti dan, kq na-' : žvepleno-apneno ali kalifornijsko brozgo	|	teden je po en-, dva- do trikrat deževalo,
ifieravamo škropiti, napravimo brozgo: t:-j,-i pripravimo iz 1450 gr.'. žveplenega prabu,	i	oziroma so bile nevihte z nalivi. Vmes pa
vlijemo galico v tankem curku in ob pepre- 1 850 gr. živega apna in 10 1 vode. Brozgo	i	so bili lepi, sončni, v drugi polovici meseca
staneiji mešanju v apneno raztopino. Z be-	kuhamo pri blagem ognju, dokler ne po-	I	zelo vroči dnevi. Vinogradi so kazali povsod
•liiA fenolftaleinovim papirjem;preizkusimo, i	rdeči (približno % ure). Izparelo vodo na-	j	prav lepo.
ako je apno vezalo vso galco. Ce ostane i	deknadimo. Za pripravo 2V2 % brozge raz-	j	Mesec avgust je bil v drug« tretjim po-.
redčimo 2y2 1 na gornji način prirejene te-	'	. ... —
papir bel, dodamo toliko apna, da pordeči. Tudi rdeči lakmusov ■ papir, ki pomodri v pravilno pripravljeni brozgi, narn lahko po-sli.fži kot merilo.
IVmni: ako je apna .premalo, škropivo osmodi listje., ako pa je apna preveč, zgubi brozga- skoraj vso učinkovitost. Brozga že. drugi dati postane manj vredna, po par dneh je pa sploh neuporabna.
meljne brozge s 100 1 vode. Tudi to brozgo moramo uporabiti sveže pripravljeno.
Od obrambnih sredstev ima Kmetijska družba na zalogi te^neljno (normalno) kalifornijsko brozgo, žveplov preparat »poli-barit«, arzenov preparat »meritol« in muš-ji les (kvasijo). Navodila za uporabo preparatov so t'skana na omotih in jih zato ne navajamo.
1/Xtui\stv0
Vegetacijski pogoji za vinski letnik 1943
Ing'. Ivo -Zupanič
Vsa kmetijska proizvodnja je odvisna od proizvodnih činiteljev, ki so v rastlini, v zemlji in v vremenu.
Pri vinski trti, ki daje pridelke več desetletij, je pred vsem množina pridelka odvisna od starosti in zdravja, pa tudi od sorte, nadalje od kakovosti in produkcijske meči zemlje, v veliki meri pa vpliva tako na množino, še bolj pa na kakovost pridelka vreme, zlasti v vegetacijski dobi, ko je v trti vidno bujno življenje, pa tudi vreme v dobi počitka — pozimi, ki lahko ima svoj negativen, uničujoč vpliv, in končno še vreme prejšnjega poletja in jeseni.
Poletje in jesen 1. 1942. sta bila izredno ugodna za tvorbo in dozorevanje zimskih očes, v katerih je že izdelan- nastavek za sledečo letino- Le redkokedaj so les in ž njim vred zimska očesa tako dobro dozorela kakor v tem letu. Na podlagi tega dejstva še je moglo računati v i. 1943. z dobro vinsko letino, pred vsem kar se tiče množine pridelka.
Zimski meseci od 1. 1942. na 1943, s snegom in Z znosnim mrazom so bili taki,- da niso mogli napraviti vinski trti nikake škode, saj je dosegel nekoliko hujši mraz samo mimogrede temperaturo —19" C in to 11. januarja.
Začetkom februarja je sneg skopnel. Malo je deževalo in snežilo še 7. in samo deževalo 16. II. Ves ostali februar, je; bilo. lepo vreme. Zadnji teden je bil posebno topel. Vinska trta je prezimila odlično.
Mesec marec je bil izvzemši dva dni na koncu meseca: brez padavin. Bil je sušeč v pravem pomenu beseile, ki obeta suho leto, vinogradnikom pa dobro vino. Ves mesec je bil vetroven, hladen s slanami, kar je-zadrževalo prerano vegetacijo.
April ni bil prav nič aprilski. Lepo vreme prejšnjega meseca še je nadaljevalo. 40 mu-čenikov, ki.so začeli svoj vremenski, režim 10. III. brez padavin, je bilo vremensko dosleden: h do konca,. V prvi polovici "meseca aprila je bila zjutraj večkrat slana, v drugi polovici pa ne več. Vsak teden je po enkrat nekoliko deževalo, kar je vsaj-delno osvežilo izsušeno zemljo. V tem času je začela vinska trta bujno odganjati ter se je proti koneu meseca že videl dober nastavek na stegnjenih mladicah zlasti v ugodnih, toplih legah.
V prvi tretini meseca maja je dež izdatno namočil zemljo. Druga in deloma tudi zadnja tretina meseca sta bili sončni in topli; zadnji dnevi maja pa so bili hladni, in deževni. Kakor pri drugih kulturah je bujno
napredovala, vegetacija tudi v vinogradih.' Povsod brez izjeme se je pokazal bogat nastavek.
Mesec junij je bil zelo deževen, saj je bilo celih 22 deževn'h dni, deloma tudi z nevihtami in točo. Vkljub deževju je ocvela vinska trta dovolj dobro in se grozdiči niso kaj več osipali. Tudi peronospora, ki je posebno nevarna, v tem času, se ni pojavila v večji meri.
Julij je bil vremensko nestanoviten. Vsak
sebno vroč, kakor avgust mora.bti. V prvi in zadnji tretini so bile . krajevne nevihte s točo. Stanje vinogradov je ostalo prav dobro. Bogati nastavek se je v glavnem-ohranil, v kolikor ga krajevno ni zmanjšala to-I ča, oziroma peronospora in oid j, ki pa'nista ' prehudo nastopila. Izgledi za trgatev so i ostali dobri zaenkrat kar se. tiče množine j pridelka.	'	■ .
Ugoilno vreme meseca avgusta se je na-j daljevalo tudi v septembru. V začetku me-j seca je bilo nekaj dežja, od 5. IX; pa' tja i do 21. IX..je bilo lepo vroče vreme — pravi. I pasji dnevi —-, ko je tega dne huda nevihta | ohladila ozračje, kar je trajalo z rahlimi [ padavinami do konca meseca. V celoti pa I je mesec september dobro podpiral zorenje ! grozdja.
i Tudi mesec oktober je še bil vremensko
ugoden do zadnje tretine, nakar je. začelo , slabo vreme, ki se je vleklo do konca leta. j Tako. se je tudi trgatev opravila v ugodnem vremenu.
Takšni so torej b;li za vinski letnik 194?. vegetacijski pogoji, ki so dali. glede množine zadovoljivo trgatev povsod, kjer ni bilo huj-; ' š'h uim in kjer so bili pogoji v trti sami 1 in v proizvodni moči zemlje dobri, prav j dobro pa tudi glede kakovosti tam, kjer se , ni trgalo prezgodaj.
Kmečka in gosposka vina
Ing. Ivo Zupanič
Rabijo se še tudi drugi razlikovalni na- | in prijetno življenje. V vinogradnlh pokra-zivi kakor kmečka in grajščinska, kmečka ■ jinuh je gospoda posvečala posebno pažnjo in veleposestniška ter kmečka in samostan- vinogradništvu Iri razumljivo tudi kletar-• ska, oziroma cerkvena vina.	i stvu. Zlasti so se v tem odlikovali v. šred-
Ta označba vin po stanu in po družabnem j njem veku ' in v začetku novega veka .ša-polcžaju vinogradnika-proizvajalca pomeni istočasno tudi. oceno kakovosti vina, ki hoče posebno poudariti razliko v dobroti in kakovosti vina enega in drugega. Gosposko, grajščinsko, veleposestniško in samostan-sko-cerkveno vino naj predstavlja kvaliteto, je vedno boljše in tudi več vredno kakor pa kmečko vino, ali z drugimi besedami — »kmečka kislica«.
Ti primerjalni,' oziroma razlikovalni nar živi vina se rabijo še tudi dandanes ponekod. Nekateii gostilničarji so radi vzd.rže-' vali dober g^as svojega podjetja s tem,, da so točili gosposka, grajščinska vina, ki bi naj imela še večjo privlačno silo, če so bila cd kakih grofov ali knezov.
Takšen način razlikovanja, oziroma ocenjevanja kakovosti vina seveda ni prav nič več sodoben, je nesocialen, mnogokrat kri; vleen in do neke mere žaljiv za kmečko vinogradništvo, ki se ga hoče s tem omalovaževati.
Odkod in zakaj ta svojevrstna ocena?
Pogledati moramo stoletja" nazaj in si prodočiti stanje kmetijstva ■ v splošnem in vinogradništva posebej iz pravnega in gospodarskega vidika.
Grajščaki — razno plemstvo, samostani in cerkev so bili lastniki zemlje in istočasno nosilci oblasti. Vodili so javno upravo in sodstvo nad kmečkim prebivalstvom.	|
Vsa ta gospoda je bila v primeri s-krneč- i kim ljudstvom, z Ubogo rajo v pravem po- | menu besede, v splošnem več ali manj šo- | lana in je živela po gosposko ur.ejeno lepo I
mestani. Vinograde so žasajali izključno le v najboljših in.najprimernejših položajih ne samo z domačimi, . temveč tudi z dobrimi tujimi sortami. Pod vodstvom oskrbnikov-strokovnjakov in. strogim nadzorom•■ valp-tov so dobro obdelovali svoje vinograde' "s svojimi podložniki. Ker jim. je šlo za dobro kakovost vina, se je v njihovih vinogradih trgalo grozdje'šele tedaj, ko je bilo z ozirom na vremenske prilike v jeseni vsaj primerno zrelo. Pozne trgatve so bile že v tedanjih časih pravilo. Na podlagi svojih izkušenj so. dobro kletarili. v yelikih in-v pretežni večini odličnih graščinskih in samostanskih kleteh. V velikih sodih, dobesedno v pravih velikanih, se je .vino počasi in dobro razvijalo ter se je pilo šele kot dobro staro' vino. brez pomanjkljivih lastnosti starine. Nega. vinogradov in kletarenje z vinom se je na graščinskih, veleposestniških, samostanskih in cerkvenih posestvih vedno zboljševalo in takšno stanje je ostalo do danes tam, kjer so se taka gqspodarstva ohranila i'n' kjer- se je vedno dobrO gospodarilo.
In kako je. bilo v tepi času z našim kme-t.om-vinogradnikom ?
Stoletja in stoletja je tlačanil gospodi, dokler se ni'odpravilo podložništvo 1. 1848. On ni bil svoboden in s .tem je povedano vse. Bil je popolnoma odvisen od posvetne in cerkvene' gosposke.
Zemljišče, ki r,i ga je pridobil podložnik od zemljiškega gospoda v zajeni, najprej v začasni, sčasoma v dosmrtni in končno celo ■
v dedni zajem ali zakup, je bilo povečini razumljivo slabše po kakovosti in položaju I kakor gosposka zemlja, zlasti kar se tiče I vinogradnega zemljišča, kajti najboljša 1 zemljišča si je obdržal gospod sam in j!h obdeloval v svoji upravi.
Podložništvo še v poznem srednjem veku ni bilo zakonito urejeno niti glede velikosti kmetij, niti glede dajatev najrazličnejših vrst — in teh je bilo mnogo — med njimi desetina in tlaka.
Posebno stališče v podložništvu so zavzemale pokrajine z vinogradi. Podložniški odnosi kmetov-vinogradnikov so ohranjeni v zapiskih o vinogorskih zborih že v 12. stoletju. Gorske bukve kot nekak pisan »codex generalis« — splošni zakonik — o življenju, delovanju ter o odnosu vinogradnika do vi-nogorskega gospoda so se pojavile 1. 1531. Vsebovale so mnogo administrativnoprav-nih, še več kazenskopravnih, manj pa civilnopravnih predpisov.
Podložniki se niso smeli svobodno preseljevati, izbirati si zakonskega druga in življenjskega poklica, plačevati pa so morali davščine in pristojbine, oddajati desetino in druge dajatve ter opravljati na gospodovem posestvu tlako. Tlaka je bila odmerjena in neodmerjena. Posebno zadnja je bila podložnikom neznosna, ker jih je poleg odrejene tlake zemljiški gospod lahko poklical na delo, kadar je hotel, šele z »ro-botnim patentom« 1. 1778. se je določila tlaka splošno na največ 156 dni na leto. V takih okoliščinah se ubogi podložnik, ki je živel v svoji skromni dimnici — a gospoda v svojih lepih in udobnih grajskih sobanah — pri najboljši volji ni mogel po- i svetiti lastnemu gospodarstvu v dovoljni meri. Zaradi turških navalov v naše kraje in elementarnih katastrof, ki jih v takratni dobi ni manjkalo, je obubožanje našega kmeta raslo in je postalo življenje neznosno. V trpljenju in v izkoriščanju ter v pomanjkanju osebne svobode je bil podložnik brez vsake možnosti, da bi si mogel zbolj-šati v teku časa svoje borno življenje. Neuk tlačan je otopel ter se je vdal potrpežljivo v svojo usodo. Kadar pa je kmet-tlačan hotel vzeti usodo v svoje roke, vemo iz zgodovine kmečkih puntov, da se mu je to vedno ponesrečilo, ker svojih tlačiteljev niti v boju niti v pripravah zanj ni mogel v ničemer nadkriliti.
Popolnoma je razumljivo, da so bili pridelki kmeta-tlačana v takšnih razmerah slabši kakor pridelki gospoda.
Posebno je bila pri večini očividna razlika v kakovosti vina. Vinogradniki-tlačani so gojili le svoje domače in v pretežni večini prav navadne sorte. Obdelovanje vinograda in nega vinske trte je bila povsem primitivna. Tudi če jim je bila zapovedana pozna trgatev zaradi desetine (gornine), ki so jo morali oddajati zemljiškemu gospodu, ta pri navadnih sortah ni mogla dati posebno dobrega vina; pa tudi njihovo kletarstvo je bilo zelo pomanjkljivo, ker jim je manjkalo znanja in dobrih kleti.
Po osvoboditvi kmeta od podložništva in zemljiških bremen so se razmere spremenile predvsem v pravnem in le do neke mere v gospodarskem oziru. Kmet je postal sicer »svoboden« državljan, vendar pa ne moremo trditi, da je postal istočasno na svoji zemlji tudi »gospod«. Svoboda sama mu ni mogla dati blagostanja, kajti tlačilo ga je plačevanje odkupnine in visokih pristojbin. Splošna gospodarska kriza, ki je nastala po osvoboditvi v sredi druge polovice preteklega stoletja, in kmalu za njo pa pojava trsne uši po naših vinogradih sta spravili našega svobodnega kmeta-vino-gradnika skoraj na beraško palico. Pre-
mnogo vinogradov je takrat prešlo v ne-
I kmečke in narodnostno tuje roke.
j Poleg graščinskih in samostanskih vinogradniških posestev, ki izvirajo prav vsa
, iz starih časov pred osvoboditvijo kmeta, so se pojavili še »gosposki« vinogradi, katere so si nakupili od graščin in od obubožanih vinogradnikov meščani, zlasti trgovci, bogatejši obrtniki in višji uradniki. Le-ti niso kupovali vse vprek, temveč skoraj izključno le boljše* vinograde v dobrih položajih. Ker jim je služil vinograd predvsem v oddih in zabavo, so si postavili v vinogradih poleg revnih viničarij lepe in udobne gosposke hiše, kamor je hodila v poletnih mesecih njih obitelj na počitnice, oziroma na letovišče. Meščan, ki ni imel takrat svojega vinograda, ni mnogo pomenil. Ti gosposki vinogradi so bili splošno vzorno obnovljeni in so še danes po večini dobro oskrbovani ter se lahko ponašajo z dobrim vinom; gosposki vinogradi so bili vedno ponos obitelji.
Razlika v kakovosti vinskih pridelkov kmeta in gospode je ostala po osvoboditvi ista, kakor je bila poprej.
Pri obnavljanju vinogradov, ki se je vršilo s podporo države in dežele ter pod strokovnim nadzorstvom okoli četrt stoletja, so se vinogradi sicer zboljšali, ker se je iz državnih in deželnih trsnic izdajalo le trsje dobrih, priznanih sort na primernih ameriških podlagah. Na bivšem Spodnjem štajerskem je to zboljšanje vinogradov po prvi obnovi bolj vidno kakor na bivšem Kranjskem, kjer so vinogradniki obnavljali svoje vinograde predvsem z zelenim cepljenjem. S tem so razmnoževali v novih nasadih v glavnem zopet one vrste, ki so bile glavne tudi prej v starih vinogradih. Le-te so pa bile navadne, bogatorodeče in poznozoreče domače sorte.
Razlika v kakovosti med kmečkim in gosposkim vinom v širšem pomenu besede se je precej zmanjšala po obnovitvi vinogradov, zginila pa žal še do danes ni popolnoma.
Naše stremljenje mora iti za tem, da izgine ta razlika tam, kjer še obstoja, v do-glednem času popolnoma. Istočasno pa smemo s ponosom poudariti, da že imamo dandanes zelo mnogo kmečkih vzornih vinogradov in kmečkih vin, ki so boljša ali vsaj takšna kakor gosposka vina. Na drugi strani pa se srečavajo tu in tam propadajoči gosposki vinogradi in gosposka vina, ki niso nič boljša kakor navadna kmečka vina.
Potrebno je, da podamo zaradi jasnosti karakteristiko ali značilnosti gosposkega in kmečkega vina povprečne letine, kakor si to predstavljajo tisti, ki na ta način radi izražajo oceno kakovosti vina.
Gosposka vina v dobrem smislu be3ede so dobra ali prav dobra mešana In sortna vina. Vina morajo imeti pravilno barvo: bela zelenkastorumeno, rdeča rubinasto-rdečo barvo; gotova, vina morajo biti čista, brezhibnega vinskega okusa in duha, harmonična, ne prekisla in več ali manj polna ter gladka. Sortna vina pa morajo imeti poleg navedenega še izraziti sortni značaj. Kratko: vina morajo ugajati ne le navadnemu pivcu, temveč tudi ljubitelju in poznavalcu vin.
Kmečka vina v slabem pomenu besede so navadna lahka, kislasta vina brez dobrega vinskega okusa in duha; bela vina so večinoma neprikupne rjave barve in so mnogokrat tudi več ali manj pokvarjena zaradi slabega kletarstva. Ce so pa takšna kmečka vina brez napake, pa predstavljajo le prav navadna vina brez posebnih pri-
kupljivih lastnosti kot posledica navadnih grozdnih sort v vinogradu in večinoma pre-rane trgatve.
Prav žalostna je ugotovitev, da dva" sosedna vinograda, eden »gosposki«, drugi »kmečki«, v enaki zemlji in v enakem položaju dasta kakovostno precej različne pridelke. Kdo je temu kriv? Nihče drugi kakor vinogradnik — človek z vsemi svojimi človeškimi lastnostmi in gospodarskimi sposobnostmi ter hotenji, s svojim znanjem in voljo, oziroma s svojim neznanjem in gospodarsko brezbrižnostjo. Pogoji za pridelovanje enake kakovosti grozdja v vinogradu so pač za oba enaki.
Vprašajmo se, v koliko je ta razlika v kakovosti kmečkega in gosposkega vina danes še upravičena? Upravičena je samo v toliko, v kolikor je sedanje stanje posledica prejšnjih razmer, ker je vinograd pač večdesetletna kultura.
Gosposki vinogradnik ne obdeluje vinograda sam, temveč njegov viničar, ki mora biti toliko strokovno sposoben in zanesljiv, da zna opraviti vsa vinogradna dela po navodilih svojega gospoda pravilno. Ce ima tak »gospod« več vinogradov v raznih krajih, ali pa v enem kraju večjo površino vinogradov, ima navadno posebnega praktično dobro izvežbanega strokovnjaka, ki urejuje nove nasade in vodi vsa dela v mladih in starejših vinogradih na podlagi sodobnih izkustev široke prakse. Istotako vodi tudi pravilno kletarjenje vina v kleteh.
Kmečki vinogradnik obdeluje vinograd sam s svojo družino, ali delno z najetimi delavci, z malimi vinogradniki, pa tudi z viničarji. V kolikor je tak vinogradnik napreden, strokovno dobro podkovan ter stremi za tem, da pridela tudi dobro kakovost vina, je tak vinogradnik popolnoma enakovreden gosposkemu vinogradniku v najbolj-' šem pomenu besede. Ce pa je kmečki vinogradnik okorel, starokopiten, nedostopen za vsak napredek v korist zboljšanja kvalitete bodisi kar se tiče boljših sort pri obnovi, , strokovno pravilnega obdelovanja vinogra-I da, bodisi zlasti glede primerno pozne trgatve in sodobnega kletarstva, ne more doseči boljše kakovosti pridelka, pa naj si j obdeluje vinograd sam s svojo družino, oziroma s tujimi ljudmi. Takemu vinogradniku manjka volja in po večini tudi znanje. Sam i pa je navadno s svojim pridelkom vedno zadovoljen in to je njemu poglavitno, saj ga po večini tudi sam pospravi.
Velik vpliv na kakovost pridelka pa ima tudi kletarjenje vina v kleti.
Vinograd kot pridobitna kultura je dolgo-! trajen, še bolj dolgotrajne pa so gospodarske zgradbe, med njimi zidanice, hrami in viničarije, v katerih so kleti in v katerih vino domuje. Le-te se ne obnavljajo vsakih 3Q do 50 let, kakor vinograd, temveč vzdržijo tudi po 100, 150 in še več let.
Kleti gosposkih vinogradnikov so skoraj brez izjeme dobre; kleti zlasti malih kmečkih vinogradnikov, zidanice in leseni hrami, pa v premnogih slučajih niso primerne za dobro kletarjenje z vinom. Neprimerna klet in še bolj neprimerna ureditev onemogočata ali vsaj zelo otežkočata vzgajati dobro kakovost vina, ki se po večini poslabša že zaradi tega, ker naš mali kmečki vinogradnik upošteva premalo najprimitivnejše zahteve urejenega kletarstva: red in snago v kleti, pravilno ravnanje s prazno posodo, pravočasno in pravilno pretakanje, zalivanje vina in pravilno uporabo žvepla v kletarstvu. V slabem kletarstvu, v slabi kleti tiči tudi vzrok za razliko med gosposkim in kmečkim vinom. Tudi v takih okoliščinah bi se dalo z dobro voljo še marsikaj izboljšati.
Ker pa malemu vinogradniku vedno primanjkuje potrebnega obratnega kapitala zlasti za zboljšanje oziroma obnovo potrebnih gospodarskih zgradb, mu ne preostane drugega, kakor da poišče temu nedostatku kakega izhoda. Takšen izhod je mogoče najti samo v skupnosti, v združitvi enakih vinogradnikov v vinarski in kletarski zadrugi.
Taka skupnost s', bo lažje zgradila pri-rntrno veliko in sodobno urejeno ter z vse-
mi kletarskimi potrebščinami opremljeno skupno zadružno vinsko klet, v kateri se ne bo kletarilo samo po »gosposko«, temveč se bodo dosegli tudi uspehi, ki bodo na mah spravili s sveta tako nesodobno razlikovalno označbo »kmečkih in gosposkih vin«.
Pri obnovi našega vinogradništva po vojni bo treba posvetiti produkcijskemu vinarskemu zadružništvu posebno pažnjo.
Od izpolnjenega petega leta določamo starost konja po obliki vdolbine na posameznih sekalc h in škrbinl (ostrini) kraj-nikov.
Sekalci so zgoraj ovalni v smeri čeljusti, nato se polagoma zaokrožujejo, od sredine navzdol pa so podobni trikotniku, ki se proti korenu vedno bolj oži in končno postane skoraj ovalen, toda v nasprotni smeri kot na gornjem kraju. Zobje se s starostjo od zgoraj vedno bolj brusijo; ker pa iz korenine hitreje rasejo, kot se zgoraj obrabljajo, postajajo s starostjo vedno daljši in položni, na ven nagnjeni.
Vdolbine na sekalcih dolnje čeljusti se obrusijo v presledkih enega leta. Tako izgine vdolbina sečnikov v šestem letu. (slika a), srednikov v sednem (slika b) in krajnikov v osmem letu (slika c).
Zobe gornje čeljusti si težje ogledamo. Za presojo starosti ni potrebno, da jih jemljemo v obzir. Kljub temu omenjamo, da zgi-nja vdolbina gornjih sekalcev, ki je še enkrat globlja kot pri dolnjih sekalcih, takole: v devetem letu pri sečnikih, v desetem letu pri srednikih in v enajstem letu pri kraj-nikih.
Žutuux**ja
Zobje in starost pri konju
Na zunanjem robu krajnika ima 9—10 leten konj ostro škrbino a). Očnjaka sta že nekoliko otopela.
V devetem do desetem letu se pojavlja ob straneh krajnikov gornje čeljusti vsled izglodanja ostra škrbina. V naslednjih letih se škrbina širi polagoma preko celega krajnika in zato postaja manj izrazita. Sicer se vzporedno s krajniki gornje čeljusti brusijo tudi vsi 4 očnjaki, vendar pa nam te spremembe ne zadostujejo za oceno starosti. Zato se zatečemo zopet k sekalcem dolnje čeljusti.
Ako pogledamo natančneje obliko zobov, prav za prav njihovih kron, vidimo, da se spreminja od ozke, ovalne na širšo, okrog-lasto, nato trikotno in končno skoraj obratno ovalno. Prav tako kot se z leti spreminja oblika krone, se spreminja z njo tudi
Pri 14 letnem konju je škrbina že raztegnjena čez cel krajnik in manj izrazita. Očnjaka sta že zelo zbrušena,
Delovna in plemenska sposobnost konja je odvisna od njegove starosti. Zato skušamo pri nakupu čim bolj točno oceniti starost konja. Približno sliko o starosti si sicer stvorimo že po zunanjem izgledu in kre-tanju konja, točno pa le na podlagi njegovega zobovja.
Odrasel konj ima 40 zob: 12 sekalcev, 4 očnjake in 24 kotnikov. Kobila ima navadno le 36 zob, ker ji 4 očnjaki manjkajo. Najlažje pristopni in najbolj značilnih oblik so sekalci v dolnji čeljusti; zato se pri dclcčevanju starosti oziramo največ na nje.
V vsaki čeljusti se nahaja 6 sekalcev: 2 notranja ali seCnika, 2 srednja ali sredmka in 2 zunanja ali krajnika.
Novorojeno žrebe ima v dolnji čeljusti dva sečnika ali pa jih dobi šele po par dneh. Po 4—6 tednih zrasteta oba srednika, po 6—9 mesecih pa šele oba krajnika. Nekako ob istem času, t. j. po prvem polletu prebijejo dlesen tudi očniki. Tako ima žrebe po najpozneje % leta v dolnji čeljusti vse mlečne sekalce in oba očnika. Ti mlečni sekalci se prično nadomeščati s stalnimi zobmi šele, ko žrebe deseže 2H do 3 leta. Pri oceni starosti do 214 oziroma 3 let se osla-njamo torej na obliko mlečnih zob.
Mlečni zobje so manjši od stalnih in ob straneh gladki, to se pravi, da nimajo po- , dolžnih brazdic, kot jih imajo večji stalni i zobje. Pač pa so mlečni zobje prav tako kot i stalni na gornji strani vdolbeni. Z žveče- , njem se zobje tarejo: vdolbina se vedno j bolj manjša in končno izgine. Po prvem letu i izgine vdolbina na sečnikih, ki sta prva zrastla in zato najdalje časa v uporabi. Po poldrugem letu se zgladi vdolbina na srednikih, ob koncu drugega ali ob začetka tretjega leta pa izgine vdolbina tudi na krajnikih.
Ko žrebe dopolni 2V2 do 3 leta, prične nadomeščati mlečne sekalce s stalnimi. Prva zrasteta stalna sečnika, eden za drugim.
Konj, ki nima razvitih obeh sečnikov, torej ni še prekoračil tretjega leta.
S 3% leti pričneta izpadati mlečna srednika in na njihovem mestu rasti stalna srednika; konj torej dobiva 4 stalne zobe.
S 4% leti pričneta končno izpadati tudi mlečna krajnika in rasti stalna krajnika. S petimi leti ima konj razvite v dolnji čeljusti vse stalne sekalce; med tem časom je zamenjal tudi mlečna očnjaka s stalnima, vendar v manj pravilnem presledku, na katerega se ne moremo oslanjati.
Zobje ped a) pripadajo 6 letnemu konju: sc ovalni v smeri čeljusti (/.obala), vdolbini sečnikov sta že po večini zbrušeni. Zobje pod b) so od -7 letnega konja: temni vdolbini sta že skoraj izginili tudi s srednikov. Zcbje pod c) so od Sletnega konja: vdolbini zginjata tudi s krajnikov. Zobje pod d) pripadajo 11 letnemu, pod e) 14 letnemu, pod f) 17 letnemu, pod g) 20 letnemu in pod h) 23 letnemu konju. Primerjaj, kako se z leti spreminja oblika krone in jamice oziroma znaka v njej od ovalne na okroglo, trikotno in končno skoraj obratno ovalno!
oblika znaka, ki se. pojavlja v sredini krone l potem, ko se vdolb na zbruši.
Po obliki zobne krone in omenjenega j znaka na sekalcih dolnje čeljusti lahko od i 9. leta dalje ocenimo starost konja na pri- j bližno 2—3 leta točilo.
Od 9. do 11. leta- je površina krone na | dolnjih sekalcih podolgovata v smeri čeljusti. V tej dobi nam cenitev olajšajo sekalci gornje čeljusti, kot' smo že omenili.
Od 12. do 14. leta postaja krona sekalcev dolnje čeljusti okrogla (slika d in e), vendar je še vedno bolj široka kot dolga. Med 15. in 17. letom.se širina krone izenači z debljino, od 18. do 20. leta pa postane krona daljša in izrazito trikotne oblike' (slika g). V naslednjih 3 letih se še bolj podaljša (slika h), od 24. leta naprej pa postane narobe jajčašta.
Pri oceni starosti na podlagi zobov motamo računati tudi na morebitne sleparije.
Nepošteni prodajalci. vdolbejo včasih na sekalcih umetne Vdolbine, da bi na ta način zmanjšali starost konja. Če točno pogledamo te umetne vdolbine, vidimo, da it -niso omejene s svetlim robom zobne stek-lenine (emajla), kot je to slučaj pri narav-n'h vdolbinah.	, -
Prav tako sodno kaznivo je, če proda jalec odbije stransko škrlirio na gornjih krajni-kih in skuša prikazati konja s tem za kakšno leto mlajšega. Običajno sta obe pre- 1 vari združeni in lahko uočljivi.
Redkejša je prevara, ki naj mladega konja prikaže starejšim, za delo že sposobnim. Sem spada n. pr. izruVanje mlečnega sekalca. če potipamo prazno mesto, ne moremo
otipati mladega stalnega sekalca, ki pri naravnem-menjanju takoj poganja iz čeljusti.
Pri pregledu so. vsi konji, ki so jim brezvestni prodajalci brusili, dolbli ali izdirali zobe, nemirni in plašljivi ter se ne puste pregledati.
Konju, kateremu želimo pregledati zobe, se približamo z leve strani. Z levico primemo dolnjo ustnico in jo. povlečemo navzdol, s palcem in kazalcem desne roke pa primemo jezik in ga' s strani potegnemo ven. Pregled moramo izvršiti hitro, ker so na splošno vsi konji precej nestrpni.
Umetne vdolbine na sečnikih (1) in sred-nikih (2), ki so brez svetlega roba, naj bi konja, pomladile. Da pa konj ni 5 leten, temveč 8 leten, dokazujeta tudi že skoro izginuli naravni vdolbini krajnikov in obru-šena očnjaka.
Kakšno nalogo opravlja slina
1.	Sl:na najprej navlaži in omehča hrano. tako da 'ne more poškodovati (raniti) sluznice požiralnika in prebavil.
2.	Slina stalno ovlažuje usta in omogoča okus. Znano je, da snovi v suhem stanju ne učinkujejo ene na druge. To velja tudi za okus.
• 3. Slina prevleče, obda hrano s svojo sluzjo; takšna hrana lažje drsi po prebavilih kot samo cvlažena hrana.
4. Slina s svojim ferrrientom diastazo ali ! ptialinom razstavlja (prebavlja) škrob v ! enostavnejše ogljikovodike in tako lajša de- ! lo želodcu. Največ diastaze vsebuje slina ! konja, manj sl:na prežvekovalcev; slina me- |
sojedcev in prešiča. pa je v pogledu ptialina brez učinka.
5. Slina s svojo vodo topi razne .enostavnejše ogljikovodike (sladkorje), anorganske soli in topljive beljakovine.
Slina igra pri krmjenju in prebavi torej važno vlogo. Zato nudimo živalim hrano v takšni oibliki, da jo morejo čim bolj premešati s slino; le v tem slučaju jo tudi v polni meri lahko izkoristijo.
Zanimive so količine sline, ki jih človek in živali dnevno izločijo. Odvisne so seveda od vrste hrane in znašajo pri človeku 200 do 800 gr, pri konju do 40 kg, pri govedu pa do 60 kg. Pri žvečenju 1 kg ovsa izloči konj 2 kg sline, 1 kg suhe krme pa 4 kg sline.
Krompirjevka kot krma za govedo
Do danes še nimamo dovolj praktičnih izkustev o Vplivih, ki jih ima pokrmljena krompirjevka na živalski organizem. Njene uporabe smo se izogibali iz dveh razlogov.
■Prvi je bil ta, da krompirjevka vsebuje poseben strup (solanin), ki povzroča zastrup-ljenje, ako dospe v večji količini v telo. Drugi razlog pa je spoznanje, da krompirjevka poveča pridelek-gomoljev, ako je ne požanjemo, dokler se ne posuši, oziroma dokler gomoljev ne nameravamo izkopati.
Morda bodo novi po*zkusi spremenili naše mišljenje -in dosedanjo prakso glede uporabe krompirjevke. Tako je n; pr. prof. dr. Poltz ugotovil, da lahko pravilno posušena krompirjevka zamenja polovico dnevnega obroka pri molzni živini, he da bi poslabšala količino in kakovost mleka. Tudi oki-sana krompirjevka prav nič ni škodovala
zdravju ali okusu mleka, četudi so jo dobile živali dnevno, celih 20 kg. . Pri teh poskusih pa se je polagalo' največjo pazljivost, na pravilno pripravo krompirjevke, za katero je treba' izpolniti tele pogoje: :'
1.	Krompirjevko moramo požetl, dokler je še zelena. Močno osušena in od- plesnobe (fitoftore) napadena krompirjevka je ne-uporabljiva.
2.	Krcmpirjevko moramo požeti prej, kot pričnemo kopati krompir, da je ne bi. onesnažili z zemljo. Vendar lahko obavimo žetev največ 14 dni pred kopanjem, da ne bi preveč zmanjšali pridelka gomoljev.
3.	Krompirjevke ne smemo sušiti na zemlji in vlažnih mestih, ampak le na.strveh ali pod kozolci (med gredami).
4. Najsigurnejšo krmo nam da ensilirana krompirjevka. Krompirjevko v to svrho dobro sesekljamo in, če le moremo, pomešamo z zeleno koruzo ali s kakšno drugo zeleno krmo ter po potrebi osolimo.
Konjem tudi. vkisane krompirjevke ne pokladamo, ker so njihova prebavila zelo Občutljiva tudi za neznatne peščene in Zemljine drobce, ki se primešajo kromp'rjevki tudi ob pazljivem pripravljanju.
^Mpo.dLCnjStvo
Masti in olja
, Ing. Mirko Lindtner .
Ves svet se bavi danes, ko živimo v izrednih razmerah, z vprašanjem prehrane Človeka.
Med najvažnejša živila spadajo brez dvoma poleg beljakovin in ogljikovih hidratov tudi masti in olje. Dočim se je razdelitev hrane, ki vsebuje beljakovine in pa one z ogljikovimi hidrati še dokaj ugodno rešila, nastopajo v pogledu masti in olja težkoče, ker teh živil ne pridelamo v dovoljni količini.	- -
Gospodarski krogi skušajo sicer vprašanje maščob rešiti s povečano . prašičjerejo, in celo meščani sami se v sili bavijo v malem s to panogo, da bi se založili z mastjo. Vendar pa primanjkdvanje- hrane za racionalno rejo prašičev ovira ene ' in druge ter rezultati, v tem pogledu niso zadovoljivi.
Edina rešitev iz tega kočljivega vprašanja je gojitev rastlin, ki'dajejo večje količine rastlinskih maščob'. Pri . nas prihaja- v poštev večja setev buč in sončnic. Razpravljanje glede njih gojitve prepuščam drugim Strokovnjakom', hočem ' le podati' nekaj smernic v pogledu primerjave živalskih masti (v prvi vrsti svinjske masti) in rastlinskih maščob {t. j- bučno olje in olje iz sončnic), kakor tudi glede njihove prebave in izkoriščanja za prehrano^
Od živalskih maščob je najslabše prebavljiv loj,. ki je za prehrano najslabši, ker ga človeško telo prebavi komaj majhen del. Večji del' loja torej pri prehrani ne pride v korist kalorijam, ki jih človek potrebuje za vzdrževanje telesa. Pripom--niti je še, da loj prenese kot zabelo samo čisto zdrav človek in še ta samo' omejeno količino.
Svinjska mast je nekoliko bolj- prebavljiva in jo zdrav in normalen človek prebavi od 25 do 35%. Vsa preostala mast pa neprebavljena prehaja v blato, tako' da se za prehrano izkoristi razmeroma mala kalorična vrednost masti.
. Poglejmo p'a,' kako je v tem pogledu pri rastlinskih maščobah, posebno pri bučnem olju in olju iz sončnic. • •
•Bučno olje je zelenkastorjave barve, kar nas,' ki nismo naučerii na uživanje tega olja, malo odbija. Vendar je pa okus dokaj prijeten, posebno ko se ga navadiš. Olje iz sončnic pa tudi teh tako imenovanih slabih lastnosti nima.
V pogledu- prebavljivosti daleč nadkri-ljujeta. obe vrsti olj vse živalske masti, kajti neprebavnih snovi' vsebujeta komaj 5 do 8%. Skoraj vsa maščoba se torej prebavi v korist telesa; zaradi tega pa potrebuje' človek tudi manj olja kot živalskih masti. Znano je, da bolniki, posebno oni, ki bolujejo na želodcu, kaj slabo pre-
bavljajo živalsko mast razen presnega masla, zato pa tem lažje uživajo hrano, ki je pripravljena z rastlinskim oljem. Pri strogi dijetični hrani obolenj na žolčnih kamnh bolnik lahko prenese samo ono hrano, ki je pripravljena z rastlinskimi maščobami, v prvi vrsti oljčnim oljem, katerega pa tudi lahko zamenjamo z oljem sončnic.
Vsekakor se vidi iz teh razmotrivanj, ki sO znane tudi v širših slojih ljudstva, da prednači hranljivost rastlinskih masti pred onimi živalskega porekla. Iz kemičnega stališča so one masti, katerih jedro je enostavnejše sestavljeno, laže prebavljive, težje pa one, katere so visoko molekularne, kakor je to pri loju in drugih živalskih masteh. Presno maslo ima nizke molekularne sestavine in je zaradi tega tudi laže prebavljivo. Rastlinske masti (bučno olje, olje iz sončnic, soja olje itd.) so tudi nizko molekularno sestavljene in zaradi tega spadajo med masti in olja, ki jih kaj lahko prebavimo.
Veliko važnost moramo pa polagati še vsebini vitaminov. Živalske masti imajo kaj malo vitaminov, dočim rastlinska olja vsebujejo teh dokaj več, da, celo v takih množinah in take vrste, da se nam ob uživanju rastlinskih olj ni bati kakega pomanjkanja na vitaminih, posebno še,
| ker z rastlinskimi olji lahko pripravimo | razno scčivje (solato, redkvice, peso itd.), ki samo po sebi vsebuje tudi veliko vitaminov in človeku koristnih rudninskih snovi. Teh vrst jedil si pa skoraj ne moremo predstavljati brez olja, ki daje prav za prav pravilno hranljivo vrednost človeku.
Uporabnost olj je v domačem gospodinjstvu splošna, saj z oljem pripravljene močnate jedi ne zaostajajo po okusu niti po hranljivosti pred onimi iz živalskih masti. Nekatera jedila, ki so pripravljena z rastlinskimi olji, so celo bolj cenjena, ne samo zaradi okusa, temveč ker je poraba teh masti manjša in s tem tudi cenejša. Tudi na olju pripravljene razne pečenke, kakor telečja pečenka, v prvi vrsti pa ribe imajo veliko boljši okus. Tako imajo olja, ki so bila včasih zaradi lahke prebave najboljša hrana le bolnikom in okrevajočim, pri današnjih razmerah veliko prednost za splošno prehrano, ker ne nadomeščajo le popolnoma živalskih masti, marveč jih glede prebavljivosti, uporabljivosti in koristnosti celo prekašajo.
• Zato ne moremo dovolj glasno poudariti in živo nasvetovati gojitve buč in sončnic v čim večji množini, da bomo odvrnili večjo škodo za naše zdravje, ki nam preti ob pomanjkanju maščob.
Qwzda>Litv£>
O pogozdovanju
Ing. S. Mazi
Poleg velikih koristi, ki jih gozdovi dajejo človeštvu pod imenom glavnih in postranskih gozdnih proizvodov za zadovoljenje individualnih potreb, imajo tudi velik vpliv na splošno dobrobit.
Les rabimo- v najrazličnejše namene in v raznih oblikah. Z moderno tehniko se sicer na eni strani zmanjšuje uporaba lesa, na drugi strani pa se z novimi načini predelave njegova poraba veča. če pomislimo, v kako številne namene služi samo celuloza In če še dalje upoštevamo, da je tudi naš premog prav za prav les, potem lahko z največjo upravičenostjo trdimo, da je les za človeštvo poleg železa ena najvažnejših surovin in tako predmet, na katerem v veliki meri sloni naša civilizacija.
Poleg neposrednih koristi pa nam nudi gozd še mnogo posrednih. Tako varuje gozd svojo okolico pred vetrovi. Gozd vpliva kot pekak naravni vodni regulator na razpored in odtok padavin. Brez njega b: bila ogrožena donosnost mnogih, danes plodnih ravnic.
Naša pokrajina spada s svojimi 44% gozdovitcsti med močno gozdnate dežele. Od gozda nista odvisni samo lesna obrt in industrija, marveč v dobri meri vse naše kmetijstvo.
Mnogokje pa gozd zaradi premočnega Izsekavanja skoraj več ne zasluži tega imena. Močno je pela sekira po naših gozdovih pred to vojno. V zadnjih dveh, treh letih izvršeni »prisilni poseki« pa so pravo pu-stošenje našega gozdnega bogastva.
Ako človek zmerno in po načrtu posega v naravno ravnotežje, priroda sama popravi. krivico, ki ji je bila storjena. Ako pa človek v svoji lakomnosti in nerazsodnosti preveč jemlje od narave in preveč podira, mora tudi sam ali pa njegovi potomci te grehe popravljati, če ne pa trpeti pokoro. Prostrane poseke, ki jih narava ni mogla
sama nanovo pogozditi, so že zdavnaj postavile gozdarsko vedo pred nove in važne naloge.
Kot vidimo, nam gozdarstvo ne prinaša samo koristi, ampak tudi obveznosti, ki so za človeštvo zelo važne in ki zaradi tega dobivajo značaj problema. Najvažnejša izmed teh obveznosti splošnega značaja je pogozdovanje;
Pri obnovi gozdov se moramo v svojem delu čim bolj približati delu narave same. V naravi se vrši pogozdovanje samo s semenom in v kolikor je gozdno gospodarstvo vezano na naravno pomlajevanje, v toliko bolje. Narava sicer pogozduje sigurno, toda počasi in velikokrat njeno delo ni v skladu s človekovimi potrebami.
Pogozdovanje smatrajo pri nas še danes mnogi za odvečno delo in ga do skrajnosti odlašajo. Ne pomislijo, da so zato vsako leto ob prirastek lesa in da bo mogoče v gczdu sekat: prav za toliko let kasneje, kolikor kasneje bo. pogozdeno.
V primerih, kjer se gospodar za pogoz-. ditev sam od sebe ne zmeni, zahtevajo državna oblastva v smislu zakona o gozdih pogozditev, ki, mora biti izvršena v 3 letih po poseku.
Načrtno pogozdovanje temelji na tem,
1.	d^se posekana površina za predolgo časa ne odtegne svojemu namenu In kulturni svrhi, za katero edino je sposobna;
2.	da se delo izvrši z malimi stroški in malo truda.
Čim kasneje se prične s pogozdovanjem, tem večji so stroški zanj. Treba je požeti travo in uničiti oz. iztrebiti nadležni plevel, ker bi tuje korenine odvzemale mladi sadiki v zemlji vlago in hranilne snovi. Treba je dalje posekati razno trnje, grmičevje in manj vredno drevje, ki poseko hitro preraste In ovira v rasti in pravilnem razvoju
gozdne mladike. Ta dela pa ljudje kaj radi opuščajo.
3. da se ga izvaja iz občekoristnih narodnih ozirov.
Lep, poln gozd ne predstavlja bogastva samo za lastnika, ampak tudi za skupnost, kateri lastnik z vsem posestvom pripada.' Sekanje, obdelava in prodaja lesa daje sicer danes zaslužka predvsem trgovcem, živijo pa od tega tudi gozdni delavci, žage. industrija in zadovoljijo svoje potrebe končno tudi potrošniki — kupci.
Je pa vrsta gozdov, ki jih je treba še posebno previdno Izsekavati in skrbno pogozdovati. To so tako imenovani zaščitni gozdovi.
Med zaščitne gozdove spadajo vsi gozdovi ob cestah, železniških progah, naseljenih krajih, ob studencih, na hudih strminah itd!, ki te objekte varujejo pred snežnimi plazovi., vežejo zemljo s koreninami, da ne nastajajo zemeljski usadi, ščitijo pred vetrovi ter poplavami in posebno pred -pogubonos-n'mi hudourniki. Ravno v področju teh zaščitnih gozdov je bilo zadnja leta izvršenih največ prisilnih posekov in se na predpiše sploh ni oziralo. Vse to so upravičeni razlogi, zaradi katerih se vedno toliko poudarja potreba po pogozdovanju in zahteva njegova izvedba.
Pogozdovanje goljav in posek je problem povsod in zato obstoja že dobrih 10 let Mednarodna gozdna centrala, ki ima za svojo glavno nalogo izvedbo uspešnega načrtnega pogozdovanja. V ta namen je bil še posebej ustanovljen Mednarodni zavod za proučevanje gozdnih semen in gozdnih sadik. Njegov glavni namen je,., določati, katero seme naj se seje v določenih predelih, oziroma katere vrste sadik naj se pri pogozdovanjih uporablja ter kako naj se sama saditev izvede, da bo uspeh najboljši.
V naših krajih ima pogozdovanje že svojo tradicijo. Že 1. 1870. je bilo ustanovljeno Društvo Za pogozdovanje Krasa na Primorskem, 1. 1885. pa ravno tako društvo na Kranjskem. Samo v letih od 1889. do 1911. je bilo na področju postojnskega :n logaškega okraja posajenih 45,700:000 sadik. V relativno kratki dobi 25-ih let je Notranjska popolnoma spremenila svoj izgled in v mnogem tudi svojo gospodarsko strukturo, ter so prihajali gozdarski strokovnjaki iz mnogih drugih držav, da si ogledajo vzorno izvršena in uspela pogozdovanjf
Prejšnja svetovna vojna- je to delo prekinila, po njej pa se je z delom zopet nadaljevalo. Kljub povojnim razmeram je bilo iz okrajnih gozdnih drevesnic, ki ležijo na področju današnje Ljubljanske pokrajine, v 1. 1919. do 1940. za posaditev oddanih 19,810.000 sadik vseh vrst gozdnega drevja. Ako računamo, da se je posadilo na 1 ha do 5000 sadik, je bilo na ta način pogoz-denih 3962 ha. Oživotvorjena je bila tudi hvalevredna idfeja, da se pogozduje s šolsko mladino in da se ji tako že z mlada vcepi ljubezen do gozda.
Kako pa naj pogozdujemo? To lahko storimo na dva načina:
1.	da po površini, ki smo jo prej za to pripravili, t. j. poželi in očistili trave ter plevela, posejemo seme;
2.	da, kar je najčešče, posad:mo 2—5-letne, nalašč v ta namen vzgojene sadike gozdnega drevja.
Kadar sejemo seme, posnemamo naravo. Narava je v tem oziru radodarna ter seje obilno in bogato. Nas bi pa to stalo preveč delovnih moči in denarja, ker brez posebne nege zemljišča navadno ni velikega uspeha od pogozdovanja s semenom. Znano je, da se število dreves v gozdu na enoti po-
vršine s starostjo manjša. Torej, četudi je narava sejala z darežljivo roko, ima, sestoj, ko doraste za posek, le še —1/so števila dreves, kot jih je bilo v začetku.
Ako to upoštevamo, nam je že pogozdovanje začeti z mnogo manjšim številom sadik, kct jih porabi sama sebi prepuščena narava. In zato se pogozdovanje večji del — ne pa vedno in povsod ter za vse drevesne vrste — izvaja s sadikami.
Ce hočemo doseči uspeh pri pogozdovanju, moramo uporabljati izbrane, močne vrste sadik gozdnega drevja. Paziti pa je treba: 1. da dotična drevesna vrsta dobro uspeva v danem podnebju; 2. da. je dotično zemljišče zanjo prikladno in 3. da ima dotična drevesna vrsta vrednost za samega lastnika gozdnega zemljišča ali pa da je po njej povpraševanje na lesnem trgu.
V glavnem nam je pri izbiri drevesnih vrst voditeljica narava sama. Vrste, ki so preje dobro uspevale na dotičnem kraju ali uspevajo v njegovi bližji okolici, bodo gotovo dobro uspevale tudi poslej. Ako pa bi kdo hotel zasaditi drevesne vrste, ki doslej tam niso rasle, naj se preje obrne za nasvet k svojemu okrajnemu gozdarskemu strokovnjaku. Opozarjam, da je zasaditev nove vrste vedno tvegan poizkus, še bolj pa, da nikar siliti nekaj, kar narava odklanja. Človeške ustvaritve imajo trajno vrednost le, če so v soglasju z naravnimi zakoni in prilikami. To velja za gozdarstvo sploh, še posebej pa za pogozdovanje. Pri napačnem izboru sadik se gozd drugače obnaša kot polje. Poljedelec opazi svojo napako pri cbdelavi zemlje že prvo ali vsaj drugo leto. Gozd pa, ki dozori šele čez 60—100 let, se obnaša drugače. Seme včasih sploh ne vzklije ali pa se sadike kmalu posušijo, kar je še sreča. Težje pa je, ako drevesna vrsta v začetku krasno uspeva, začne pa hirati in se posuši v svojem 30. do 40. letu. Tako n. pr. naš planinski macesen ne spada v nižino; tja spada japonski macesen, ki je tam bolj odporen in hitreje prirašča ter ima prav tako kakovosten in cenjen les. Dalje je tu du-glazija, ki daje les skoraj enak macesno-vin: in prirašča še enkrat hitreje kot jelka. Te iglavce naj bi se poleg smreke, borov in jelke sadilo na rastišča, ki ustrezajo njihovim zahtevam.
Prav malo pozornosti poklanjajo ljudje plemenitim trdim l~'stovcem — črnemu in domačemu orehu, ki daje povrh lesa še plod, ter črnemu gabru. Dalje se priporoča saditev tudi mehkih listovcev n. pr. pcd-taknjencev kanadske topole. Njen les se rabi za furnir, celulozo in v tovarnah vžigalic. Z njo pogozdujemo ob cestah :n posebno ob vodah, kjer v primeri z ostalim drevjem zelo hitro prirašča.
Vedno se je treba pri novih vrstah ravnati po strokovnem nasvetu izvedenca, da ne bo nepotrebnega razočaranja in stroškov. še tako vredne drevesne vrste nam ne bodo dale pričakovanih korist:, če jih gojimo na tleh, ki jim ne ustrezajo. Tudi ne bomo novo vrsto posadili na velikih površinah, ampak jo bomo sadili v začetku v malih skupinah ali pa posamič med ostalim drevjem.
Vse premalo pa se pred saditvijo in pri sami saditvi pazi na sadike. Z njimi je
treba ravnati kot z živimi bitji. Posebno	i
pazimo na koreninice. Ako namreč te po-	j
škodujemo, smo s tem ranili najnežnejši	i
in najvažnejši del rastline. Takoj, ko sadike	;
prejmemo, jih razvežimo :'n zakopljimo v	[
zemljo, kjer ostanejo, dokler se ne začne	i
s saditvijo, s katero pa ne smemo odlašati,	j
Pri saditvi jih posebno ob sončnem in ve-	j
trovnem vremenu pokrijmo z vlažnim mahom. Nikdar ne pogine od suše, ki je velik sovražnik mladih nasadov, toliko sadik, kolikor se jih posuši cd malomarnega ravnanja z njimi pred saditvijo :n vsled nepravilne saditve.
Gczdcvi, ki jih izkoriščamo danes kot dediščino svojih očetov in dedov, niso z moralnega stališča izključna last nas samih. Naša dolžnost je, da jih ohranimo za potomstvo in sledeča pokolenja. In kdor je prisiljen, da iz gozda seka oz. ga v stiski do tal poseka, je njegova sveta dolžnost, da poseko tudi takoj pegozdi.
Je pa pogozdovanje tudi naša narodna dolžnost. Kajti gozd je dobrina, ki je v korist celemu narodu. Zato tudi oblasti z vsemi močmi, moralno in materialno, pogozdovanje pomagajo in podpirajo. S pogozdovanjem bomo tudi mi prispevali k obnovi naše lepe, a tako težko prizadete domovine. Gozdarstvo je bilo in bo še eden glavnih stebrov naših kmetij in naše izvozne trgovine. Zato pogozdujmo, kjer je gezd posekan, de. ne bo tudi na nas padla kletev zanamcev, kot pada na one, ki so svojim otrokom zapravili premoženje in posestvo.
{Kmetijski pKamik
Iz našega zemljiškega prava
(Nadaljevanje) Dr. Fran Spiller-Muys
O javnopravnih omejitvah zasebne zemljiške lastnine sem govoril že v uvodu. Zemljiška lastnina pa je lahko omejena tudi po privatnopravnih odnosih s pravicami, ki jih imajo zasebniki do uporabe ali izkoriščanja tujega zemljišča. Take pravice imenujemo služnosti ali servitute. Osnovane so v glavnem na starorimskem pravu in zato so delema zastarele, deloma pa za današnji čas pomanjkljivo urejene; vsekakor so mnogokrat povod za hude pravde. Nas tu zanimajo le zemljiške služnosti, kadar kako zemljišče služi drugemu zemljišču, da ga bolje ali lažje in udobneje uporabljamo. Ce je zemljišče, ki mu služi drugo, določeno za kmetijske svrhe, imamo poljske služnosti, sicer pa govorimo o hišnih služnostih; to razlikovanje pa nima posebnega praktičnega pomena.
Hišne služnosti so: 1. pravica, da se sme nasloniti lastno poslopje na tuje poslopje; 2. vtakniti gredo (bruno) ali škarnico v tujo steno; '3. narediti okno v tuji steni bedisi zaradi luči ali zaradi razgleda; 4. zidati streho ali pomol nad sosedovim zračnim prostorom; 5.,spuščati dim skozi sosedov dimnik; 6. odvajati deževnico na tuje zemljišče; 7. izlivati ali odvajati tekočine na sosedovo zemljišče; 8. obveza, da posestnik služnega zemljišča ne sme svoje h:še povišati, ali 9. ne znižati ali 10. da ne sme gospodujočemu, t. j. upravičenemu poslopju odvzeti luči ali zraka ali 11. ne razgleda; ter 12. da ne sme odvajati deževnice, ki se nabira na njegovem zemljišču, od zemljišča soseda, ker utegne le-temu biti koristna za namakanje njegovega vrta ali za polnjenje njegovega vodnjaka ali kako drugače (§ 475. in 476. odz.).
Poglavitne poljske služnosti so sledeče (§ 477. odz.):
1. Pravica, po tujem zemljišču hoditi, živino goniti ali voziti. Teh služnosti poti je največ. Služnost hoje še ne daje pravice, po tujem zemljišču jezditi, kolesariti ali goniti živino, pač pa pravico dati se nositi od ljudi in da prihajajo drugi ljudj^do nas. Odločilo pa je najv!šje sodišče tudi že tako, da sme peljati poleg sebe kolo, kdor ima pravico hoje po tujem svetu. Kdor ima pravico živinogonje, sme uporabljati še tudi samokolnico. Služnost vožnje pa daje pravico do hoje, ježe in vožnje z eno ali več vpregami, ne pa pravice, goniti živino čez tuje zemlj:šče (§§ 492., 493. odz.). Kako se naj izvajajo te služnosti, za to je mero-dajna gospodarska potreba upravičenega zemljišča. Vrsta vozila ni važna. Novodobno vprašanje, ali sme upravičenec voziti tu-
di z avtomobilom namesto s konji, je treba odločiti od slučaja do slučaja :n upoštevati, kakšna so tla, kakšna je pot in pa kako se gospodarsko uporablja upravičeno zemljišče. Vsekakor se, kakor pri nobeni služnosti, ne sme breme služnosti vožnje razširiti ali povečati (§ 484. odz.). Sporno je, ali sme voziti samo služnostni upravičenec sam ali smejo voziti tudi drugi do njega. Odločilno je vprašanje, kateri svrhi služi pravica vožnje, in v dvomu je vsekakor dopustiti vožnjo tudi drugim, saj to določa zakon izrecno glede manjše služnosti hoje. Voziti po polju se sme le tedaj, ko ni obdelano in posejano. Voziti seno se sme često le ob določenem času. Če sme kdo vozit: seno ali otavo, še ni rečeno, da sme voziti tudi svežo travo, še manj šoto. Merodajna je potreba upravičenega zemljišča ob ustanovitvi služnosti. Zato se ne smejo vožnje pomnožiti, če se je upravičeno zemljišče kasneje povečalo ali se je gospodarstvo na njem spremenilo. Ce se je naknadno postavila gostilna na upravičenem zemljišču, mu ne gre pravica, da bi gostje hodili preko obremenjenega zemljišča. Tudi se vožnje do in od žage ne smejo pomnožiti, če se je prvotna navadna žaga-venecijanka preuredila v moderen jarmenik ali če kdo postavi na prvotnem polju garaže, da jih odda v najem. Pravica vožnje tudi še ne daje pravice obračati plug na tujem svetu. Služnostni prehod preko svojega zemljišča lahko lastnik tega zemljišča zapre z vrati, mora pa izročiti služnostnemu upravičencu ključ od vrat. Vendar na splošno lastnik obremenjenega zemljišča ne sme ovirati ali etežkečati upravičencu uporabljanja njegove služnostne pravice. Tako ne more zahtevati, da bi smel upravičenec voziti samo ob določenih urah, če to ni bilo izrecno dogovorjeno ob ustanovitvi služnosti. Ce velja služnost vožnje po travniku, ga ne sme lastnik zorati. Pač pa sme preložiti pot oz. smer vožnje in hoje, če nova smer ali pot ni težavnejša ali daljša.
K vzdrževanju poti morajo prispevati sorazmerno vsi, ki imajo pravico, da jo uporabljajo, torej tudi lastnik obremenjenega zemljišča, kolikor ima korist od nje. Pravico pa ima upravičenec le do one poti in si ne sme sam delati več vzporednih poti, kakor se to večkrat dogaja. Zato ima lastnik obremenjenega zemljišča pravico, pot s primernimi napravami omejiti ali ograditi. Toda če postane pot neporabna vsled poplave ali vsled drugega naključja, mora odkazati do vzpostavitve prvotne poti drugo pot, kar pa ne velja, če je upravičenec

sam zakrivil, da je postala pot neuporabna, ker je n. pr. zanemaril vzdrževanje poti.
2.	Druga poljska služnost je pravica do zajemanja vode, napajanja živine, odvajanja in dovajanja vode. če ima kdo pravico do zajemanja vode, ima tudi pravico dohoda do studenca ali potoka, toda samo zaradi zajemanj'^, ne sme pa sicer hoditi tja, še manj goniti živine. Če studenec ali potok usahne, pravica zaradi tega še ne ugasne, dokler je še pričakovati, da bo dal studenec še kaj vode. Kdor ima pravico, dovajati vodo s tujega zemljišča na svoje ali odvajati vodo s svojega na tuje zemljišče, je tudi upravičen, napraviti cevi, žlebove in zatvornice in jih vzdrževati, čistiti itd. na lastne stroške, v kolikor je to potrebno za svrho, za katero je ustanovljena služnost. Z vodo, ki priteče na ta način na upravičeno zemljišče, razpolaga njega lastnik, ker je postala njegova last; zato jo lahko porab: ali pa pusti, da odteče dalje f S § 490., 491. odz.). Slično sme, kdor ima pravico do kapa, napraviti, da se odteka voda prosto na tujo streho ali po žlebovih.
3.	V sedanjih časih, ko je poteklo že 90 let, odkar je bil izdan cesarski patent (zakon) s 5. julija 1853. o odvezi zemljiških bremen paše in drvarjenja na tujih, posebno graščinskih, zemljiščih, je še prav malo kmetij, ki bi imele poljske služnosti paše na tujem svetu. Dandanes se pase živina po večini na skupnih pašnikih in planinah in le jeseni, ko je s polja pospravljeno žito in s travnikov otava, zaženejo živino na jesensko strmšno ali križem pašo. Pa tudi za njo veljajo zakonita določila za pašno služnost, ker je prav za prav le neka vzajemna služnost, ko je vsako pod pašo spadajoče zemljišče obenem upravičeno in obremenjeno. Pravica paše, ki jo ponekod imenujejo tudi pravico do »rože«, se ravna, če ni podrobneje urejena s starimi listina-m!, pogodbami ali sodbami, po mirni tridesetletni posesti (§ 498. odz.). če se je število pašne živine zadnjih trideset let menjavalo, se mora vzeti povprečno število prvih treh let, ker tedaj se je najbrže paslo še točno po dogovoru ali starem običaju. Ako pa se tudi to ne da dognati, se mora število pašne živine pravično določiti upoštevajoč obseg in kakovost paše; vsekakor ne sme upravičenec pasti na tujem zemljišču več živine, kot jo more prezimiti z doma pridelano krmo, pri čemer pa sesajoča živina ne šteje (§ 500. odz.). Pasti pa se smejo, če ni izrecno določeno drugače, goveja živina, konji, ovce in koze, ne pa prašiči in perutnina, tudi koze ne v gozdih. Nečista, bolna in tuja živina je izključena od paše (§ 499.). Pašna doba, to je čas, kdaj se sme živina pasti, je določena po starih običajih in navadah; posebno se ne sme s pašo nikdar ovirati ali obteževati urejenega kmetijskega obrata na obreme-ujenem zemljišču. Križem pasti se ne sme, dokler s travnikov in polja niso pospravljeni seno in pridelki. Gozdni zakon zabranju-je pašo po mladem gozdu, da se ne uniči podrastek, in določa »zaščitne ploskve«, kamor živina ne sme, dokler podmladek »ne odraste gobcu živine«. Pašni upravičenec ne sme kositi trave, pa tudi ne izključevati lastnika zemljišča od sopaše, še manj kvariti pašno zemljišče samo; ne sme torej rezati šote, lomiti kamenja ali sekati drevja. če se je bati škode na pašnem zemljišču, mora imeti pastirja, da pazi na živino (§§ 501. in 502. odz.).
4. Tudi nadaljnja poljska služnost, ki jo omenja naš občni državljanski zakonik, da sme lastnik upravičenega posestva na tujem zemljišču sekati drva, nabirati suhljad
in d račje, pobirati želod, grabiti listje, nima več posebnega praktičnega pomena, odkar so se take služnosti v smislu že omenjenega servitutnega patenta iz leta 1853. uredile in po večini odkupile z odstopom pravici odgovarjajoče zemlje.
5.	Kot poljska služnost se lahko ustanovi tudi pravica, na tujem zemljišču lomiti kamenje, kopati pesek in ilovico, žgati apno in slično. Podobne poljskim služnostim so tudi novodobne pravice občekoristnih elek-trifikacijskih podjetij, postavljati stebre za daljnovode po tujih zemljiščih, pri čemer pa so izvzeta pokopališča, dvorišča in ograjeni domači vrtovi.
6.	O lovski in ribarsjii pravici, ki ju navaja zakon tudi kot poljsko služnost, bo še govora pozneje.
O drugih služnostih naj navedem le one, ki obremenjujejo zemljišča. Tako si v izročilni ali kupoprodajni pogodbi mnogokrat pridrži izročevalec pravico do už'tka kakega zemljišča ali celega posestva, kar je smatrati za služnost užitka (§§ 509. odz. in si.). Služnost je tudi pravica do stanovanja v tuji hiši (§§ 521. in 522. odz.).
Služnostim podobna so tako zvana realna ali zemljiška bremena. V koilkor so ista izvirala iz odnosov kmečkega podložništva (desetina, tlaka itd.), so po večini ugasla z odpravo podložništva in jih nadcmestu-jejo moderne javne dajatve. Izmed privat-nopravnih zemljiških bremen je še dandanes važen in zelo običajen, toda pogostokrat osovražen preužitek. Izvira ta čisto svojevrstna pravna ustanova iz nekdanje graščakove pravice, ko je smel prisiliti svojega podložnega kmeta, če je postal zaradi starosti delanezmožen, da je izročil svojo kmetijo drugemu kmetu, ostal pa sam še na kmetiji, ki je morala tudi njega preživljati. Ko je bilo podložništvo odpravljeno, je kmečko ljudstvo obdržalo to navado in še dandanes si izgovarja naš kmečki gospodar pri izročitvi posestva svojemu nasledniku večji ali manjši preužitek, da je preskrbljen za starost. Preužitek vsebuje različne pravice, vselej pravico do stanovanja, potem pravico do prehrane pri skupni mizi ali posebej, pravico do raznih določenih dajatev (mleka, jajc, moke, žita, sadja, drv i. dr., pa tudi denarja) in nege v slučaju bolezni, vožnje, oranja in obdelovanja pridržane zemlje, reje prešiča ali krave i. si. često je izgovorjen preužitek za oba starša-zakonca. Ker daje preužitek mnogo-
krat povod za mučne spore med starimi in mladimi, a na drugi strani tudi večkrat preobremenjuje kmečko posestvo, pa daje le nezadostno preskrbo onemoglemu staremu gospodarju, bo treba to starodavno kmečko ustanovo preurediti in vsaj deloma nadomestiti z novodobnim zavarovanjem za starost in delanezmožnost.
Imamo še druga zemljiška bremena, tako n. pr. rente v denarju ali pridelkih in obveznosti za določene storitve, kakor vzdr ževanje kakega prehoda, poti ali mostu, za dobavo lesa in drv iz gozda. Mogoča so pa tudi novodobna zemljiška bremena, na pr. dobava vode iz zasebnega vodovoda ali električnega toka iz privatne elektrarne. Vendar gre zgodovinski razvoj agrarne zakonodaje za tem, da čim bolj omejuje nastanek takih zemljiških bremen, ker preveč težijo kmečka posestva.
Predaleč bi zašel, če bi hotel obravnavati vse podrobnosti glede služnosti in zemljr-ških bremen. Tudi se tu ne morem spuščati v razpravo o pravnih sredstvih, s katerimi tako upravičenec kakor lastnik obremenjenega zemljišča lahko uveljavljata in ščitita svoje pravice in interese, ker je to čisto pravniška stvar. Opozoriti hočem še na to, da je tr eba vse take pravice vknjižiti na obremenjeno posestvo, da se ustvari stvarna pravica, ki velja napram vsakemu lastniku obremenjenega zemljišča. Le pri nekaterih z oblastvenim izrekom na podlagi zakona osnovanih služnostih ni potrebna vknjižba, tako n. pr. pri pašnih servitutih, ki so jih uredile zemljiškoodvezne komisije na podlagi že ponovno omenjenega servitutnega patenta, dalje pri servitutih za električne daljnovode.
Za zemljiško breme smatra zakon z dne 26. aprila 1912. avstr. drž. zak. št. 86. tudi stavbno pravico, ki pa je prav za prav modernizirana staronemška deljena lastnina do zemlje in je bila z navedenim zakonom obnovljena, da bi se pospešila in olajšala gradba stanovanjskih kolonij. Stavbna pravica daje stvarno, odsvojljivo in dedno pravico imeti stavbo na ali pod tujim zemljiščem, skleniti pa se more le z veljavnostjo za najmanj 30 let in največ 80 let in le na državnih, deželnih ali občinskih zemljiščih ali na zemljiščih javnih zakladov ter samo izjemoma tudi na cerkvenih, župnijskih in zemljiščih občekoristnih ustanov in združb. Ni m: znano, da bi se bila kje pri nas do danes ustanovila taka stavbna pravica.
(Nadaljevanje sledi)
2&odav.ima kmetijstva
Prof. B. T.
Naš kmet in kmetijstvo na Kranjskem v dobi po Napoleonovih vojnah (1814-1848)
(Nadaljevanje)
Tlaka je bil glavni problem, okrog katerega se je odslej sukalo podložniško vprašanje. Razumljivo je, da je vprav njo kmet najbolj sovražil, a tudi gospoda je rada zabavljala nanjo, češ da kmet pri tlaki nič ne napravi, odpraviti pa je le ni hotela. Res je, da je tlaka ljudi demora-lizirala. jih napravljala lene in trmaste. Po smrti Jožefa II. se je vlada pogajala s stanovi raznih dežel za odpravo tlake, a vprav stanovi so skušali delo vlade v tem pravcu onemogočiti. Vlada jih je celo hotela k temu prisiliti, vendar pa se za silo ni mogla odločiti. Končno je izdal' cesar
I Franc I. (1792—1835) zakon o odvezi z dne ! 1. septembra 1798. Ta zakon, določa, da se smejo vse dajatve in tlaka odkupiti, žal pa zakon ni določal, s kolikšno denarno vsofo. Zakon je odrejal, da okrožni urad take pogodbe potrdi, če ni v njih nič nedvoumnega ali protizakonitega. Prav tako lahko zemljiški gospod kak del svoje zemlje razdeli med podložnike; zakon natančno predpisuje, kako se naj to zgodi, če je taka zemlja obremenjena z dolgom.
Podlcžniku je bila ob koncu 18. stoletja dana torej dvojna možnost: 1. da je s pogodbo za večno izpremenil tlako v denar-

ne in žitne dajatve (Zinseninkauf) ali 2. da se je popolnoma rešil vseh urbarialnih dolžhosti (tlake in desetine) z izplačilom pogojenega kapitala (der' bare Einkauf). Podložnik, ki' se je odločil za slednjo pol, je postal gospodarsko popolnoma svoboden, zemljiškemu gospostvu je bil podre-, jen samo še v sodnem pogledu. Pri tem pa moramo takoj poudariti, da so bili taki odkupi zelo redki —■ kmetu je'. primanjkoval za to potrebni kapital; a tudi izpre-memba tlake v žitno in .denarno dajatev je bila redka, kajti gospostva so se kljub zabavljanju nerada odpovedala kmetovemu zastonjkarskemu delu; če pa so se že hotela odpovedati, pa so zahtevala za to navadno previsoko odkupnino, ki je kmet ni. zmogel.
Zakon iz leta 1798. .je bil za dolgo dobo zadnji važni zakon, ki je pomenjal v 'avstrijskih deželah napredek v. podložniškem vprašanju. Odslej pa do leta 1846. — torej celih 48 let.— ni izšel noben zakon, ki bi to vprašanje rešil za korak dalje. In tako se je zgodilo, da je ona Avstrija, ki je veljala v 18. stoletju glede reševanja pod* ložniškega vprašanja za najnaprednejšo državo, zdrsnila v prvi polovici 19. stoletja v primeri z drugimi evropskimi državami na drugo stopnjo. Vendar pa je nekaj malega napredka doživel v tem pogledu kmet na. Kranjskem in Primorskem ter. gornji Koroški — in sicer v dobi francoske vlade na naših tleh (1809—1813).
V Franciji je bil leta 1789. rešen kmet vseh. pcdlcžniških vezi, postal je svoboden. Kljub temu pa Napoleon v naš'ih deželah ni odpravil podložništva, pač pa ga je samo zrahljal. Vzrok za to moramo iskati v dejstvu, da se Napoleon n.i maral zameriti našemu plemstvu, ki ga je zaradi pomanjkanja meščanske.inteligence potreT boval v svoji Iliriji pri državni upravi. Zato so sicer dajatve in tlaka ostale, a so bile odkupljive. vrh tega pa je oboje francoska vlada znižala z odredbo generalnega guvernerja Bertranda z. dne 4, junija 1812 za eno petino, ker je podložnik sam plačeval davke.. Pripomniti pa moramo, da so se Francozi kaj malo brigali za ' to, da bi podložnik svojemu zemljiškemu gospodu, v redu plačeval dajatve, kar to pri njih ni bilo v veljavi; glavno jim je. bilo, da je kmet v redu plačeval državne davke. Pač pa so Francoz) odpravili tudi ' pri nas patrimonialno sodstvo; odslej torej pcdloeniku ni sodil več zemljiški gospod, nego državno sodišče, čeprav je bilo to mcrda poverjeno zemljiškemu gospodu.
Dne 17. oktobra 1813 so bili .v Ljubljani nalepljeni . razglasi avstrijskega provizc-ričnega generalnega guvernerja Krištofa barona Lattermanna, da je avstrijska vojska z orožjem v roki zasedla naše dežele. Povrnitev avstrijske oblasti, je; z veseljem pozdravilo predvsem plemstvo, .upajoč, da mu bo Avstrijska ' vladaj ipovrn.Ua stare predpravice. Kmečki podložnik . je zaenkrat čakal, kaj bo vlada ukrenila v njegov prid; ko se ni nič takega zgodilo in je vlada skušala že takoj izpočetka utrditi' po Francozih zrahljano zemljiško zavezo, si je začel naš kmet želeti francoskih časov nazaj in celo takega prevejanca. kakršen je bil zadnji francoski guverner Fouche, se je. spominjal s hvaležnostjo v srcu.
Guverner Latter-mann je imel ob reoku-: paciji polne roke dela, tem bolj, ker je avstrijska vlada skušala za težko preizkušeno deželo napraviti prehod v riovo upravo čim lažji. Tega mnenja pa ni bilo
plemstvo, ki se, je skušalo odškodovati takoj izpočetka za vse, kar je- moralo nemilega pogoltniti pod francosko upravo. Omenili smo. že spredaj, da se Francozi za to, da bi podložnik,i v redu' plačevali urba-. rialne dajatve,' niso kdo' ve kaj brigali■ in tako je bilo mnogo podložnikov glede teh dajatev v zaostanku. Plemiči so takoj po reokupaciji planili na podložnike, zahtevajoč, da jim povrnejo vse zaostanke, na katere so morda nekaj let zaman čakali. Ze 19. novembra 1813 je bil Lattermann zaradi tega prisiljen izdati okrožnico, v kateri se obrača prav tako proti zemljiškemu plemstvu kakor proti pcdložnikom. Poslednje opozarja na to, da zemljiška zaveza ostane, ker je*tudi Francozi niso odpravili; zato so podložniki dolžni odrajtovati zemljiškemu gospodu brez ugovora vse urbarialne dajatve, vendar pa z odtegnitvijo petega dela, kakor je to določila francoska uprava. Okrožnica svari .ščuvalce, ki ščuvajo podložnike. češ da je »vse odpravljeno«, naj nehajo s ščuvanjem, prav tako pa opozarja zemljiške gospode, naj se zadovolje z zakonitimi dajatvami in naj ne zahtevajo več.
Med zemljiškimi gospodi in podložniki je moralo priti v prvih časih do mnogih sporov. Provizorični generalni gubernij • se je pri tem ravnal po načelu,' da je treba težnje raznih stanov med seboj uravnovesiti, zato se pri teh sporih v naprej n.i odločil ne za eno ne za drugo stran, čeprav je bil seveda trdno odločen utrditi fevdalni red. PrOv. guverner je j predobro poznal grabežljivost zemljiških gospostev, da bi se mogel docela postaviti na. njihovo, stran. Z dekretom dvorne pisarne z dne 10. marca 1814-. (objavljenim po guberniju 22. marca 1814.) so bili spori . med gospostvi in podložniki glede dajatev poverjeni iz francoske dobe ostalim intendencam :— okrožni uradi so začeli namreč iznova poslovati šele 1. avg. 1814. Te intendence so bile za dobo, dokler so še obstajale, dolžne presojati pod-ložniške pritožbe proti zemljiškim gospostvom kakor tudi pritožbe teh proti pod-ložnikcm. Dognati so morale, ali so' zahteve posameznega zemljiškega gospostva zakonite in ali mu odrekajo podložniki dajatve iz nemožnosti ali upornosti. Ob nemcžnosti mora ukreniti intendenea vse, da pride, med obema strankama do sporazuma, da se. določi podlcžniku odlog dajatve ali plačila ali ba se mu oboje spicih milostno odpusti. Če pa intendenea dežene, da je vzrok odrekanju dajatev upornost, mora poklicati vsakega podlož-nika posamič predse, mu predočiti kaznivost dejanja- in zahtevati, od njega izjavo, ali bo dajatve odrajtal ali ne. Če bi vztrajal pri upornosti, se kaznuje po veljavnih francoskih zakonit*, prav 'tako pa tudi' oni, ki bi ščuval podložnike na upor. .
Da bi se enkrat za. vselej napravil konec mnenju, češ da je odpravljen fevdalizem in z njim vred vse urbarialne dajatve, je bila izdana nota dvorne komisije z dne 2. jul. 1814. (objavljena 26. julija 1814). Nota v uvodu močno napada prej-, šnjp francosko upravo!, uki je zrahljala vezi med podložnik; in zemljiškimi gospostvi, češ. da med obema ni ostalo drugo razmerje, kakor da so gospostva imela pravico zahtevati urbarialne dajatve, podložniki pa dolžnost odrajtovati jih, a še to razmerje da se je smatralo samo kot zasebna pogodba; nota zamer j a francoski upravi, da ji je šlo. pri sporih med gospostvi i,n podložniki bolj za to, da jih
napravi za dobičkanosni vir javnih dohodkov, kakor pa, da se vzdrže medsebojne pravice in obveznosti. Končno izraža not'a trdno voljo vlade, da zvezo med gospostvi in podložniki zopet utrdi, ekrežnim uradom, ki so se medtem zopet organizirali, pa' je- predpisala sledeča .navodila za Varstvo podložnikov: Obroki; s katerimi se poravnajo zaostanki urbarialnih dajatev,' morajo biti urejeni tako, da podložnik zaradi njihovega odplačevanja ne postane nezmožen prehranjevati sebe in plačevati davke. Zaostanki v tlaki se rie smejo zahtevati v naturi, nego se morajo ..iz.premenjti v denarno .vsoto, vendar pa se to ne sme zgoditi po delavskih mezdah, nego po cenah, običajnih na gospostvu. Zaostanki v dajatvah se ne smejo zahtevati. v naturi tam, kjer so postali predmeti dražji, kakor so bili v dobi, ko . bi morali biti odrajtani — razen, če bi jih podložnik sam rad odplačal v naturi. Okrcžni urad mora določiti reluicijo po cenah, kakršne so bile v dobi, ko bi morala biti dajatev oddana. Okrožnim uradom se priporoča, da'skušajo doseči med strankama vselej sporazum; šele če ta ne ■uspe, naj se. ravnajo po pravkar navedenih navodilih. — Tej noti je bil dodan še razglas previzoričnega generalnega gubernija z dne 26. jul. 1814., ki odreja z namenom, »da bi se zavarovali v Iliriji podložniki pred protizakonitimi in pretiranimi zahtevami zemljiških gospodov in da bi se nadalje zavarovala zemljiška gospostva pred nasprotovanjem podložnikov, da bi se tako končno uvedel pri sporih postopek, ki bi bil v skladu z avstr. ustavo, s čimer bi se medsebojna zveza utrdila«, sledeče: Podložniki so dolžni odrajtovati vse dajatve po urbarjih in drugih veljav-' nih listinah, vendar pa se od vsake dajatve cdpiše peti del, -kakor so to odredili Francozi. Podložniki pa so obvezni poravnati tudi vse zaostanke,, vendar pa ' jih zemljiška gospostva ne smejo zahte-' vati naenkrat, nego po obrokih; gospostvom se ukazuje, »naj s kmeti milo postopajo, tako da dobičkaželjnost in trdota ne- bosta dala okrožnim uradom vzrokov za postopek«. Razglas določa nato postopek pri podležniških pritožbah in pri kaznovanju podložnikov, zato ponovno, objavlja jožefinska patenta z dne 1. sept. 1781. (glej zgoraj), kakor tudi rebotni patent za kranjsko z dne 16. avg. 1782. — Oba razglasa sta stopila v veljavo 1. avg. 1814., ko so bili v Iliriji sploh uveljavljeni zopet avstrijski zakoni. — Tako so bile urbarialne dajatve zaenkrat zopet urejene.
Proti onim pOdlOžnikom, ki so z da-. jatvami zaostajali, je imel zemljiški go--sped na razpolago troje prisilnih sredstev, in sicer: 1.) vojaško, eksekucijo, 2.) rubež in 3.) odpravo z zemljišča, ni pa si smel df'i po dekretu dvorne pisarne z dne 15. . febr. 1821. (razglas gubernija z dne 9. . marca 1821.) izstaviti za urbarialne zaostanke od podložni,ka zadolžnico ali pa se intabulirati na podložnikove nepremičnine.
Do cjcbe francoske okupacije naših dežel je bil pri nas v veljavi eksekucijski red z dne 1. dec. 1784., po prevzemu oblasti po Avstrijcih pa je bil tudi na Kranjskem uveden z okrožnico provizoričnega generalnega gubernija z dne 26. avgusta 1814. eksekucijski red, ki je bil predpisan že 1. 1813. za Štajersko in Koroško. Ta red je določal sledeče: Če je podložnik. zaostal z urbarialnimi dajatvami, je moral zemljiški gospod naprositi okrožni urad za. vojaško eksekucijo. Če slednji ni imel zoper njo pomisleka, je poslal v hišo
podložnika nekaj vojakov, ki jih je moral kmet oskrbovati, vsakemu vojaku pa plačati — kakor je razvidno iz odredbe ilirskega generalnega gubernatorja z dne 8. nov. 1813. — še po 10 kraje, na dari, kar se izroči vojaškemu poveljstvu. Eksekucija se vsakih 8 dni podvoji in traja tako dolgo, dokler podložnik pač ne poravna dajatev, vendar pa največ štiri tedne. Če eksekucija po, štirih tednih ne uspe, zaprosi zemljiški gospod okrožni urad za rubež. — Kasneje je bilo z dekretom dvorne pisarne z dne 16. jan. 1830.. (okrožnica guber-
•	rtija z dne-5.' febr. 1830.) trajanje vojaške cksekucije znižano od štirih tednov na dva. Okrožni Urad je smel dati dovoljenje •2a eksekucijo šele potem, ko se je prepričal, da so zahteve gospostva zakonite. Če pa je okrožni urad dognal, da podložnik predpisanih dajatev ni mogel odraj-tati zaradi uim ali drugih nesrečnih primerov, tedaj pa eksekucije ni dovolil, $ač pa je odredil podložniku rok, do katerega je moral' potem dajatve poravnati (dekret dvorne pisarne z dne 21. fobr. 1822.. odredba gubernija z dne 8. marca 1822.).
Glede' eksekutivnega pobiranja desetine ie izšel še dekret dvorne pisarne z dne 5. nov. 1-824. (gub. odredba 18. nov. 1824.), ki je zanimiv tudi zarodi tega, ker spoznamo iz njega, na kakšen način se je pri nas pcb'rala desetina. Ta dekret razlikuje pri eksekucijskem postopku dve vrsti desetine.' in sicer: a) izoremenljivo desetino, ki je odvisna Od količine pod-Ipžnikovega pridelka (nem Klaubzehent), b) stalno neizpremenljivo desetino, ki ostane zmeraj enaka (nem. Sackzehent). Fri prvi desetini je .že patent z dne 12. decembra 1786. predpisoval, da mora podložnik že na njivi, zložiti pridelek na enakomerno velike kupe, ' nakar obvesti de-setinskega gospoda, ki si izbere vsak deseti kup in ga da odpeljati domov. Ce desetinski gospod tega v 24 urah ne izvrši, potem izbero kupe zanj žuoan in nekaj zapriseženih, prič. Če .odpelje deseti-nar desetino pred tem rokom domov ali če ne javi, da je pridelek pripravljen, se kaznuje z dvojno desetino. Proti odmeri dvojne desetine ima podložnik pravico, pritožbe na okrožni urad, potem v drugi stopnji na deželo in končno na dvor. Zanimivo pa je, da je bilo na Kranjskem, ki je dežela kozolcev, dovoljeno deseti-narju-spraviti pridelek v kozolec, nakar . je šele desetinski gospod vsako deseto »okno« pridelka izpulil iz kozolca in dal odpeljati domov. Če eksekucija pri tej vrsti desetine ni uspela! je smel desetinski -gospod podložnika zarubiti, ni ga pa ' smel odpraviti z zemljišča. — Pri beiz-premenljivi desetini pa so mu bila dana na razpolago vsa tri prisilna sredstva zapored, in sicer: eksekucija, rubež in končno odprava z zemljišča.
Dominijem je bila dana.'z eksekucijo istla pravica, kakršno je imela država pri
•	izlierjevanju davkov. Razumljivo je, da so bile eksekucije pri ljudeh. silno ' ob-sovražene, tem bolj, ker so postopali, vojaki pri njih pogosto nasilno, zahtevajoč zase vse mogoče udobnosti; vkljub nadzorstvu okrožnih uradov so ljudem po- , gosto tudi marsikaj odnesli.'
Če eksekucija ni zalegla, je prišel, na vrsto rubež; tudi zanj je moral zemljiški gospod zaprositi okrožni urad. Rubež je izvršilo sodišče, ki je zarubilo podložniku premično premoženje, ki ga je nato na sodni dražbi prodalo. Od rubeža pa je bil izvzet tako zvani fundus instruetus, t. j.
|	izvzeti SO' bili vsi' oni predmeti, ki jih
I	kmet nujno pri delu potrebuje, tako vpre-
|	žna živina, kmetijsko orodje in stroji in
i	najpotrebnejša obleka ter perilo. — Od-
|	pravo z zemljišča pa je smel okrožni urad
|	dov.oliti samo tedaj, če je bil podložnik za
■	tri leta z dajatvami v zaostanku (dekret
I	dvtjrne. pisarne z dne 10. maja 1831., ob-
!	jayljen po guber.niju 23. jun. 1831.).
Fo zopet ni' osvojitvi ilirskih dežel avstrijska vlada v njih ni obnovila patri-monialnega sodstva, tako d'a kmetu tu ni več sodil njegov zemljiški ' gospod. Ker se to sedstvo ni obnovilo, so odpadle tudi vse one dajatve podložnikov, ki so jih dajali zemljiškemu gospodu kot sodniku. Predysem je. na ta način odpadla tako zvana mrtvaščina. ali umrlina (mortuarij), ki se je plačevala zemljiškemu gospodu kot sodniku ob smrti podložnika iž nje-■gove premične zapuščine in ki je prvotno obsegala, najboljšega konja, Vola ali tudi samo petelina, a je bila kasneje izpreme-njena v denarno dajatev. Na odpravo mrtvaščine opozarja že nota. organizacijske dvorne komisije z dne 2. jul. 1814„ ckrcžnica gubernija z dne 22, febr. 1815. pa nasprotno določa, kakšne pristojbine morajo plačati podložnikovi potomci iz zapuščine okrajnim • sodiščem. Že z odredbo z dne 22. nov. 1793. - torej v dobi, ko so patrimonialna sodišča še poslovala — je bilo prepovedano oddajati zemljiškim gospodom kot sodnikom jezike zaklanih živali; ker pa je .ta razvada ostala, je-bila-z dekretom dvorne pisarne'z dne 30. jul. in 4. nov. 1824. vnovič prepovedana.
j Po končanih Napoleonovih vojnah, zlasti j pa po. letu lakote 1817. so začeli tudi pri nas v večjih množinah (Vaditi krompir. Ker je bil to nov sadež, ki -ni bil zapisan v urbarju, - so se podložniki branili odrajfovati od njega desetino. Ta spor je končno rešil dekret dvorne pisarne z dne 18. febr. 1833. (gub. okrožnica z dne 21 marca 1833.), ki določa, da se pobira'na Kranjskem na zemljiščih, podvrženih desetini, dajatev od krompirja tako, da se cdda dvajseti del pridelka (dvajsetina). Ta dajatev se pobira na sledeči način: Ko obvesti, desetinar desetinskega gospoda, da namerava kopati krompir, določi. desetinski gospod vsako dvajseto brazdo, kjer pa teh ni, pa vsak dvajseti seženj. zase in ga mora dati tudi sam izkopati in zvoziti na graščino. Če pa desetinski gospod v 24 urah potem, ko- j.e bil obveščen,. da se namerava krompir kopati, ne določi svojega deleža, potem mu odredijo, delež župan in zaprisežene firiče, pri čemer pUsti desetinar gosposki -delež neiz-kppan. Tudi od te dajatve se odtrga peti del, ki.'črtane podložniku.
Skoraj vsa dolga leta vlade Franca I. in Ferdinanda I. se ni: podložniško vprašanje-premaknilo niti za korak dalje, vlada se je trudila samo, da ohrani staro in obstoječe. Leta 1846. pa se je morala s tem vprašanjem vnovič, resno baviti. To leto je namreč nastal v Galiciji upor Poljakov, ki ga je vodilo poljsko plemstvo, a se mu poljski kmetje niso pridružili, kajti podložnik je bil v nekdanji republiki mnogo na slabšem kakor v Avstriji, pre-' rojeni ■ po jožefinslkih reformah. Poljski kmetje so upali, da jim bo vlada zvestobo poplačala z zemljiško .odvezo. Ko je vlada res začela uvajati v Galiciji nekatere reforme, je . začel, tudi iz drugih dežel odmevati klic po njih. Vlada je morala nekaj ukreniti in . je izdala • po cesarskem sklepu z dne 14. marca 1846 dekret dvor-he -pisarne z dne 18. decembra 1846, kjer
pravi v uvodu! da hoče urediti obveznosti med zemljiškim gospostvom in podložniki
tako, »da bodo ustrezale sedanjemu času in kulturni stopnji«, obenem pa' dekret poudarja, da je gesar »odločen vzdržati vse utemeljene zemljiškogosposke in desetin-■ske pravice«; pač pa skuša .olajšati, samo odkup tlake in naturalnih dajatev. .Oboje je lahko podložnik -odkupil z denarnim! dajatvami, položitvijo kapitala, ali odstopom kakega zemljišča, lahko pa se je odpovedal tudi kaki. svoji pravici, kakor pašni ali pa pravici sekanja drv v gozdu itd. Če so se hotele Odkupiti' cele srenje,. so smele, za to uporabiti srenjsko premoženje, ■ pa najsi je obstojalo -v zemljiščih, servitutnih pravicah • ali kapitalu.
Ce si ogledamo ta dekret pobliže, opazimo takoj, da ne prinaša prav nič novega, kajti odkupi obveznosti" so bili mogoči že. prej in • so še tudi z zakoni priporočali; ta zakon nudi le nekaj več olajšav glede načina odkupa, ki pa se izkažejo ob natančnejši presoji celo kot kmetu škodljive. Tu mislimo predvsem na dovoljenje, da je smel kmet odstopiti zemljišče ' ali njega, del gospostvu, s čimer se je iz-nova odprla možnost razširjenja velepo-sesti na račun kmetske posesti, čeprav dekret- v. § 11. predpisuje, da-morajo okrožni uradi paziti na to, da obstoj kmeta ni ogrožen.
Dekret je zbudil vsepovsod razočaranje! ker so kmetje upali, da bo prinesel — zemljiško odvezo. To; razočaranje se zrcali tudi v »Novicah« leta 1847., ki pravijo, da. je »ta: postava ... nekterim kme-tam že semtertje glave mešala zato, ker bi si jo radi tako izlagali, de bi bila vsa tlaka in desetina -cvržena, ■ ali de bi se kmet zdaj z'amogel odkupiti te dolžnosti, kakor bi* sam hotel«. Naš kmet je v tej debi pač že odrasel graščinskemu skrbstvu ■ in grditi • smemo, da je bil vprav- ta: ztkon eden ne najmanjših vzrokov dogodkov leta 1848., ki je prineslo kmetih kenčno odvezo, tako da je postal državljan,'»na svoji, zemlji svoj gospod«.
Končno bo morda še koga zanimalo,-kolikšne so bile pri nas dajatve, ki jih je moral cdrajtovati podložnik .zemljiškemu gospodu.-Zato naj podam statistiko o tem' ža celotno Kranjsko leta 1848,- Kranjska: je štela tedaj 505.886 prebivalcev; podložnikov -je bilo 104.069, upravičencev, to je onih, ki so prejemali dajatve, pa 1168. Teh 104.069 je -opravilo na leto sledečo kc.ličino tlake:
• ' ,	dni
ročne tlake . ........ .	906.449,
na Koroškem samo ....	158.493
vozne enovprežne tlake s konji .	24.243;
vezne dvovprežne- tlake, s konji .	35.386
vezne enovprežne tlake, z voli . .	170.260
Vozne dvovprežne tlake z voli	136,170.
vezne četverovprežhe tlake z voli	115
Naturalne dajatve so bile sledeče; pšenica . . . •;.'.. 10.567 vaganov rž . . . ... . .. 2.135 vaganov ječmen ....... 1.094 vaganov
oves ...-., . . 32.282 vaganov
proso........ 13.800 vagartov
ajda . .. . .- . . . 3.140 vaganov (l vagan = 2 mernika = ca. 40 kg).
Razen tega so dali podložniki še 190.510 goldinarjev denarnih dajatev in 60.173 goldinarjev drugih pristojbin.
'/32 strani = Lir 19.--(-Lir 1.— ogl. takse
Inserati se računajo po naslednjih cenah:
1/12 strani = Lir 50.-
Lir 1.50 ogl. takse
Vs strani = Lir 75.--h Lir 6.— ogl. takse
1/4 strani = Lir 150.--j- Lir 12,— ogl. takse
</2 strani = Lir 300.--h Lir 12.— ogl. takse
Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 38 Lir.
1 cela stran = Lir 600,— 4- Lir 24. oglasne takse (26 X 20 cm = 520 cm)
BARVE, LAKE, KIT
^imiiiiiiiiiiiiiiiiimiiim
j O LJ E, j
ler vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne I BARVE I
kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi = |	| ^
najugodneje kupite pri domačem podjetju E	=
nllllltllllllllllMIllllllllir
FRANJO MEDIC
V LJUBLJANI
USTANOVLJENO 1828
J. Blasnika nasl.
UNIVERZITETNA TISKARNA
liiografija - offsellisk - kartonaža založništvo Velike pralike vrečice za semena
Ljubljana, Breg 10-12
Najstarejši grafični zavod v Ljubljani izvršuje vse tiskovine solidno in poceni
MESTNA HRANILNICA LIUBLJANSKA
Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi.
PUPILARNO VARNA!
Izplačuje „A vista vloge" vsak čas, »navadne" in vezane po uredbi.
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
§1MIIA
t*
99
ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI
ZAVAROVANJA: požar, vlom, šipe, nesreče na potovanju, zakonita odgovornost, transport, razna zavarovanja avt6-mobilov, na življenje, posmrtnine i. t. d., prevzame po ugodnih pogojih
CENTRALA V LJUBLJANI
LASTNO POSLOPJE - GAJEVA 2 Telefon št. 21-75, 21-76, 21-77
Zaupajte domačemu zavodu
——1zadr. z neom. j.
v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1
Telefon št. 28-47.*— Brzojavi: »Kmetski dom«. — Račun pošt. hran. 14.257. Račun pri Narodni banki
SPREJEMA VLOGE
na knjižice in žiro rnfune
Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje vse ostale denarne posle.
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA
PROSTO JAVNO SKLADIŠČE
prevzema
Ocarlujenje
uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno
Prevažanje
vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni
Vskladiščenje
raznega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem JAVNEM SKLAD4ŠČU Oskrba inkaso-povzctij
A R B O R I N CEPILNA SMOLA S AN EOLIN 'LcJUULdANA SANOFORM
priznana razkuževalna sredstva za dom, vrt
in hlev proizvaja
„CHEMOTECHNA"
DRUŽBA^Z O. Z.
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10
lirscheint zweimonatlich — Preis jahrllch Lir 24.--Ein Blatt Lir 5.---Schrift e.'turg und Vervvaltung in Laibach, Novi trg Nr. 3 — tur die Schriftleitung verant-
wort ich: Ing. Bogdan Ferlinc, Direktor, Laibach, Škrabčeva 6 — Fiir die Landwirtsc lafts-Gesellschaft: Ivan Pucelj, Minister in R. und Besitzer. Laibach — Druckcrei:
Narodna tiskarna A. G. in Laibach. verantwortli ch: Fran Jeran. Direktor, Laibach, Afeševčeva 6.
Izhaja dvomesečno — Cena listu Lir 24.— letno Ing. Bogdan Ferlinc, ravnatelj, Ljubljana, škrabčeva
s d. d. t
Posamezna številka Lir 5.— — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg 3 — Za uredništvo odgovarja: 6 — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Ivan Pucelj, minister v p. in posestnik, Ljubljana — Tisk Narodne tiskarne Ljubljani, odgovoren: Fran Jeran, ravnatelj, Ljubljana, Aleševčeva 6