Vojkovo nabrežje 4/a | 6000 Koper/Capodistria | tel. +386 5 66 30 800, fax +386 5 66 30 808 | e-pošta info.zzvkp@zzv-kp.si | www.zzv-kp.si
KOLEDAR
1. marec, SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE
6. marec, SVETOVNI DAN VARČEVANJA Z ENERGIJO
18. marec, SVETOVNI DAN SPANJA
21.	marec, SVETOVNI DAN STRPNOSTI BOLNIKOV
22.	marec, SVETOVNI DAN VODA
23.	marec, SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE
24.	marec, SVETOVNI DAN TUBERKULOZE
Prvi teden v marcu, TEDEN BOJA PROTI RAKU
t
Svil
Spletna stran programa Svit www.program-svit.si.
(■i.)
m T E M A M E S E C A ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG: Moški in ženske, po 50. letu se udeležujte programa SVIT!
Manica Remec
Vmarčevski številki, mesecu, v katerem obeležujemo teden boja proti raku, predstavljamo drugega od enajstih priporočil proti raku (evropski kodeks): Moški in ženske, po 50. letu se udeležujte programa SVIT SVIT je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Namenjen je ženskam in moškim, starim od 50 do 69 let.
Za rakom na debelem črevesu in danki letno zboli več kot 1200 prebivalcev Slovenije, 700 pa jih zaradi te bolezni umre. Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zavedajo, ker se bolezen dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Vzrok za nastajanje bolezni še ni v celoti pojasnjen, tveganje, da nekdo zboli za rakom na debelem črevesu ali danki, pa povečuje nezdrav življenjski slog (premalo gibanja, debelost, nezdrava prehrana s premalo vlaknin, sadja in zelenjave, uživanje alkohola in kajenje). Pogosteje zbolevajo moški in ženske, stari več kot 50 let, zbolijo pa lahko tudi mlajši. Človek ima lahko raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo resne zdravstvene težave - takrat pa je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno.
Program SVIT omogoča, da to obliko raka odkrijemo dovolj zgodaj tudi pri ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav, omogoča učinkovito zdravljenje predrakavih sprememb (polipov) in raka na debelem črevesu in danki; letno lahko reši življenje najmanj 200 prebivalcem Slovenije, mnogim pa prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroči ta zahrbtna bolezen.
Prav zato je pomembno, da se na vabilo programa SVIT, ki ga prejmemo po pošti, tudi odzovemo. Uspešnost programa je odvisna od vključitve čim večjega števila povabljenih in od njihovega aktivnega sodelovanja. Odzivnost vabljenih znotraj Zdravstvene regije Koper se med posameznimi občinami razlikuje, vendar je v povprečju odzivnost še vedno prenizka. Zadnji podatki za leto 2012 namreč kažejo, da je odzivnost v naši regiji 58,23 %, kar pomeni ne le da zaostajamo za slovenskim povprečjem (62,32 %), ampak tudi za želeno pregledanostjo (75 %).
Program SVIT lahko reši življenje vsakemu izmed nas. Zato se »ne bojmo sveta tam znotraj«, vključimo se v program in k temu spodbudimo še naše najbližje!
Za dodatne informacije in pojasnila o programu SVIT lahko obiščete spletno stran www.program-svit.si, pokličete na telefonsko številko
Centra SVIT 01/620 45 21 ali pišete na naslov elektronske pošte info@ program-svit.si. V vseh zdravstvenih domovih Zdravstvene regije Koper pa so vam na voljo tudi SVIT-ove info točke, o katerih lahko več izveste na spletni strani našega zavoda http://www.zzv-kp.si/javno-zdravje/sku-pina-za-promocijo-zdravja/svit-%e2%80%93-drzavni-program-preseja-nja-in-zgodnjega-odkrivanja-raka-na-debelem-crevesu-in-danki/.
Viri: 1. Inštitutza varovanje zdravja RS, Centerza krepitevzdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, Oddelek Svit. 2. Spletna stran programa Svit www.program-svit.si.
m A K T U A L N O
OB SVETOVNEM DNEVU SPANJA: Narkolepsija
doc.dr. Leja Dolenc Grošelj
M
otnje spanja so pogost pojav. Ljudje največkrat tožijo o slabem nočnem spanju ali nespečnosti. Obstajajo pa tudi motnje spanja, katerih simptomi so ravno obratni in se odražajo kot huda dnevna zaspanost. Nevrološka bolezen spanja, ki traja vse življenje in se med drugim kaže s številnimi napadi zaspanosti podnevi, se imenuje narkolepsija. N Glavni simptomi narkolepsije se kažejo kot:
1 prekomerna dnevna zaspanost - stanje, v kateri oseba čuti nezadržno potrebo po spanju, čeprav je ponoči spala dovolj dolgo. Huda utrujenost čez dan se pojavi pri vsaki osebi z narkolepsijo. Napade prekomerne dnevne zaspanosti bolniki doživljajo v času, ko ne smejo spati oziroma si tega ne želijo - npr. sredi pogovora, vožnje z avtomobilom, med delom ali med jedjo. Napadi dnevnega spanja se lahko pojavijo brez predhodnega opozorila tudi večkrat na dan. Posledice so lahko nesreče na delovnem mestu in v prometu. Bolnik, ki je nenehno zaspan, se po kratkem dremežu počuti nekoliko bolje.
2katapleksija - drugi najpogostejši simptom narkolepsije, ki se pojavi pri 60 do 90 % bolnikov z narkolepsijo. Bolniki katapleksijo opisujejo kot nenadno, kratkotrajno izgubo mišične moči, ki se vedno pojavi ob nekem nenadnem čustvenem dogodku (smehu, jezi, presenečenju, žalovanju, razočaranju, zadregi, navdušenju ali spolnem vzburjenju). Napad katapleksije običajno traja nekaj sekund do nekaj minut. Prizadeta oseba se med napadom dogajanja zaveda (je ves čas pri zavesti), vendar ne more govoriti ali odreagirati. Pogostnost napadov je različna: od več napadov vsak dan do nekaj napadov na leto.
3 prekinjeno nočno spanje ali spanje po obrokih - je značilno za 60 do 80 % oseb z narkolepsijo. Ti v 24-urnem obdobju ne spijo več kot zdravi ljudje; primanjkljaj prekinjenega nočnega spanja se kaže kot huda prekomerna dnevna zaspanost in napadi spanja preko dneva. »Spanje po obrokih« ni samo simptom nespečnosti, ampak tudi narkolepsije.
4hipnagogne in hipnopompne halucinacije - so živa, neprijetnim sanjam podobna doživljanja, ki se pojavljajo pri 80 % oseb z narkolepsijo, in sicer v polsnu preden oseba zaspi (hipnagogne haluci-
Več o spanju in o motnjah spanja si lahko preberete na spletni strani http:// www.zaspan.si/.
Naslovnica priročnika Zmanjševanje škode na področju prepovedanih drog. Fotografija svetilnika na naslovnici: Liljana Petruša.
nacije) ter pri prebujanju (hipnopompne halucinacije). Podobe so videti zelo resnične in lahko vzbujajo grozo.
5 paralize ob uspavanju in prebujanju - so kratkotrajne nesposobnosti govora ali premikanja v trenutku, ko oseba zaspi ali se prebuja in trajajo od nekaj sekund do nekaj minut. O tej motnji poroča 80 % oseb z narkolepsijo. Čeprav stanje ni nevarno, se ga osebe, ki se svoje motnje spanja še ne zavedajo, prestrašijo, še zlasti, če ga spremljajo hipnagogne halucinacije.
Diagnoza. Kadar bolniki občutijo hudo čezmerno zaspanost, morajo o tem poročati osebnemu zdravniku, ki opravi osnovni internistič-ni pregled in laboratorijske preiskave, s katerimi izključi druge bolezni, ki bi se lahko kazale s čezmerno zaspanostjo. Potem sledi napotitev k specialistu nevrologu somnologu. Opravi se klinični pregled, po potrebi tudi slikovno diagnostiko možganov in morebitne druge preiskave. Nato bolnike po navadi kratkotrajno hospitaliziramo (dva dni) in v tem času naredimo nočno in dnevno poligrafsko snemanje spanja ter genetske preiskave krvi. Za izključitev drugih bolezni spanja je potrebno bolnike poligrafsko snemati v laboratoriju za motnje spanja (na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v ljubljanskem kliničnem centru), kjer speče bolnike neprekinjeno snemamo vso noč.
Zdravljenje. Simptome narkolepsije je mogoče uspešno zdraviti. Bolniki si lahko sami pomagajo z načrtovanimi kratkimi spanji podnevi, ki bodo zmanjšala pojavljanje nepredvidljivih napadov spanja. Za zdravljenje narkolepsije obstajajo različna zdravila, ki delujejo na posamezne simptome narkolepsije. Zdravljenje je odvisno od posameznika in stopnje njegove prizadetosti. Z zdravili narkolepsijo uspešno zdravimo, vendar pa kljub prejemanju zdravil simptomov bolezni ne moremo povsem odpraviti.
l N O V O S T
UČINKOVITI IN PRAGMATIČNI ODZIVI NA POJAV PROBLEMATIČNEGA UŽIVANJA DROG
dr. Ines Kvaternik
Uporabniki programov zmanjševanja škode v Sloveniji so kljub sorazmerno dolgi tradiciji izvajanja programov zmanjševanja škode in dobri pokritosti s programi podvrženi prenekaterim tveganim situacijam, ki so vezane na načine uporabe drog. V prihodnje bo treba razvijati aktivnosti, ki so vezane na spreminjanje ravnanja z uporabljenimi iglami in s pripomočki za injiciranje, pa tudi na spodbujanje uporabnikov k varni spolnosti. Omenjena populacija se stara in ima vedno več kombiniranih potreb in zdravstvenih težav ter težav z nastanitvijo, zato bo treba razmišljati o večjem številu zavetišč za brezdomne uporabnike drog in o vzpostavitvi stanovanjskih skupin za uporabnike drog. Vzpostavitev varne sobe za injiciranje drog in zamenjava sterilnega pribora v zavodih za prestajanje kazni bi gotovo pripomogla, da bi bili cilji zmanjševanja škode v večji meri tudi doseženi01. Odziv na potrebe omenjene ciljne skupine zahteva, da so strokovni in laični delavci, ki delujejo na tem področju, podkovani s širokim spektrom strokovnih kompetenc.
Zavod za zdravstveno varstvo Koper je v sodelovanju s programi zmanjševanja škode na področju drog izdal strokovni priročnik z naslovom Zmanjševanje škode na področju prepovedanih drog, ki ponuja vpogled v sodobne teme zmanjševanja škode in s strokovnimi argumenti osvetljuje ključne teme, izzive in prioritete na področju zmanjševanja škode v prihodnjih nekaj letih.
Priročnik obravnava aktualno tematiko zmanjševanja škode na področju prepovedanih drog kot enega izmed temeljnih sodobnih konceptov pomoči uporabnikom z glavnimi nameni ohranjanja njihovega zdravja, zmanjševanja tveganj zaradi uporabe drog in preprečevanja okužb z virusi HIV in HEP v populaciji, ki prepovedanih drog ne uporablja. Z izvajanjem aktivnosti na področju zmanjševanja škode bistveno pripomoremo k varovanju javnega zdravja. Udejanjanje koncepta poteka nizkopražno, kar pomeni, da se na potrebe uporabnikov prepovedanih drog in njihovih svojcev odzivamo tukaj in zdaj. Gre za ustvarjanje pogojev, ki uporabnikom prepovedanih drog omogočajo, da z izboljšanjem kakovosti njihovega življenja poskrbijo tudi za boljšo kakovost življenja svoje ožje in širše socialne mreže in lokalne skupnosti.
Agencija EU za droge (EMCDDA) koncept zmanjševanja škode ocenjuje za enega najbolj učinkovitih odzivov, ki zmanjšuje zdravstvene in socialne posledice uporabe prepovedanih drog ter kriminal, povezan z uporabo prepovedanih drog.
V priročniku je predstavljena mednarodnopravna perspektiva urejanja področja drog, pregled konvencij OZN in možnosti za oblikovanje nacionalnih politik do drog. Posebna pozornost je namenjena oblikovanju politik do prepovedanih drog v Sloveniji in predstavitvi zgodovinskega razvoja njihovega oblikovanja. Opisane so razlike med javnozdravstvenim in kazenskopravnim diskurzom kot dvema glavnima oblikovalcema nacionalne politike do drog in zmanjševanje škode kot alternativa, inovacija in pragmatičen pristop na področju dela z uporabniki. Programi zmanjševanja škode so umeščeni v kontekst socialnovarstvenih programov, ki jih kot »nizkopražne« opredeljuje Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010 in od sredine devetdesetih let sofinancira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Programi zmanjševanja škode so v letu 2012 glede na poročilo ministrstva dosegli 11.425 različnih uporabnikov, kar zgovorno priča o obsegu problematike in dosegu programov zmanjševanja škode v Sloveniji.
Vir: 1. Nacionalno poročilo o stanju na področju drog 2012 http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=168&pi=5&_5_
id=2I75&_5_PageIndex=0&_5_groupId=30I&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=I68-5.0.
A L I S T E V E D E L I ?
da 22. marca obeležujemo svetovni dan voda? Namen tega dne je opozoriti javnost, da je voda z različnih vidikov življenjskega pomena za vsa živa bitja in nenadomestljiv naravni vir. Je osnova vseh bioloških procesov, ki omogočajo življenje. Zagotavljanje dostopa do varne pitne vode za vse in pametno upravljanje s tem virom je pomembna naloga trajnostnega razvoja. Voda je namreč središče trajnostnega razvoja, saj ima pomembno vrednost tako s socialno-ekonomskega kot tudi okoljskega vidika. Voda in ekosistemi večinoma ne priznajo ne političnih ne nacionalnih meja in so zato pogosto predmet različnih običajno problematičnih ravnanj in upravljanj. Na osnovi teh dejstev je februarja 2011 Generalna skupščina Združenih narodov (GS ZN) razglasila leto 2013 kot leto mednarodnega sodelovanja na področju voda (IYWC). Cilj tega mednarodnega leta je ozaveščanje tako o možnostih za tesnejše mednarodno sodelovanje kot tudi o izzivih upravljanja z vodami v luči povečanega povpraševanja po oskrbi s pitno vodo. Mednarodno sodelovanje na področju voda naj bi zato imelo več razsežnosti, vključno s kulturnimi, znanstvenimi, izobraževalnimi, verskimi in etičnimi.
Viri: http://www.unwater.org/watercooperation20IS (6.2.2013).
Novice Zdravje za vse so brezplačen mesečnik, dostopen na spletni strani ZZV Koper: http://www.zzv-kp.si/strokovni-nasveti-in-priporocila mesecna-publikacija-zdravje-za-vse/ zdravje-za-vse | Prav tako so novice dostopne v vseh informativnih točkah zdravstvenih domov in bolnišnic v zdravstveni regiji Koper. | Izdajatelj: Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Vojkovo nabrežje 4a, 6000 Koper | Odgovorna oseba: Milan Krek | Glavna in odgovorna urednica: Manica Remec | Sodelavci: Liljana Petruša, Živa Žerjal, Ines Kvaternik | Oblikovanje koncepta: Slavica V. Okorn | Oblikovanje in priprava: SkupinaOpusDesign® | Lektoriranje: Martina Jelušič | Naklada: 1200 izvodov