GOSTILNIČARSKI UST Sir © Bs © piasi3o „Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru". Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno. Štev. 3. Maribor, dne 20. marca 1928. teto VI. Gostilničarska zadruga za mariborsko okolico na Pobrežju pri Mariboru svojim članom. Ker nami; niso nekateri člani ma naše svoječasiLO Jim pasiame plačilne naloge za plačilo zadružne članarine im na poznejše številne urgence do danes niti odgovorili, še manj pa plačali, jih tem potom na plačilo zadnjikrat opominjamo in prosimo, da nam na članarini dolgujoče vsote za leti 1926 in 1927 čim prej, najpozneje na do 15. aprila 1928 nakažejo, sicer bomo žal primorani izročiti naše terjatve politični oblasti v »vrbo administrativnega iztirjanja. Vse spremembe v obratih, kakor na, pr. oddaje v najem gostiln, postavitev poslovodje itd., naj se takoj javijo zadružnemu načelstvu, cki popravi zadružno evidenco v smislu spremembe. Istotako mora vsakdo prijaviti in odjaviti svoje osobje. Onim nastavljen-cem, ki ne bodo v zadružni evidenci vpisani, se ne bo potrjevalo spričeval in tudi ne bodo mogli priti v posest neomejene osebne pravice. Zadrugi je naznaniti tudi vsako nameravano otvoritev nove gostilne ali točilnice .stoječim gostom, da se bo za-moglo potom zveze pri oblastih pravočasno ugovarjati. Javijo se nam naj tudi vsi prestopki točilcev stoječim gostom v odpiranju in zapiranju njih obratov ter. če točijo pijače gostom za za uživanje v trgovini itd. Le če bodete vsi z nami sodelovati, bomo prišli z našo obrtjo končno na zeleno vejo, sicer nas bo uspešna konkurenca točilcev za stoječe goste, ki niso obremenjeni z davki in režijo kakor smo mi. popolnoma uničila. Zadružno načelstvo. Gostilničarska razstava m srednje-evropskl kongres v Ljubljani. Letošnjemu Ljubljanskemu velesejmu, ki se bo vršil v času od 2. do 11. junija, se bo priključila tudi posebna razstava gostilničarske, hotelirske in kavarnarske stroke. Pododsek te razstave bo tvoril tujsko-prometni oddelek, v katerem naj izvedejo maši člani potom prošpektov, cenikov, brošur ter raznih drugih ,spisov in slik- široko tujsko-prometno propagando za obisk naših hotelov, letovišč, zdravilišč, kopališč itd. Med velesejmom, oziroma gostilničarsko razstavo, se bo vršil v Ljubljani v dnevih 5., 6. im 7. junija t. 1. tudi srednjeevropski gostillmičarski kongres, katerega pripravlja Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani s pomočjo kanzulenta za prirejanje razstav, gospoda Graeonai iiz Gradca. Kongresa se bodo udeležili zastopniki gostilničarskih , hotelirskih in kiavarmarskih organizacij iz cele Evrope. Zato toliko bolj z gotovostjo pričakujemo, da se bodo udeležili te prireditve prav vsi naši člani. Kdor ne bo imel toliko zavednosti do svojega stanu in narodne stvari, naj se ne imenuje več gostilničar. To rečemo tudi z ozirom na to, da je vodstvo Ljubljanskega velesejma znalo tako lepo pogoditi čas prireditve. Peljati se prve dni junija v Ljubljano, bo prijetno, ker ne bo prevroče, ampak favno prikladno za tako prireditev, ma kateri se bo zbral narod cele Evrope. Gostilničarska razstava bo obsegala vse gostilničarske, hotelirske in kavar-narske potrebščine tovarniškega in obrtnega izvora, ki jih potrebujejo naši člani za izboljšanje svojih ali za Ustanovitev novih obratov. Pametnemu gostiltoiioarju, hotelirju te kavarnar ju bi bilo odveč povdarjati še posebej, da bo tujsko-prometni od- ; delek razstave nudil zelo številnim ; obiskovalcem velesejma dobro orijenta- ! uijo in, izbiro letošnjega in nadaljno- j letnega letovišča ali edmorišča. Vsako ’ posamezno letoviščarsko in hotelsko podjetje ali letoviščarski kraj dobi svoj posebni oddelek, kjer bo lahko razsta- ; v i svoj tujsko-prometni propagandni materijal. Ce bodo maši člani, katerih obrati so odvisni od tujskega prometa, upoštevali naš nasvet in razstavili na tej razstavi, svoje prospekte, fotografije, slike, modele in druge tujsko-pro-pagamdne spise, smo overjeni, da bomo s tem znatno dvignili tujski promet pri mas. Za stvar vlada velikansko zanimanje in se bojimo, da me bo za vse raz-stavljailce zadosti prostora. Radi tega svetujemo vsem našim članom, kateri hočejo v tujsko-prometnem oddelku razstaviti svoj propagandni materijal, da to storijo čim prej, najkasneje pa do 15. aprila tega leta. Zadostuje do- i pismica na Ljubljanski velesejm v , Ljubljano in tretji dan že prejme imte- i resen t vsa zaželjena pojasnila. Važno je omeniti, da zamere tudi ; vet', letaviščarskih podjetij enega kraja i ali okraja zasesti skupno celico, ki je i globoka v I. prostoru najmanj 4 m, ■ izjemoma 2, m in stane 100 Din za i vsak kvadratni meter. Celice II. pr o- ; štora ob zunanjih stenah paviljona, j pokrite in polzaprte, stanejo 70 Din za; j kvadratni meter in so 3.40 m globoke, i HI. prostor na prostem, nepokrit sta- i ne 40 Din za kvadratni meter, IV. pr o- j d or za zgradbe zasebnih paviljonov S stiine istotako 40 Din za kvadratni me- : ter. Bo 12 kvadratnih metrov se plača j polna najemnina. Pri večjem najemu i razstavnega prostora dovoljuje upra*- j va Ljubljanskega velesejma do vštevši i 20 kvadratnih metrov 5% in preko 20 i pa 10% popusta na prej označene ce- j ne. Rajzstavljialci in posetniki bodo tudi j letos imeli ugodnosti 50%naga popu- j sta na železnicah v osebnem in tovornem prometu. Gela gostilničarska razstava se razdeli na 11 skupin in sicer: I. Kuhinje in oprema kuhinj. Po- 1 soda, stroji, kuhinjsko in jedilno orodje, motorji na električni, plinski in vodni pogon, naprave za čiščenje, ognjišča in kuhalniki. 11. Konzerviranje živil. III. Pohištvo za male in velike go slihiffike obrate. Oprema točil- | nic iKebank). navadnih in posebnih sob. IV. Temelji svetlobne tehnike. \. Kurjava, zračenje in hlapenje. Temelji kurilne tehnike potom razlaganja in poizkusov. VI. Pranje, snaženje in oralna sred siva. Strojne pralnice in oprem-Ijenje pralnic. VII. Oprema kopalnic in stranišč. Stranišča raznih sistemov. VIII. Instalacije. Samopreskrba z vodo, plinom in elektriko. IX. Vrtovi, garaže, igriščak, zelen jadni vrti, hlevi', kokošnjaki in svinjaki. X. Kletarstvo in vinska tekma. XI. Knjigovodstvo. Knjige in tiskovine vseh sistemov. Razstava in pojasnilo raznih načinov zaračunavanja. Prijave, ki se morajo poslati na upravo Ljubljanskega velesejma najpozneje do 15. aprila t. L, se naj glasijo sledeče: PRIJAVNICA RAZSTAVLJALCA za tujsko-prometni odsek strokovne razstave gostilničarske, hotelske in ka-vairnarske obrti, ki se bo vršila v Ljubljani od 2. do 11. junija 1928. Naziv obrata: .................... Sedež obrata: ...................... . Ime in priimek lastnika:.............. Telefonska štev1.: ...... . prijavlja s tem obvezno svojo udeležbo v tujsko-prometnem oddelku le razsta- j ve. Obenem izjavlja, da so mu vsi pred- j piši splošnega sej inskega reda 1928, l kakor tudi dodatek k temu redu, na- j našajoč se na strokovno razstavo, znat- | n«. Te predpise priznava, v slučaju j nesiporazumljenja pa se ukloni izreku j v točki 13 . sej inskega reda navedenega | borznega razsodišča v Ljubljani. ............dne............... 1928. j žig obrata in lastno- ] ročni podpis razstav- i lialoa. VPRAŠALNA POLA. katero je treba izpolniti in dodati prijavnici: 1. Predmeti, ki se nameravajo razstaviti: ........ 2. Potreben prostor v kvadratnih metrih:............................... 3. Koliko naj bo prostor globok, oziroma širok?........................ 4. Razstavite samostojno ali v sploš- nem oddelku, ki ga organizira tujsko-prornetna zveza v Ljubljani;? . . . ■ 5. Želite napeljati elektriko v Vaš , oddelek?.............................j 6. Želite, da na Vaše stroške opremi j prostor uprava velesejma? . . .j 7. Eventuelne posebne želje . . | Letošnja gostilničarska razstava v Ljubljani ima idealen namen poučiti j gostilničarske kroge v naši državi o j novih pridobitvah na polju preobrazo- j vanja gostilniških obratov, da bodo j čim bolj ustrezali današnjim moder- j nim zahtevam pospeševanja tujskega 1 prometa. Take in enake razstave imajo posebno veliko vrednost za celo našo državo, ker kaže biti naša država ena prvih 111 j s k o - p r o m e L n i h torišč v Evropi. Leto za letom se povišuje število tujcev v naših kopališčih, zdravilišči li itd.; istotako turistov v gorskih krajih naše lepe Slovenije. S tem napredkom se pa povečajo tudi zahteve po preureditvi in remoderniizaciji hotel.s k o-g os t il n i čarsk o-kavar nišk ih obr as tov. Ni čuda, da stremijo naši voditelji po obnovi in remodernizaciji gostilnic ških, hotelskih in kavarniških obratov. In ker je to spoznala uprava Ljubljanskega velesejma, se je odločila, da doda letošnjemu velesejmu poseben oddelek tudi za gostilničarsko, hotelirsko in kavarniško razstava. Ravno iz tega razloga je potrebno, da mi gostilničarji, kavar,nar.ji in hotelirji poka?yemo živ interes na stvari ter se prireditve do zadnjega podeželskega krčmarja korporativno udeležimo. Vsak naj skrbi zato, da bo ob pravem času na železniških postajah, katere bomo pozneje opisali. Če bodete naš nasvet upreštevali im se razstave res visi udeležili, nas bo skupno približno 10.000 samo iz Slovenije. To število bo zadostovalo, da obenem demostriramo merodajnim činiteljem našo nezlomljivo vodjo, disciplino in složnost,. Taka demonstracija bo dala vsem tistim, ki nas danes gnjavijo z raznimi nepravičnimi, davki in taksami, povod razmišljati o naših številnih vlogah in pritožbah, ki spijo spanje pravičnega na mizah raznih gospodov referentov, tako v Sloveniji, kakor tam preko. Uver jeni smo, da bodete naš klic uvaževali im da ne bomo pogrešali dne 5. junija t. 1. v Ljubljani niti enega izmed naših 3000 članov. Če ne bodete sledili našim nasvetom in vas ostane večina doma za pečjo,, potem bo naša nameravana tako impozantna demonstracija jalovo izpadla ter se nam bodo nalagali še večji davki in takse. Kdor bo ostal dne 5. junija doma, ne sme nikoli več trkati na naša vrata in zahtevati, naj za njega kaj naredimo, kajti tisti, ki noče delati za vse, tudi ni vreden, da bi vsi za njega delali. Oficijelna udeležba inozemskih tovarišev. Razpored srednjeevropskega gostii-ničairskega kongresa je predvideno sledeči: I V torek, dne 5. junija 1928 oficijelni sprejem na mariborskem kolodvoru vseh čebasliovaških. nemških in avstrijskih udeležencev gostilničarske razstave, ki prispejo v Maribor s posebnim vlakom in godbo ob 2. uri popoldan. V imenu naše zveze in imenu vseh gostilničarjev mariborske oblasti, bo pozdravil došlece zvezni načelnik, gospod Andrej Oset, hotelir v Mariboru,, hotel »Mariborski dvor«. V Marie boru vstopijo v ta vlak člani zadrug iz Maribora mesta in okolice ter od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Na Pragerskem, kamor dospe vlak ob 2. uri 45 minut, vstopijo tovariši, včlanjeni v gostilničarskih zadrugah v Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Dolnji Lendavi in Murski Soboti. V Slov. Bistrici vstopijo ob 3. uri 15 min. tovariši, včlanjeni v zadrugi Slov. Bistrica. Tovariši zadruge v Konjicah se nam priključijo ob pol 4. uri v Poljčanah. Člani zadrug v Šmarju pri Jelšah, Rog. Slatina,, Kozjem in Sv. Juriju ob j. ž., se nam pridružijo ob tričetrt na 4. uro na Grobelnem. V Celje bo prispel naš posebni vlak z godbo okoli 4. ure popoldne. Tam vstopijo člani zadrug iz Celja, Vojnika, Žalca, Šoštanja, Slo-venjgradca, Prevalj, Braslovč in Mozirja. Vlak se ustavi še na Laškem, kjer .se priključijo tovariši, včlanjeni v zadrugi nai Laškem,. V Zidanem mostu se pridružijo bratje Hrvati in Srbi. V L j ubijamo bomo dospeli okoli 6. ure zvečer. Na kolodvoru se vrši slavnostni sprejem in pozdrav po sporedu, ki ga bo sestavila naša posestrima ljubljanska! zveza. Po oficijelnem sprejemu na kolodvoru .se podajo došleci z godbo korporativno v hotel »Union«. Tam se bodo dodelila stanovanja. 2, V sredo, dne 6. junija, se bo vršilo ob 9. uri v hotelu »Union« posvetovanje voditeljev delegacij vseh evropejskih držav v ožjem krogu. Ob 11. uri začetek mednarodnega gostilničarskega kongresa, kateremu je predviden sledeči DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika, zastopnika vseh oblasti, vodstva Ljubljanskega velesejma in zastopnikov inozemskih organizacij,. 2. Pomen sodelovanja organizacij vseh držav, glede povzdige gostilničarske obrti. Predava referent iz Nemčije. 3. Pomen mednarodnega tujskega prometa. Predava referent iz S. H. S. 4. Potreba ukinitve potnih listov in vizumov. Poroča referent iz čethoslova-ške. 5. Potrebne preureditve v gostilničarsko hotelir skl in kavarniški obrti v znamenju pospeševanja mednarodnega tujskega ur ometa. 6. Pomen higijene. Poroča referent iz S. H. S. 7. Slučajnosti. E:\-entuelnii nadaljnji referati, ki naj bodo zelo kratki in jedernati, naj se vpošljejo pripravljalnemu odboru 48 ur pred začetkom kongresa. Po končanem kongresu sledi obed v faznih restavracijah. Ob 3. uri popoldne setanek v hotelu »Union« v svrho skupnega ogleda sejma in gostilničarske razstave. 3. V četrtek, dne 7. junija t. L korporativni ogled Ljubljane z okolico in njenih znamenitosti. Nato se odpeljejo gostje na naša primorska kopališča. Od tam pa domov. Mnogo smo v tem članku povedali našim članom. Nadejamo se, da nas bodo vsi do zadnjega razumeli, da zasledujemo s ikorporativno udeležbo vseh naših članov mele pouk posameznikov, kako morajo imeti urejene svoje lokale, da bodo privabili v nje čim več tujcev, temveč hočemo s 'tem pokazati mašim gospodom, da je mera tlačenja našega stanu do vrha napolnjena in da se ne more stlačiti: v njo niti para davkov več, ker se sicer prav lahko zgodi, da mera poči im da se raztrese iz nje še to, kar je-šedaj v njej natlačeno. DMni zbor gostilniMezodruso o Ptuja. V četrtek, dne 23. februarja 1928 se je vršil v ptujskem »Narodnem domu« redni letni občni zbor Gostilničarske zadruge v Ptuju. Zbor je vodil dolgoletni zadružni načelnik in ugledni gostilničar, gospod Mahorič. Kot zastopnika zveze sta prisostvovala zboru zvezni načelnik, gospod Oset in zvezni tajnik, gospod Komac. Zadružnih članov je bilo navzočih 83 po številu. Pred prehodom na dnevni red se je zadružni načelnik g. Mahorič spomnil v preteklem poslovnem letu umrlih članov in članic. V počastitev njih spomina so se zborovalci dvignili raz svoje sedeže ter zaklicali trikratni »Slava!« Iz načelnikovega poročila posnemamo;, da je štela zadruga v minulem poslovnem letu 217 članov in 33 var jen cev, od katerih je bilo 7 oproščenih. Zadružnih uradnih spisov je bilo rešenih 120. Nove krajevne pravice so se izdale štirim prosilcem. Vsem članom priporoča točno vpisovanje osob-ja, da ne bo poznejših težkoč pri vlaganju prošenj za dosego osebne pravice. Iz letnega obračuna se razvidi, da je imela zadruga dohodkov .... 44;026.62 Din izdatkov pa ... 17.141.50 » ostane pribitka . . 26.885.12 Din. Na predlog računskih preglednikov se je predloženi letni zadružni obračun odobril in podelila zadružnemu odboru odveza. Letni proračun za leto 1928., ki znaša. za zvezno članarino 30 Din in za zadrugo pa 10 Din, skupaj 40 Din za vsakega člana, se je soglasno odobril. Zvezni tajnik, gospodi Komac jie poročal obširno o delovanju zveze za časa sedeža v Celju. Poročilo je obsegalo v glavnem prizadevanje zveze za odpravo točilcev stoječim gostom in o ureditvi odpiralnega in zapiralnega časa za delikatesne trgovine in vinar-me. Glasom ponovnega zagotovila velikega župana bode točenje alkoholnih pijač po trgovinah z mešanim blagom, branjarijah im špecerijah s 30. junijem t. 1. brezpogojno ukinjeno. Vino lastnega pridelka se sme točiti le v tistem kraju, kjer se je vino pridelalo im bdližmijit" okolici tega kraja. Vsled tega se ne sme prevažati iz ene občine v drugo, kakor se je prakticiralo do sedaj. Nadalje je pojasnil gospod Komac določila novega pravilnika o got-stilnah, ki razločujejo dvojne osebne pravice. Z omejeno osebno pravico, ki ni vezana na dokaz usposobljenosti, se lahko vodijo samo podeželski gostilniški obrati, medtem ko se zahteva.' še nadalje dokaz usposobljenosti za dosego neomejene osebne pravice, s katero se lahko vodijo vse vrste gostilniških obratov, tako v mestih kakor na deželi. Ob zaključku poročila je gospod Komac priporočal navzočim, naj se v čim večjem številu udeležijo letošnje gostilničarske razstave, katero priredi Ljubljanski velesejmi v času od 2. do 11. junija 1928 v Ljubljani v zvezi s srednjeevropejskim gostilničarskim kongresom, ki se bo vršil isto- j tam 5., 6. in 7. junija t. 1. Na tej pri- ! reditvi bo vsak udeleženec pridobil na j strokovni izobrazbi v prid napredku i svojega obrata in pospeševanju tujske- | ga obrata. Ker se je udeležilo gostilni- j carstvo naše oblasti lanske avstrijske J razstave v Gradcu v tako nepričako- 1 rano velikem številu, ni potrebno še i posebej povdarjati, da bi ne bilo pre- j več častno za naš stan, če bi, se ne ! udeležili letos lastne narodne prire- i ditve vsaj v istem številu, kakor smo | se udeležili lansko leto inozemske. Za- ! to vam že danes polagam na srce, da raszporedite vaše gospodarske razmere tako, da si bodete lahko vsi ogledali prireditev, ki vam bo v veliko korist v bodočem vašem gospodarstvu. Zvezni načelnik gosp. Andrej Oset, hotelir v »Mariborskem dvoru« je iz-prva predoči! zborovalcem postopek, prenosa zveznega sedleža. iz Celja v Maribor. Ta izpremomba je bila, absolutno potrebna, ker imajo, v ,Mariboru svoj sedež poleg velikega župana tudi ' druge centralne oblasti. S sedežem v Mariboru nam bo omogočen pogostejši osebni stik z oblastmi in hitrejše reševanje važnih zadev. Pri tej priliki prosi gospod Oset zborovalce, naj se obračajo z zaupanjem na zvezo, ki bo ukrenila vse potrebno, da se današnji težki položaj kolikor mogoče olajša. Obširno poročilo je podal o n odvzetih korakih glede odprave znižanja in omiljenja pobiranja oblastnih doklad. Z intenzivnim delom zveze in osebnimi intervencijami pri oblastnem- odboru- se je dosegla, popolna odprava oblastne takse na igranje na karte; do-določit se je primerni pavšal v nadomestilo davka na ponočni obisk kavarn in 50% nižje oblastne doslade na alkoholne pijače kakor v ljubljanski oblasti. Oblastne doklade na pivo po 62 Din od hektolitra bodo pobirale pivovarne, medtem ko bodo druge doklade pobirali državni uradi obenem z državno trošarino, taksami in davki. Končno priporoča gospod zvezni načelnik zborovalcem,, naj skrbijo v svojih obratih za red in snago, da bo užival naš stan dober glas. Tudi naj črtajo pazljivo naše strokovno glasilo »Gostilničarski list« ter pošiljajo dopise. Mestni župan gospod Miha Brenčič je izrazil željo, da bi se gostilničarji ob volitvah v občin,ske odbore bolj zanimali in skušali spraviti v občinske zastopa čim več gostilničarjev, da so ne bode valila še nadalje večina občinskih bremen na naš stan. Pri slučajnostih se je razvila dolgotrajna debata, v katero sp posegli razni govorniki. Na vse interpelacije je podal zvezni načelnik gospod Oset zadovoljiva pojasnila. Občni zbor gostilničarske zadruge a Sloveuski Bistrici. V gostilničarskih prostorih in pod predsedstvom zadružnega načelnika g. Ivana Kosa v Slov. Bistrici se je vršil v torek, dne 13. marca 1928 ob 10. uri dopoldne lepo uspeli zadružni redni letni občni zbor. Našo zvem sta zastopala zadružni načelnik g. Andrej Oset, hotelir v Mariboru v hotelu »Mariborski dvor», in zvezni tajnik gospod Anton Komac. Na zbor je prihdeio od raznih oddaljenih strani 38 zadružnih članov. Po oficijelnem pozdravu zborovalcev in po končanih formalitetah se je prešlo k reševanju dnevnega reda. Običajni zapisnik zadnjega zbora se je soglasno odobril. Zadružni načelnik g. Kos je podai obširno poročilo o jako agilnem zadružnem delovanju in blagajniškem stanju. Koncem leta je štela zadruga 105 članov. Med letom stase vršili dve odborovi seji in 6 sestankov. Izdalo se je 9 potrdil o strokovni usposobljenosti. Vajenci so bili trije oproščeni in trije na novo vpisani. Isto-tako se je zadruga udeležila 8 zveznih sej in zborovanj, rešenih je bilo 53 zadružnih spisov. Zadruga je naročena na Uradni in Trgovski list ter na Obrtni vestnik, ki so vsem članom vedno na razpolago. Zadružna blagajna izkazuje dohodkov . . . . Dn 12 606'— izdatkov . . . . . » 7.156 — ostane prebitka . . » 5 450 — Na predlog računskih preglednikov gg. Žuraj in Gornjak se ie predloženi obračun za leto 1927 soglasno odobril. Proračun za poslovno leto 1928 izkazuje izdatkov..............Din 7.500'— predvideni dohodki » 6.474 — ostane primanjkljaja » 1.026 — ki se bo kril z obračunskim prebitkom iz leta 1927 Radi pomanjkanja prostora v listu nam žal ni mogoče objaviti obširnih poročil zveznega taimka, g. Komaca. G Komac je podal obširno poročilo o zveznem delovanju v letu 1927 in o gostilničarski razstavi, ki se bo vršda letos v Ljubljani od 2 do 11, junija. G. Oset je poročal o dosedai podvzetih korakih in doseženih uspehih glede oblastnih doklad ter o delovanju v zbornici. Storil se ie tudi soglasni sklep, določiti enotne cene pivu, kakor veljajo za vsa ostala mesta in kraje in sicer: za veliko pivo Din 5—, malo Din 3'50, steklenice pa Din 6'—. Istotako se je > sklenilo zaprositi velikega župana za podaljšanje policijske: ure po zimi do 11., po leti pa do 12. ure; kar zahtevajo tujsko-prometne razmere. Dira zbor pstiloiMe zadruge i Šiaarja pri lelšah. V gostilniških prostorih zadružnega načelnika gospoda Gradta v Šmarju pri Jelšah se je vrši! dne 31. januarja 1928 dobro uspeli občni zbor. Pred prehodom na dnevni red se je spomnil gospod Gradt med letom umrlega člana, gospoda Franca Ferlinca, katerega spomin je počastil sbor z dvigom raz sedeže in trikratnim klicom «Slava». Iz načelnikovega poročilo posnemamo, da je štela zadruga v minulem letu 66 članov. Med letom so trije člani obrt odložili, dva pa sta na novo pristopila. Tekom leta na novo vpisanih vajencev je bilo 18, oproščenih pa 6. Priglasilo se je 72 pomočnikov in pomočnic. Opravni zapisnik zaznamuje, da se je rešilo 81 zadružnih spisov. Zadružni odbor je imel tekom leta 3 odborove seje' "ter je bila zadruga zastopana tudi na vseh zveznih sejah. Komisiji za ocenjevanje točilcev v svrho odmere točilne takse sta prisostvovala 2 zadružna delegata. Istotako je bila zastopana zadruga na lanskoletni gostilničarski razstavi vGrazu. Načelstveno poročilo obsega tudi preselitev zveznega sedeža iz Celja v Maribor, kar se je izvršilo vsled soglasnega sklepa zveznega občnega zbora. Za lepo in izčrpno poročilo zadružnega načelnika gospoda Gradta, iz katerega je jasno razvidno intenzivno in uspešno zadružno delovanje, se je zbor iskreno zahvalil. Kakor na drugih zborih, tako se je tudi na tem zborovanju sprožila misel oddaje v zakup državne trošarine zasebnikom, kakor se je prakticiralo v predvojnli časih in kakor se vrši še danes v Vojvodini. Zveza se je že ponovno za stvar zavzeia, vendar pa brez vsakega uspeha. To razpravo bomo vzeli za povod in zadevo ur-girali. Letni obračun izkazuje dohodkov . . Din 7382’44 izdatkov . . „ 7773~27 nastali primankljaj po Din 39077 se bo kril iz dohodkov iz leta 1928. Zadružno premoženje znaša Din 4509 70, Proračun za leto 1928 izkazuje Din 5080'— izdatkov in ravno toliko dohodkov. Tako obračun za leto 1927 kako tudi proračun za leto 1928 sta se soglasno odobrila. Vsled tega se je določila zadružna članarina na Din 40 — za ^vsakega člana. Članom, ki se zbora niso udeležili, se je naložila globa po Din 20 — Zadružni uradni dnevi so se določili na vsako prvo nedeljo v mesecu. Kot zvezna odbornika sta se izvoliia gg. Gradt in Gaišek. Končno se je sklenilo prositi zvezo, da bi se zavzela za to, da bi se oblastne doklade pobirale šele s 1. marcem in ne s 1. januarjem t. I., kar je zveza med tem časom že dosegla. Ulični zbor zoiragc o Hojuiba. Dne 20. februarja 1928 ob 10. uri se je vršil 43 redni ietni občni zbor vojniške zadruge. Zboru, katerega so se udeležili do malih izjem vsi člani, je prisostvoval tudi župan iz Škof)e vasi, g. Josip Kožuh. Zvezni načelnik gospod Andrej Oset je opravičil brzojavno svojo odsotnost in želel zboru najlepše uspehe. To zanimanje do Zadružnega d‘ la je jasen dokaz popolnega preokreta in reorganizacije zadruge. Zadružni načelnik gospod Vrečer je po otvoritvi zbora predal Sodstvo gospodu Franju Špesu, ker je oH gospod Vrečer poklican nujno-na sodnijo v Celie Jako obširno in v vsakem oziru zadovoljivo poročilo o zadružnem delovanju v oretekiem letu je podal zadružni tajnik gospod Špes. Hvalevredno delo gospoda Špesa, ki je popolnoma preuredil vse zadružne knjige in vodi! brezhibno tudi blagajniške posle, so priznail navzoči člani z so- Zahvala« Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, zahvaliti se javno gospoda dr. Robertu Neubauerju, še Izd ravniku državnega zdravilišča na Golniku, pošta Križe na Gorenjskem, za njegovo spretnost, požrtvovalnost in pozornost, ki jo je izkazal prilikom povsem uspešnega zdravljenja najine ljubljene hčerke Jožice tekom njenega 7mešečnega bivanja kot pacijentka v tem zavodu. Po izjavi najine hčerke in po lastnem opazovanju sva se prepričala, da je najina Jožica popolnoma ozdravela, ker se počuti trdnejšo, bolj čilo in svežo kakor kdaj poprej. V enaki meri se zahvaljujeva tudi ostalim zdravnikom tega zavoda, gospodom dr. Francetu Debevcu, dr. Franju Radšlu in dr. Prodanu za njihovo pomoč in sodelovanje pri tej kuri. Iskrena zzhvaia tudi Častitim sestram za njih budno pažnjo na najino ljubljenko. Končno naj velja najina zahvala tudi vsemu strežnlštvu tega zavoda. V Mariboru, 14. marca 1928. Anion Komac, tajnik Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru,w ’ s sopr-ogo Jožefo. glasno odobritvijo obračuna za leto 1927 in proračuna za leto 1928 z izrazom popolnega zaupanja gospođu Špesu. Proračun predvideva za Dfh' 6008'— dohodkov in za Din 5000'— izdatkov. Zadružna članarina za leto 1928 se je določila na Din 50'—. Za novega zadružnega načelnika je bil izvoljen gospod Hugo Ledi, za pod-načelnika pa gospod Miha Pukl. Zadružnim odbornikom so se izvoliii gg. Stante, Cank, Čater, Randl, Tratnik, Klinc in Šnabl, namestnikom pa gg. Fazarinc. Marica Justin, Josipina Go-rečan, Hermina Kvas, Antonija Zupa-nek, Src-bočan in Kos. Zadružnim tajnikom je bil izvoljen še nadalje gospod Franjo Špes. Zveznim odbornikom pa gospod Rožanc. Zbor se je spomnil dosedanjega dolgoletnega zadružnega načelnika g. Vrečerja, kateri ima na zadružnem polju toliko zaslug. Zbor se rnu je za njegovo neumorno delovanje toplo zahvalil ter ga prosil, nai podpira zadrugo tudi v bodoče s svojimi dobrimi nasveti. Razpravljalo se je tudi o tem, kako bi sf dvignil tujski promet v Vojniku in Dobrni. Župan gospod Kožuh je obljubil, da bo šei gostilničarstvu kolikor mogoče na roko. Novoizvoljeni Zadružni načelnik g. Ledi se je zahvalil za vohtev ter obijubU, da bo .storil za dobrobit članstva vse, kar bo v njegovih močeh, prosi pa, naj ga v njegovem stremljenju vsi podpirajo. Končno se je zahvaii! županu gospodu Kožuhu za udeležbo in obljubljeno zaščito našega s anu. v , SAiiflOPRODAJA ■; p najboljšega pirainega stroja E¥HiW LEGAT špeedj list sa pisarniška streje K3aarvbor.556.85 Din izriatly#v pa .... 4.54813 » ....... gro": ■ ■ -------——----------- ostane prebitka . . 2.008.72 Din. ki so naloženi pri poštni hranilnici v Ljubljani: Kot delegai na zvezne šejb ih občni zbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Rdssher Viktor, zadružni načelnik, Plavšjik Ludvik. Ivankovič Franc in Košenima Karel. RanSno se je nastavilo tajne osebe kot kontrolorje! točHcev stoječim go-suuir. Kot honorar ka. ta posel se izplača dotičnemu iz zadružne blagajne vsoto po 200 Din za vsak prijavljen slvč-aa'. Policijska ura. Nadzorstvena oblast, v katere kompetenco spadaj nadziranje poliici(jiske ure, nas je poznala obvestiti vse naše člane, da bo pastcpala. najstrožje proti usakeinu .gastilničarju., ki bi-' p'rekora-čil samiovoljnio določeno1-polibfljsbo ] UM. (je: je pozvala tudi trgovske gre- I mije. naj obvestijfo -točilce stoječiim go- i stom na tako rigorozno postopanje, ] nam ni znamo. Vsekakor pa upamo, ; da ne bo delala ta nadzor svena oblast 1 v tem oziru razlik. Raidi tega svetuje- j mo vsem našim članom, naj se držijo j točno poMdijške ure. da ne pridejo j navzkriž z nadzorstveno oblastjo. Že a’ našem zadnjem listu smo ob- j javili, da se morajo plačati za podaljšanje policijske ure oblastne doklade za mesita 100 Din, za trge 50 Din in za ostale kraje 30 Din. Prestopki se kaznujejo s šestkratno takso. Vsled te določbo bi moral plačati vsak kršilec j policijske ure poleg policijske kazni še šestkratno oblastno takso, katera bi znašala: zai mesta 600 Din, za trge 300 dinarjev in za ostale kraje 180 Din. Všakdo, ki hoče zaprositi za podal j- j sanje policijske ure, naj se obme osebno za Maribor na policijski komisar,jjalt in za ostale kraje pa na sreske poglavarje. t obratovalnice iz člena 82 pravilnika o : I gostilnah, v katerih se prodajajo v j : glavnem jestvine, in le kot nostranski ‘ j posel točijo alkoholne pijače, .značaj j • ligovskih in ne ‘goistilničarskih obra- | | tov. iz tega razlogja je bcn^sem jasno, da J i mora veljati ža’te"vrste Irgpčiskib obra- ■ ! ■ toiV isti obiatbvalhi Čaš'kdkbr1 velja zai j' J 5S0, klot odeje 185, 223,280, kavne garniture Din 55, 74, 125, tnad-as zastori garnitura Din 90, 110, 130, 150. Obrisati frotir Din 33, 40, 53. Otoman odeje 350, 450, 1000, preproge tekači Din 23, 37, 48, linoieum sobne preproge 285, 450, 540, platno za rjuhe Din 28, 33, 37, cvilh za žimnice Din 37, 46, 60, češko perje higijenično čisto Din 40, 60, 85, žima Din 35, 56, 70, Dobavijo se tudi gotove pernice in zglavniki. Prevzame se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v solidni kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn. Zahtevajte takoj cenik z več 1000 slikami od veletrgovine it. Sberirsufc-cS«;«, Celje. Naročila črez Din 500 poštnine prosto. Bsimster©* :Pvenozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na VIII. Ljubljan- j skl mednarodni vzorčni velesejem, ki ' se vrši letos od 2., do 11. junija, so dovolile sledeče države: Avstrija 25% ni popuist, Bolgarska po uajtnižjl tarifi, iehasilovuška 50%ni in Nemčija 25 %-ni popust. Zagotovljene so prevozne dajbaJVe tudi na italijanskih, madžarskih iAPfehuniskiih železnicah. Oeris pivu v ptujskem >:* m OD’ srezu. h«*, predlog Gostilničarske zadruge i Pt'ujn je tamošnji »rezki poglavar dobri! radi novih oblastnih doklad in aLs. katere mora plačevati začenši s . marcem 1928 z ene strani pitvovar-i»., z druge pa gostilničarji, od zadru--e predlagane cene pivu in sicer: pivo v polliterskih steklenicah od i Din na 6 Din; belo pivo v sodčkih od 8 Din na 10 i in ar jev za liter: šrno pivo v sodčkih od 10 Din na 1 Dim za liter. Pravilno opremljanje prošenj za dosep osebne pravice. S rezki poglavar v Mariboru, levi breg, je izdal gostilničarskim zadrugam v Mariboru, Pobrežju in Sv. Lenartu obširna navodila, s kakšnimi dokumenti se imajo opremiti prošnje za dosego osebne pravice. V »vrho pravilnega postopanja pri sestavi takih prošenj svetujemo vsem prosilcem za osebno pravico, naj .se zglasijo pri gori označenih zadrugah, ki jjm bodo sestavilo prošnje in jih opremile s pravilnimi dokumenti. Vse nepravilno sestavljene in z nezadostnimi dokumenti opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. Prošnje za dosego neomejene osebne pravice se bodo presojala strožje. kakor so se presajale do sedaj, ker se je v tem oziru zagrešila doslej marsikatera nekorektnost. Radi tega svarimo ponovno vse zadruge, naj ne izdajajo neresničnih spričeval o štiriletni praksi v neposrednem strežen ju gostom. Kdor ni vpisan v zadružnih knjigah bodisi kot. vajenec ali natakar in bi mu zadruga vzlic temu izdala spričevalo o sposobnosti, bo politična oblast uvedla proti zadružnemu načelniku kazensko postopanje. Martinova raža $4 mi vsakem občnem zboru dobro mti/m. Radi lega ni nikake nevarnosti, da bi ovenela. SSEEIS j UME [■ KLAT O SREBRO j Ant. LečMikl Ce!i<% Gl.-a.wži n*g. št. <1 UI.£ STARO LATO SREBRO Trgovski točilci. Značaj vsakega obrata bodisi' trgovski ali obrtni, kancesijoniran ali prosti »e lahko ugotovi brezdvomno samo na podlagi obrtne oziroma koncesijske listine, katera pooblašča imejiteljia dotočnega obrata izvrševati določeno obrt oziroma trgu vin o. V vsakem obratu, bodisi trgovskega ali obrtnega značaja. a© obratuje torej tako, kakor določa vsebina obrtne ali koncesijske liisti-' ;ie. V gostilnah - s® izvršuje obrt tako, da se toči, V trgovinah se obratuje na ta n$.čin. da se prodaja. In ker ’imajo obrati trgovskih točilcev iz člena 82 pravilnika o gostilnah značaj trgovskih obratov' ter se v njih obratuje v glavnem na ta način, da se prodaja, je jasno, da spadajo ti obrati v kategorijo trgovskih in ne koncesijoniranih obratov. Opirajoč se na to dejstvo ugotavljamo, da imajo po vsebini obrtnih listin vse ostale trgovske obrate.' Tega nazp- ' ra so bili tud,i:fgospodje„ kitšo v dodatni točki 3 člena 83 pravilnika o go- ! stilriah dodali določilo, da velja za tr- j gorske točilne obrate iz člena 82 orne- j njenega pravilnika oni 'odpiralni in i zapiralni čas, ki je določen za vse osta- ! !e trgovske obrate, Vsled te, povsem j pravilne določbe, spadajo ti obrati v ; kategorijo trgovskih - in ne gostilničar- j skl h obratov, s katerimi je ravnati v i pogledu obratovalnega, časa tako, ka- j ker se ravna z vsemi ostalimi trgovski- j mi obratovalnicami. V ravnokar uri ministrstvu socijal- i ne politike v Beogradu pripravljajoči : še pravilnik o odpiranju in zapiranju | obratov eventuelno vneseno določilo, j po katerem bi smele biti prej omenje- j me obratovalnice odprte dalje časa ne- ! 'go vse ostale trgovine, bi nasprotovali j določbam prej omenjenega člena 83 j pravilnika ‘ o gostilnah. Tako določilo bi ne bilo samo nepravična ki bi favoriziralo gotove vrste trgovskih obratov v obratovalnem času, ampak bi prineslo tudi vsem gostilničarjem imi- j čujoče gospodarske posledice, ki bi se j končno razširile na pospeševanje tuj- I skega prometa v naši državi. Nadejamo se, da bode ministrstvo j socijalne politike, pri katerem se pra- j vilnik o odpiranju in zapiranju obra- i lov pripravlja, maše ravnokar popisa- ! ile razloge upoštevalo in smatralo tr- ■ gov.-ke točilne po členu 82 pravilnika j o gostilnah kot trgovske obrate ter do- i ločilo tudi za nje isti odpiralni im za- | piralni čas, kakor bo veljal za vse ; ostale obrate. telili sinsli ssjii! z raestats. »Srpsko Poljoprivredno Društvo« v Beogradu priredi v času od 22. do 25. aprila 1928 v svojem domu. Nemanji- na ulica št. 11 veliki vinski sejni, razstavo vina, konjaka in žganja iz cele naše države. Poverjenik za Slovenijo je višji kletarski nadzornik gosp. Josip Zabavnik, pri velikem županu v Mariboru, kii 'daje interesentom vse .potrebne informacije ter sprejema tudi prijave. ^.^pgovorno z; rav-natelj-stvom vinarske in sadjarske, šole in Vinarskega društva v Mariboru se bo zbiralo pošiljke vina, konjaka, žganja, šampanjca in dezertnih vin, namenjenih iz Slovenije za ta .sej m in razstavo, v Mariboru na Vinarski tim sadjarska, šoli, odkoder se jih skupno pošlje v Beograd. V eminentnem interesu vsakega našega vinogradnika je. da se te prireditve, ki je velevažna za prospeh naše vinske produkcije im vinske trgovine, udeleži s svojim dobrim pridelkom, ako ne sejma z 8 steklenicami, pa vsaj razstave z 2 steklenicama vsake vrste vina in da v svojem področju pridobi še druge večje producente, vinarske organizacije in vinske trgovce za udeležbo in obisk navedene prireditve. Vinogradniki, ki želijo razstaviti na tej prireditvi svoje pridelke, naj pošljejo najkasneje do 20. marca 1928 na naslov poverjenika za Slovenijo, gosp. Zabavnika sledeče podatke: 1. ime, priimek, bivališče, pošta in železniška postaja razstavljalca,; 2. .vrsta vina; 3. iiz katerega hriba (vrha); 4. kateri letnik; 5. število steklenic, to je 8 ali 2 po sedem desetink; 6. koliko ima razstavl jenega vina na prodaj in 7. cena razstavljenega blaga. Vzorce vina Je poslat ii franko najpozneje do 5. aprila 1.1. na naslov: Vinarska in sadjarska šola: v Mariboru. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Na sejm in izložbo se bodo pripuščala samo zdrava, čista in prirodna vina, ki imajo trgovsko vrednast. Od vsake vrste vina je treba poslati za. sejm po 8 in za razstavo pa 2 steklenici sedemdesetinske podolgaste oblike (buteljke). Zamaški morajo biti popolnoma novi. Vsak razstavliaiec lahko uporabi svoje lastne etikete. Veletrgovina z vinom * Maribor, Trg svobode 3. Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago. čr-A . ■ iy;;. fo, :.. • . Mažno za usakegal Maj le. psši lk:oncer»t lahko priredite tudi Vi 'sr ITaši liiši, ako kupite naše glasovirske citre, na katerih Ijaliiteo pK»ijr»eciiit'© v eni uri pozs^s^MLja« Moti, in tudi toMez 'srsalce poslmlia, ker se rasa, oxt;i?e nauči lahko vsakdo naj- težje skladbe in komade igrati, in to vsled tega, ker so naše podložljive note tako prirejene, daje igranje otroško lahko. — V zalogi so tudi večglasne note, tako da se more igrati z več cit-ami naenkrat in prirediti krasne koncerte. Zahtevajte pojasnilne prospekte in cenik, katerega Vam pošljemo brezplačno in franko. ;%,MARAT“ «$. H ©. 3! Mariborska razpoš. tvrdka in prva ter edina domača spesijalna trgovina za glasovirske citre in podiož-Ijive nots SiARlBOEI timska uišc<3 štet#. 9. g^agagsrvaaastBHgBaHlfMM Ljubljana, Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „Porfer" m fMoc:lcS8 vsem cenj. gostilničarjem in gostom. Z odliHRim spolteiilem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljana, Laike in Maribor. Za pomlad priporočam svojo veliko zalogo gotovih oblačil, kakor: pomladanske plašče, vseh vrst obleke za gospode in dečke, dežne plašče, Hufcertus plašče In pelerine. ITcsliSset izlbix>a> o 2? © š i Itl otslefec. Za naročila po meri priporočam svojo veliko izbiro vsakovrstnega modnega snkna. Franc £vsriin, kroještvo m konfekcija, Maribor, Gosposka uf. 32. Zmer^es ©©.n.© i 2—2 Toosia j2©stjr»©žto®iS w Čudovito je lepa letošnja bogata izbira pomladanskega in letnega fclaga za moške obleke pri tvrdki Maribor, Koroška cesta št. 9 Posebno se odlikujejo bajni deseni moškega blaga za obleke ki morajo res vsakega presenetiti ! Ne odlašajte, da ne bo p: epoznoj! SRoza in AdeEa Armbruster* mosi*sišs?ja iss šivilja Maribor, Slovenska ul 4 Zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Popravila točno in solidno 1 Brezkonkurenčne cene! isiSssSEi Kot najbolj solidni so sp»iošno priznani. Koroška cesta 19. Ini šo. )juumAt lastnik Albin Pristernik Maribor, Aleksandrova c. 19 Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti. servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah. Na drobno! Na debelo! Dober jabolčnik ima vedno na prodaj Paul Skoberne Celje, Vrazov trg 2 Najmočnejše in nafcrpežnejše šivalne stroje po najnižjih eenah dobite pri tvrdki Gabrenja jVIaribor, I^r. Petra trg št. 1 ©®S©©©0Š©S©©3©©©©G©30©O*3Q©©§5 Posredovalnica za službe IsnežiG-Voligrulier Maribor, Kralja Petra trg št. 6. sts^ofeio-vrsJal« more nuditi ono, kar je najboljšega in najtrpežnejšega za kolesarstvo. V tem smislu se priporoča tvrdka Jšisfisi Gusf itiSič meh. delavnica in trgovina ter zastopstvo za motorna kolesa znamke«Puch» in«F.N.» ^Saršbo?*f Tati^nbacho«* ut. 54, nasproti Narodnemu domu. Koiesa raznih znamk, za gospode, dame, fantke in deklice, iz najboljših tovarn, kakor „lilSr » £IT © n j? a, dL“, „S t © y r»4t, Orožno kolo, „S* © u »5 e o t“, i. t. dl. V zalogi imam vedno bogato izbiro pnevmatik angleških, francoskih, italijanskih in nemških znamk, ter vse posamezne predmete, ki jih kolesar potrebuje in želi, do nainižjih cenah. Dalje velika zaloga šivalnih strojev znamke s 15 letno garancijo ter vseh posameznih delov teh strojev in igle. Stroino olje itd. Izvršujem vsa popravila takoj, tako da kolesar na isto lahko počaka. Lastna poni-klovalnica, peč za emajliranje z električnim tokom itd. Vs« kletarski in vinogradniški gumijasti predmeti. Cene nizke. Vse zajamčeno. Postrežen točna. FR. PERC Gosposka ul. 34 največja zaloga vseh godbenih inštrumentov in potrebnih priborov, strun, gramofonov, plošč, igel itd. Prodaja na obroke. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Originalno pristno novo dalmatinsko vino bela Ogseio po zelo nizkih cenah se dobi pri tvrdki e«mačle & Bakoviču -'etrgovinajalmatlnskega Spgg^ Skladišče v Mariboru, Slomškov trg 6. Zastopstvo »Konservirane ribe sardina d. d.«, Split. Skladišče: Maribor, Lekarniška ulica 7. CENIK in VZORCI na razpolago. if :l 'i m u Sir o ji Jk ssirojizs®! POSODI Sir o ji te: s »rojim ! OosfllnSearji lan teavaroarjlI Pa sel© stijEksh cesisSi dobita ras rtajboSjše pristno sisniiziie in sortirano Mino tčžimgrtadmirs krajec FRANJ MELETREOVIIiil Z VlNOil ¥ Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru. VŽv.-a v stekSera5cah (buteijke) wsc k w»t. Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago. CAJNKO 3L0MENJGR A23CU Pi'iatKo umska žgani©. ¥sšfeo S?1*!!© i;-« balo daE-matir.sko %irjo.sa zdravila. Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam. vi Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Cetina. -- Vsi v CeU*3*