POMURSKI

MURSKA SOBOTA, 30. JAN. 1958 Leto IX — Štev. 4 Cena din 10.—
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
»NE DOVOLJUJEMO SAMOVOLJE«
(S seje OK ZKS in 00 SZDL)
UGOTOVLJEN PORAST OSEBNE POTROŠNJE — PREDLAGAJO, NAJ NE BI PREMIRALI V VSEH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH -KNJIGOVODJE IN USLUŽBENCI BREZ NEPOSREDNEGA VPLIVA NA PROIZVODNJO NAJ NE BODO PREMIRANI - NE DOVOLIMO SAMOVOLJE STROKOVNJAKOV IN »STROKOVNJAKOV« — STROKOVNOST NI VSE, VEČ NAM POMENIJO DOBRI SOCIALISTIČNI ODNOSI -ODPRAVIMO NEPRAVILNOSTI V GOSPODARJENJU, KI JIH POVZROČAJO PREDVSEM SUBJEKTIVNE OKOLNOSTI.
Ne seji okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL, ki je bila v soboto, je poročal Franc Rogi, pretiš. OO SZDL, o sedmem plenumu Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in o proračunu okrajnega odbora Socialistične zveze, ki ga bo s pooblastilom na tej razširjeni seji, dokončno razčlenilo
Zunanjepolitični komentar
PIRATSKO
DEJANJE
Francoske ladje so na odprtem morju, daleč od maroške obale, ustavile jugoslovansko ladjo »Slovenija« in jo prisilile, da je v Oranu iztovorila okrog 150 ton orožja in streliva, ki je bilo namenjeno »alžirski m upornikom«.
To so bila skopa poročila francoske uradne agencije, ki je hotela preslepiti mednarodno javnost. Ta poskus se ni posrečil, ker so se tudi v francoskih uredništvih in radijskih postajah našli ljudje, ki so povedali svetu resnico o tem podlem in piratskem ravnanju francoske ladje. Predvsem je treba poudariti, da orožje ni bilo namenjeno alžirskim upornikom, temveč nekemu podjetju v Maroku. Del francoskega tiska pa je želel biti »zanimiv« in je poročal o tihotapstvu orožja in podobnih nemogočih zadevali, čeprav je bil tovor "Slovenije" po vseh predpisih opisan o register in najavljen o namembnem maroškem pristanišču. Francozi so pozabili, da je prevoz orožja na račun kakega tujega trgovskega podjetja v neodvisnih državah vsakodnevna in normalna operacija z mednarodnega pravnega stališča. Francozi so tovor s pomočjo svojih vojakov sami izkrcali, medtem ko so »Slovenijo« ustavili 60 milj od obale.
Tako so francoski pirati prekršili pravico plovbe po svobodnem morju in načelo svobode mednarodne plovbe. Francoski predstavnik zunanjega ministrstva ni bil prepričevalen, ko je novinarjem izjavil, da »se ne želi spuščati o pravna vprašanja, ker gre v tem primeru za vojaško-poli-tično zadevo«. Vrsta tujih novinarjev se z njegovo izjavo ni strinjala in je zahtevala podrobnejša pojasnila za nasilno dejanje. Še bolj zanimiva pa je izjava francoskega uradnega predstavnika, ki je našemu novinarju osebno dejal, da so Francozi prekršili mednarodno pravo in se zavedajo, da bodo izgubili proces pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Jalov je francoski izgovor, da so enote francoske mornarice ustavile našo ladjo o carinskem pasu, ki obsega 50 milj. ker ta cona sega le 50 km od obale. Komandant jugoslovanske ladje je od francoskega častnika dobil uradno potrdilo, da je bila »Slovenija« ustavljena 60 milj od severnoafriške države, daleč od francoskih teritorialnih voda in od Uroke obalne cone francoske carinske kontrole.
predsedstvo okrajnega odbora SZDL. V poročilu o sedmem plenumu so izčrpni podatki o porastu osebne potrošnje in stanju v gospodarstvu, ki dokazujejo znaten napredek, ka-Pomiurju. Dokaj živahna razprava je ugotovila niz slabosti pri gospodarjenju v Pomairju, ki izvirajo predvsem iz subjektivnih razlogov, na 'katere so bili politični delavci in predvsem komunisti nekoliko premalo pozorni. Najpomembnejši del razprave je naslednji:
Rudi Rapl-Savo je poudaril, da povzročajo premijski pravilniki podjetij med delavci nezadovoljstvo, ker niso stimulativni. Ni nujno, da obstaja premi-ranje v vseh gospodarskih organizacijah, je trdil tovariš Savo in pripomnil, da je bila izrečena ta trditev tudi na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani, kjer sta odgovarjala ha vprašanja novinarjev dva člana Centralnega komiteja ZKS. Enako velja za knjigovodje in pisarniške ljudi, ki ne vplivajo na proizvodnjo s pripombo, da sploh ne moremo uvideti vzroka, zakaj so premi rani, saj morajo biti ažurni že po svoji službeni dolžnosti.
Ivan Horvat je zahteval ostro borbo proti nepravilnostim, toda hikraiti je opozoril, da je ob tem potrebno nenehno upoštevati in opozarjati na obstoječe objektivne težave. »Kar nismo ustvarili, tega tudi ne moremo dati,« je rekel.
Aleksander Pirher je začel razpravo o trgovini. Govoril ie o tem, da je porast cen večji od porasta plač in da za to ni krivca, ker se trgovina v splošnem izgovarja na industrijo, deta listi na grosiste itd. Tovariš Horvat je ob tem poudaril, da se premalo poslužujemo vseh možnosti, ki so nam na razpolago za izbolišanie razmer. S tem je mislil organe ojb-lasti in razna strokovna združenja. Tovarišica Sida Podleskova ie opozorila na nevarnost, da bomo ob sestavi družbenih planov in proračunov zopet iskali
preveč sredstev tam, kjer bodo s tem prizadeti potrošniki. Nadalje so govorili o velikih skrajnostih pri urejanju izvoza živine, kar ima za posledico nenehno naraščanje cen mesu.
Tov. Vertotova je poudarila, da so premije zelo visoke v razmerju z dohodki delavcev in da je zato revizija premijskih pravilnikov zelo zaželena, kajti sicer »nastaja pomislek, je rekla, »ali se osebna potrošnja ne povečuje samo ljudem, ki sodijo med premirane.«
Jan Ros je zelo odločno nastopil proti pojavom samovolje strokovnjakov in »strokovnjakov«. Navedel je nekaj prime-
Kandidat za Zvezni zbor nai bo JANEZ HRIBAR
Na sobotni seji okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL je sporočil sekretar OK ZKS, tovariš Ivan Horvat, da dr. Anton Vratuša ne more kandidirati za zbor Zvezne ljudske skupščine zato, ker ga službene dolžnosti preveč zaposlujejo. Okrajno politično vodstvo je potem predlagalo, da bi na levem bregu Mure kandidiral tov. Janez Hribar, ki ga v teh krajih ljudje že dokaj dobro poznajo.
rov vsiljevanja sklepov delavskim svetom in sploh organom delavskega upravljanja po strokovnjakih. Ti primeri dokazujejo izigravanje članov delavskega upravljanja, ki menijo, da iim je s tem izrečena nezaupnica. Tov. Ros je večkrat poudaril, da ne smemo dopuščati samovolje, da kaže, da smo marsikje izgubili kriterij pri stimulaciji strokovnjakov in da smo včasih smatrali za strokovnjake tiste, ki vedo lepo govoriti, a ne vedo tako lepo tudi delati.
Marija Prizmičeva je opozorila na dejstvo, da se preveč ceni zgolj strokovnost, socialistična vrednost dela pa se ob tem ne ocenjuje. Navedla je primer »Mure«. Nad 500 zaposlenih delavk v tem podjetju ocenjujejo zgolj strokovno in proizvodno, kako se pa te žene politično izživljajo, nihče ne vpraša. Tovarniški zaupniki tukaj ne predstavljajo političnega delavca, gledajo le na napake delavk in ne opazijo tega, kako nesocialistično postopa z njimi direktor. »Politični delavci pa smo za to, da vidimo socialistične odnose in jih krenimo,« je zakl jučila tov. Prizmičeva.
V nadaljnjem delu seje so poročali predsedniki občinskih odborov SZDL o volitvah v osnovne organizacije SZDL in o prvih zborih volivcev za volitve ljudskih poslancev.
Volitve v osnovne organizacije SZDL so bile primerno opravljene in so skoraj v vseh občinah zabeležili porast članstva. Prvi zbori volivcev za volitve delegatov za kandidacijske konference so tudi dobro' uspeh. Udeležba je bila večja, kot so pričakovali, kar kaže veliko zanimanje volivcev za volitve v zvezno in republiške ljudske skupščine. 'Skora j povsod so razpravljali tudi o kandidatih, ki naj ;ih predlagajo na kandidacijskih konferencah. Ugotovili so, da so pri volitvah v osnovne organizacije SZDL in ob volitvah za kand:dacijske konference žene bolj upoštevali, kot kdaj prej, kar je videti v znatno večjem številu glasov, ki so jih tokrat dobile žene.
GOSPODARJI
Veliko prostega časa porabijo delavci za pogovore o delavskem samoupravljanju. To niso teoretiziranja, čeprav često omenjajo načela. Doba delavskega upravljanja je sicer kratka, toda dovolj dolga, da sleherni delavec ve o upravljanju toliko, da lahko razpravlja o delovanju delavskega sveta, njegovih komisij in upravnega odbora ter ugotavlja pravilnosti in nepravilnosti njihovega sklepanja. Ob vsakdanji praksi razpravljajo torej o oseh bistvenih problemih svojega dela in življenja z več ali manj družbenega stališča in to je že velik napredek v delavskem upravljanju.
Morda je bistvena ugotovitev, da ocenjujejo delavci skozi odnose vrednost delavskega upravljanja v tem ali onem podjetju. Če so med upravami podjetij in organi delavskega upravljanja slabi odnosi, temu gotovo niso krivi delavci. Marsikje je delavski svet in upravni odbor samo za to, da potrdi to, kar se je rodilo v glavah posameznikov iz uprave podjetja. Ponekod niti ne seznanjajo predsednikov organov delavskega upravljanja s problemi, ki jih potem obravnavajo seje teh organov, temveč sklicujejo te seje ali direktor ali njegov najožji sodelavec, jih potem sami vodijo in uporabljajo predsednika zgolj zato, da izpelje glasovanje, o katerem si včasih sam ni na jasnem. Seveda gre tu graja tudi predsednikom takih organov upravljanja, ki niso dovolj energični, da bi uveljavili svoje pravice in dolžnosti.
Ponekod se je zgodilo, da je delavski svet prevzel iniciativo in odločil drugače, kot strokovnjaki ali uslužbenci uprave. V takšnih primerih se je skoraj vedno našel nekdo izmed prizadetih in se postavil delavskemu svetu ali njegovi komisiji po robu z zapletenijni računskimi ali tehničnimi postopki in sdokazalt, da delavski svet ne more o tem objektivno odločati. V skrajnih primerih se sklicujejo tudi na zakone, ki ne dopuščajo drugačne odločitve, kot jo je iznašel dotičnik sam.
V splošnem so poročila delavskemu svetu ali upravnemu odboru (često si niti ne zaslužijo takega imena) zelo površna, ker so tudi seje prehitro sklicane in slabo pripravljene, za kar so pravzaprav odgovorni predsedniki obeh organov delavskega upravljanja, in če ni tako, so poročila nerazumljivo strokovna ali pa tako enostranska, da si z njimi delavec, ki ima na razpolago največkrat le zdravo logiko, ne more pomagati. Na ta način so velikokrat ssfabricirani« tudi pravilniki o premiranju, katerih osnove so često le finančni pokazatelji, ne pa delovna storilnost, torej organizacija dela, delovna disciplina, novatorstvo in ostali faktorji, ki mnogo pomenijo v proizvodnji in njenem povečanju.
Preprosti delavci so marsikje kritizirali tako premiranje na osnovi finančnih pokazateljev, ki so čestokrat o diametralnem nasprotju s proizvodnimi pokazatelji, toda o organih delavskega upravljanja so jih zavračali s trditvijo "premijski pravilnik je zakonito sprejet, torej je vsak vaš pomislek brezpredmeten". Tako seveda do revizije osnov premijskih pravilnikov ni prišlo, ker se delavec pač nima namena zoperstavljati zakonom. Tako se je torej marsikje zgodilo, da so "strokovnjaki" in tudi strokovnjaki ščitili s sklicevanjem na zakonitost svoje interese, sklepe, avtoriteto ali ničemrnost in hkrati odvračali kritiko od sebe, svojih slabosti in napak ter jo ustnerjali o zakonodajalca, to pa je družbena ureditev.
Tudi marsikaterega političnega delavca je premotila bleščeča gostobesednost posameznikov, ki so pod krinko pravilnosti širili samovoljo, zavito v virtuozno, bleščečo fraza-jenje, v kar so marsikje skrivali lastnosti, kot so sebičnost, zloba, domišljavost, apolitičnost in še marsikaj, česar sicer ne moremo poimenovati s sovraštvom do družbe, končni učinek pa je vendarle družbena škoda.
Menim, da je povsem razumljivo, da so z razvojem delavskega upravljanja nastala takšna nesoglasja, kajti delavski sveti s komisijami in upravnimi odbori prevzemajo vedno več pristojnosti, ki so bile prej izključno ali večinoma v rokah posameznih uslužbencev, ki se še vedno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da pomenijo v delavskem upravljanju vedno manj, da se spreminjajo iz ljudi, ki samostojno odločajo, o ljudi, ki poročajo. Torej je zelo razveseljiva ugotovitev, da se delavci v organih delavskega upravljanja že zelo zavedajo svoje vloge gospodarjev in da si teh pravic, ki sa združene tudi z odgovornostjo, ne pustijo kratiti.
VIKTOR SIREC
Letna skupščina okrajnega sindikalnega sveta
Krepiti zdrave težnje
V nedeljo je bila v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti letna skupščina okrajnega sindikalnega sveta. Skupščine se je udeležilo poleg delegatov iz vseh občin več političnih funkcionarjev, med njimi državni podsekretar dr. Anton Vratuša, sekretar OKZKS IvanHorvat, predsednik OLO Rudi Čačinovič, zastopnik Republiškega odbora sindikata in drugi. Predsednik OSS Lojze Valenčič je skupščini obširno poročal o delu sindikata v preteklem letu.
Tov. Valenčič je uvodoma poudaril, da bi morala vodstva podružnic razpravljati o sindikalnem delu v širših, ne lokali-stičnih merilih. Nekaj podobnega se je pojavilo tudi v nekaterih občinskih sindikalnih svetih. Take težnje povzročajo v sindikatu nedelavnost in malodušje. Mnogo sindikalnih podružnic je na razpotju med staro in novo prakso: ne morejo najti svojega mesta v širši skupnosti, v komuni. Čeprav je sindikat dal podlago za splošno uveljavljanje delavskega samoupravljanja kot družbenega samoupravljanja, se mi vsiljuje misel, da smo to nalogo izvedli nekoliko preveč formalno, saj ugotavljamo, da je v vseh teh organih premalo delavcev.
Važno je tudi vprašanje vpliva sindikata na javno življenje v svoji okolici. Ugotavljamo, da se člani sindikata premalo uveljavljajo v množičnih organizacijah, kjer bi morali zastopati pravilno stališče do posameznih pojavov.
Za tem se je tov. Valenčič dotaknil splošnega izobraževanja članov sindikata. Dejal je, da bi morale to nalogo prevzeti delno tudi »Svobode«, prosvetna društva-in komisije za družbeno upravljanje pri SZDL. Tak način dela se je obnesel n. pr. v Ljutomeru, kjer je sindikat sklical organe samoupravljanja, »Svoboda« pa je preskrbela predavatelje.
V	preteklem letu je izšlo precej gradiva za študij, tako gradivo' L kongresa delavskih svetov, različni zakoni, perspektivni načrti občin, okrajev, republike itd. Druga važna stvar izobraževanja ie strokovno usposabljanje delavcev.
Tov. Valenčič je obširno poročal tudi o izpolnitvi letnih proizvodnih načrtov v posameznih gospodarskih organizacijah. Vprašanje ie — je dejal — koliko so sindikati pri tem planiranju sodelovali in odločali.
V	razpravi je spregovorilo več delegatov in gostov, ki so s svojimi prispevki ocenjevali dosedanje delo sindikata. VIKTOR PINTARIČ, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Ljutomeru, je poudaril nekatere nove prijeme pri delu sindikata v 1 jutomerski občini, kjer je občinski sindikalni svet predlagal v vse občinske svete in komisije ObLO delavne člane sindikata. Zanimanje za strokovno izobraževanje pa je sindikat vzbudil predvsem v klubih organov delavskega samoupravljanja.
Predsednik komisije za družbeno upravljanje pri OO SZDL tov. V. ŠIFTAR je pozval člane sindikata, naj podprejo napore komisije, ki želi skupno z mariborsko komisijo v čim krajšem času urediti šolo za delavsko samoupravljanje v gradu Bori. Za tem je govoril o tarifnih in premijskih pravilnikih. Zbori proizvajalcev naj zahtevajo no njegovem mnenju ponovne razprave o tarifnih in premijskih pravilnikih povsod tam, kjer ti ne ustrezajo svojemu namenu.
Posamezni delegati so govorili o cenah prehrambenih predmetov, o delu strokovnega sindikata, o skrbi za delovnega človeka v proizvodnji itd.
Delegati so izvolili na letni skupščini nov, petnajstčlanski upravni odbor OSS.
Dva kandidata za Zvezni zbor?
Do 23. januarja so bili izvedeni v vseh krajih radgonske občine predvolilni sestanki, na katerih so volivci izvolili delegate za kandidacijske konference. V večih krajih so razpravljali na teh sestankih o drobnih krajevnih problemih, ponekod pa so izrazili željo, naj bi kandidirala za zveznega ljudskega poslanca Ivan Kreft ali Tone Truden, za republiškega poslanca pa Marija Levarjeva.
* ,
Letos bodo pričeli graditi v Radgoni nov stanovanjski blok, uredili bodo lekarno in zdravstveni dom v Radencih, pri Negovi pa bodo sezidali pomožno ambulanto in krajevno pisarno.
Franc Sefo Janič,
kandidat v martšanski občini
V nedeljo je bila prva kandidacijska konferenca v Marijan-cih. Zbrali so se kandidati iz 28 krajev marijanske občine, da bi predlagali kandidata za republiški zbor. Petčlanski verifikacijski odbor je ugotovil, da so se udeležili konference vsi izvoljeni delegati za to konferenco. Predsednik okraine volilne konference Jože Podlesek je pojasnil postopek o poteku volitev. Dosedanji republiški poslanec Franc Rogi se je odpovedal kandidaturi v tem volilnem okraju zato, ker je spre-
jel kandidaturo že v enem soboških volilnih okrajev. Obenem je v kratkem orisal lik sedanjega kandidata Franca Šeb-janiča, ki so ga soglasno predlagali za kandidata.
Tovarišu Francu Roglu, odborniku marijanskega občinskega ljudskega odbora in dosedanjemu poslancu so se toplo zahvalili za dosedanje prizadevanje in pomoč, novemu kandidatu pa so izrazili željo, naj jih v svoji mandatni dobi tako često obiskuje, kot sedaj v predvolilnem času.
OBŠIREN DELOVNI PROGRAM
Svet za komunalne zadeve pri ObLO Ljutomer je pripravil za letos obširen program dela.
Povečali bodo zmogljivost mestnega vodovoda od dosedanjih 40 na 100 m vode. Prav tako bodo napeljali vodovod v osemletko. Nadaljevati nameravajo tudi asfaltiranje cestišč in
urejanje kanalizacije. Prav tako pa bodo uredili Stari trg. Glavni trg in Miklošičev trg. Med najzanimivejšimi sklepi pa je sklep o ureditvi zimskega in letnega kopališča, ki je med Ljutomerčani že nekaj let predmet živahnih, vendar doslej brezplodnih razprav. Na vrsti bo tudi regulacijski načrt mesta
Ljutomera in urejevanje cest Jeruzalem — Cuber — Ljutomer in Železne dveri—Cuber.
Vse svoje delovanje bo svet vzporejal z delom olepševalnega društva. Poleg tega predvideva svet za komunalne zadeve v Ljutomeru še več drobnih ureditev, med temi tudi primerne razglasne deske.
BREZATOMSKI
PAS
Predlog poljskega zunanjega , ministra Rapackega o ureditvi brezatomske cone o Evropi je povzročil v evropskih državah precej razprav in razmišljanj.
Po mnenju jugoslovanske vlade je ta predlog koristen, ker prispeva k ublažitvi oboroževalne dirke obeh blokov in zmanjšuje mednarodno napetost. Tako so ga ocenili tudi o vrsti drugih držav, ki ž.eli-jo mir in miroljubno sodelovanje. Zahodnonemški socialdemokrati so ta predlog ocenili zelo pozitivno kot začetek o uresničevanju evropskega sistema varnosti in kot ukrep za popuščanje hladne vojne. Po njihovem mnenju bi uresničitev tega načrta bila velik napredek v naporih za okrepitev sistema kolektivne varnosti o Evropi.
Ta mnenja so pozdravili osi miroljubni državniki in prebivalci vseh evropskih držav. Združene države Amerike, Zahodna Nemčija in nekatere druge zahodne države pa ne gledajo na ta predlog z največjimi simpatijami, čeprav dopuščajo možnost razprave o tem problemu in podobnih Vprašanjih, ki zadevajo razorožitev. Tudi predlogi predsednika sovjetske vlade Bulga-nina so naleteli precej na gluha ušesa in so odgovori raznih zahodnih državnikov precej enako pobarvani. Kot vse kaže, pač še niso dosegli medsebojnega zaupanja, ki je potrebno pri reševanju vseh mednarodnih vprašanj. Blokovske koncepcije so se v raz-orožitvenih razgovorih zadnjih mesecev pokazale Zelo škodljive in neprimerne za uspešno rešitev tega pomembnega vprašanja.
Zahodnonemška vlada je bila pri obravnavanju poljskega predloga zelo ostra in kratkovidna ter je storila potezo, ki močno duši po imperialistični prevzetnosti. Zunanji minister oon Brentano je namreč izjavil. da nimajo niti časa niti oolje, da bi proučili poljski predlog. Taka politika je škodljiva in ne koristi miru v Evropi.
Vaš zunanje politični
NOV UPOR V VENEZUELI
Minil je komaj mesec dni od zadnjega upora v Venezueli, ko so letalski častniki hoteli strmoglaviti vlado predsednika Hime-neza. Pred dnevi je izbruhnil nov upor, ki je Himenezu onemogočil nadaljnje bivanje v državi. Zato je z letalom pobegnil v neznano smer. čeprav ne-
kateri krogi zatrjujejo, da je poiskal zatočišče v Dominikanski republiki.
Oblast v Venezueli je prevzel sporazumno z oboroženimi silami civilno-vojaški odbor, ki je sam sebe proglasil za »patriotsko junto«. V Caracasu in v nekaterih drugih mestih so dva dni divjali boji med vladnimi
četami in uporniki V teh bitkah je padlo okrog 150 ljudi, medtem ko je bilo okrog 600 ljudi ranjenih. V novi vojaški junti so kontraadmiral Lara-zabal in štirje polkovniki. Padec Himenezove vlade je povzročila prepoved protivladne demonstracije v delavskem pre-
delu venezuelske prestolnice. Voiaške sile so prevzele oblast tudi v drugih predelih Venezuele. Vojaška junta je izdala dekret o osvoboditvi vseh političnih zapornikov in dovolila vsem udeležencem neuspelega upora ob Novem letu, da se vrnejo v državo in prevzamejo svoje prejšnje položaje.
Američani so že dobili zagotovila, da nova vojaška junta ne bo spremenila zunanje politike in gospodarskih odnosov do ZDA. V ZDA so bili ob najnovejših dogodkih zaskrbljeni zaradi usode 400.000 Američanov, ki živijo na območju Venezuele. Prav tako Američane zelo zanima venezuelska nafta, ki jo v zadn jem času pospešeno črpajo v vedno večjem obsegu. Po zadnjih vesteh je vojna junta že imenovala 13-člansko civilno vlado.
Čuden odnos
TURŠKEGA TISKA
Te dni so se pojavili v turškem tisku članki, ki imajo protijugoslovanski značaj in v nobenem primeru ne morejo prispevati k poglabljanju prijateljskih stikov med obema državama. Povod za tako pisanje je bil »primer« podjetja »Rad« iz Beograda, ki je že leta 1953 prevzelo v Turčiji obsežna gradbena dela.
Zaradi poznejše podražitve gradbenega materiala in drugih stroškov je podjetje zašlo v resne težave, čeprav je doslej pravočasno in solidno izpolnjevalo svoje obveznosti napram investitorjem. V omenjenih člankih napadajo to jugoslovansko podjetje in mu očitajo »vohunsko« delovanje v korist neke tretje sile. Te obtožbe so zelo nesram-
ne in krivične za delovni kolektiv, ki je vse svoje sile posvetil izpolnjevanju svojih obveznosti. Našemu gradbenemu podjetju očitajo pisuni turških revolver-skih listov, da je gradilo ceste za satelitske države. Turške oblasti so brez vsake obrazložitve izgnale dva uslužbenca tega gradbenega podjetja.
Tako ravnanje ni v skladu z mednarodnimi pravnimi normami in s sodelovanjem med Turčijo in Jugoslavijo. Organizatorji gonje v delu turškega tiska s svojim ravnanjem niso dosegli svojega cilja, ker je mednarodna javnost bila iz jugoslovanskih in drugih časopisov seznanjena z diskriminatorsko gonjo napram našemu podjetju in našim državljanom.
Indonezija v borbi za svoje pravice
Indonezijska republika si je s svojo politiko aktivne koeksistence pridobila ogromno prijateljev po vsem svetu. Zadnji obiski predsednika republike Sukama v Jugoslaviji, Egiptu, Siriji, Cejlonu in v nekaterih drugih državah Bližnjega in Daljnega Vzhoda so to ugotovitev temeljito potrdili.
Poseben uspeh indonezijske zunanje politike je vsekakor sklenitev mirovne pogodbe med Indonezijo in Japonsko. Tako je med obema državama prenehalo vojno stanje, ki je trajalo
od leta 1943, ko so Japonci napadli indonezijske otoke. V sedanjem trenutku je sklenitev premirja z Japonci še prav posebno važna. Indonezija je izgubila nizozemske strokovnjake in tehnike in ji je sedaj vsaka
pomoč dobrodošla. Japonska ji bo izplačala okrog 800 milijonov dolarjev reparacij. S teini sredstvi si bo indonezijsko gospodarstvo zelo opomoglo in si ustvarilo pogoje za nadaljnji razvoj države.
ZUNANJEPOLITIČNA RAZPRAVA V NEMŠKEM PARLAMENTU
Zahodnonemški parlament je zaključil 15-nrno zunanjepolitično razpravo, po kateri so sprejeli vrsto načrtov in resolucij. V njih zahtevajo, naj si vlada prizadeva za skli-
canje konference Vzhod—Zahod, vendar po resnih diplomatskih pripra-vuh. Bundestag je odklonil načrt resolucij socialno-demokratske stranke, ki zahteva vzpostavitev diplomatskih odnosov s Poljsko, odpoved atomski oborožitvi nemške armade in pogajanja za brezatomsko cono v Evropi.
Razprava v zahodnonemškem parlamentu je pokazala, da imajo zu-
nanjepolitična stališča vlade zelo majave temelje. Frakcija socialističnih poslancev v parlamentu je sporočila, da je večje število znanstvenikov podpisalo poziv poslanca SPD profesorja dr. Karla Bccherta proti raketnim oporiščem v Zahodni Nemčiji. Samo na univerzi v Mainzu je apel podpisalo 24 profesorjev in docentov, med katerimi je tudi vladni kemik dr. Walter Reppe.
Notranja posojila. Zaradi pomanjkanja investicijskega kapitala bodo v Avstriji tudi letos razpisali več notranjih javnih posojil v skupnem znesku okrog 2 milijard šilingov. Tako pridobljena sredstva bodo porabili za gradnjo hidrocentral in za modernizacijo cestnega in železniškega prometa.
Francosko-iudijsko sodelovanje. V
New Delhiju so podpisali sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju med Francijo in Indijo.
Dr. Konrad Adenauer
Britansko - turški razgovori
V Ankari so bili britansko-turški razgovori o Cipru, ki bi naj rešili nasprotja obeh držav glede ciprskega vprašanja. Ob tej priložnosti so vse politične stranke, zastopane v grškem parlamentu, poslale Ciprčanom poziv, naj ohranijo enotnost. V zvezi z razgovori v Ankari je
IZ MEDNARODNEGA GOSPODARSTVA
Rekordna proizvodnjn jekla. V
Avstriji so uradno sporočili, da so lani dosegli rekordno proizvodnjo jekla. Tako je njihova proizvodnja znašala 2,5 milijona ton surovega jekla oz. 20 odst. več kot pretekla leta. 
Nacionalizacija pristanišča. Cey-lonska vlada je sklenila, da bo pospešila uresničitev projekta za nacionalizacijo pristanišča in pristaniških naprav v Colombu. Od prometnega ministra so zahtevali, naj pripravi načrt zakona o nacionalizaciji; zakon bodo takoj predložili v potrditev parlamentu.
Nove HC v SZ. Okrog 70 milijard kilovvutnih ur električne energije bo dajal letno sistem hidrocentral nu reki Angara, ki izvira iz Bajkalskega jezera v Sibiriji. Angara presega po možnostih za proizvodnjo električne energije Volgo, Kamo, Dnje-per in Don skupno. Na tej reki so že zgradili hidrocentralo pri Irkutsku.
Naše trgovinske zveze s Španijo.
V Parizu so predstavniki Jugoslovanske narodne banke in španskega deviznega urada podpisali jugoslovan-sko-španski sporazum o trgovinski zamenjavi in plačanju. To je prvi trgovinski stik med predstavniki obeh držav.
Znanstveno sodelovanje. V Varšavi so sklenili sporazum o znanstve-no-tehničnem sodelovanju med Poljsko in Vzhodno Nemčijo na področju atomske znanosti.
Povečanje proizvodnje na Poljskem. Po izjavi poljskega gospodarskega ministra je vrednost proizvodnje v državi lani dosegla 156 milijard 890 milijonov zlotov. V primerjavi z lotom 1956 se je proizvodnja na Poljskem povečala za osem odstotkov.
ameriški »New York Times« zapisal, da na otoku ne gre več za borbo grških prebivalcev Cipra proti britanski oblasti, temveč da se Je začela borba med Grki in Turki in končno tudi borba med samimi Črki na otoku. Razdori med posameznimi političnimi in narodnostnimi grupacijami na otoku bodo položaj Cipra samo poslabšali in onemogočili učinkovito rešitev. Policija v Limasolu je pred dnevi uporabila solzilni plin in dimne bombe, da bi razgnala več sto demonstrantov, pripadnikov turške manjšine, ki so zahtevali razdelitev Cipra. Demonstracije povezujejo v obveščenih krogih z razgovori o ciprskem vprašanju v turški prestolnici.
OSTALI DOGODKI
Predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva je obtožil francoske oblasti, da rekrutirajo madžarske emigrante v tujsko legijo. — Predsednik kitajske vlade Cn En Laj je zavrnil prošnje treh ameriških mater, ki so prosile za pomilostitev svojih sinov. Le-ti so bili no Kitajskem obsojeni zaradi vohunstva. — Poljski sejem je sprejel novi zakon o ljudskih odborih, ki daje osnovnim organom oblasti večje pristojnosti in večje pravice kot doslej. — V guatemalskem kongresu so šteli glasove zadnjih predsedniških volitev pod stražo 59 do zob oboroženih vojakov. Tako so zaščitili zakonodajalce pred anonimnimi grožnjami. — Prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Nikita Hrnščev je na konferenci beloruskih kmetijskih aktivistov izjavil, da je reorganizacija strojnih in traktorskih postaj v Sovjetski zvezi eden osnovnih problemov za nadaljnji razvoj kmetijstva. — Ob proslavi osme obletnice proglasitvo indijske republike je predsednik Prasad prebral svojo poslanico, v kateri poudarja privrženost indijskega ljudstva miru. — Predsednik Josip Broz-Tito je čestital predsedniku Indije k državnemu prazniku in mu želel obilo uspehov za nadaljnji razvoj indijske države.
ZBORI VOLIVCEV PRI VIDMU
Pred nekaj dnevi so že končali z zbori volivcev tudi pri Vidmu ob Ščavnici. Vseh zborov je bilo 14, od teh 9 za delegate kandidacijske komisije za zvezne in republiške poslance. Zborovalci so izvolili skupaj 36 delegatov, od teh 20 za zvezne in republiške kandidate. Vsi delegati so razgledani državljani, ki bodo vedeli pametno iz« hirati kandidate za marčne volitve. Volivci so bili na vseh devetih zborih soglasni, da naj bo njihov poslanec v zvezni skupščini tov. Ivan Kreft, za republiškega poslanca pa želijo tov. Joška Slaviča, podpredsednika OLO.
Pri razglabljanju o lokalnih gospodarskih zadevah je bilo največ besed o hibridih, posebno o tistih, ki so cepljeni in z&-nje ne bi bilo treba plačevati taks, kot je to primer v mariborskem okraju. Mnogo razprav je bilo tudi o regulaciji Ščavnice, ki povzroča leto za letom milijonsko škodo in je zato
PREDLOG 0 PRIKLADAH
K MESU
Odbor za trgovino z živino pri Okrajni trgovinski zbornici v Murski Soboti je na eni zadnjih sej razpravljal o prikladah k mesu. Člaini odbora so bili mnenja, da je bil odstotek pri-klad, ki ga predlaga Trgovinska zbornica LRS, nekoliko previsok. Za območje našega okraja so predlagali naslednje odstotke pri posameznih vrstah mesa. Za goveje meso stegno in pleča do 30 odstotkov kosti, za bočnih in vrat do 25 odstotkov, za bržolo in šimba 15 odstotkov. Pri-klada odpade na prsni koš in na rebra, ker so tu kosti že vraščene v dovoljuj meri. Pri telečjem mesu znaša priklada na stegno in zrezke do 35 odstotkov, do 30 odstotkov pri vsem ostalem telečjem mesu, kjer so že kosti izločene. Na ledvično pečenko naj bi znašala priklada do 50 odstotkov, pri vsem ostalem telečjem-mesu naj ne bi bilo nobene priklade. Pri svinjskem mesn naj bi znašala priklada za stegha in za zrezke do 20 odstotkov in 15 odstotkov za meso brez vraščenih kosti.
kovcih, na Stari gori in Rožič-kem vrhu, peto društvo pa snujejo v Bolehnečicih. Za videmsko občino je to kar dovolj in lep dokaz o velikem kulturnem hotenju vrlih Prlekov na območju naših Slovenskih goric. Najbolj delavno je društvo v Bučkovcih, kjer delujejo štiri sekcije, od katerih slovi že dolgo časa godbena in dramska, da ne omenimo še pevskega zbora, ki se je izkazal še posebno ob 90-letnici prve slovenske Besede. Mnogo prizadevnosti kažejo tudi ostala društva, med katerimi je treba vsekakor ometi Videni, ki pozna že dolgoletno kulturno tradicijo, ki je oplajala predvsem naše napredne sile v Prlekiji.
-ar
IZ VSEH VETROV
RADIOAKTIVNI SVINČNIK
Policija v Dortmundu je obvestila prebivalstvo Porurja, da so neznane osebe ukradle »radioaktivni svinčnik« z nekega kamiona, na katerem je bil laboratorij za rudiogrnfijo. Svinčnik je bil dolg osem centimetrov in so ga branili v svinčenem, 25 kilogramov težkem zaboju. Policija opozarja, da bi pri odpiranju zaboja lahko prišlo do žarčenja, ki povzroča nevarne opekline in celo smrt.
PERONISTICNI PROCES
V	Buenos Airesu se bo te dni začela razprava zoper vidne peroni-stične voditelje, katere so obtožili za zlorabo državnega premoženja in korupcijo. Med obtoženimi so bivši podpredsednik peronistične vlade, zunanji in finančni minister ter bivši argentinski veleposlanik v ZDA. Zadnjim trem bodo sodili v odsotnosti, ker so pobegnili v tnjino.
LASTNIKI KINEMATOGRAFOV STAVKAJO
V	Rimu in v nekaterih drugih italijanskih mestih so stavkali lastniki kinematografov zaradi velikih davkov, ki jih je predpisala vlada. Tako je bilo v Rimu in v nekaterih drugih italijanskih mestih zaprtih okrog 800 kinematografov.
NESREČA ŠTIRIH AMERIŠKIH LETAL
Ameriški tednik »Time« piše, da so sc zrušila štiri amerišku letala, ki so nosila nuklearno orožje. V nobenem primeru niso bombe eksplodirale, ker niso bile pripravljene za vžig. Vsa štiri letala so se zrušila na območju ZDA.
ODKRILI SO ZAROTO
Indonezijska armada je zaplenila dokumente, ki potrjujejo obstoj določenih elementov. Ti elementi si prizadevajo ustanoviti takoimenovano državo Sumatro . Tn država bi naj bila ločena od republike Indonezije.
PEKLENSKI STROJI
V Bejrutu so se pripetile tri močne eksplozije, ki so povzročile ogromno gmotno škodo. Prvi dve sta bili na praznih terenih v bližini Britanske banke, a tretja v nekem nedokončanem poslopju.
Francoz: »Takšno visoko napetost pa prav potrebujem za napeljavo v žično ograjo okrog Alžirije."
POMURSKI VESTNIK. 50. JAN. 1958
2
Južna Amerika — področje vojaških junt in uporov
že prepotrebno, da jo ukrotijo v njeni strugi.
Sicer pa bo treba čimprej razmišljati tudi o očeslavski slatini, ki bi lahko prinašala videmski občini lepe denarje. Pohvaliti je treba tudi videmsko avto-moto društvo, ki je organiziralo tečaj za šoferje in je že nabavilo osebni avto, v katerem se uče bodoči mladi šoferji, kako je treba streči motornemu vozilu. Tako je stopil tudi Videm v krog tistih krajev, ki skrbe za vzgojo mladega kadra za našo Ljudsko tehniko in njene potrebe.
Morda še kakšno kratko besedo o kulturno-prosvetnem delovanju v videmski občini. V občini so štiri kulturno-prosvet-na društva: pri Vidmu, v Buč-
Letna konferenca ZKS soboške občine
Potrebna je vsestranska aktivnost
PREMALO STIKOV Z ORGANIZACIJAMI SZDL — IDEOLOŠKA VZGOJA MLADIH — POMOČ ORGANIZACIJ ZK ZADRUGAM — KJE SO VZROKI. DA JE V VRSTAH ZK TAKO MALO DELAVCEV IZ PROIZVODNJE? - NADALJNJI USPEH JE ODVISEN LE OD SPLOŠNE AKTIVIZACIJE VSEH ČLANOV.
Letne konference ZKS soboške občine, ki je bila pretekli ponedeljek, se je udeležilo poleg 91 delegatov tudi več gostov, med njimi državni podsekretar dr. Anton Vratuša.
O delovanju in problemih organizacij na območju soboške občine je obširno poročal sekretar občinskega komiteja JOŽE TILD. V svojem poročilu jepo-ndaril, da so imele organizacije ZK premalo stikov z organizacijami SZDL, prav tako pa ni čutiti dovolj močne povezave med osnovnimi organizacijami ZK in kolektivi. Zelo močno je bilo čutiti, da se domala vsi
uslužbenci, ki stanujejo po vaseh, no zmenijo za SZDL. Taki komunisti pozabljajo, da je Socialistična zveza organizacija, v kateri politično obravnavajo vsa vprašanja družbenega življenja.
Prav tako ni bilo dovolj skrbi za ideološko vzgojo mladine, ki bi jo morali pritegniti k sodelovanju v različnih organih družbenega upravljanja. V osnovnih organizacijah pa so preradi razpravljali o tem, da je mladina slaba, da nikjer ne dela in podobno. Ni čudno, če so bili naši mladinski aktivi še do nedavnega slabi. Toda brez ozira na to, ali se kdo za mladino zanima ali ne, se je ta vseeno uveljavljula; mladina je pripravljala proslave, organizirala kulturne prireditve itd. Lanske volitve delavskih svetov so prinesle prvo pomladitev, po-
sledica tega pa so bile tudi kandidature mladih na jesenskih volitvah v ljudske odbore.
Tudi pomoč organizacij ZK kmetijskim zadrugam je bila nekoliko boljša šele zadnja leta, ko so se komunisti kot člani SZDL aktivno udeleževali razprav na občnih zborih ali pa so sodelovali celo kot člani upravnih odborov KZ. Vrsta stvari je. ki jih je treba upoštevati pri utrjevanju zadružništva, predvsem pa je treba spremeniti odnos do sprejemanja kmetov v ZK in prav tako mladih zadružnikov. Predvsem mladim zadružnikom je treba pomagati,
da se bodo osamosvojili in prevzeli v KZ vodilna mesta.
Na lanskih volitvah novih delavskih svetov so pomladili organe delavskega samoupravljanja: v 18 delavskih svetov je bilo izvoljenih 23 mladincev, 8 pa v upravne odbore. Od vseh članov ZK — zaposlenih v gospodarskih organizacijah, ki volijo organe delavskega samoupravljanja — jih je bilo izvoljenih 38. Te volitve so pokazale tudi drugačen odnos do žena, saj jih je bilo izvoljenih 63 v DS in 30 v UO, kar predstavlja 12 odstotkov vseh zaposlenih žena.
Ocenjujoč vse to, je treba priznati, da so bili v delavskem upravljanju doseženi uspehi tudi v naši občini. Zato pa je toliko bolj upravičeno vprašanje: kje so vzroki, da je v vrstah ZK tako malo delavcev iz proizvodnje.
Tudi v soboški občini se vneto pripravljamo na marčne, volitve. Na sliki: Politični delavci na posvetovanju
Notranjepolitični komentar
ZAPOSTAVLJANJE
Letna skupščina okrajnega sindikalnega sveta ni mogla o razpravi po ooročilu najti prave vsebinske povezave. K temu je nekoliko pripomoglo sicer dobro, toda z nekaterimi stvarmi prenatrpano poročilo. Delegati so načenjali posamezne probleme, vendar jim ni uspelo ustvariti pravega stika s poročilom na eni strani in z vsakodnevnimi nalogami sindikata o kolektivih na drugi strani. Prav posebej o poročilu, prao tako pa tudi o sami razpravi je močno izstopalo mnenje, da sindikat ni zadostil svojim nalogam.
Dosedanje delovanje kaže, da je bil sindikat pogostokrat glede izbire vodstva potisnjen o ozadje. Prvi je bil delavski svet, za tem upravni odbor podjetja in šele nato sindikat. Tako je razumljivo, da sindikat ni mogel uspeti, pa čeprav se je še tako potegoval za pravilne ukrepe pri vsakodnevnem gospodarjenju v podjetjih. Če upoštevamo, da je prišlo marsikje do samovolje upravnih uslužbencev, ki so jo ti sicer znali zaviti o krinko navidezne pravilnosti, pa niti organi delavskega samoupravljanja niso bili sposobni uveljaviti pravilne poti, je še bolj razumljivo, da to ni uspelo sindikatu, ki je bil glede politične, ekonomske in splošne razgledanosti navadno mnogo bolj šibak kot delavski svet. Tako so se poti organov samoupravljanja in sindikata nehote razhajale, kar je povzročalo predvsem o sindikatu mlačnost in brezperspektivnost.
Nujno potrebno je bilo, da se je sindikat ob takih pogojih izživljal več ali manj le o organiziranju prireditev, izletov in podobno. Ob vseh kritičnih
dogodkih glede proizvodnih uspehov, odpuščanja delavcev itd. je sindikat največkrat ugotavljal, da so njegove pravice okrnjene. Toda o bistvu tu ni šlo za odvzemanje pravic sindikatu, temveč bolj za to, da sindikat ni uspel uveljaviti svojih pravic.
Dosedanje razmere glede izbire sindikalnih vodstev so dokazale, da bo treba o bodoče ocenjevati to vprašanje z istimi kriteriji kot pri izbiranju članov delavskih svetov, kajti le tako se bo sindikat otresel mnenja, da je le sam sebi namen.
-jm
Da bo ljudski odbor z vsemi svojimi družbenimi organi izpolnjeval vse naloge za nadaljnji razvoj, bo potrebno predvsem sodelovanje vseh članov ZK. To sodelovanje pa mora biti iskreno, partijsko, kajti le tako lahko rodi zaželen uspeh.
Razprava po poročilu, v kateri so sodelovali L. Valenčič, Š. Antalič, M. Prizmičeva. Va-nek Šiftar, prof. J. Liska, Franc
jo na mladino, je bilo delo organizacije tudi uspešno. Rezultati dobrega političnega dela pa se bodo odražali tudi v samih uspehih komune. Tudi delavsko samoupravljanje bo dobilo, po mnenju nekaterih delegatoy na konferenci, pravo vsebino, če mu bodo znali to vsebino dati tudi člani ZK. Za uresničevanje vseh teh nalog pa je potreben predvsem študij, ki naj se od-
MARIJA PRIZMIČEVA — V vrste ZK je treba pritegniti čim več mladih ljudi. V nekaterih osnovnih organizacijah gledajo na to vprašanje pravilno, kar se odraža tudi v delu organizacije. Pri našem delu se moramo zamisliti ob tem, da je vsestransko aktivna le ena tretjina članov ZK.
SIDA PODLESEK — Pripraviti je treba program dela glede vsestranske pomoči organom družbenega upravljanja.
FRANC ROGL — Delo osnovnih organizacij in ostalih partijskih forumov je zaživelo predvsem z uvedbo komunalnega sistema.
Prof. JANKO LISKA — Za vsakega člana ZK je potreben predvsem vsestranski študij. Temu vprašanju bo treba posvečati v bodoče še več skrbi.
RUDI RAPL — V vsak svet mora priti vsaj po en delavec, tako bomo s pravilno vzgojo omogočili, da bodo vsaj sčasoma neposredni proizvajalci bolj zastopani pri družbenem upravljanju. Osnovne organizacije na terenu pa naj čim-več razpravljajo o problematiki gospodarskih organizacij v svoji neposredni bližini.
raža med drugim v tovariški pomoči razgledanih članov ZK vsem ostalim, ki nimajo toliko možnosti, da bi izpopolnjevali svoje znanje.
Na konferenci so izvolili 60 delegatov za okrajno konferenco ZK. za delegata na VII. kongresu ZKJ pa so predlagali in soglasno izvolili tov. Sido Podle-skovo.
„KAM IZ ZADREG”
v Radencih
Preteklo nedeljo so radenski amaterski igralci DPD sSvo-bodas odprli težko pričakovano sezono. Uprizorili so Franca Streicharja (prevod Ciril Kosmač) veseloigro o treh dejanjih »Kam iz zadrege.
Že naslov igre da slutiti, da so nastopajoče osebe na odru v stalni zagati. In res prehajajo iz ene zadrege v drugo, kar se stopnjuje od prizora do prizora, od dejanja do dejanja. Na koncu pa se ose lepo razplete, in kakor je treba, lepo zaključi.
Igra naj gledalce predvsem prijetno zabava in jih pripravi do vedrega smeha. Ta namen so, če izvzamemo drobne
NAŠI DELEGATI
na kongresu "SVOBOD"
Kongresa Zveze »Svobod« v Mariboru se je iz Pomurja udeležilo deset od enajstih izvoljenih delegatov.
Prisotni delegati so na kongresu veliko pridobili in z drugimi vrstniki izmenjali izkušnje. Aktivno so sodelovali tudi v razpravi, zlasti v komisijah. Govorili so o težavah pri ljud-sko-izobraževalnem delu pri nas, o materialnih problemih naših društev in amaterskem delovanju. Iz predlaganih resolucij vidmo, da so bile upoštevane tudi nekatere zamisli in predlogi naš;h delegatov.
V predsedstvo kongresa Zveze »Svobod« Slovenije so bili izvoljeni iz našega okraja: Aleksander Pirher iz Ljutomera, Tanko Liška in Ante Novak iz Murske Sobote ter Koloman Cigit iz Lendave.
pomanjkljivosti, ki so pri amaterjih skoraj neizogibne, režiser Miha Keršič in naši orli igralci dosegli v polni meri. Vsi igralci so dobro in lepo zaigrali. Izredno sta zabavala gledalce naša stara znanca Piškur in Lipe, prijetno pa je presenetila s svojo odločno igro štacunarjeva žena Urša, zaljubljeno sta odigrala para Franc in Fani ter Podgornik in Tončka, znašla se je huda Monika, umerjeno je. zaigrala Petronela in tipičen hlapče je bil Krišpin.
Po veseloigrah, kot je ta, ki že nalikuje tu in tam na burko, je navadno, da igralci radi zaidejo o pretiravanje. Hvalevredno je, da pri naših igralcih tega nismo opazili, kar je prao gotovo zasluga režiserja. Poleg igralcev moramo tokrat pohvaliti tudi občinstvo, ki je dvorano napolnilo do kraja (nekaj ljudi je moralo zaradi pomanjkanja prostora oditi) in dalo s tem zasluženo priznanje požrtvovalnemu režiserju in igralcem.
O veseloigri bi še rekli, da je primerna za uprizarjanje, zlasti na manjših odrih v veselih pustnih in predpustnih dneh. Tudi scena, ki jo je pri nas uredil tovariš Murovič, ni kai preveč zahtevna.
Radenski igralci bodo v teh dneh gostovali z igro še po nekaterih sosednjih odrih.
lka
SAMO 51 %
Učni uspehi ob konen prvega polletja letošnjega šolskega leta so bili v višjih razredih radgonske osemletke kaj klavrni, medtem ko so bili v nižjih razredih zelo dobri.
Povprečni učni uspeh v nižjih razredih znaša 84 odstotkov, v višjih pa komaj 51 odstotkov, kar je za 33 odst. razlike. Kje so vzroki? Učiteljski kolektiv se sprašuje o tem že vsa leta, izboljšanja pa še vedno ni. Vsekakor je kal slabih učnih uspehov v učnem načrtu in načinu dela, ki je še vedno vse preveč »gimnazijski«. Prvim trem razredom osemletnih šol smo že dali nove učne načrte, dajmo jih še višjim, pa bo tudi na radgonski osemletni šoli boljše. Sicer pa imajo podobne te-
ZGINIVA STATISTIKA
MLEČNE KUHINJE
Letos deluje v Pomurju 117 mlečnih kuhinj, v katerih se hrani 15.930 otrok. Lani smo porabili v mlečnih kuhinjah 170.000 kg moke, 125.000 kg mleka v prahu.
Naše šole so zelo oddaljene od prometnih krajev in zato mora okraj plačevati tudi stroške prevoza od Reke do koristnikov. V ta na-
gatejša z vitamini. Vsa zadnja leta so v Pomurju mnogo skrbeli za izboljšanje hrane in za ureditev notranjih prostorov v mlečnih kuhinjah. Priredili so tudi razne tečaje za vodje kuhinj in tovarišice, ki
KAJ BO 3. FEBRUARJA V SOBOTI ?
54.900 kg sira, 35.000 kg koruzne moke in 2000 kg riža.
Stroški vzdrževanja mlečnih kuhinj so znašali skupno 5,087.350 din. Od tega so starši prispevali sami 2,427.760 din, prispevek družbe, OLO in občin pa je znašal 2,490.074 din. Razen tega so nekatere organizacije lani prispevale za izboljšanje hrane v mlečnih kuhinjah 172.516 din.
Z denarjem, ki so ga prispevali starši in družba, so izboljšali mulice. Toko so otroci dobivali poleg mleka, sira in kruha še marmelado, kakao in razne druge priboljške. V ta namen so porabili 2,165.484 dinarjev.
Delo v mlečnih kuhinjah zaposli tovarišice po več ur, posebno še tiste, ki morajo kuhati dopoldne in popoldne. Za to delo so bile lani nagrajene po 1200 din povprečno na inesec, kar je zneslo v vsem letu 1,166.000 dinarjev.
men so izdali lani 1,281.515 dinarjev.
Okrajni koordinacijski odbor za šolske kuhinje je ugotovil, da se je letos izboljšala hrana v mlečnih kuhinjah, postala raznovrstnejša in bo-
pripravljajo otrokom malico. Na teh tečajih so se poučile o pripravljanju malic in opravljanju drugih poslov, ki so važni za izboljšanje in popestritev hrane.
R. B.
žave najbrž tudi po drugih šolah. Pri tem pa imejmo na umu, da delajo reformirane osemletke še vedno po učnem načrtu nižjih gimnazij, da takorekoč ni spremembe, če je ne vnaša predmetni učitelj 6am.
"SVOBODE" izobraževalna središča
Prva seja Zveze »Svobod« je bila prejšnji teden v Murski Soboti. Na seji so določili delo za posamezne svete, izvolili sekretariat in določili delokrog za letos.
naj nenehno poudarjajo velike naloge, ki jih imajo »Svobode« na tem nodročju. Zanemarjati pa ne smemo niti amaterskega dela v društvih. Bolj kritični moramo biti tudi do reperto-
če pravilno izberemo program. Povečati bomo morali tudi število članov in za naša društva pridobiti čimveč mladine, ki jo je treba tudi vključiti v aktivno delovanje.
_____ J. M.
Radgonski pionirii povabljeni v Prištino
Okrajni komite LM v Prištini je povabil radgonski mladinski pevski zbor na mladinski festival, ki bo okrog 25. maja v Prištini. To bo edini mladinski pevski zbor, ki bo nastopil na tem festivalu. Vprašanje je, če bo dobil radgonski pevski zbor sredstva za potovanje.
Radgonski mladinski zbor pa predvideva tudi gostovanje v sosednji Avstriji. S tem v zvezi hočejo obiskati Gornjo Radgono itn morda še kateri drugi kraj avstrijski harmonikarji.
Poleg nameravanega koncerta v Mariboru pa bodo radgonski mladi pevci nastopili tudi na proslavi 90-letnice Prvega slovenskega tabora v Ljutomeru.
-jm
Naloge sindikata
Skupščina okrajnega sindikalnega sveta je sprejela med drugim tudi več nalog za bodoče delo:
—	Sindikat mora s širšega obzorja ocenjevati sindikalno delo tako, du splošna stremljenja prilagodi okolju.
—	Obogatiti je treba sindikalno delo s tem, da bomo razpravljali in odločali o vseh problemih.
—	Delo sindikata se mora občutiti tudi izven podjetij in to predvsem pri aktivnem političnem delu v družbenih organizacijah in raznih društvih.
—	Delo sindikata naj bo tesno povezano z delom in življenjem komune v aktivnem sodelovanju z organi družbenega upravljanja.
—	Sindikat se mora potruditi za čim boljšo izvedbo volitev zveznih in republiških ljudskih poslancev.
—	Izboljšati je treba dosedanji način izobraževanja. Pri tem se bo treba poglobiti predvsem v družbene vede in ruzvoj našega gospodarstva.
—	V okviru petletnega načrta je treba izkoristiti vse možnosti gospodarskega razvoja, pri tem misliti na rekonstrukcije, sodelovanje in na ustanavljanje nekaterih novih proizvodnih obratov, ki bodo zaposlili sezonske delavce.
—	Sindikat mora storiti vse za zaščito delavcev pri strojih in skrbeti za obratne menze.
—	Sindikalni sveti naj imenujejo posamezne komisije za razna področja dela, s čimer se bo izboljšal način dela.
CANKOVA
Na zboru volivcev industrijske, trgovske in obrtne skupine so že tudi izvolili delegate za kandidacijsko konferenco.
Volivci so menili, da bi jih naj v republiškem zboru proizvajalcev zastopal Stefan Ste-fanec, tajnik okrajne obrtne zbornice. Predlog bodo posredovali tudi kandidacijski konferenci.
NAPOVEDUJEMO TEKMOVANJE!
Delovni kolektiv Časopisno-založniškega podjetja »Pomurski tisk« v Murski Soboti je na svojem zboru volivcev sklenil, da bo
V POČASTITEV VOLITEV V ZVEZNO IN REPUBLIŠKO SKUPŠČINO
v obratih tiskarne opravil pet prostovoljnih delovnih izmen.
Prepričani v številen odziv, napovedujemo tekmovanje vsem ostalim delovnim kolektivom Pomurja.
Delovni kolektiv ČZP »Pomurski tisk«
Letos bodo dali poudarka zlasti izobraževanju odraslih in strokovnemu izobraževanju delavcev. V vseh občinskih središčih so že določili skupine strokovnjakov, ki bodo predavali v zimskih mesecih, zlasti še v krajih, kjer imajo kmetijske zadruge svoje sedeže.
Pri tem prizadevanju naj bodo »Svobode« in prosvetna društva pobudniki; skrbno naj pazijo, da bodo izkoriščene vse priložnosti za splošno izobraževanje delovnega človeka. Občinski sveti »Svobod« naj v prihodnosti še bolj koordinirajo delovanje društev v svojih okoliših in se borijo pri občinskih ljudskih odborih za finančna sredstva, v organih družbenega in delavskega upravljanja pa
arja odrskih del in pridobiti čimveč ljudi za naše kultumo-družabne prireditve, ki lahko prav tako vzgojno učinkujejo,
OBVESTILO
Seja Glavnega odbora Prešernove družbe bo v torek, 11. februarja ob 10. uri dopoldne z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo tajništva;
2.	Slučajnosti.
Seja bo v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani, Puharjeva 1.
Člane, poverjenike in odbore vabimo, da pošljejo svoja mnenja o delovanju Prešernove družbe in konkretne predloge vsaj do 1. februarja na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, Erjavčeva cesta 14/a.
Tajništvo
POMURSKI VESTNIK, 30. JAN. 1958
3
Rogi, Š. Sabjan, dr. A. Vratuša, S. Podleskova in drugi, je dala smernice za delo novoizvoljenega 23-članskega občinskega komiteja. Diskutanti so ponovno poudarili, da je treba vrste ZK predvsem pomladiti, kar so v nekaterih osnovnih organizacijah že pričeli uresničevati. Povsod tam, kjer vodstva osnovnih organizacij pravilno gleda-
Za 70 milijonov
OBVAROVANEGA IMETJA
— Moram reči — je dejal tovariš Flisar ob pričetku razgovora — da je naša javnost pogostokrat premalo seznanjena s problemi gasilstva, čeprav je gasilska organizacija po številu članov ena najbolj močnih tudi v našem okraju. Z ustanovitvijo občinskih gasilskih zvez je dobila gasilska služba osnovno obliko področja svojega dela. Toda v tej smeri še nismo prišli do kraja, ker imajo občinski ljudski odbori gasilstvo kot proračunsko breme. Veliko premalo je še primerov, da bi ljudski odbor zaupal skrb za preventivno in požarno varnost svoji gasilski zvezi. To mislim tako, da bi ljudski odbor dal- gasilski zvezi čutiti, da ima tudi ta kot svojo glavno dolžnost, skrbeti za požarno varnost. Vsekakor bi morala biti tesnejša povezava s sveti za splošne zadeve. Prav bi tudi bilo, če bi bili poveljniki občinskih gasilskih zvez člani teh svetov.
Na vprašanje, kaj meni o lanskem delovanju v gasilskih društvih, je odgovoril tovariš Flisar nekako takole: — Lani do decembra je bilo regi-
Tudi pri tako težavnem gasilskem poslu -plezanje po lestvi in reševanje ljudi iz gorečih poslopij - sodelujejo ženske
striranih na območju okraja 73 požarov. Moram poudariti, da občinski poveljniki požarni problematiki, predvsem pa požarom, ne posvečajo dovolj skrbi. To potrjuje tudi to, da požarov pogostokrat niti ne registrimjo razen tega pa so pomanjkljiva tudi poročila", ki jih dobivamo o požarih od gasilskih društev. Pomanjkljivosti gasilcev so tudi pri ugotavljanju vzrokov požara. Tu bi morali poveljniki organom TNZ bolj dosledno pomagati. Predvsem še, če gre za primere, kjer so požgani objekti zavarovani. Po vzrokih so nastali požari nekako tako: 11 požarov je povzročila strela, otro-
ci so jih povzročili 17, iz neprevidnosti je nastalo 13 požarov, iz neznanih vzrokov 12, zaradi gradbene napake je zgorelo 13 objektov, registriranih pa je bilo tudi 7 namernih požigov. Na stanovanjskih poslopjih je bilo lani škode za 780 tisoč dinarjev, obvarovanega pa je bilo za nekaj več kot 8 milijonov dinarjev imetja. Stanovanjska in gospodarska poslopja so gorela v 15 primerih. Škoda znaša 9 milijonov 857 tisoč dinarjev, obvarovanih pa je bilo več poslopij v vrednosti okrog 5 milijonov dinarjev. Gospodarska poslopja so gorela v 28 primerih. Skupna škoda znaša 14 milijonov 523 tisoč dinarjev, obvarovanega pa je bilo za 26 milijonov 657 tisoč dinarjev imetja. Vseh 73 požarov je povzročilo 40 milijonov 237 tisoč dinarjev škode, obvarovanega pa je bilo pri tem za 74 milijonov dinarjev imetja.
Zatem je omenil tovariš Flisar še vprašanje strokovne vzgoje. Dejal je, da je priredila gasilska zveza lani dva podčastniška tečaja. Ta tečaja je obiskovalo 22 tečajnikov iz naših gasilskih društev. V tečajih za strojnike se je izšolalo 32 gasilcev. Škoda je — je poudaril tovariš Flisar — da okrajna gasilska zveza ne more nadzorovati strokovnega izpopolnjevanja teh tečajnikov sedaj pri praktičnem delu v gasilskih društvih. Zelo neprimerno pa je to, da imamo v vsem okraju le polovico izprašanih gasilcev. Bolj točnih podatkov glede tega ne bi mogel navesti, ker nam doslej občinske gasilske zveze niso poslale vseh potrebnih podatkov.
»Z OPREMO NE MOREMO BITI
ZADOVOLJNI«
Kot zelo važno vprašanje gasilstva je navedel tovariš Flisar tudi stanje opreme gasilskih društev. Društva imajo samo 17 avtomobilov, toda samo 4 avtomobili so primerni v vseh ozirih. Ostali avtomobili so večinoma predelani poltovornjaki. Ni pa nobenih izgledov, da bi se število avtomobilov povečalo, ker gasilska društva ne razpolagajo s primernimi sredstvi. Motornih brizgaln je v okraju 102. Od teh je bilo kupljenih lani 5. Ročnih brizgaln je 219, od tega 146 dvoosnih in 73 enoosnih. Te so večinoma stare že nad 60 let.
In na koncu še nekaj o sredstvih. Občinski ljudski odbori so dali gasilskim društvom lani okrog 2 milijona dinarjev. Razumljivo je, da je bilo to za potrebe gasilstva premalo. Lani je bilo čutiti v gasilstvu precejšnjo stagnacijo. Ta pasivnost izhaja večinoma iz pomanjkanja finančnih sredstev. Tako je v vsem okraju le 46% gasilcev uniformiranih, kar zelo neugodno vpliva na splošno stanje v gasilskih društvih.
Seja Sveta za industrijo in obrt ObLO Ljutomer
Razprava o tovarni usnja
Pretekli četrtek so razpravljali člani sveta za industrijo in obrt pri Občinskem ljudskem odboru Ljutomer o rekonstrukciji tovarne usnja in o pripravah za sestavo družbenega načrta za letos in perspektivnega načrta za razvoj industrije in obrti v občini Ljutomer.
Svet ugotavlja, da bo rekonstrukcija nedvomno prispevala k povečpnju proizvodnje in ustvarila boljše delovne pogoje, istočasno pa bo omogočila tudi izboljšanje delovnega

Ljutomer — Glavni trg
procesa. Predvidevajo, da se bo ob popolni rekonstrukciji povečal namok kož za okrog 50 odstotkov. Skupno bodo porabili za to rekonstrukcijo 49 milijonov dinarjev, za prvo etapo obnove, ki so jo končali lani, pa 18 milijonov dinarjev.
Ljutomerska tovarna usnja dokaj uspešno usmerja proizvodnjo po potrebah tržišča, pri čemer pa naleti pogostokrat tudi na precejšnje težave, predvsem kar zadeva kakovost surovih kož. Uprava podjetja bo izdelala poseben rentabilitetni račun za porabljena investicijska sredstva.
Vprašanje zase pa so odnosi v kolektivu tovarne, ki jih bo treba na vsak način izboljšati. To bo vplivalo med drugim tudi na povečanje storilnosti.
Na prejšnji seji so razpravljali člani sveta za industrijo in obrt o ureditvi nove, sodobne mesnice v Ljutomeru. O tem s» razpravljali Ljutomerčani že na večih zborih volivcev. Ti so mnenja, naj bi bila nora mesnica odprta tudi popoldne, prav tako pa naj bi ustregla potrošnikom z dovoljno izbiro mesa. Po mnenju volivcev ne bi bila odveč tudi primerna konkurenca med ljutomerskimi mesnicami, toda to je trenutno težko izvedljivo, ker vzdržuje dosedanje mesnice eno samo podjetje. Svet za industrijo in obrt predvideva ureditev nove mesnice na Glavnem trgu.
Letos: Festival
telesne vzgoje v Ljutomeru
Na zadnji seji Okrajne zveze »Partizan« v Murski Soboti so razpravljali o delovnem programu za leto 1958 in sklenili, tla bo letos največja pomurska manifestacija »festival telesne vzgoje«, ki bo junija v Ljutomeru ob proslavljanju 90. obletnice Prvega slo« venskega tabora.
Sklenili so tudi, da bodo priredili razna smučarska tekmovanja v tej zimski sezoni. Februarja in marca bodo priredili tečaje za vse vaditelje po posameznih okoliših. Predvidevajo, da bo obiskalo te tečaje nad 60 vaditeljev. Na tečajih bodo slušatelji dobili natančnejša napotila za društveno delovanje po novem programu.
V Radgoni in na Cankovi bodo priredili tudi dva tečaja za smučarske vodnike.
Na podlagi sprejetega delovnega programa predvideva odbor, da bi bilo letos potrebno dva in pol milijona din sredstev za uresničenje tega načrta in za napredek telesne kulture v pokrajini.
Okrajna zveza je lani dobila premalo sredstev in se je zato znašla v novem letu v velikih težavah — z 800.000 din primanjkljaja.
Člani Partizana« si nadejajo, da l>odo letos imeli razni forumi večje razumevanje do njihove organizacije, da jo bodo finančno podprli in tako omogočili njeno uspešno delovanje.
Do 15. februarja bodo v Pomurju občni zbori društev »Partizan«.
R. B.
Zadnje čase slišimo precej govoric o podražitvi zidne opeke v pomurskih opekarnah. Kakor vsaka podražitev, tako je tudi podražitev zidne opeke neugodno odjeknila pri potrošnikih in bila celo predmet razprave v nekaterih oblastnih forumih.
Ne toliko zaradi opravičila, marveč zaradi pojasnila, kaže navesti nekatere okolnosti, zaradi katerih je prišlo do podražitve zidne opeke.
Pri vsej tej zadevi ne gre v bistvu za podražitev, ker je podražitev pravzaprav rezultat izboljšanja kakovosti opeke. S podražitvijo hočemo med drugim vskladiti cene opekarn v drugih bazenih in preprečiti neupravičeno ustvarjanje dobička
cijskimi cenami gradbenih podjetij in nižjimi cenami zidne opeke pomurskih opekarn je bila torej dobiček gradbenih podjetij oziroma trgovskega omrežja v drugih bazenih.
V prihodnosti bomo zidno opeko prodajali po kakovostnih razredih, za katere je večina opekarn že določila ceno v svojih proizvodnih načrtih. Podražili smo zidno opeko I. kakovostnega razreda (M-I — trdnost 210), ki služi v glavnem za gradnjo večnadstropnih poslopij. To opeko pošiljamo v glavnem na tržišče izven Pomurja. Razumljivo je. da je proizvodnja visokokakovostne opeke tudi dražja zaradi večjih materialnih stroškov. Cena zidni opeki I. kakovostnega razreda (M-II — trdnost 110) ostane ista
Ali se bo opeko res podražila?
pri nekaterih gradbenih podjetjih in trgovskem omrežju na račun nižjih cen zidne opeke v pomurskih opekarnah.
Vse pomurske opekarne so prodajale zidno opeko ne glede na kakovost. Večina opekarn je to opeko prodajala po 7 din za kos Iranko opekarna oziroma po 8 din franko vagon, medtem ko so opekarne v drugih bazenih prodajale enako opeko po ceni 9 do 10 dinarjev. Zaradi nezadostne kapacitete slovenskih opekarn smo uvozili precejšnje količine zidne opeke iz drugih republik — predvsem iz Vojvodine. Ta opeka, dostavljena na gradbišče, je bila po 12 in tudi več din. Večina gradbenih podjetij je sestavljala kalkulacije na podlagi najvišjih cen. Pomurske opekarne pa prudajajo okrog 90 odstotkov izdelane zidne opeke v druge bazene. Razlika med kalkula-
kot doslej, medtem 'ko smo -opeko II. kakovostnega razreda pocenili, in sicer za razliko podražitve opeke M-I — trdnost 210.
Že iz tega pojasnila lahko razberemo, da bodo opekarne zaradi te podražitve, ki je le navidezna, na boljšem samo toliko, kolikor bodo več izdelale zidakov I. kakovostnega razreda M-I — 210. Manjši individualni, potrošniki, ki uporabljajo za svoje potrebe v glavnem zidno opeko M-II — 110 in zidno opeko II. kakovostnega razreda, ne bodo s tem ukrepom prav nič prizadeti. To opeko bodo lahko tudi v bodoče nabavljali po isti itj celo po nižji .ceni. Omenim naj še to, da opeka te vrste ustreza vsem standardnim predpisom za zidanje eno ali dvonadstropnih stanovanj in drugih poslopij.
Viktor Pintarič
Volivci v martjanski občini:
Več sredstev za ceste
V martjanski občini se z vnemo pripravljajo na bližnje volitve zveznih in republiških poslancev. Pri občinskem odboru SZDL so imenovali politični aktiv za volitve, v katerem so isti ljudje, kot so bili pri volitvah v občinske ljudske odbore.
Aktiv je že pričel delovati. Na zborih volivcev so se že pokazali, prvi uspehi. Prvi zbori so bili opravljeni do 19. t. m. V občini smo imeli 22
zborov volivcev za izvolitev delegatov za kandidacijske konference ,— tako za zvezni kot republiški zbor. Za republiški zbor je bilo izvoljenih 28, za zvezni zbor pa 22 delegatov. Za izvolitev delegatov za zbor proizvajalcev . republiške skupščine je bilo 8 zborov volivcev, prav tako tudi za zbor proizvajalcev zvezne skupščine. Na teh zborih so izvolili za obe kandidacijski konferenci po 8 delegatov.
Vedno več članov SZDL
V	martjanski občini so bilo volitve vaških odborov SZDL 12. januarja in so bile uspešno zaključene. Udeležba volivcev je bila zadovoljiva, ne moremo pa še biti zadovoljni z zdajšnjim številom članov.
V	predzadnjem tromesečju preteklega leta smo imeli v občini 1773 članov SZDL ali 26,7 odstotka vseh volivcev. Ta odstotek je občutno premajhen. Letos pa je število članov še manjše (1400 ali 21,1 odstotka vseh volivcev), ker so nekateri vaški odbori SZDL ponovili staro prakso in pobirali celoletno članarino ob koncu leta. Našlo se je precej ljudi, katerim se je zdela ta vsota prevelika, pa tudi pobiranje članarine ni bilo organizirano pravilno, saj so jo pobirali samo blagajniki in bili pri tem že kar preveč vsiljivi: »Plačaj članarino, če no te brišem iz članstva!« Odslej ne bodo pobirali članarine samo blagajniki, marveč vsi člani vaških vodstev SZDL — vsak na svojem območju in vsake tri mesece.
Ko smo se pripravljali na volitve vaških odbornikov SZDL, se je število članov spet povečalo, tako da jih je sedaj 1569 ali 23,6 odstotka vseh volivcev. Posebno sta se izkazala vaška odbora SZDL v Noršincih in Martjancih: v prvem kraju so za enkrat povečali število članov, v drugem pa so sprejeli 20 novih članov, predvsem mladih in je sedaj njihova organizacija najmočnejša v občini. Tudi v Sebeborcih so pridobili 30 novih članov.
Volitev v vaške odbore SZDL se je udeležilo 95,6 odstotka članov SZDL. Med 68
Potrošniški sveti še ne delujejo
V zadnjih-dneh so v ljutomerski občini zaključili letne občne zbore osnovnih organizacij SZDL. Obisk jc bil zadovoljiv v vseh 51 organizacijah.
Na zborih so precej govorili o sodelovanju članov in predvsem vodstev vaških organizacij SZDL s krajevnimi odbori in o delovanju organov družbenega upravljanja na terenu. Precej razprav je bilo tudi o delovanju kmetijskih zadrug.
V Ljutomeru so na občnih zborih SZDL razpravljali o trgovskem omrežju, cenah (ljutomerske trgovine jih sicer niso dvignile) in potrošniških svetih, ki sicer obstajajo pri treh trgovinah, a še vedno ne delujejo aktivno.
Na občnih zborih so se-stavili tudi kandidatne liste za nove odbore SZDL, ki so jih izvolili zadnjo nedeljo v vsej ljutomerski občini. Za kandidate so bili izbrani najboljši člani SZDL, na nedeljskih volitvah pa večinoma tudi izvoljeni.
Revizija volilnih imenikov samo še do
10. februarja
člani, ki niso volili, je večina mladincev, ki služijo kadrovski rok v JLA. V 17 osnovnih organizacijah so volili 100-odstotno.
V vaško odbore SZDL je bilo izvoljenih 177 državljanov, vendar pa je med njimi premalo žena, samo 11. Prav tako je bilo izvofjenih samo 18 mladincev.
Lani: 600 tisočakov prosvetnim društvom
V radgonski občini deluje deset DPD »Svoboda«. Najmočnejše društvo je radgonska »Svoboda«. Kot v vseli društvih, so tudi v prosvetnih še vedno najbolj pereč problem —finančna sredstva..
Da bi si prosvetna društva v radgonski občini vsaj nekoliko opomogla, je ObLO razdelil med nje 350 tisoč dinarjev; radgonska »Svoboda« je dobila 110 tisoč, kapelska 80 tisoč in radenska 30 tisoč, negovsko prosvetno društvo 30 tisoč, a ostala od 15 do 20 tisoč dinarjev podpore. Društva so v glavnem uporabila dodeljena jim sredstva pri urejanju svojih odrov.
Pod okriljem prosvetnih društev deluje'v občini tudi 7 knjižnic, ki so dobile 120 tisoč dinarjev za nove knjige. Tudi požrtvovalnim kniižničariem so priznali skromne nagrade za njihovo delo. Med nje so razdelili 25 tisočakov.
Omeniti je še vredno, da je ObLO z enkratno podporo 100 tisoč dinarjev podprl tildi ustanovitev javne čitalnice v Gornji Radgoni. Ta čitalnica je bila ustanovljena v maju preteklega leta. Lična oprema, ki so jo kupili za to vsoto, že nrav lepo krasi čitalnico, ki pa še ni povsem urejena po zamisli vodstva »Svobode«, vendar pa je že sedai prav prijetno zatočišče onim. ki si želijo razvedrila pri dobrem čtivu.
Radgonski ObLO je v lanskem proračunskem letu izdal za izboljšali je materialnih pogojev v prosvetnih društvih okrog 600 tisoč dinarjev, kar pa še zdaleč ne zadostuje za kritje velikih društvenih potreb, vendar pa jc treba.priznati, da je bila tudi s tem pokazana dobra volja.
Zbori volivcev so bili v glavnem dobro obiskani, posebno še v Andrejcih, naslabšo udeležbo pa so zabeležili v Prosenjakovcih.
Na zborih so volivci razpravljali o novem načinu volitev in kandidatih, največ pa seveda o gospodarskih problemih, o popravilu cest itd. Volivci so menili, da je treba za popravilo cest dajati večja sredstva spričo tega, ker se s plačevanjem taks naberejo dokajšnji zneski v cestnem skladu, vendar pa je vprašanje zase, koliko teh sredstev ostane občini.
V vaseh, ki še niso elektrificirane (Pordašinci, Čikečka vas, Panovci in Kukec) so razpravljali predvsem o elektriki. V Pordašincih s 23 hišnimi številkami se ogreva za elektriko 12 gospodarstev; izrazili so željo, naj bi jih priključili transformatorski postaji Motvarjevci, saj so od nje oddaljeni komaj en kilometer ali nekaj več. Vprašanje je namreč, če bi vasi Por-dašinci in čikečka vas zmogli dovolj sredstev za svoj transformator.
Podoben primer je tudi v Panov-cih, kjer je vas razdeljena na dva dela. Spodnji del je blizu Kančevec in naj bi bil po načrtu povezan z že. obstoječo kančevsko transformatorsko postajo, zgornji del pa s predvideno posfaio v Kukeču. Tudi te dve vasi bosta težko zmogli sredstva za transformatorsko postajo, saj je treba upoštevati, da želi elektriko za sedaj samo 40 gospodarstev. Razen tega je Kukec zelo raztegnjena vas, zato bo potrebno tudi za omrežje precej sredstev.
Gusti
Vodna skupnost
na zboru volivcev
Zbor volivcev v Skakovcih je bil dobro obiskan. O pomenu- volitev in kandidiranju poslancev je navzočim govoril predsednik ObLO Karči Vogrinčič in omenil tudi predlog za kandidata, ki naj bi jih v prihodnosti kot poslanca zastopala v republiškem in zveznem zboru. S predlogom so se volivci strinjali, nato pa šo izbrali po enega kandidata za kandidacijski konferenci v Rogaševcih in Murski Soboti.
Na zboru so volivci pokazali veliko zanimanje za volitve in razpravljali tudi o Vodni skupnosti za melioracijo Prekmurja. Predlagali so, naj ne bi bila samo njihova vas v tej skupnosti, marveč naj bi se ji priključile tudi ostale vasi v cankovski občini. Na bodoči zbor volivcev pa so povabili tudi predsednika OLO Rudija Čačinoviča, katerega želijo Vaščani za poslanca republiškega zbora. Na tem zboru .se nameravajo dokončno pogovoriti tudi o vodni skupnosti.
E. D.
POMURSKI VESTNIK. 30. JAN. 1958
4
p
o
n
p
R
S
K
E
S
T
O
R
K
L
J
E
V AFRIKI
Morda bi take dolge poti niti ne zmogle. Prav zato se izognejo morju, ki loči Evropo od Afrike in opravijo polet po ovinku. Štorklje iz Severne in Zapadne Evrope se prevržejo preko Sredozemlja nad Francijo in Španijo. Nato lete preko Gibraltarske ožine in se spuste na prvo počivališče v Maroku. Zatem lete nad francosko Zapadno Afriko in se preko Sahare spuščajo proti južnemu koncu črnega kontinenta, nad Nigerijo in še naprej proti jugu. Spotoma se srečujejo z afriškim sorodnikom marabujem. Ta je štorklji podobna ptica, ima gol vrat in v goltancu vrečo, kamor spravlja preobilno hrano.
Štorklje iz Vzhodne Evrope pa si izberejo povsem drugo smer. Iz Evrope lete čez Bospor, ki nas loči od azijskega ozemlja. Nato vodi njihova pot čez Turčijo in ostalo Malo Azijo, Sirijo, Palestino, in se tako ognejo mokrim površinam Sredozemskega in Le-vantskega morja. Preko Rdečega morja pri-lete v bližino Sueza in so v Egiptu, nakar lete nad Nilom in nad Sudanom, v Kongo in še bolj proti pokrajinam ob rtu Dobre nade in rtu Agulhasu.
Štorklje ostanejo v zimovailiščih pod ekvatorjem vse do konca februarja. — Ravnik preseče Afriko domala prav po sredini in sega najbolj severna točka te zemljine okrog 38° severno, južna točka Afrike pa 35°
V poletju leta 1957 sem spet preživel mesec dni v zdravilišču Radenci in sem tedaj obiskal v sipremstvu malega domačina Andreja nekatere kraje in hiše, koder domujejo štorklje. V Slovenskem poročevalcu sem opisal pogovore s tistimi srečnimi domačini, na čigar strehah so se naselile te naše največje ptice.
Kadar se pripravljajo štrki in štorklje na pot v južne kraje, tedaj se prevrže lelo r hladnejši čas. Štorklje so namreč živali, ki ljubijo toploto, pa tudi spremembo. Podobne so nekdanjim fevdalcem, ki so bivali v svojili gradovih po naših krajih od pomladi do jeseni, pri nas so uživali najlepše letne čase, ko pa se je jesen nagnila, pa so odšh na cesarski Dunaj ali v Budimpešto.
Taki Ahasverji so tudi naše štorklje, ki bivajo v Pomurju in redkih drugih slovenskih krajih le od pomladi do jeseni, potem pa se odpravijo na pot, dolgo tudi do 6000 ali celo do 10.000 km. Saj meri šarilo Afrika od severne točke pa do južnega ozemlja okrog 7.500 km.
Kadar se odpravljajo štorklje k odhodu, se začno zbirati v jate. Sprva prihajajo pari: on in ona s svojimi mladiči. Pri ljudeh, kjer žive štorklje stalno, sem zvedel, da nekatere štorklje umore pred odhodom slabo razvite in bolne mladiče, ker vedo, da bi jih slabiči na poletu ovirali in bi zato gotovo ne dospeli na cilj.
Ko sem to pripovedoval učenemu ptičarju, mi je dejal, da kaj takega do sedaj še ni bral, Zapišem pa zato, ker sem to zvedel od domačinov v Pomurju, ki so jim štorklje stalni domovalci nad hišnimi krovi in bo torej la njihova ugotovitev že držala.
Pot na sončni jug je res dolga in jo zmore le krepko razvita ptica. Štorklje prelete
na dan od 20 pa tudi do 200 km. Na potovanju so več mesecev in dospejo na cilj proti koncu novembra ali v decembru. Spotoma se večkrat ustavijo, počivajo in hranijo. Včasih je v jati tudi po več sto ali celo tisoč in še več štorkelj. Kamor dospe tak zračni vlak velikih ptic, napravi precej škode. Odrasla štorklja potrebuje dnevno okrog pol kilograma hrane. V hrani ni izbirčna; za kosilo so ji všeč žabe, ribe, belouške, martinčki, hrošči, deževniki, polži, črvi, miši, pa seveda tudi druge manjše ptice, zajčki in dru-, ga drobnjad. Če se spusti med potjo na vmesno ozemlje tolikšna jata požrešnih dol-gokrakcev, razjeze seveda tudi domačine v vročih afriških krajih. Ti jih napadajo in preganjajo. Včasih jih strelja mladina črnega kontinenta s primitivnim strelnim orožjem: loki in puščicami. Tako se je nekoč vrnila štorklja v Evropo noseča med perutmi majhno puščico, ki jo je vanjo ustrelil afriški domačin. Puščica jo je le rahlo zadela v meso, in se zataknila med perutmi. Tako so jri našli potem v krilih te popotne živali v spomin na oddaljenega lokostrelca, ki je hotel pregnati trop požrešnih ptic in si morda privoščiti tudi kos pečenke.
Štorklje so dobre letalke, pravzaprav ptice jadralke. Imajo posebne peruti, ki se med letom razširijo in te razkrečene peruti sestavljajo letalni pripomoček za jadranje. Tak način letanja ni utrudljiv in prihrani štorklji precej energije ter je tudi ne utrudi preveč.
Čeprav žive naše štorklje le ob vodah in močvirnih pokrajinah, kjer imajo na razpolago dovolj žab, rib in drugih priboljškov, pa se te živali boje velikih vodnih površin. Zatorej ne lete v toplejše južne kraje kar v ravni smeri preko Sredozemskega morja.
pod ekvatorjem. Zatem jih spet požene na pot prirodni nagon, v njihovo domačo zemljo. Krilate selivke štorklje vedo, da jih bo v rodni zemlji sprejela ozelenela pokrajina, dan se bo podaljšal in bodo zlahka iskale hrane in tudi hrane bo dovolj. Tedaj se dvignejo spet tisočglave jate in začno leteti proti severu, v kraje, kjer so se zlegle. Pot v domače kraje poteka hitreje kakor v jeseni, ko so odhajale z doma na zimsko letovanje.
Značilno je, da odlete domov samci pred samicami, menda zato, da si zagotove stara domovanja vrh prekmurskih in drugih streh. Med samci se ob povratku razvname tudi boj za stara gnezda, zmagajo seveda močnejši, kakor je to že sploh običajen pojav v življenju. Samci so v tem pogledu nekaki vojaški »konačarji« ali »potni maršali«, ki izberejo gnezdo, ga urede in pripravijo za dostojen sprejem svojili žensk.
Kadar se vračajo štorklje, pa prevzame nemir tudi domačine ob Muri. Zvedavo strme v nebo in večkrat prekinjajo svoje delo. Na modrem nebesu iščejo povratnikov, ker velja še zmeraj stara vera: kdor prvi ugleda vračajoče se štrke, temu se obeta zdrava in srečna letina — tudi po starih pripovedovanjih bo postal tisto leto po izrednem naključju tudi bogat.
Zaradi vseli teh privlačnosti se pač izplača včasih preblisniti horizont in pričakati štorklje, te »srečonosne« ptice pokrajin ob Muri.
Da bi tudi ti dragi bralec ugledal letos prvi vračajočega se popotnika-jadralca iz ekvatorskih pokrajin, ki 'ti naj bi prinesel zvrhane mehove sreče, ti želi:
Jože Župančič
KAJ BO
s šolo v Turnišču ?
Vas, ki je nekoč imela mestne pravice — še danes se radi nazivajo za roarošance«, ljudje so ponosni na mnogo izobražencev, ki so izšli iz njihovih vrst, sedaj gradijo tovarno čevljev, kar je tudi prav, saj domala o vsaki drugi hiši cvete čevljarska obrt — je brez šole.
Okupator je šolo uničil, a vlak, ki je po osvoboditvi »peljal«, skozi Turnišče in vozil s seboj denar za zadružne domove, so Turniščani zamudili, čeprav je ostalo precej materiala pri razrušeni šoli.
Sedaj je položaj šolstva izredno težak, morda najtežji o okraju. V tristoletnem samostanu oziroma njegovih celicah so sedaj tako imenovane učilnice, nekaj pa jih je v bivši go-
stilni, ki je med najslabšimi poslopji v Turnišču. Na 252 kvadratnih metrih se stiska 568 učencev in če vstopite o tako nabit razred — glava pri glavi — se nehote vprašate: »Kaj so storili ti otroci, da so dobili takšno dediščino?«. Večina razredov ima čez 40 in nekaj celo čez 50 otrok na razvalinah, ki jim pravijo klopi.
Napak bi bilo. če bi očitali vaščanom, da niso nič ukrenili: Stotisoč opek. les, slaobišče in delovna pripravljenost, ose to že čaka čez deset let. Na vsakem sestanku govorijo o šoli, Turniščani rotijo, a naprej le majejo z glavami: ni denarja. ne zmoremo. Fotografije, pisma poslancem, odposlanstva do republiških organov, ose to doslej ni zaleglo.
Poslopje nastajajoče tovarne čevljev v Turnišču
In vendar: čas je tu, da nekaj ukrenemo. Korajžo, nekaj denarja in treba je začeti! Pravijo, da je potrebnih sto milijonov. To bi bila prehuda resnica, a paviljon s štirimi učilnicami bi lahko kmalu zgradili, morda še z manjšim številom milijonov, kot so jih o rekordnem času našli za tovarno čevljev. Če ponovim besede, ki jih je povedal tovariš Kimovec na neki seji OLO v Murski Soboti: »Dobra šola je enakovredna vsaki tovarni«, menim, da je že skrajni čas... Besedam naj sledijo dejanja in prepričan sem, da bo uspeh zagotovljen, kajti tak delovni polet, kot smo ga čutili pri graditvi tovarne čevljev, bi vaščani prav gotovo pokazali tudi pri gradnji svoje šole.
Ivo Orešnik
Čeprav sta pri napornem delu, turniški deklini, je z njunih obrazov vendarle brati vedrost. Zakaj le? Morda je to znak njunega upanja, da ne bosta ostali zaposleni zgolj na gradbišču, marveč da ju bodo sprejeli tudi v domačo tovarno . . .
BOB OB STENO
Cesta med Banovci in glavno cesto, ki pelje iz Veržeja proti Križevcem, je le malokomu znana. Toda kdor jo je videl le enkrat, je ne pozabi zlepa: jama pri jami, nekatere segajo celo do njiv, tako da se jih ni mogoče izogniti. Sploh — take ceste ne najdete o ravninskem delu Prlekije. Ta cesta pelje po križevskem polju vse do Banovec. Tukaj imajo tudi križevski kmetovalci svoje njive. Volivci Banovec so že na večih sestankih razpravljali o tej cesti in zahtevali od Križeočanov, naj jo uredijo. Lansko jesen so sicer navozili nekaj gramoza, toda z vozov so ga nasuli kar po sredi ceste, razgrnil pa ga ni nihče. Tako so se jame na cesti še povečale.
Kakor kaže, se Križeočani ne zmenijo za upravičeno grajo Banovčanoo. Tako je cesta iz meseca o mesec slabša kljub temu, da imajo zaradi tega škodo tudi nekateri križevski kmetovalci, ki se vozijo na svoja polja po tej cesti. Pa ne samo to. Po tej cesti se napoti marsikdo na železniško postajo v Veržej — tudi iz Križevec, ker si s tem prikrajša pot za približno 2 kilometra: -Če pa bo cesta tudi o spomladnih mesecih še naprej tako neure-
jena, kot je sedaj, si te bližnjice ne bo mogel privoščiti noben potnik.
Samo 2 KZ s trgovskimi poslovalnicami
Vseh 6 kmetijskih zadrug v ljutomerski občini je imelo doslej 15 poslovalnic. Po reorganizaciji zadružne trgovine pa sta obdržali trgovske poslovalnice samo dve kmetijski zadrugi: KZ Veržej in KZ Cezanjevci s poslovalnicami v Cezanjevcih, Vogričevcih in Žerovincih. V Veržeju bo poleg zadružne trgovine še poslovalnica ljutomerskega' podjetja »Merkur«. Trgovsko podjetje »Merkur« je prevzelo zadružne trgovine v naslednjih krajih: Cven, Vučja vas, Križevci in Logarovci, trgovsko podjetje »Zarja« pa v krajih: Stročja vas, Razkrižje in ljutomersko trgovino »Oblačila«, kjer bodo prodajali odslej tudi pohištvo.
V radgonski občini se pripravljajo na zimsko izobraževalno delo. Tako bodo organizirali za dekleta in žene gospodinjske tečaje, tečaje za prikrojevanje ter ročna dela.
Denar za predavatelje bodo prispevali: vinogradniško gospodarstvo, sindikat, nekaj pa tudi udeteženke tečajev.
JUS KOZAK: RODNO MESTO
V simpatični knjižni zbirki »Kondor«, ki jo izdaja Mladinska knjiga za potrebe srednješolske mladine, je kot 13. zvezek Izšel izbor del Juša Kozaka pod naslovom »Rodno mesto«. Izbor Kozakovih del je s sodelovanjem pisatelja uredil Mitja Mejak, ki je napisal tudi spremno besedo in opombe o pričujočem delu. V knjigi so objavljena naslednja dela: Očetova maska, Leteči angel, »Al beg ni bog?«, Tuja žena, Georgesova maska, Muni in Rodno mesto. Razen odlomka iz knjige Celica »Al beg ni bog«, so vse ostale Kozakove novele vzete iz knjige »Maske«, ki je doživela že dve izdaji in jo obenem tudi Kozakovo najboljše literarno delo.
Knjigo je ilustrirala in opremila Melita Vovk. portret pisatelja Juša Kozaka je prispeval Božidar Jakac, karikaturo Kozakovega očeta pa Maksim Gaspari.
EDGAR WALLACE:
MOŽ Z NEVARNIM SMEHLJAJEM
Po večletnem spanju, podobnem pravljični Trnjuičioi, je končno tudi Obmurska založba v Soboti prekinila svoj »kulturni molk« in tik pred Novim letom poslala na knjižni trg svojo drugo knjigo, detektivski roman »Mož. z nevarnim smehljajem«. Avtor romana je znani angleški pisatelj kriminalnih del Edgar Wallace. ki je pred kratkim napisal svoj tristoti roman, kot prevajalec pa se je predstavil Drago Simončič.
Romam, ki smo ga zdaj dobili v knjižni obliki, je svojčas izhajal v »Pomurskem vestniku« in tako ga večina bralcev itak dobro pozna. Knjiga je izšla v žepnem formatu in se odlikuje po izredno nizki ceni (100 din). Ker se bo založba s knjigo verjetno dobro afirmirala pred javnostjo, saj vlada za to zvrst literature precejšnje zanimanje, upamo, da na tretjo knjigo mlade prekmurske založbe ne bo treba dolgo čakati.
ALLEN ROY EVANS:
POHOD SEVERNIH JELENOV
»To je povest o skrajnem severu, o strehi sveta' na robu Arktičnega morja. To je dežela dolge noči, domovje severnega sija, temnih viharjev in strupenega mraza. Toda človek si je skozi to deželo strašnih sil in nenadnih nevarnosti utrl svojo pot. Tisoč osem sto milj dolgo potovanje severnih jelenov vzdolž arktične obale, ki je trajalo pet let. bo vedno spadalo med največja člove-
kova dejanja. Neverjetna vztrajnost, izredna hrabrost in nezlomljiva volja bodo živele v veliki sagi Severa, katera nima primera.«
Tako začenja svoj roman A. R. Evans, ki nam pripoveduje o veličastnem boju človeka z naravo v arktični pokrajini severne Kanade. Roman je tem bolj zanimiv, ker sloni na resničnih dejstvih. Ker je prebivalcem skrajnega severa, Eskimom, večkrat grozila lakota, je kanadska vlada kupila 3000 severnih jelenov in skupina Laponcev je prevzela težko nalogo, da jih odvede v ogrožene pokrajine za prehrano tamkajšnjega prebivalstva. Že priletni Laponec Jon se je s skupino svojih tovarišev in nekaj Eskimov podal na pot. Po neverjetnih naporih
je skupina potovala s čredo vzdolž arktične obale Alaske, se borila s strahotami polarne zime, snežnimi zameti in napadi volkov, dokler ni končno po petih letih dospela na cilj.
Knjiga je pisana izredno napeto in bodo stari in mladi bralci z veseljem segali po njej, posebno še, ker nam predstavi kos malo znanega sveta, ter pripoveduje o izredni požrtvovalnosti, tovarištvu in o ljubezni daljnega ljudstva do narave in živali. Knjigo je izdala- Primorska založba Lipa v Kopru, prevod' je oskrbel Josip Rijavec,
opremil in bogato ilustriral pa jo je Marijan Vojska.
Dr. LEON ŽLEBNIK:
LJUBEZENSKA ČUSTVA IN ODNOSI
Zveza prijateljev mladine v Ljubljani je pred kratkim izdala tretjo knjigo poljudnega psihološkega dela dr. Leona Žlebnika »Ljudje med seboj«. Zadnji del te zanimive trilogije nosi naslov »Ljubezenska čustva in odnosi«. Z razliko od prvih dveh knjig, ki obravnavata odnose med ljudmi, je posegel s tretjo knjigo dr. Žlebnik v družinski krog. Na lep in vsakomur razumljiv način obravnava avtor vprašanje medsebojnih odnosov mladih ljudi pred in v zakonu. V zakonu pride večkrat do raznih trenj, včasih tudi do družinskih tragedij in vse to v glavnem zaradi nepoučenosti. Obvarovati mlade ljudi in zakonce pred nepremišljenimi dejanji in jim pojasniti smisei družinskega življenja, je glavni namen te knjige. Človek potrebuje v vsakdanjem življenju vrsto šol in tečajev, potrebuje za razne poklice različne uč-
ne dobe, le za zakonsko življenje ni ne šol, ne tečajev, ne učnih dob. Brez dvoma bo ta knjiga marsikje izpopolnila to vrzel in zato jo priporočamo vsem mladim ljudem, ki si želijo, ali pa so si že ustvarili lastno družino.
Kdor ni vpisan v volilni imenik, ne more voliti!
V bogato založeni knjižnici ljutomerske »Svobode«
POMURSKI VESTNIK, 30. JAN. 1958
5
1
Po študentskih festivalih v Parizu, Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Trbovljah ter drugih krajih sveta in naše ožje domovine — študentski festival v Pomurju. To bo obenem I. Pomurski študentski festival v zgodovini Pomurja. Nedvomno največja kulturno-prosvetna manifestacija v Pomurju po Prekmurskem festivalu leta 1954 in prireditvah v Lendavi ob 20-letnici izhajanja »Ljudske pravice«.
Festival pripravljata oba kluba obmurskih študentov: KPA in PSK na pobudo predsednika KPA, tovariša Otoja Norčiča. Program festivala bo od 12. do 20. aprila 1.1. in bo prirejen v počastitev kongresa ZKJ, ki bo predvidoma v tem času v Ljubljani.
V ta namen je bil že osnovan pripravljalni odbor obeh klubov in predviden je program festivala.
Na festivalu bodo sodelovale najkvalitetnejše študentske kulturno-umetniške skupine iz Ljubljane, ki so si priborile veljavo in ugled že tudi izven meja naše domovine in uživajo evropski sloves.
Sodelovule bodo naslednje skupine: Akademska folklorno-plesna skupina »France Marolt«; plese izvaja 40 članov skupine. Strokovno vodstvo: Glasbeno- narodopisni inštitut Ljubljana — Marija Šuštar,
Tončka Marolt, Marjan Kralj. Nastopa z dveurnim programom, »Večer jugoslovanskih ljudskih plesov«.
V	prvem delu programa — večino, sestavljajo slovenski ljudski plesi. V drugem delu programa pa se nam predstavijo s plesi ostalih jugoslovanskih narodov. Godba: bisernica, brač, bugaria, berda.
Violina I, violina II, klarinet I, klarinet II, kontrabas.
Ta skupina je gostovala in dobila veliko priznanje v Franciji, Angliji, Nizozemski, Nemčiji, Avstriji in Italiji. Predvidevajo pa še gostovanja v vseh ostalih deželah Evrope.
Akademski plesni orkester, šteje 18 članov, to je velik moderen jazz orkester, spremlja ga pevski kvartet, ki poje pesmi po zgledu ameriškega kvarteta »Four Freshman«. Nastopa s celovečernim programom — koncert plesne in zabavne glasbe.
Gostovali so med drugim tudi v Parizu in lani na svetovnem festivalu mladosti v Moskvi, kjer so s svojo zabavno glasbo zbudili največ navdušenja.
V	glavnem igrajo skladbe Glena Millerja, Bojana Adamiča in drugih avtorjev. Na zadnjem festivalu v Trbovljah jim je občinstvo priredilo navdušene ovacije kot pri nogometnih tekmah.
Moški pevski zbor študentov »Vinko Vodopivec« šteje 60 članov, nastopa z dveurnim programom umetnih in narodnih pesmi — Pesem ne pozna meja.
Trenutno je to najboljši slovenski moški pevski zbor. Redno sodeluje na vseh študentskih festivalih in prireditvah. Lansko leto je gostoval v Italiji, letos pa bo gostoval na Poljskem.
Akademija za igralsko umetnost iz Ljubljane bo nastopila z Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«.
Dramska skupina KPA, ki je pa menda ni treba pomurskemu občinstvu posebej predstaviti, bo uprizorila ameriško igro »Mojster za dež«.
Člani PSK in KPA bodo pripravili glasbeno-lite-rarni večer študentov.
Predavatelji obeh klubov bodo v času festivala predavali po Pomurju o različnih aktualnih temah iz znanosti, umetnosti in gospodarstva.
Akademska folklorno-plesna skupina "Frpnce Marolt"
PRLEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB na novem tiru
Za letošnje leto so prleški študentje pripravili obsežen program za svoje delo. Že februarja bodo predvajali za šolsko mladino in ostalo prebivalstvo dokumentarni film z lanskega slavja 90-letnice Besede v Bučkovcih, nadalje film o elektrifikaciji vasi — prav tako posnet v Prlekiji — in končno film o gradnji ene naših elektrarn. Predvajali naj bi jih pri Vidmu, v Bučkovcih, na Kapeli, v Beltincih in še morda kje.
1. marca nameravajo prirediti »Akademski ples z bruco-vanjem« v G. Radgoni. Tokrat naj bi bila izvedba plesa povsem v lastni režiji. Posebnost plesa bosta tokrat brucovanje in vinska poskušnja; svojim gostom bodo poskušali postreči z najboljšimi domačimi vini.
Skupno s prekmurskimi kolesi nameravajo prirediti v času VTT. kongresa ZKT Prvi pomurski študentski festival. Take fe-st:vale prirejajo drugi klubi že dalj časa in je popolnoma prav, da prired-mo tud; v Pomuriu tako veličastno kulturno manifestacijo. Pripravljalni odbor je pripravil precejšen program, za to pa šo mu potrebna gmotna sredstva. Ob tej priložnosti naj b; izšla brošura, ki bi razen festivalskega programa vsebovala tud zgodovinski razvoj KPA in PŠK, njuno delovanje,
pomen, uspehe in stremljenja.
To bi bil nekak delovni načrt prleških študentov za naj- bližnjo bodočnost. Kakor je bilo sklenjeno na občnem zboru, naj bi klub deloval ideološko-pob-tično. Člani kluba so priprav- ~ ljeni, da bi prirejah razna predavanja, želeli pa bi, da jim organizacije izrazijo svoje želje, kakšna predavanja si želijo.
Kakor sta Prlekija in Prekmurje povezana v neko celoto, se tudi njuni študentje vedno bolj zbhžujejo in delujejo skupno. Tako skupno pripravljajo študentski festival. Pred kratkim pa so imeli skupen debatni večer. Prof. Janko Liska jim je govoril o regionalnih plarrh. V prvem delu svojega predavanja jim je govoril o regionalni plani na splošno, o njihovih nastankih in kako jih v svetu uresničujejo. V drugem delu predavania pa ie govoril konkretno o regionalnem pianu Pomurja. V glavnem je seznanil študente z doseženimi rezultati posameznih komisij, ki so bde za ta namen ustanovljene. Delo pri tem planu je sicer lani ne-koliko zamrlo, bo pa se nada-ljevalo letos in pri tem bi lahko mnogo pripomogli tudi študent-ie z sodelovanjem v posameznih komisijah kakor je izjavil prof. J. Liška.	F. Klobasa
POMURSKI
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
V času festivala bo še niz športnih tekmovanj med študenti in domačimi športnimi društvi v nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisn in šahu. Poudariti je treba, da so taka srečanja že tradicija, ki pa je zadnja leta zamrla. Nogometna srečanja med akademiki in »Muro« so bila v modi že pred vojno in tudi po vojni. Da bo taka tekma zanimiva, je gotovo, saj so med štndenti mnogi bivši nogometaši »Mare«, ki sedaj igrajo pri Krima, Grafičarjn, Ljubljani in še drngje.
Pomurje je zaradi oddaljenosti od središč našega kulturnega življenja prikrajšano pri zadostitvi svojih kulturnih potreb. Profesionalna gledališča in drugi kvalitetni umetniški ansambli zahtevajo za svoja gostovanja večkrat nemogoče finančne pogoje. študentske kulturno-umetniške sknpine za svoja gostovanja ne zahtevajo honorarja. Zato je študentski festival s svojimi prireditvami utemeljen in bo nedvomno pomorsko občinstvo z zadovoljstvom sprejelo študentske kulturno-nmetniške sknpine, ki bodo posredovale delovnim Ijndem Pomurja sadove svojega izvenštudijskega delovanja v umetnih in narodnih pesmih, narodnih plesih, gledaliških igrah ter sodobni plesni in zabavni glasbi.
Kljub temu, da sodelujejo študentje na festivalu brez honorarja, pa je izvedba festivala nemogoča brez finančne pomoči pomorskih lokalnih činitcljev. KPA in PSK ne razpolagata z nobenimi sredstvi v ta namen. Efektivni stroški gostovanj (prevoz, prehrano, prenočišče, lokacija dvoran itd) pa bodo tolikšni, da jih prireditelji s prejeto vstopnino zdaleč ne bodo mogli kriti. Festival je izvedljiv le, če bodo pokazali odgovorni ljudje dovolj razumevanja in dobre volje in določili v ta in podobne namene ustrezajoče postavke v svojih proračunih.
V
Ob tej priložnosti bosta izdala oba kluba skupaj brošuro, ki bo izšla pred začetkom festivala. V njeni vsebini bo zajeto delovanje KPA v predvojnem času, med vojno in po vojni. Na ostalih straneh bodo objavljena najboljša dela mladih pomurskih literatov.
Za kritje stroškov izdaje bodo člani KPA in PŠK nabirali reklamne oglase pri pomurskih gospodarskih organizacijah. Akcija se bo pričela v prvi polovici februarja. Za to priložnost pozivata oba kluba pomorske delovne kolektive, naj z razumevanjem sprejemajo njnne predstavnike.
Na konca bi še omenil, da bodo nastopi vseh omenjenih skupin v Murski Soboti. Večina jih bo nastopila tndi v Ljutomeru. Gostovanja pa bodo organizirali tudi v vseh ostalih večjih središčih Pomurja, če bodo to dopuščale finančne možnosti.
Nobena knltnrno-umetniška skupina študentov ljubljanske univerze še ni gostovala v pomurskih krajih, razen skupin KPA in PŠK.
Pripravljalni odbor se zaveda, da je program festivala prenatrpan, od 12. do 20. aprila bo v Morski Soboti vsak dan po ena prireditev in bo to mogoče škodovalo obiska posameznih prireditev. Ta problem so rešili študentje trboveljskega revirja tako, da so domala isti program, kot je predviden za pomurski festival, raztegnili na tri tedne. Tega pa si pomurski študentje zaradi objektivnih težav ne morejo privoščiti.
Program je sestavljen, sodelovanje skupin zagotovljeno, mnnjkajo nam samo še denarna sredstva in na svidenje spomladi na zaključni prireditvi festivala. To bo pa gotovo velik akademski ples, ko bo verjetno igral Akademski plesni orkester.
Ivan Korošec
SEME
Agronom Emerik Šiftar
Eden izmed važnih vzrokov za pičle pridelke je tudi setev slabega, nesortnega — in tudi neprimerno pripravljenega semena. Mladi pridelovalci  sejejo večinoma močno pomešano seme pšenice raznih sort. Sorte so z različnimi lastnostmi v pogledu zorenja, prenašanja umetnih gnojil itd., zaradi tega pa tudi niso izenačeni posevki in rodnost, kajti če ugodimo eni sorti, škodujemo drugi. Jasno je, da se to posebno odraža pri višji agrotehniki. Zato pa je zelo važno, da pridelujemo le pšenico nekaterih sort, ki so se izkazale v naših razmerah najboljše, in da pazimo na sortno čistost.
Pri malih pridelovalcih se je težko, domala nemogoče izogniti mešanju semena, ker ima domala vsakdo dve sorti za različne tipe zemlje. Seme se potem pomeša pri vožnji ne-omlačenega pšeničnega snopja in pri skladanju v gumne, pri mlačvi, v skladišču itd. Razen tega pa vsako, tudi najboljše seme sčasoma oslabi in daje manjše pridelke. Temu se izognemo tako, da seme in sorto držimo v sortni čistoči, življenjski sili in zdravju. To delo opravljajo selekcijske postaje oziroma posestva, pozneje pa skrbi kmetijska služba, da to originala« seme razmnožimo in posredujemo pridelovalcem.
Do sedaj nismo imeli na razpolago dovolj dobrega in zanesljivega pšeničnega semena. Toda v gospodarskem letu 1957/58 in za naprej bo tega semena dovolj, da bomo lahko povsem zadostili potrebam letnega načrta o zamenjavi. Načrt o zamenjavi semena pšenice je bil petletni, kar pomeni, da bo lahko vsak pridelovalec dobil zanesljivo seme vsakih pet let. Ta izmenjava je zelo važna, če hočemo zabeležiti večje hektarske donose.
V našem pridelovalnem območju so rajonizirane naslednje sorte pšenice: U-l, Kadolška in Bankuti. Toda z uvajanjem italijanskih sort pšenice je nastala dokajšnja zmeda med pridelovalci, čeprav te sorte še niso preizkušene pri nas in še ne vemo, kako se bodo obnesle pri naših pridelovalnih pogojih. Sortno vprašanje pa v načelu ne bo spremenijo programa, ker se lahko preusmerimo že v enem letu. Pri sedanjem stanju bo največje povpraševanje po U-l, potem po Kadolški. najmanj pa po 'pšenici Bankuti, čeprav je to naša najkakovostnejša sorta.
Z zadostno preskrbo pridelovalcev z dobrim semenom bomo rešili eno izmed osnovnih vprašanj v borbi za večje hektarske donose. Vendar pa ni dovolj, če smo dobro seme pridelali in ga pripravili za splošno pridelovanje, ampak moramo doseči, da bodo to seme pridelovalci tudi posejali. Pri tem prizadevanja bomo morda naleteli na največje težave, dokler se ves postopek izmenjave ne bo uveljavil in se pridelovalci tudi sami ne bodo prepričali o prednosti dobrega semena. Ce hočemo doseči večje pridelke, potem moramo uspeti pri razdeljevanju tega semena. Na tem področju morajo delati strokovna služba, kmetijske zadruge in tudi politične organizacije.
Politične organizacije in strokovna služba imajo bolj propagandno in prepričevalno vlogo, kmetijske zadruge pa so uresničevalci te akcije, torej najvažnejši člen v tem prizadevanju, saj one dodeljujejo seme posameznim pridelovalcem. Vsaka kmetijska zadruga mora imeti svoj načrt, ki ga je potrebno že sedaj pripraviti in seme naročiti, da ga bodo lahko pravočasno dobile, ko bo vse pripravljeno za setev. Naročanje semena v času setve je nenačrtno — anarhistično.
Sestavljanje načrta je enostaven posel. Vsako leto moram« izmenjati seme za 20% setvene zemlje. Ce ima kmetijska zadruga n. pr. 600 ha zemlje, namenjene za sejanje pšenice, mora dobiti seme za 120 ha po 170 kg, to je skupno 204 q. Pri uresničevanju tega načrta bo marsikoga motila višja cena semena. Toda ta višja cena se nam pozneje večkrat povrne v povečanem pridelku. Sicer pa cena naših semen ni pretirana, ker je v drugih, tudi kmetijsko zelo naprednih državah, mnogo višja; torej je tam večja razlika v ceni semenskega in merkan-tilnega blaga. Naprednih kmetovalcev to ne moti, ker znajo ceniti vrednost dobrega semena, saj so se o tej vrednosti ie sami prepričali. Imamo pa še vedno veliko takih pridelovalcev, ki se o tem še niso prepričali in so jim še vedno potrebni strokovni nasveti.
Važno je tudi, da organiziramo čiščenje in razkuževanje semen pri kmetijskih zadrugah. Po načrtu izmenjave dobijo pridelovalci eno petino semena od razmnoževalnih semenarskih posestev, a štiri petine semena pridelajo doma, katerega pa je treba očistiti. Zato morajo v naših zadrugah misliti tudi na nabavo posebnih strojev — selektorjev, ki naj bodo stalno nameščeni v čistilnici. Nabava majhnih čistilnih strojev, ki bi jih prevažali od hiše do hiše, pri nas ne pride v poštev.
(Nadaljevanje sledi)
Med prekmurskimi sezonci ob Jadranu
PISMO iz Pirana
Avtobus se je nstavil v Sečovljah, od tam pa sem se napotil peš proti Seči, družbenemu posestvu, ki spada k Portorožu. Izvedel sem namreč, da so prišli na to posestvo tndi sezonski delavci iz Pomurja. Želja, da bi bil med svojimi rojaki, me je gnala proti Šeci. Po tričetrtnrni hoji sem zagledal na hriba večje poslopje. To je bilo poslopje posestva. 2e znnaj sem slišal veselo prekmursko pesem, ko pa sem vstopil v poslopje, sera zagledal veselo dražbo fantov in deklet, ki so prepevali ob spremljavi harmonike. Pozdravil sem jih; prisrčno so mi stiskali roko in se zbrali okrog mene. Takoj so me začeli spraševati o klimatskih razmerah, o cenah tod in seveda — največ o zaslužka.
Nato se je predstavil njihov delovodja Stefan Zadravec iz Turnišča, s katerim sem se spustil v pogovor.
Povedal mi je, da je prišel k njemu tehnik s posestva in ga zaprosil, naj zbere ljudi. Naši sezonci so pozimi prosti in zato jih ni bilo težko zbrati: ?3 moških in 30 žensk, nekaj Iz Turnišča, Renkovec, Kobilja in Gomilic ter nekaj iz okolice Ljutomera. Sam pa je prišel sem z vso družino, ženo, ki je kuharica, hčerko, ki bo delala, in z malim petletnim sinčkom, ki pa najraje poseda na prnčici pri štedilnika.
»Bil sem že večkrat na sezonskem delu, toda nikjer ni bilo za nas tako dobro pripravljeno kot tukaj. Takoj smo dobili toplo hrano in priprav-Ijene postelje. Za to se imamo zahvaliti predvsem naši upravi,« je dejal delovodja.
Moški bodo kopali odtočne kanale, ženske pa sadile jagodičje. Po-ueje bodo sadili drevesa. Našim de-
lavcem je najbolj všeč, da bodo delali po akordu in da bodo s svojo pridnostjo, ki je znana daleč naokoli, zaslužili lepe denarje, saj so tndi zaradi tega prišli sem.
»Kaj pa vas je privedlo sem?« sem vprašal moškega tridesetih let. »Zaslužek, predvsem zaslužek . . .« mi je povedal Pavel Peceli iz Kobilja. »Tudi moj brat je prišel sem. Doma sem pustil ženo in dva otroka. 2e večkrat sem bil sezonski delavec in nazadnje sem bil zaposlen pri Kmetijski zadrugi v Kobilju. Tu so mi obetali boljši zaslužek, zato sem se odločil, da grem z njimi in si s pridnim delom prihranim nekaj denarja.«
Vsi Kobiljčani, ki so se zbrali
okrog mene, pn se še posebno spominjajo gostilničarja Pavla Gašperi-ča, katerega dobre kapljice ne morejo pozabiti.
Za zabavo ob prostih večernih urah pa skrbi njihov harmonikar Alojz Koren iz Renkovec. Tudi »vi-carja« imajo. To je nekoliko manjši mož od ostalih, Štefan Balažič iz Turnišča. V njegovi družbi je zmeraj veselo.
• »Tudi jaz sem prišel sem s svojo ženo Agneško. Ona je kuharica, jaz pa bom delal in upam, da si bom tudi nekaj prihranil,« mi je dejal dvajsetletni Štefan Zver iz Gomilic.
Med njimi je tndi Bariča iz Turnišča. Njena želja, da bi videla svet in si~nekaj pridobila za svoje bodo-
Pustošenje gozda v MORAVCIH
Ni dolgo tega, ko so govorili v Martjancih, Moravcih in okolici o razsipnem K. V., ki je podedoval lepo posestvo in ga začel brez pomisleka razprodajati, denar pa zapravljati najbolj nepremišljeno. Dnevno je zapravil tudi po nekaj deset tisočakov.
K. V. živi v Moravcih in je že enkrat prodal lep kos gozda s starimi bukvami, bori in hrastu Stara mati je ta gozd, ki je bil prodan pod ceno, rešila. Drugič se je lotil, pred nekaj tedni, uničevanje gozda na ta način, da je razprodajal kupcem drevesa kar v gozdu in sicer bor po 1000 din, bukev in hrast pa nekoliko dražje. K. V. je s kupci razsajal na 20 arih in podrl za najmanj 50 ms le-
sa, ki so ga potem s traktorjem razvažali na domove. Pri tem pustošenju pa je botroval še celo gozdar, ki je moral vedeti, da omenjeni K. V. ni imel sečnega dovoljenja, kot so še istega dne, ko je posredovala Ljudska milica in organ tajništva za notranje zadeve, ugotovili na občinskem ljudskem odboru v Martjancih. Gozdar je namreč z uradnim znakom zaznamoval drevesa, ki so jih posekali, česar pa ne bi smel storiti.
Zadeva še ni končana, vendar pa je pričakovati najstrožjo kazen za krivce, kar bodo prebivalci tamkajšnjih krajev sprejeli z odobravanjem, saj imajo vsi enake pravice ob istih zakonih.
če življenje, jo je prignala v kraj ob sončnem Jadrana.
Lndvik Temlin
Neustrezugoča pravila ...
S seminarja Počitniške zveze:
Pred kratkim je bil na soboški gimnaziji seminar Počitniške zveze, namenjen mladim funkcionarjem družin. Zanimanje za ta seminar je bilo veliko, saj je vsaka družina poslala po dva člana. Na seminarju so seznanili mlade vodnike s statutom in vlogo organizacije.
Ena poglavitnih slabosti, kakor so ugotovili v razpravi, je slabo obveščanje javnosti o delovanju organizacije, o njenih uspehih in vlogi za mladega človeka. V tem je tudi vzrok za majhno število članstva. Udeleženci so kritizirali tudi centralni odbor in sklepe skupščine PZ, ki je bila lani v Beogradu. Pokazalo se je namreč, da je centralni odbor slabo poučen o pogojih, kakršni so v družinah, in da mnoge točke v statutu ne ustrezajo našim razmeram.
Tudi starostna meja, določena v statutu, ne odgovarja, zato so se starejši udeleženci seminarja počutili nekako zapostavljene.
Na seminarju so se pogovorili tudi o predlogih za občni zbor in ugotovili, da imajo posamezne družine precej obetajoče načrte v tem letu: potovanja, letovanja, obiski muzejev, izleti s kolesi itd.
Člani družine Počitniške zveze na gimnaziji bodo. šli te dni smučat na Veliko planino. Letos nameravajo prirediti tudi več predavanj o lepotah naše domovine. Pri predavanjih bodo vrteli tudi poučne filme ali pa prikazovali skioptične slike. Najprej bo predaval profesor Gruntar.
M. E.
SATAHOVCI
Pred nedavnim smo se zbrali v dvorani gasilskega doma in se pogovorili o vaških cestah. Besedam so sledila dejanja; popravili smo že najvažnejše vaške ceste in kmalu bodo končana dela na vseh cestah. Vsak dan pride na delo do trideset
ljudi, med njimi tudi do sedem voznikov. Tako bodo naše ceste kmalu spet služile svojemu namenu.
Ko bomo delo na cestah končali, bomo okrepili še nasip pri mostu, ki smo ga lani dogradili na potoku Mokoš.
Tečaj za bodeče mojstre
Okrajna obrtna zbornica skrbi tudi za vzgojo mladega mojstrskega kadra. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so kandidati bili premalo seznanjeni z raznimi zakonskimi predpisi,
ustavno ureditvijo itd. Zato je pred kratkim priredila tridnevni tečaj, ki ga je obiskalo 60 kandidatov. Na tečaju so si pridobili znanje, ki je potrebno mojstru, da lahko prevzame vo-
dilno mesto v socialističnem ali zasebnem sektorju obrti.
Kandidati so dobili tudi razne revije, skripte in pismena navodila za pripustitev k mojstrskemu izpitu.
POMURSKI VESTNIK, 50. JAN. 1958
6
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
SKAKOVCI - vas ob meji
Skakovci niso velika vas, saj šte-jejo samo 70 hiš, vendar pa zavzemajo veliko površino, saj se razprostirajo ob cesti Cankova—Murska Sobota in Cankova—Strukovci. Kraj je tik ob državni meji in nekaj hiš je tako blizu Krajne, da ni mogoče ločiti, kam spadajo.
Vaščani so dobri in ustrežljivi, izjema so le posamezni prepirljivci in nergači, ki pu so izgubijo med uru-gimi. Precejšnja slabost vaščanov pa je, da so vsi dovolj pametni in da ne dopustijo nikomur, da bi jim kaj svetoval, češ saj mi že tako vemo. Ko pa bi bilo potrebno, da bi vedeli, pa ne znajo mnogo. Upajmo pa, da sc bodo vaščani sčasoma znebili te slabosti.
73 novih članov SZDL
Zadnjo nedeljo so v vsej ljutomerski občini izvolili nova krajevna vodstva SZDL. Na volitve so se dobro pripravili. Vse osnovne organizacije SZDL, ki jih je v občini 32, so organizirale 49 volišč, ki so bila zelo lepo okrašena. Že ob 7. uri zjutraj so člani SZDL prihajali na volišča in izbrali najboljše kandidate za nova vodstva SZDL. Nekatere organizacije so tekmovale med seboj glede ndeležbe in časa izvedbe volitev. Ob 9. dopoldne so že zaključili volitve v Bodislavcih, v Presiki, Železnih dverih in Precetincih malo kasneje, do 10. ure pa je volitve zaključila polovica volišč.
Uspešno delovanje organizacij SZDL v ljutomerski občini dokazuje tudi udeležba na volitvah; aktivna je bila 93-odstotna, če pa k temu prištejemo še upravičeno odsotne člane, pa je bila udeležba 97,9-odstotna.
Pred volitvami in na letnih občnih zborih so sprejeli v SZDL tudi 73 novih članov, tako da je sedaj v SZDL 39 odstotkov vseh volivcev ljutomerske občine.
Kljub tej svoji slabosti pa vaščani ne lenarijo, saj so zelo pridni gospodarji in imajo tudi lepe načrte za bodočnost. Želijo si zgraditi gasilski dom, v katerem nuj bi bili prostori za sestanke in druge shode. Dom bodo prizidali dosedanjemu, gradili pa bodo v etapah. Najprej bo prišla na vrsto soba za sestanke. Delavce in prevoze so že zagotovili. Nekateri vaščani celo predlagajo, da bi si uredili v vasi cestno razsvetljavo, kakor jo že imajo v sosednjih Strukovcih.
Precej skrbi imajo vaščani zastran Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja. Vas je vključena v skupnost in zato bi morali plačevati vodni prispevek. Že večkrat so dobili čeke, pa jih niso hoteli sprejeti. Pred kratkim je vaški sluga spet raznašal čeke in jih pustil pri vsaki hiši, sedaj pa ležijo ti čeki po dvoriščih v blatu, po plotovih in oknih. To seveda ni lepo, ne z ene in ne z druge strani. Če vprašate vaščane, zakaj niso hoteli sprejeti čekov, bodo odgovorili: »Zakaj bi ravno Skakovci kot edina vas iz cankovske občine morali plačevati vodni prispevek, saj teče Ledava tudi skozi dru-
ge kraje v občini in dela tam celo večjo škodo.« Voda, ki dela v Ska-kovcih največ škode, priteče namreč iz Topolovec in Domajinec. Zato Skakovčani menijo, da bi se naj pridružili vodni skupnosti tudi ostali kraji cankovske občine, ki so prav tako ogroženi od poplav, v nasprotnem primeru pa je trebu skakovski problem rešiti tako, da ne bodo več »bela vrana« v tej skupnosti.
V zadnjem času smo v vasi ustanovili tudi osnovno organizacijo LMS. Želeli so uprizoriti igro, pa se jim to do sedaj še ni posrečilo, ker niso našli med člani dovolj igralcev, mladina pa, ki ni včlanjena, se do sedaj še ni približala temu prizadevanju. Vse kaže, da se pri tem preveč gredo starejše in mlajše, torej je vmes podcenjevanje mlajših vaščanov, ki bi sicer radi sodelovali. Podobno je tudi v PGD, ki bo šlo v nezasluženi pokoj, ce . . . V tem društvu so trije glavni problemi: premalo članov, premajhno zanimanje za gasilstvo in pomanjkanje prostorov. Z zgraditvijo novega doma bo rešen vsaj tretji problem. Pred kratkim so imeli občni zbor, ki po ni bil sklepčen.
Tudi SZDL je bila do nedavnega samo. na papirju, vendar pa je v zadnjem času spet oživela. Na občnem zboru so razrešili dosedanji neaktivni odbor in izvolili novega, ki se bo zavzel predvsem za to, da bo v organizaciji čimveč' Članov. To nalogo pa bo lahko uresničil samo s svojim vzornim delovanjem, kajti le tedaj bodo člani radi pristopali in imeli zaupanje v SZDL.
Skakovci torej zaostajajo za drugimi vasmi, vendar pa je še čas, da z dejanji ovržejo tak glas o sebi.
KONCERT
SOLISTOV MARIBORSKE OPERE
Svet za prosveto in kulturo pri ObLO Murska Sobota priredi v proslavo Prešernovega dne v ponedeljek, 3. februarja ob 8. uri zvečer
KONCERT
slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter opernih arij. Sodelujejo priljubljeni solisti
MARIBORSKE OPERE
Vstopnice so v predprodaji od petka, 31. januarja dalje pri blagajni kina »Park« in upravi »Pomurskega vestnika« na Štefan Kovača cesti.
VSENAOKROG PO POMURJU
»Jurij Tepček« v Rogaševcih.
Igrico je uprizorila predzadnjo nedeljo dramska skupina gasilskega društva iz Vadarec. Ljudi je bilo na predstavi toliko, da jih je komaj sprejela rogaševska »vinska klet«. Pri predstavi smo spet obujali zamisel o domači kulturni dvorani, ki jo bomo morali zgraditi,
za kar pa naj bi dal dokončno besedo tudi občinski ljudski odbor. Sicer ne bomo mogli nikoli obuditi k pravemu življenju domačega prosvetnega društva. Za dvorano snlo že prispevali mnogo truda in pripravili precej materiala. Rogaševska dolina pač ne more dolgo več ostati brez prosvetne dvorane.

Tečaj RK v Turnišču. V Turnišču uspešno deluje tečaj RK za mladinke. Vodi ga Lojze Tibaut. Dekleta z zanimanjem sledijo predavanjem. Dober obisk dokazuje, da so naši ljudje že dojeli pomen zdravstvene vzgoje.
B. L.
*
Trinajsto plačo so mu ukradli. Lojze Osojnik iz Tropovec je že več let zaposlen pri DES kot inkasant in je sedaj dobil prvič trinajsto plačo. Njegovo veselje pa ni trajalo dolgo, saj mu je petnajst tisočakov nekdo odnesel iz omare v kuhinji. Takrat je bil doma samo njegov sin, a okno je bilo le priprto, tako da se je nepridiprav lahko skozenj splazil v kuhinjo,	G
*
Na občnem zboru PGD Sotina so ugotovili, da so se na sektorskih vajah sicer dobro izkazali, vendar pa pri delu že nazadujejo, predvsem zaradi tega, ker so jih zapustili nekateri člani. Težave imajo tudi z dolgom pri kulturni dvorani, a pomoči niso deležni od nikoder.
Ker imajo primerne prostore, bi naj gasilci začeli organizirati tudi kulturne prireditve. Do sedaj je bila namreč navada, da so prirejali samo veselice. Na zboru so izvolili za novega predsednika mladinca Jožefa Kolerja, od katerega pričakujejo, da se bo skupaj z upravnim odborom prizadeval, da bo društvo še naprej obdržalo sloves najboljšega v roga-ševskem okolišu.
*
Po tri gasilske studence so zgradili decembra v Vanča vesi in Bankovcih na pobudo doma-
čega gasilskega društva. V Vanča vesi se je sicer našlo nekaj vaščanov, ki pri’ delu niso hoteli pomagati.
Gasilski društvi v obeh vaseh sta že tudi imeli svoje občne zbore; v Rainkovcih je bil Zbor dobro obiskan, v Vanča vesi pa slabše. V slednjem kraju bi naj gasilci bolj enotno sodelovali pri vsakem delu in tudi pri obračunih.	G
DRAGICA SADNIKOVA — altistka mariborske opere bo poleg svojih vrstnikov (tenorista Oskarja Zornika, sopranistke Mileve Pertotove in drugih) nastopila na koncertu v ponedeljek, 3. februarja zvečer v soboški kino dvorani.
Nesreče in nezgode
Deska, ki jo je na stroja obdeloval, je udarila in hudo poškodovala levo nogo nad kolenom 40-letnemn
mizarskemu pomočniku Gezi Fujsa iz M. Sobote.
S kolesom se je peljal in padel 50-letni Rudolf Vučko iz Doliča. Zlomil si je desno nogo.
Konj se je splašil, verjetno zaradi močne svetlobe reflektorja na avtomobilu, ki je privozil za vozom. Skočil je in potegnil 80-letnega Ferda Šlihthuberja, ki je držal za vajeti, z voza. Šlihthuber je dobil hude poškodbe na desni roki in po obrazu.
VINIČARIJA JE ZGORELA
Nekaj dni pred Novim letom je nenadoma izbruhnil požar v Čentib-skih goricah pri Lendavi. Do tal je pogorela lesena viničarija, last Pavla Šimonke iz Petišovec. V hiši je stanoval Vendel Vida, ki je kuril v štedilnika. Dimne cevi so bile speljane v prostor za stiskalnico, kjer je dim prosto uhajal v podstrešni prostor in je verjetno zaradi tega nastal ogenj. Skoda je ocenjena na 200.000 dinarjev.
VEČ OKEN, primernih za skladišče ali hlev, poceni prodam. Jožefu Pogrinc, Razlagova 13, Ljutomer. TOVORNI AVTOMOBIL, 2-tonski, zamenjam za osebnega, za traktor ali mlatilnico. Naslov v upravi lista.	M-90
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva nlica številka 7 — Telefon 53. Uprava in oglasni oddelek: Mnrskn Sobota, Kocljeva nlica 7 — Tel. 53 - Naročniški oddelek« Stefana Kovača 16 — Naročnina četrtletna 160, polletna 209. celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račon pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-2-H5 — Tisk Pomorske tiskarne v Morski Soboti
Bodenski studenec
V	Bodoncih, prijetni gorički vasi, so več let gradili šolski vodnjak. 64 metrov globoko jamo so skopali že leta 1952, toda zaman, ker tudi v tej globini ni bilo vode. Lani pa je na pobudo šolskega upravitelja Jožeta Kaiuenšeka prišel strokovnjak in s svojimi napravami ugotovil, da je vodna žila samo 2 metra proč od skopanega studenca.
V	Bodoncih so se težko odločili za kopanje novega vodnjaka. Na pobudo občine in RK pa so se vendarle odločili in poklicali znanega stu-
denčarja Alojza Ficka iz Pečarovec in še dva mlada vadarska delavca, ki so pričeli kopati. Vrtati niso mogli, ker so bile zgornje plasti zemlje pretrde. S tem delom so šele lahko pričeli v globini 17 metrov.
6. novembra lani je v skopano jamo prvič priteklu voda. To je bil'
donskem hribu. Tega so še prav posebno veseli šolarji, suj jim ne bo treba več hoditi tako daleč po vodo zu mlečno kuhinjo, ki je tudi novost za našo šolo.
V spomin nu ta dogodek pa so zasadili smrečico na mestu, kjer so bili skopali 64 metrov globoko jamo
Iz radgonske občine
Na nedavni seji ObLO Radgona so sklepali odborniki o ustanovitvi posredovalnice za delo. Ker je radgonska občina precej velika, je ustanovitev posredovalnice upravičena.
*
Tudi na območju radgonske občine dedujejo KGŠ. Udeležba pri predavanjih je bila dobra, predvsem tam, kjer so bila predavanja praktičnega značaja.
*
Pred nekaj dnevi je bil zbor volivcev v Črncih v Apaški kotlin. Zbralo se je okrog 60 volivcev. Zboru je prisostvoval tudi zvezni ljudski poslanec Ivan
Kreft. Volivci so razpravljali med drugim o nadaljevanju regulacije Plitvice. Volivci Črnc so izrazili željo, da bi vozil skozi Apaško kotlino avtobus tudi ob nedeljah.
Ob volitvah delegatov za kandidacijsko konferenco so menili, naj bi kandidiral za zveznega ljudskega poslanca tov. Ivan Kreft, za republiškega poslanca pa Marija Levarjeva.
• *
V Podgorju pri G. Radgoni so uredili lani novo veterinarsko ambulanto. To je sedaj že druga ambulanta, ki so jih zgradili po vojni v krajih ob desnem bregu Mure.
V TISKU JE BROŠURA
SPOMENIŠKO POMURJE
KI VSEBUJE PREDAVANJA KONSERVATORJEV IN MUZEALCEV V MURSKI SOBOTI V LETU 1956 CENA BROŠIRANI KNJIGI ZNAŠA 200 DINARJEV; VEZANI V POLPLATNO 300 DINARJEV
NAROČILA SPREJEMA:
OBMURSKA ZALOŽBA
MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA ULICA 7, TELEFON ŠTEV. 55
NOVO!
OPOZORILO
Obveščamo, da bomo obvestila in male oglase objavili v »Pomurskem vestniku« takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo.
Podjetja in ustanove pa morajo ob naročilu predati naročilnico podjetja.
Uprava
Soboški strelci še vedno brez strelišča
Predzadnjo nedeljo so na občnem zboru Obč. strelskega odbora v Murski Soboti kritično ocenili delo SD v minulem le-, tu. Iz poročil in razprave sklepamo, da so bila domala vsa društva aktivna, kar velja tudi za občinski forum. Uspehi njihovega dela v minulem letu se zrcalijo v številnih tekmovali jih, med katerimi so bila naj-
bolj uspešna: tekmovanje za občinsko prvenstvo, tekmovanje za spominsko značko in druga, V okrajnem conskem tekmovanju, v katerem bo sodelovalo 10 najboljših SD v okraju, je iz soboške občine šest strelskih društev. No, društva so med letom vzgledno skrbela tudi za vzgojo mladega naraščaja s tem, da so organizirala manjša
začasna strelišča za ljubitelje tega športa in podobno. Uspehi bi bili nedvomno večji, če bi SD imela več sredstev in rekvizitov. Nobeno društvo nima malokalibrske puške, nekatera pa niti zračne puške ne. Tu je treba povedati, da strelska organizacija navzlic svoji pomembni vlogi, ki jo opravlja z vzgojo članov v dobre strelce, ni deležna zadostne podpore. Najveeji problem za SD je kajpak gradnja strelišča v bližini mesta, kar je pravzaprav prvi pogoj za uspešno delo. Vsa društva, oziroma članstvo je pripravljeno sodelovati s prostovoljnim delom v kolikor bi merodajni forumi ponudili nekaj denarnih sredstev.
Križevci pri Ljutomeru
Kmetijska zadruga v Križevcih pri Ljutomeru je priredila zanimivo predavanje o vrednosti močnatih krmil. Predaval je ing. agronom iz tovarne olja v Slovenski Bistrici.
Predavanje je bilo zelo koristno in pomembno. Hkrati je bil tudi zbor članov zadružnih pospeševalnih odsekov. Razpravljali so o bližnjih volitvah zveznih in republiških poslancev.

Levo roko si je zlomila 48-letna Marija Rakuša z Gresovščaka, delavka pri Vinogradniškem gospodarstva Ljutomer, ko ji je padel težak drog ua roko.
Pri podiranja drevja v gozdu je □ darilo deblo v nogo 39-letni Frančiški Družin iz Križevec v Prekmurja in jo zlomilo.
ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT
Tekmovanje za okrajno smučarsko prvenstvo v Mačkovcih
Prve smučarske tekme
Pred dnevi je bilo končano tekmovanje za jesensko prvenstvo ŠAG
Pred dnevi je bilo v Murski Soboti posvetovanje stroko vrni h in ostalih učiteljev telesne vzgoje iz vse pokrajine. Posvetovanje je bilo sklicano na pobudo Sveta za telesno kulturo pri OLO.
Na posvetovanju so se pogovorili o zim-sko-športnih igrali in sklenili, da bodo priredili tekmovali je za okrajno prvenstvo kmalu potem, ko bo zapadel sneg. Posebno komisijo vodi predsednik sveta za telesno kulturo tov. Žnidarič. Tekmovanje za okrajno prvenstvo bo v Mačkovcih, udeležilo pa se ga bo predvidoma nad 100 tekmovalcev.
Obravnavali so tudi pouk telesne vzgoje na osemletkah. Ta pouk se je lani mnogo izboljšat, predvsem zaradi tega, ker poučujejo učitelji že več let in so se hkrati tudi izpopolnjevali na raznih seminarjih, ki jih je prirejal Svet za telesno vzgojo pri OLO. Ugotovili pa so, da nekateri ravnatelji še vedno podcenjujejo delo učiteljev telesne vzgoje.
Sklenili so, da bo .strokovni aktiv učiteljev telesne vzgoje priredil razna športna tekmovanja v tem šolskem letu za vse srednje Šole in osemletke v naslednjih športnih panogah: orodnem mnogoboju, malem rokometu, atletiki in streljanju.
V minulem tednu, ko je končno le zapadel sneg, se je mladina — predvsem še pionirji — podala na snežne planjave. Smučali so na bregovih kanala in našli tam dovolj veselja za prve dni, vendar pa strmine, ki jih poznamo na tem razbremenil-niku, ne morajo zadovoljiti naprednejših smučarjev, zato so se slednji odločili, da bodo odpotovali v »prekmurski St. Morito« odnosno »prekmursko Cortino d'Ampezo«, v Mačkovce, odkoder se je že marsikateri smučar od leta 1953 sem z veseljem in zadovoljstvom vračal domov.
Tako so se tudi v četrtek podali športniki v domače smučarsko središče in tam pomerili svoje moči. Udeležba ni bila velika v vseh oddelkih, vendar smo pa lahko predvsem zadovoljni z udeležbo pionirjev.
Rezultati tega medsebojnega primerjanja moči v prvem smnkn tega leta pa so naslednji:
Mlajši pionirji: 1. Koloman Hiršl 32,1 sek., 2. Jože Rader 32,4 sek. in 3. Viljem Hakl 32,6 sek.; starejši pionirji: 1. Jože Sebjan 31,5 sek., 2. Ivan Drozdek 32,8 sek. in 3. Marjan Banič 32,9 sek.; mladinci: 1. Nikolaj Koršič 18,6 sek., 2—3. Emil Miloševič 18,7 sek. in Marjan Fefer 18,7 sek.; člani: Evgen Titan 14.9 sek.; pionirke: Marjeta Močan 33,5 sek.	_n
v košarki za mladince. Sodelovali so vsi višji razredi, razen njih pa še IV. razred kot predstavnik nižjih razredov. Ob koncu tekmovanja lahko ugotovimo, da košarka napreduje iz leta v leto, zaradi tega pa lahko upamo, da bomo morda enkrat tekmovali tudi v tako imenovani Pomurski ligi
Tekme so se končale takole: 1. VI. : V. 107 : 22 (46:5), 2. VII. : IV. 123 : 16 (54:8), 3. VI. : IV. 150 : 38 (37:20), 4. VIII. : VI. 77 : 36 (31:6), 5. VII. : VIII. 41 : 63 (17:32), 6. V. : IV. 25 : 39 (16:26), 7. VI. : VIL 49 : 85 (30:25), 8. VIII. : IV. 257 : 7 (123:2), 9. VIL : V. 169 : 8 (76:2) in 10. VIII. : V. 190 : 21 (90:12).
1. VIII.	razr.	tablica 4 4 0			0	587:105	razlika 8 točk + 482
2. VII.	razr.	4	3	0	1	418:136	6 točk + 282
5. VI.	razr.	4	2	0	2	342:222	1 točke + 120
4. IV.	razr.	4	1	0	5	100:555	2 točki - 455
5. V.	razr.	4	0	0	4	76:505	0 točk — 429
Najboljši strelci: Branko Kureš VIII. 198 točk, /\vgust Koren VIII. 174 točk, Branko Miholič VIII. 154 točk, Stevo Dozet VII. 144 točk in Mirko Tuš VI. 124 točk.	-n
POMURSKI VESTNIK, 30. JAN. 1958
7
NOVO !
važen dogodek, ne samo za delavce in pobudnike, marveč tudi za vaščane, ki so bili prej že dvomili v uspeh.
Sedaj je delo končano in studenec že služi svojemu namena. Odslej nam ne bo treba hoditi po vodo daleč v dolino, saj jo imamo na bo-
ža vodnjak, ki pa ni dal niti litra vode.
Razen stndenčarja in obeh delavcev so bili pri tem dela zaslužni tudi domači in sosednji vozniki, ki so brezplačno pripeljali gramoz za novi vodnjak.
(Koma)
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke rojstva in smrti od 18.
do 25. januarja 1958.
Poročili so se: Stefan Muklin, strokovni učitelj in Marija Veren, oba iz M. Sobote; Emil Bencak, žel. kurjač iz Preloga pri Križevcih in Frančiška Prelog, bolniška strežnica kt Rakičana; Gvido Akoš Klar, absolvent rudarske fakultete iz Ljubljane in Marija Horvat iz Murske Sobote; Alojz Lukač, šofer iz Bako-vec in Marija čergoli iz Bakovec ter Viktor Karaš in Marija Bejek, oba iz Kroga.
Rodile so: Irena Pavlinjek iz Skakovec, dečka; Marija Košar iz Biserjan, dečka; Etelka Huber iz Voščice, deklico; Vida Požegar iz M. Sobote, dečka; Marija Tratnjek iz Strehovec, dečka; Marija Casar iz Mačkovec, dečka; Katica Šneler iz M. Sobote, deklico; Djurdjica Petru-Sa iz Lendave, deklico; Marija Lazar iz G. Petrovec, dečka; Alojzija Vogrinec iz Boračeve, deklico; Matilda Rebrica iz Krajne, dečka; Marija Klančar iz Mahovec, dečka; Marijo Lukač izv Dokležovja, dečka; Pavla Horvat iz M. Sobote, deklico; Marija Hozjan iz Crensovec, dečka; Rozina Kelenc iz Velike Polane, dečka in Marija Meolic iz M. Sobote, dečka.
Umrli so: Stefan Luthar, učitelj v pokoju iz M. Sobote, star 74 let; Vilma Hajdinjak iz Vučje vasi, stara 63 let; Ana Hojer iz M. Sobote, stara 78 let in Stefan Kološa iz Kroga, star 80 let.
Kolektiv gostinskega podjetja »Central« obvešča vse svoje goste, da bodo 1. februarja 1958 od 17 ure vsi prostori zaprti zaradi »Trgovskega plesa«, ker bodo zasedeni. Cenjene stranke prosimo, naj nam to oprostijo.
D-81
Čestitka
Poročila sta se Milan Stoti, kmet od Jurja in Elza Mar-koč, šivilja iz Rogašovec. Večletnemu mladinskemu predsedniku čestitamo. — Mladinska organizacija Rogašooci.
JAVNA ZAHVALA
Smatram za dolžnost, da se najtopleje zahvalim dr.Vlaje-vi, šefinji infekcijskega oddelka soboške bolnišnice za vso skrb in požrtvovalnost za časa mojega zdravljenja o omenjenem oddelku.
Prisrčno se tudi zahvaljujem medicinskim sestram in ostalemu strežnemu osebju.
Tajnik gost. zbornice Ludvik Berke
Ribiči!
V nedeljo, 2. februarja 1958, ob 9. uri bo v mali dvorani hotela »Zvezda« redni letni občni zbor Ribiške družine M. Sobota. Prosimo vse člane, da se medsebojno obveščajo in se udeležijo občnega zbora.
Odbor
Motor so si nabavili jurjevski gasilci, potem ko so opustili zamisel o gradnji večje gasilske garaže zaradi neustreznega načrta in predračuna. Motor bodo vgradili v brizgalno. Na hribu pri Fikšincih pa bodo dogradili drugi gasilski dom in v njem namestili ročno brizgalno. Ustanovili bodo tudi pionirsko in mladinsko skupino. Pomladiti nameravajo tudi pihalno godbo, ki deluje pod okriljem društva.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 2. februarja 1958.
Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje na cesti Stefana Kovača. Ordi-nira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
TEDENSKA DEŽURNA SLUŽBA
Dr. Nikolaj Lanščak, stanuje na Lendavski cesti št. 7.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI
od 3. do 25. januarja 1958.
Matilda Vratarič iz M. Sobote, drugič; Marija Malačič iz M. Sobote, Kristina Raduha iz Fokovec, Marija Radašič, Hedvika Zorko, Marija Zver, Terezija Sreš, Terezijar Kuzma, Marija Baligač, Helena Perša, Matilda Vohar, Marija Vohar, Emilija Vučko, Marija Poredoš; Hedvika Antolin, Anica Kovač, Mihael Geld, Franc Bernjak in Ivan Žalik, vsi iz Ižakovec.
LJUTOMERSKA KRONIKA
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
Rodili sta: Majda Prelog iz Ljutomera — Bojano; Ana Markovič iz Ljutomera — Veroniko.
Poročili so se: Geza Temlin, upokojenec iz Noršinec pri Ljutomeru in Alojzija Bot, posestnica iz Noršinec pri Ljutomeru; Janez Mavrič, vinogradniški delavec in Elizabeta Vrbančič, vinogradniška delavka, oba s Slamnjaka pri Ljutomeru; Franc Mihalič, kmetovalec in Helena Sever, kmetovalka, oba iz Stročje vasi pri Ljutomeru; Ferdinand Posedi, avtomehanik iz Gibine in Julijana Traj-bar, poljedelka iz Razkrižja; Jože Horvat, kovač iz Razkrižja in Katica Županec, poljedelka iz Sprinca pri Ljutomeru.
Umrla sta: Andrej Cokan, vinogradniški delavec z Gresovščaka — star 52 let in Marija Babič iz Pod-gradja pri Ljutomeru — stara 63 let.
ZDRAVSTVENA SLUŽBA
V nedeljo, dne 2. februarja 1958, je dežurni zdravnik za splošno ambulanto Ljutomer dr. Anton Bezjak.
GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvočlanski družini iščem. Vprašati na uredništvu Pomurskega vestnika.	M-77
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ v dobrem stanju, kupim. Anton Vozlič, Štrigova 57.	M-78
OPREMA za trgovski lokal — pulti, police, ugodno naprodaj. Vprašati v trgovini »Peko«, M. Sobota. FOTOAPARAT *Rollei!lekx«, prodam. »Rolleiflekx« je posebno primeren za umetniško fotografijo. Jože Zrim, Stara ul. 7, M. Sobota.
M-89
HIŠO, novo še nedograjeno, primerno za preselitev, v Prosenjakovcih, prodam. Naslov v gostilni Prosenjakovci.	M-86
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 2. febr. — Svečnica
Ponedeljek, 3. febr.. — Blaž
Torek, 4. febr. — Bojana
Sreda, 5. febr. — Agata
Četrtek, 6. febr. — Dora
Petek, 7. febr. — Ksenija
Sobota, 8. febr. Janez
KINO
MURSKA SOBOTA - od 31. jan. do 2. febr. ameriški barvni film: »Dalje od D.iabla«. Od 4. do 6. febr. mehiški film: »Kdaj odidem«.
GOR. RADGONA — od 1. do 2. febr. ameriški barvni film: »Sin bledo-ličnika«. Od 5. do 6. febr. bra-ziljski film: »Razbojnik«.
SLATINA RADENCI — od 1. do 2. febr. mehiški film: »Poslednja želja«. 6. febr. francoski film: »Tako se ne umira«.
LENDAVA — od 31. jan. (do 1. febr. madžarski film: »Pomlad v Budimpešti«. Od 4. do 5. febr. italijanski film: »Kaput«.
BELTINCI — 1. in 2. febr. ameriški barvni film: »Ali Baba in 40 razbojnikov«.
CEPINCI — 2. febr. ameriški film: »Visoka Barbara«.
VERŽEJ — 1. in 2. fel!r. ameriški barvni film: »Mostobran«. 6. febr. italijanski film: »Čudež v Milanu«.
TURNIŠČE — 1. in 2. febr. jugoslovanski film: »Kekec«.
MALI OGLASI
1.39 HA ORNE ZEMLJE, prvovrstne pri kolodvoru, prodom. Milica Štampar, Kolodvorska 11, Ljutomer.	M-70
MOTOR za osebni avtomobil, drobilec za kašo, kompletno cirkular-ko in moško kolo, vse v dobrem stanju, prodam. Jože Sukič, Mor-tinje št. 38, p. G. Petrovci.
»MOŽ Z NEVARNIM
SMEHLJAJEM« — kriminalni roman znanega angl. pisatelja Edgara Wallace-ja ie izšel v Ohmurski založbi v M. Soboti. Dobite ga v naročniškem oddelku Pomurskega vestnika v M. Soboti, Štefana Kovača ulica ter v vseh knjigarnah in kioskih!
SPREJMEMO v stalno in sezonsko zaposlitev 3 družine s tremi do šestimi delovnimi močmi za sezonsko delo, tudi samce, ki dobijo skupno stanovanje. Družine dobijo družinsko stanovanje. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene vloge z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Radvanje, Streliška 150, Maribor.	M-75
NUJNO KUPIM TRAKTOR, hladilnik, pisalni stroj, pogonski motor od privatnika, plačam takoj. Točne opise s ceno pošljite: Sagadin, Ptuj, Krempljeva 8.	M-76
OBVESTILO
Okrajna obrtna zbornica v Murski Soboti obvešča vse privatne obrtnike in kolektive družbenega sektorja obrti iz okraja, da bodo občinske obrtniške konference po spodaj navedenem razporedu.
Prosimo, da se konference zanesljivo udeleži sleherni obrtnik iz zasebnega sektorja, iz socialističnega pa vodja obrata, predsednik delavskega sveta, upravnega odbora in sindikalne podružnice.
Dnevni red je objavljen pri občinskih obrtniških pododborih.
Prosimo, da se občinskih obrtniških konferenc udeležijo tudi predstavniki občinskega komiteja ZK, občinskega odbora SZDL, mladine, sindikata, občinskega ljudskega odbora in ostalih družbenih organizacij.
Razpored konferenc
Murska Sobota, mesto 9. febr. 1958 ob 9. nri v zbornični dvorani Videm ob Ščavnici 10. febr. 1958 ob 9. uri v gostilni Hojs Gornja Radgona 10. febr. 1958 ob 14. uri v zadružni dvorani Cankova 11. febr. 1958 ob 9. uri v gostilni Vogler Grad 11. febr. 1958 ob 14. uri v občinski dvorani Martjanci 12. febr. 1958 ob 9. uri v osnovni šoli Beltinci 12. febr. 1958 ob 14. uri v gostilni Rituner Lendava 13. febr. 1958.ob 9. uri v hotelu »PARK«
Ljutomer 16. febr. 1958 ob 9. uri v sind. dvorani ObLO Petrovci 15. febr. 1958 ob 12. uri v občinski dvorani Murska Sobota, okolica 14. febr. 1958 ob 9. uri v zbor. dvorani.
Predsednik zbornice: Šarotar Anton s. r.
I.AJOS ZILAHT:	16
SMRTONOSNA POMLAD
Bilo ji je vroče, zato je vstala, da bi slekla plašč. Vstal sem, da bi ji pomagal. Obrnila je glavo in se mi zahvalila z rahlim nasmehom.
Predstavil sem se. Njenega imena nisem slišal in tudi ona mojega ne. Zdaj ko je sedela brez plašča, sem močneje začudil duh njenega lahkega parfema, ki se je širil po oddelku.
—	Potujete v Koložvar?
—	Da.
—	Tam stanujete?
—	Ne.
—	Veste kaj, gospa, skušal bom uganiti kdo ste, potem boste pa isto storili vi.
Nasmehnila se je in pokimala z glavo v znak odobravanja.
Stisnjenih obrvi in z nagubanim čelom sem še enkrat ocenil njene čevlje, klobuk, pogledal sem v mrežo na njena dva kovčka in po kratkem razmišljanju začel igro, ki je postala zelo zanimiva.
—	Vaš mož je trgovec, v nobenem primeru ni uradnik, ima večje dohodke, otrok... čakajte, otrok nimate, ste katoliške veroizpovedi, starost... bom popolnoma iskren ... Stari ste šestindvajset let in trenutno potujete v Koložvar na obisk k sorodnikom ...
Veselo je odkimala.
—	Nič niste zadeli.
—	Ni mogoče!
—	Že začeli niste prav. Nisem poročena.
—	Potem ste vsaj zaročeni!
—	Tudi ne.
—	Toda nosite prstan.
—	Da, ker imam rada zaročni prstan. Moj zaročenec je mož, katerega ...
—	Koga?
—	Ne bom nikoli spoznala in ki nikoli ne bo moj.
—	Vi ste torej zaročenka sanj. Zdaj vem, kdo ste. Vi ste razvajen otrok premožnih staršev, ki živi neodvisno življenje, noče se poročiti in čuti neko razočaranje, čeprav vas nihče ni razočaral.
—	Ne, tudi to ni točno. Moji starši ne živijo več. Vzgojila me je stara mati. Po čem sklepate, da sem premožna?
—	S takšnimi kovčki bi lahko tudi milijonarjeva hčerka šla na pot.
—	Kovčke sem dobila. Toda, zakaj me izprašujete?
—	Oprostite, ničesar vas nisem vprašal. Jaz sem samo odgovarjal, vi pa ste popravljali moje napačne odgovore. Toda zdaj b; vas vendarle rad nekai vprašal:
—	Zakaj potujete v Koložvar?
—	Skomignila je z rameni:
—	Dolgočasim se.
Od presenečenja sem se sklonil daleč naprej.
—	Kako mislite to? Dolgočasite se in potujete v Koložvar?
—	Da. Včasih me prevzame nekakšen nerazumljiv nemir. Takrat grem na postajo in kupim vozovnico za kraj, ki mi tisti hip pade na pamet. Minuli mesec sem bila v Eperješu.
—	In kaj. ste delali v Eperješu?
—	Nič. Pet dni sem živela v hotelu. Ob večerih sem se sprehajala, potem pa sem se vrnila v Pešto. Živela sem v veri, da bom v Eperješu srečala svojega zaročenca.
—	Vi se hočete na vsak način omožiti?
—	Ne bom se nikoli omožila.
To je povedala tako resno in žalostno hkrati, da je nekaj trenutkov bilo popolnoma tiho okrog naju.
—	Ne razumem vas.
—	Menim, da je zakon nesmisel. Se sme človek privezati za vse življenje? Kakorkoli zaljubljen in s čistimi nameni se poroči, kaj ve, kaj se bo prihodnje ali čez dve leti zgodilo z njim.
Naslonil sem se na oblazinjeni sedež in se zagledal v njo.
—	Zdaj pa zares več ne vem, kdo ste.
—	Zakaj si razbijate glavo s tem?
—	Mi pa vsaj povejte, zakaj greste v Koložvar?
—	Sem že rekla. Dolgočasim se.
—	Je to fiksna ideja? Pričakujete, da boste tam našli zaročenca?
Prikimala je in si prižgala cigareto. Tudi meni je ponudila.
—	No, zdaj ste vi na vrsti — sem dejal. Uganite, kdo sem!
Prekrižala je noge, razpihnila dim okrog sebe in pričela
odgovarjati:
Vi? Zemljiški posestnik. Samski. Hoteli ste se oženiti, toda računi se niso ujemali. Zdaj se počutite zelo nesrečnega.
Ves preplašen sem jo gledal. Smejala se mi je.
—	Točno? Ni bilo težko uganiti. Imate vozovnico do nekega neznanega mesteca, toda tako oblečeni in s takšnimi kovčki ne morete biti notar ali zdravnik, torej vsekakor posestnik, ki živi v Pešti. Razen tega, ko 9te sedli v ta oddelek, ste se komaj ozrli name. Trmasto in žalostno ste gledali skozi okno. Hočete, da vam povem, kako je ime vaši zaročenki?
—	Zelo sem radoveden.
—	Edit.
Srce mi je pričelo divje razbijati. Ves bled sem jo vprašal:
—	Me ... me poznate?
—	Jaz? Ne. Danes vas vidim prvič.
—	Ste poznali... njo?
—	Nikoli je nisem videla. Niti tega ne vem, kdo je.
Gledal sem jo z zelo neumnim obrazom, ker se je začela
smejati.
—	Poglejte, na robu sedeža je konec bele niti. Preden sva se pričela pomenkovati, ste se od dolgočasja igrali z njo. Toliko časa ste jo zlagali in popravljali, da ste dobili najprej veliko črko »E«, potem pa še črko »d«. Tu vam je zmanjkalo niti. Tudi sama sem se dolgočasila, zato sem vas opazovala.
Pogledal sem: na rdečem plišu je dejansko ležala bela nit, zvita v obliki črk »Ed« ...
Z dvema prstoma sem jo dvignil in spustil na tla. Obraz mi je preletel utrujen nasmeh.
Črnolasa neznanka, ki mi je sedela nasproti, se je od srca nasmejala. Naenkrat sem dvignil glavo:
—	Kako vam je ime?
—	Joža.
—	Takoj mi povejte, kdo ste, kako živite, kaj počnete in kdo je vaš ljubimec?
VREMENSKA NAPOVED za čas od 31. januarja do 9. februarja 1958.
Nekako do 2. februarja suho oziroma jasno in mrzlo vreme, v jasnih nočeh hud mraz. V nadaljnjem poteku prehodne padavine in otoplitev, vendar še ni znano, če bo nastopilo jažno »Teme ali ne.
Dr V.M.
Pmšičerejci pozori
Ce zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo vašemu žepu, zato prašiče oderite in odnesite k o-ž o zbiralnici KOTEKSA, ki vam bo plačala lepe denarce.
RAZPIS
Upravni odbor Kmetijsko-gozdarske poslovne zveze v Murski Soboti, Slomškova 11 razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	UPRAVNIKA poslovne zveze
Pogoj: višja ali srednja strokovna izobrazba v kmetijsko-gozdarski ali ekonomski stroki, 5 let odnosno 8 let prakse v omenjenih strokah ali na vodilnih položajih.
2.	DIREKTORJA obrata »BOR«
Pogoj: srednja strokovna izobrazba v gozdarski ali ekonomski stroki in 3 leta prakse ali nižja izobrazba in 8 let prakse na vodilnih položajih v omenjenih strokah.
Plača po tarifnem pravilniku zveze. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje je nasloviti na upravni odbor zveze.
ULTv. ELITNI AKADEMSKI PLES
Z BRICOV4NJEN V LENDAVI ——
PROGRAM — BAR — IZBIRA PRINCEZE ZELENEGA CARSTVA IGRA CIS IZ LJUBLJANE, PRIZNAN DOMA IN V TUJINI
IZBRANA JEDILA IN PIJAČE — RESTAVRACIJA „NAFTA“ PREVOZ GOSTOV IZ M. SOBOTE ZAGOTOVLJEN Z AVTOBUSI
POMURSKI VESTNIK, 30. JAN. 1958
8
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše nepozabne zlate mame, stare mame, sestre, tašče in tete
ANE HOJER, roj. Šiimen
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, darovali cvetje in vence, jo spremili v tako častnem številu na njeni poslednii poti.
Prav posebno se zahvaljujemo dr. Janu Sedlačku, ki je v zadnjih dneh s požrtvovalnostjo nudil pokojni svojo pomoč.
Posebej se zahvaljujemo kolektivom: Trgovsko podjetje »Potrošnik«, »Koloniale«, Zavod za komunalne storitve ter Trgovski zbornici za darovane krasne vence.
Žalujoči ostali
ZAHVALA
Ob težiki izgubi našega dragega vnuka, sina in brata
VINKA HORVATA
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so mu nudili zadnjo pomoč ob niegovi tragični smrti. Posebna hvala tovarišu ing. Cerovcu, direktorju Nafte Lendava, ing. Gadžiču in Jaklinu od Geološkega zavoda iz Ljubljane, ing. More-tiju in Levašiču, gradbišče Nikšič, ki so nam nudili vso pomoč pri prevozu njegovih posmrtnih ostankov iz Nik-šiča v rojstni kraj Hotizo, vsem darovalcem vencev, godbi DPD iz Lendave, PGD Hotiza in vsem, ki so se udeležili pogreba v tako velikem številu.
Hotiza, Žabnik, Čateške Toplice, Črnomelj.
Žalujoči: stara mama, oče, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta in svaka
ŠTEFANA LUTARJA
šol. upravitelja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in vsem, ki so ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Amonu, ki mu je lajšal zadnje trpljenje, preč. duhovščini in tov. Mirku Štublu za njegove ganljive poslovilne besede.
Murska Sobota, Beograd, Čakovec.
Žalujoči
vedovamja v pivnici. Skočil Je proti, hišici. Vrata so bita na stečaj odprta. Skozi odprtino je zevala gluha tema, le na ognjišču je še rahlo tlelo. Kot blisk je spreletelo Tomaževe možgane: Kaj sem govoril!?! Prelomil sem dano besedo! Sinjeoka, Sinjeoka, Siinjeeooookaaaa« je zahlipal. Odgovoril mu je le odmev. Pogledal je pod pograd, kjer je videl, na mestu, kjer je imel shranjene cekine le veliko prazno luknjo. Zgrudil se je na prag.
Sele topel dih srne Skoke, ki je prišla drugo jutro trkat na vrata, ga je prebudil. Pobožal je smo po glavi in v motnih starčevskih očeh so se mu zaiskrile velike solze.
Tako je umrl Tomaž ubog, kot je bil ubog takrat, ko je pričel ribariti v murinih tolmunih in zatonih.
marička Žnidaršič pesem o ajdi
Po njivah se je ajda razcvetela in vse je kakor košček sveilih sanj, poljana čista je, srebrno bela in slednji cvet je poln pričakovanj.
Zdaj sonce z zlato roko stresa žarke preko teh belih valujočih leh, čebele zibljejo se kakor barke, zdi se, da tod ljubezen je o gosteh.
Na sredi te bleščeče srebrnine pripravila bi prostor zase, zanj, skozi ljubezen, ki nikdar ne mine, bi tu naužila sladkih se spoznanj.
Pa mi srce d samoti izsoreva, on je od mene daleč daleč proč, le jaz in ta dišeča ajda veva, da ga želim in ljubim na oso moč.
marička Žnidaršič prekmurski motiv
V razkošnem soncu koplje se Prekmurje s kolniki in topoli dan za dnem o zdaj sem daleč daleč proč od burje in za norčije njene več ne vem.
Pokrajina je zamišljena in tiha, le sonce z neba sili sili k tlom, med njivami, kjer sončna roža niha, so mrtvi našli si svoj zadnji dom.
Vse je prosto, nikakršne ograje, ki še po smrti naj ljudi tesni, pod noč koruzo vetrc kdaj zamaje in ji prijetno lahko noč želi.
Ta mehki vetrc ves gorak in nežen kakor ljudje, ki se rodijo tod, dobrote njihove je vsak deležen kdor z njimi se poda na isto pot.
Kadar nad zemljo privihra neurje zapre oči na vodi lokvanj bel, in vdano čaka, da bo čez Prekmurje tisti pošasti črni val odšel.
NASE BRANJE
12
miran mor plakajo strune
Plakajo strune ...
V zenicah Cigana je požar: velike poševne oči so polne odseva: zagorelo obličje je zlito o misterij...
Oklepa nas magična noč.
Iz Ciganovih rok vriska hrepenenje: pne se in pada plašno, kot sence o krošnje, kadar neurje budi svojo moč.
Plakajo strune stare violine v Ciganovih rokah: plaka njegovo in moje srce.
jesen
rudi miškot
Mrzel dež pada kot svinec na umirajoče dosanjane liste —
Jaz pa se nisem poslovil od polj, nisem še utegnil pozabiti bol in nedonošene sanje o sreči.
Večeri se že
in mrzel dež obliva gozdove; včeraj so še tiho šepetali, s prameni sonca se poljubovali —
Zdaj jim ne morem reči zbogom.
Ledeni neusmiljeni dež je o pustošil cvetje na vrtu moje Ljubezni...
Kaj poreko moja polja, moji gozdovi?
In kaj poreče Ona,
ki ji ne zmorem reči zbogom!?
ljubim te
(Parodija na moderne stihe)
Ljubim Te.
In Ti ne veš za to.
Ljubim Te.
Dobro, da ne veš kako. Ljubim Te.
Ali morem kaj za to? Ljubim Te.
Če bi vedel za vse to? Ljubim Te.
Bi me ljubil Ti zato?
Ljubim Te.
Bi me sovražil za vse to?
Ljubim Te.
Dobro, da ne Deš za to. Ljubim Te.
Kako dolgo še. — Kakd? Ljubim Te.
Zakaj prav Tebe? Ti, nekdo? •Ljubim Te.
Tvoji lasje so svetil takd. Ljubim Te.
Tvoj obraz je mlad zeld. Ljubim Te.
In ko Te srečam, čutiš id?
Ljubim Te.
Sreča se vrti — kold.
Ljubim Te.
Ljubiš me?
Zal mi je.
Zdaj je — prekosnd.
utrinek
Široko razprte oči so plaho upajoče strmele. Bledo obličje so obrobljali dolgi plavi lasje. Žena je spominjala na podobo pocestnega dekleta, ki mu je zmanjkalo poguma.
Med prsti ji je trepetala cigareta. Dim se je kodral v fantastične kolobarje.
Zdelo se mu je, da bo zaigrala obup.
»Si kdaj nastopila na odru?« je vprašal.
' »Sem!« mu je nepremično zrla v oči.
»In imaš rada avanture?«
Skomignila je z rameni.
»Rada bi preizkusila svoje moči. Rada bi te odvzela njej.«
Nepremično je strmela vanj.
Nič pristnega ni v njej, je pomislil, nič velikega, kar bi lahko imel za ljubezen. Dolgčas je v njej, to je vse. Dolgčas in žena.
»Ljubim te,« je zašepetala in se zamajala, kot da bi mu hotela pasti v naročje z razprtimi rokami, kot je videti v slabih filmih, se mu je zdelo. In yendar ga je nekaj privlačilo k njej, nekaj, ob čemer bi mogel pozabiti nase in na svoje dekle.
»Kako daleč sta?« je vprašala.
»Daleč,« je rekel s poudarkom.
Nekoliko je sklonila glavo in odvrnila pogled. Ni ji bilo lahko slišati.
»Tudi ti imaš fanta, kot jaz dekle,« je rekel.
Zanikala je z zgibom glave. »To se ti samo zdi.«
»Zdi, zdi!« je oponesel. »Tudi tebi se samo zdi. da me imaš rada. Samo zdi se ti. V resnici pa sploh ne ljubiš. Ljubiti, se ti zdi. moraš, to pa še ni ljubezen. Kapric morda.«
Veke so se ji kljubovalno zožile. »Pa je res tako lepa? Jo res ljubiš? Ljubiš pa tudi mene. Tudi mene ljubiš!«

Na ustih je čutil pekoč odtis njenega poljuba. Pogreznjen v blazine je globoko dihal. Z roko ji je segel v nedrje. Z dlanio je drsel čez bradavico Glavo mu je naslanjala na grudi. Bila je negibna in pričakujoča.
»Pripoveduj,« je želel polglasno.
Zunaj so škripale stopinje. Tema se je gnetla po koteh. Pes je tulil v mesec. Melanholija je predla kot stara mačka.
Zganila se je. »Cisto navadna zgodba. V vojni sem ostala sama. Staršev nisem utegnila spoznati. Doraščala sem v internatih. Lahko si predstavljaš kako raste človek v internatih.«
Priprl je veke. Misli so mu blodile v spominih. Ni bilo dolgo tega. Drugačno mišljenje so mu ustvarila zapažanja in pripovedovanja. Vedno jo je srečaval na ulicah, vihravo in zapuščeno. Bila je skromno in skrbno oblečena. Prezgodaj je začela živeti za ljubezen. Od lahkih deklet ni pričakovati razuma. Videz je morda varal.
»Ne veš, kaj pomeni biti sam,« je potožila. »Nikdar vedeti za nežnosti, nikdar čutiti ljubezni. Povsod čutiti manjvrednost. Vedno sam odločati. In če napačno odločaš... A ti me obsojaš. Vem, da me obsojaš,« se je odtrgala od njega.
Molčal ie. Zvila se je v klobčič. Potem se je zakopala v zglavnik. Zdelo se mu je. da hlipa. Zaigrala je, je pomislil, pa ni bil o tem prepričan. Zdrsni! je s prsti čez njene oči in lica. Čutil je solze. Zares, je ugotovil. Prizadelo ga je.
»Premlada si,« je zamrmral. »Tudi drugim je težko v življenju. Tudi drugi trpijo.«
»Oprosti,« je rekla.
»Kaj?« je vprašal.
»Zaradi tega izbruha. Nisem hotela.«
Čudna tenkočutnost, je pomislil.
»Ne bom se te odrekla,« se ga je krepko oklenila. »Nikdar!«
»O-tem bo odločil čas,« je posvaril. »Ljudje navadno o ničemer ne odločamo. To dela za nas čas.«
»Moraš se odločiti zame! Moraš!!« je terjala. Obličje ji je pačila bolečina.
Preudarno ie odkimal. »Tega ne moreš zahtevati od mene. Nekdo ima še več pravice do mene.«
Pomolčala sta. Potem je že skoraj zbrano dejala: »Ne moreš je pustdi na cedilu, ker si preveč pošten. Je tako.«
»Tako nekako.«
* *
Raziskujoče jo ie opazoval.
»Kaj si mu rekla?« V glasu je začutil nestrpnost.
»Vse. vse,« ie vihravo zaokrožila z rokami in vzvalovila z lasmi. »Da te ljubim in da te bom ljubila.«
Tesno ie stopila k njemu. Oči so ji žarele. »Toda on me blazno ljubi,« je rekla, zdelo se mu ie, da zmagoslavno, in se je poredno in navihano nasmehnila. »Obljubila sem mu, da ...« Zresnila se je.
»Da...« je povzel prizanesljivo.
Norica, bi ji lahko rekel. Ugaja ji igra ljubezni. On, jaz in še kdo.
»Vem, da sem norčica,« je rekla spokorjeno tožeče.
Presenetilo ga je. da je uganila misel. Ali se mi je kaj zganilo v obličje, da je bilo mogoče tako razumeti?
»Saj ni tako hudo,« je poskušal pomirjevalno.
»Hudo,« je poudarila. Potem pa se je trmasto in zahtevno vzravnala. »S teboj pojdem. Odidiva!« je zahtevala. »Takoj!«
Iznenadil se je. »Kam?«
»Kamorkoli. Ti že veš, ko si mož.«
Bilo je kot val, ki je butnil ob steno in se razbil. Naslonila se je nanj in vzdihnila. »Tako si želim svobodno ljubiti.«
Moral jo je objeti. Moral ji je vse obljubiti. Šla bova, se je odločil in je vedel, da bo zanjo žrtvoval vse, dokler bo takšna.
»Tako si želim svobodno ljubiti tebe, ki si pošten.« je šepetala-.	
Pobožal jo je po dolgih laseh.
* *
Ustavil se je pred razsvetljeno hišo. Rosilo je. Okna so bila zamegljena. Za okni so se gnetli plesalci. Mladost, je pomislil, brezskrbna mladost. Tedaj je opazil. Prešinilo ga je. Da, njeni dolgi lasje, k plesalčevemu dvignjeno obličje, vdan, prekleto vdan izraz, nasmeh. Vsa je v njegovem objemu in v ritmu plesa. Toda, kdo je on?
Vstopil je in naročil natakarju, naj jo pokliče. Počakal jo je pred vrati. Radovedno je spraševala, ko se je bližala, to je slišal. Potem ga je zagledala in planila proti njemu.
»Draaagiii!« je zaklicala ljubkujoče.
Ni se zganil. Nasmehnil se je.
»Sem le vedel,« je dejal in vedel, da mu je žal, žal za vse. »Pa sem mislil, da te je on obvladal s svojo voljo.«
Ostrmela je.
»Rekel ti je, da se ne bo vmešaval v tvoje življenje, toda to so le njegove besede, sem si dejal. Hoče te obvladati z dobroto.«
»Ne govori tako,« je zahtevala.
»Mislil sem, da ga ubogaš in ne iščeš srečanj z menoj in da te to muči in da ti moram pomagati. Pa vidim, da ni tako, da je tako kot sem najprej mislil — igra.«
»Prosim, prosim ne obsojaj me,« je stala pred njim povešenih rok, vsa nebogljena.
»Tako sem presenečena,« je ugotovila.
Mir, ki ga je obvladoval, je ob teh besedah zopet splahnel.
»Vem,« se je posmehnil.
»Takoj pojdem,« je poudaril.
»Neee, ne!« je vzkliknila in se ga oklenila.
»Pač,« je rekel in se ji umaknil. »Takoj pojdem.« Tokrat so zvenele besede jekleno. »Dovolj sem videl.«
»Dobro se imej,« en rekel, preden je odšel in se ni hotel norčevati.
* *
Ko jo je spremljal do doma, je omotičnost alkohola, plesa in skrivnega ljubkovanja pojemala. Vedel je, da so njeni lasje kostanjevi, obraz droben in pogled naiven. Vedel je, da vešče pleše, da je ves čas med plesom čutil njene grudi in napeta stegna in vedel je tudi to, kaj bi moralo za tem priti.
Pred njenim domom sta obstala. Oklenila se ga je in sladko vzdihnila: »Tako rada imam tvojo nežnost. Veš, zanorel si me.«
Obzirno jo je odmaknil. Tema je skrila trd nasmeh v kotičkih njegovih ust. »Idi spat,« je rekel. Ugajalo mu je, da je grob.
Stala je kot okamenela.
»Namiguše ste, ženske,« je rekel. »Nočem tega, kar mi lahko daš. Nič ponarejenega ne potrebujem.«
Zdelo se mu je, da še vedno stoji tam, kjer jo je pustil. Vedro je korakal, kot mož, kadar se mu zdi, da je dobil zadoščenje.
NASE BRANJE
9


pet pesmi
Iz cikla -Vaika učiteljica-
Za okni je potihnil hrup vasi Jesenska not posptino se gosti
in maloduijmalodušje mi prha o srce.
Kol grešna Magdalena sem late
ti razpustila in čakam, da nakdo potrka mi na orala. Vem, ne bo
nikogar, pa vseeno mi srce drhti in šteje ure: dvanajst, ena, dve, tri ...
Ob mrzlem svitanju mi dreveni prevarano srce v neizgoreli sli
a nezlomljiva misel mi medli med dolgo dolgo vrsto zimskih dni 
V pomladnem jutru tem vesela pozdravila ravinski svet in s svetom si late pripela.
Po dolgih timskih dneh te spet
tovariško smehljam življenju; na duši to mi zrasla krila in žalostinko jalovemu hrepenenju sem na jutri preložila.
Tak boj
vihral mi je o srcu nocoj.
Prišel
je pod okno in mi zapel:
»Nocoj.
samo še nocoj, rad bil bi s teboj.
Noči
treh let tam preležal sem kjer ti.
Noti
treh let preljubila v žareti sva sli.
Kaj mar,
te jutri povedem kmečko dekle pred oltar.
Nocoj.
samo še nocoj, rad bil bi s teboj ...
Vso noč
je prepeval, jaz o sebi iskala sem moč,
da vrat
ne odprem mu, kot sem mu neko pomlad.
Odpel
je. a pesem mi o srcu ponaolja le glasen odmev.
Dani
se in jutranja zarja suši mi
oči...
Temo duha je prvi svit razgnal kot nad ravnino jutranje megle; o razposajeni mladi dan o pozdrav otroški "šica" boža mi srce.
Pri prvi učni uri se oči otrok razgrevajo o topli žarenje
NASE BRANJE
10
in zdi se mi, da jim s števfilom tri predalom spremnico v življenje
la junijskim dnem je prišla soparna praznota noči. ki s žalostjo spet mi preti oteli veselje srca
j j. žalost, ne vdam se nocoj! kot nenapovedan spomin najepši fantič teh ravnin gotovo vso not bo s meno)
ova pik: kavarniški izrez
Pojdita v kavarno, jo je povabil
Na vratih kavarne pa je obešena tablica: Zaprto, Ci-
Potem je šla v drugo kavarno. komaj sta vstopila je ugas-
Sedla sta k majhni mizici - vstran od ljudi, sicer pa jih tako ni bilo dosti, zvečer ob sedmih
—	Dve turški, prosim. In brez divke! Ali je važen, je pre-
Ona je imela s seboj oranžo. Ni hotel vzeeti. Ne jem tega, je rekel. Potem pa je le vzel, da je ne bi užalil
— Ciigareto?
—	Ne vem kaditi. Pod mizo pa se je odmaknila od njega 
—	Bežite, bežite, no samo eno. Zraven pa se je držal, kot  bi se oba prej 
pod mizo slučajno dotaknila
—	Ampak danes je moderno, če ženska ne kadi. Se vam ne zdi tako?-
 Prvič ni vleklo in jo je ponovno prižgal. kadila je, da ga
Prvič ni vleklo in ji je ponovno prižgal. Kadila je, da ga ne bo užalila. 
Turška kava skoraj ni imela usedline. Iz tega res nista mogla prebrati sreče. 
Naroči ji liker ali whiskey
—	Domov bom morala, jr rekla. "Joj je že osem?"
—	Saj niste več otrok, vendar ne boste hodili domov ob sedmih ...
Elektrike še ni bilo. Ostala je še, da ga ne bi užalila
Elektrike še ni bilo. Sence se niso pomirile. 
—	Ali mislite, da vi nimate pravice do življenja? 
—	Hm. kaj mislim? (Obrabljena fraza)
—	No. povejte kkaj mislite, Nina?
—	Čudno, da ste me to vprašali, sem mislila. Ampak niste si zapomnili mojega imena. Ne maram, da me tako kličete, 
kot me je že nekdo 
Niej prašal, kdo jo je tako klical, ampak njenega imena 
Potem ji je pripovedoval neko neumnost. Ja končno sta vstala. 
Tedaj je prišla elektrika. Ko sta odhajala skozi vrata je 
pogledala za njima. 
prisluškovanje
Na vejevju plaho mrak ihti in nežni zrak le včasih.
vznemire begotne peruti. koprneče drhte, kot pričakovale nekoga bi ob lej tihi, pretihi minuti
Čez polje onemela zavil sem sam in v nemiru skrivnostnem prisluhnil v gluhoto Povsod tak mir In pokoj, le srce samotno toži v tihoto — kam?...
slovo
Prišla sva pat do kraja: ni več besed in ne dejanj.
Prostost obsežna, kakor maja. ne žene naju vet o ljubezenski oklep.
Tu ni bilo namena
in ni bilo želji,
ne dvoma, ne solza
in niti misli maščevanja:
tu bil je le utrip srca
in o slutnji drobec težkega
spoznanja.
Sva pač vsaksebi šla — brez žalostnega modrovanja, le semtertja
o pozabi spet vzdrhtiva iz sna pričakovanja.
NASE BRANJE
11
— Za naše žene — za dom — za gospodinjstvo —
POMISLEKI ZA VSAK DAN
O GRDE PRASKE NA POLIRANEM POHIŠTVU lahko odstranimo tako, da zmešamo 15 odstotkov belega olja s kisom. V to mešanico pomočimo mehko krpo in praske toliko časa poliramo, da izginejo. Potem moramo ta mesta na pohištva ponovno polirati.
O SLAB ZRAK V DOLGO ZAPRTIH PROSTORIH bomo odpravile tako, da tla obrišemo z lizolovo raztopino (ena žlička lizola na pol litra vode) in nato zračimo.
O NE PRASKAJMO PRIŽGANE JEDI Z EMAJLIRANE POSODEI Kaj lahko se nam zgodi, da poškodujemo emajl in potem pot do popolnega uničenja posode ni več dolga. Vzemimo raje vrelo milnico in jo vlijmo v posodo ter postimo nekaj dni stati. Potem bodo vsi zagoreli ostanki z lahkoto šli iz posode.
O TLA IZ KAMNITEGA MOZAIKA bodo mnogo lepša, pa tudi mnogo laže jih bomo Čistile, če jih po ribanja namažemo tn in tam z nekoliko lanenega olja. Na takšnih tleh se nesnaga ne drži tako in tadi lepša bodo.
NEKAJ ZA VAŠE ZDRAVJE
Kleopatrin nos in svetovna zgodovina
Tudi naš organ za vohanje ima izredne sposobnosti
»Če bi Kleopatrin nos bil malo krajši, bi se svetovna zgodovina drugače razvijala,« je nekoč dejal Blaise Pascal. Morda je kaj resnice na tem — toda gotovo ne toliko, da bi pri tem lahko pozabili na važne stvari, ki so danes z našim nosom v zvezi...
Znano je, da igra nos važno vlogo pri zunanjem videzu človeka, posebno žene, od katere zahteva okolica še vedno več pozornosti za zunanjost in lepoto. Pa. tudi resni znanstveniki se bavijo z raziskovanjem zvez med nosom človeka in njegovim temperamentom, njegovim zdravjem, občutki itd. Kajti glavna naloga našega nosu — da nam služi kot organ za vohanje in prehod, skozi katerega vdihujemo in izdihujemo zrak, ga filtriramo in grejemo — ni edina funkcija, ki jo-opravlja ta naš, zdaj pozimi včasih tako neprijetno otečen, boleč in kapljajoč nos.
Ali veste, da je naš nos pravi pravcati težak? V 24 urah gre skozenj vsaj 20.000-krat po več litrov zraka, ki ga naš nos med tem obogati s kakšnimi štirimi litri tekočine. To teko-
čino iztiska nos iz nosnih sluznic kot iz kakšne gobe. Zato se pri prehladu ne čudite, kolikšne količine tekočine lahko pritečejo iz vašega nosu.
Sploh so nosne sluznice mnogo bolj zanimive, kot si to običajno predstavljamo. Prav se prično razvijati šele med puberteto in okrnejo šele o visoki starosti. Zato je blizu misel, da obstaja kakšna tesnejša zveza med nosom in temperamentom ...
Nos porabi tudi precej energije, ki jo dajemo našemu telesu s hrano. Nos ima namreč zelo važno nalogo, da zrak, ki ga vdihavamo, najprej ogreje. Spomnite se, kako naglo ste prehlajeni, če morate pozimi zaradi nahoda vdihavati zrak skozi ustal Za vsakih 500 kubičnih centimetrov zraka, ki ga pri vlažno toplem vremenu vdihamo, porabimo 3,4 gramskih kalorij za segrevanje, pri mrzlem in suhem zimskem vremenu pa celo 11 gramskih kalorij. Torej nas tudi nos sili, da pozimi več jemo kot poleti!
Vendar se tudi mnoga razpoloženja kažejo na našem nosu. »Duša se zrcali o očeh — srce pa o nosus, pravi star izrek. In res so znanstveniki raziskovali nosno sluznico in njene spremembe. Pokazalo se je, da na primer pri težkih razočaranjih pride do sprememb o sestavi izločin nosnih sluznic, in sicer na alkalično stran. Z drugimi besedami: če smo razočarani, postaja izloč-nina naših nosnih sluznic manj kisla.
Razen navadnega, zelo neprijetnega in še bolj pogostega nahoda, pa vplivajo tudi duševni procesi na naš nos. Primerjave kot »vihati nosi, "nekaj mi je prišlo o nosi in podobno govorijo o občutku, ki so ga imeli naši predniki, ko so pripisovali nosu kaj več važnosti, kot samo to, da po pijači pomodri.
Tako so ugotovili znanstveniki, da na primer jeza, ki
IZ OTROŠKIH UST
Nekaj drobnih domislic, kot se jih naši otroci tako radi znebijo ...
Očka je mamici pol za šalo, pol za res podaril za Novo leto dolgo vrv za perilo, kakršno si je mamica že dolgo želela. In ko je nato prišla na obisk teta in opraševala malega loančka, kaj je komu prinesel Dedek Mraz, je Ivanček pogumno povedal: "Očka pa je podaril mamici petdeset metrov vrvi za obesiti se .. ."
Mali Dragec 
ima strica, ki trpi zaradi ploskih nog. Ko je nato nedavno tega šel mimo izložbe ortopedske delavnice, je videl o njej vložke za čevlje in je zmagoslavno povedal mamici: "Poglej — tukaj pa lahko kupiš že narejene ploske noge!"
»požene kri o lica« vpliva tudi na nosno sluznico. Žalost — posebno pa še solze, ki si iščejo pot delno-tudi skozi nos — prav tako vplivajo na naš vo-halni organ. V Ameriki (česar vsega tam ne počno!) so ugotovili s poskusi tudi, da imajo različni duševni vplivi na nos zelo različne učinke.
Prav posebno važno je to pri alergičnih — preobčutljivih — ljudeh. Mnogi zdravniki trdijo, da se astma, danes tako pogosta bolezen, začne v nosu in šele nato pride do bronhijev.
Vendar bi vodilo predaleč, če bi hoteli opisati vse, kar ie v zvezi z našim nosom. Zapomnimo si torej predvsem osnovno resnico: mnogokrat tiči tudi d tako nezanimivih rečeh, kot je nos, mnogokaj zanimivega!
Enkrat praktična moda tudi
za žensko perilo
Kljub temu, da na eni strani sili »namišljena« moda žene k temu, da izpostavljajo pozimi zaradi »elegantnega« perila svoje zdravje nevarnosti, se v svetu vedno bolj uveljavlja moda »praktičnega« zimskega perila, ki ni nič manj lepo, le mnogo bolj toplo in zdravo.
Značilna za letošnje zimsko perilo je majica z dolgimi ali kratkimi rokavi, ki jih izpopolnjujejo tudi daljše ali krajše tesno prilegajoče hlačke. Na sliki nam to ponazarjata skici 1 in 2. Material, iz katerega je perilo, je bombaževinast mako, lahko pa tudi čista volna in morebiti dralon —- to je novo umetno vlakno, pomešano z volno.
Volnena majica na skici 1 je značilna po visokem, patentno pletenem pasu in globokim izrezom v obliki »V«, ki sega vse do začetka patent-pletenja. Izrez lahko obšijemo z rahlo, ozko čipko, s katero lahko obrobimo tudi udobne rokave. Če plete-
mo same, bo majica še lepša, če prekinemo pletenje z rahlimi vzorčki.
Podobno je pleten tudi prsni del srajčke, kot jo vidimo na sliki 4. Patentno pleten del se tesno prilega telesu. Majice oz. srajčke po skicah 1 in 4 dopolnimo s poljubno dolgimi hlačkami, medtem ko predstavljata skici 2 in 3 garnituro za zelo hladne dni. Majica z dolgimi rokavi iz mako-volne ima to prednost, da varuje kožo pred grobo volno zimskih pulovrov,
ki so letos tako zelo v modi. Tudi za to majico velja Širok patentno pleten pas, globok izrez in čipke v okras.
Za nego zimskega perila velja isto kot za ostalo lahko perilo. Nikar ne čakajmo, da postane umazano in ga čim večkrat perimo. Pri tem uporabljajmo samo mlačno vodo in mila pralna sredstva, sušiti jih pa ne smemo na zelo vročem prostoru — morda v bližini peči ali podobno, temveč na srednje toplem mestu.
ZA POMOČ SODOBNI GOSPODINJI:
NEKAJ »NAGLIH« JEDI
Pod »sodobno« gospodinjo razumemo navadno ženo, ki ni gospodinja, temveč je prav tako uslužbena kot mož, le da ima razen svojega poklica še skrb za dom, kuho, otroke itd. itd. Takšni sodobni nepoklicni gospodinji — posebno če nima hišne pomočnice ali druge pomoči doma — se prav pogosto zgodi, da mora nekaj »na hitro« skuhati in za te priložnosti navajamo nekaj enostavnih in naglih receptov:
JABOLČNI PRAŽENEC:
Osnova je navadno testo za praženec, dodajmo še nekaj kapljic olja, morda celo konjaka, da bo bolj okusno, nato pa narežemo vanj na drobne kocke razrezana jabolka — toda šele, ko se je testo že začelo pražiti. Ko praženec tako dobro prepražimo, ga na obeh straneh posladkamo in še enkrat obrnemo v posodi, da se sladkor nekoliko karamelizira — in zelo okusna jed je v nekaj minutah pripravljena.
ŽEMLJEV PRAŽENEC:
V mleko stremo nekaj jajc, dodamo ščepec soli in dobro premešamo. V to tekočino namočimo razrezane ostanke belega kruha ali žemelj. Pražiti
moramo v precej masti in dobro obračati! Kot dodatek je lahko zelo dobro namočeno suho sadje ali kompot.
PRAŽEN KRUH:
Rezine belega kruha namažemo z marmelado ali jetrno pašteto in pokrijemo z drugim kosom, nato vse skupaj namočimo v mleku, v katerega smo zatolkli nekaj jajc. Takšne kose kruha lepo opražimo. Če si želimo k temu še »naglo« omako, skuhamo nekaj vina, v katerem so se nakuhale rozine in nekoliko naribane limonove lupine, sladkor, voda in Cimet. Če smo se pa odločile za jetrno pašteto kot namaz, tedaj servirajmo k praznemu kruhu sa-lato, kisle kumarce in podobno.
NAGLA JAJČNA JUHA:
Kadar smo že siti prežganke in goveje juhe iz konserv, skuhajmo »naglo« jajčno juho. Zmešajmo nekaj jajc s ščepe-cem soli, k temu dodajmo enako količino naribanega suhega sira in belih drobtin, vse to nato skuhamo v vreli vodi.
TESTENINA —
ENKRAT DRUGAČE:
Na vroči masti zarumenimo nekaj čebule, nanjo potem vržemo srednje mehko skuhano testenino (makaroni, špageti, polžki, rezanci) in ko dobro na ognju premešamo, prelijemo z nekaj jajčki, kamor smo prilile nekaj žličk mleka, nasekljane klobase, šunke, skuhanega mesa ali sira. Dodamo lahko tudi malenkost paradižnikove mezge. Vse to dobro prepečemo in serviramo s kakšno sala-to. kislimi kumarami in podobno.
IN ŠE ŠUNKARICA —
TUDI DRUGAČE
V mleku natopimo 5 žemljic, dodamo 7 žličic naribanega sira, 20 dkg sesekljane šunke. 3 rumenjake in sneg 3 beljakov. Vse to dobro, zmešamo in vlijemo v formo, katero smo prej dobro namazale z mast jo in posipale. z drobtinami- Pečemo slabe pol ure na močnem ognju.
VARIACIJE
NA OVRATNIK
Moda se spreminja — to je jasno, sicer bi ne bila moda. Toda takrat,' kadar nimamo na razpolago sredstev, da bi ji sledilo v vseh njenih muhah, si bomo z nekaj spretnosti in okusa pomagale na mnogo cenejši način — in kljub tema ae bomo »za modoc. Letos bo to še toliko laže, ker predpisnje »uradna« moda obleke z razmeroma zelo enostavnim krojem, pri katerem bodo igrali važno vlogo posamezni pomožni »rekviziti« kot ovratnik, broška, pas,
Šal itd.
Edino eno glavno smernico dajo letošnja moda za ovratnike: nikoli ne smejo biti tesno ob vra-tn, temveč naginjajo bolj k obliki »šala-ovratnika. fse ostalo je prepuščeno okasu, fantaziji in — denarnim možnostim vsake žeae same, oziroma njene šivilje. Da bi pomagali našim ženam pri izbiri, prinašamo tokrat skice za vrsto ovratničkov, ki bodo letos v modi in ki jik lahko za mali denar napravimo same, ali si damo narediti.
Naj vam jih predstavimo:
O mehko drapiran, v rahli pentlji zavezan ovratnik. Najprimernejši material: šifon;
O beli »pikec-nvratnik iz stoječega obroča in kombiniran s preko njega položenim »deškima ovratničkom;
O prva varianta na zavihan ovratnik, z nataknjeno rožo;
O Širok, neprilegajoč se ovratnik, z obročem pod njim, ki se spredaj zaključuje z majhno pentljo;
O druga varianta zavihanega ovratnika s prišitim majhnim našitkom;
O okrogel ovratnik z dvema pravima gumboma zapet;
O obšita oglata oblika ovratnika z majhnim našitkom za gnmbe;
Lepo sramoto je pripravil svoji mamici Milanček, ko je pripovedoval sosedovim, ki so kupili nov pralni stroj in govorili tudi o stroju za umivanje posode. Tedaj je namreč Milanček z najbolj resnim obrazom dejal: "To ni nič! Pri nas sploh ne rabimo takšnega stroja, ker pri nas ose krožnike naša mucka poližete"
300 kg težkega prašiča je zre-' dila kmetica Frančiška Štefu-nec iz Vanča vesi. Štefanecova je znana kot dobra gospodinja.
Svojstven rekord sta zabeležila tudi Franci in Rozika Gi-der, posestnika iz Tišine, saj imata 4 mesece, starega bikca, ki tehta kar 200 kg.	G
O dvojni ovratnik v francoski obliki;
O dvojni šal-ovrainik;
O dvojni zavihani ovratnik z rali-ranimi traki, zavezanimi v majhne pentlje.
Nekaj, o čemer mnogo govorimo, o čemer pa zelo malo vemo:
Moč ženskih hormonov
Znani ameriški fizik Villiam Ley, za katerega mislijo, da sodi med največje astro-navtične strokovnjake, je nedavno izjavil, da bodo prvi potniki v vesolje — ženske. Moški so po njegovem prepričanju preveč nežni, njihov organizem ne bi zdržal vseh pretresov. To Leyevo prepričanje se tudi strinja z rezultati najnovejših raziskovanj v medicini. Zdravniki namreč prihajajo vedno bolj do spoznanja, da je ženska, čeprav zaostaja po moči mišic za moškim, vendarle nad njim, kadar gre za totalno mobilizacijo vseh rezerv življenjske energije.
Med prvimi pojavi je opozorila zdravnike na to ženska vzdržljivost pri potapljanju. Mala, drobna, komaj 150 centimetrov visoka žena Silvia Jakobs je presegla svetovni rekord v potapljanju, razen tega pa na sebi preizkusila prvo novo teorijo o dihanju v globini 130 metrov pod gladino s pomočjo posebne mešanice kisika, dušika in helija. Medtem ko so se najmočnejši mornarji in potapljači vračali iz potapljanja v takšne globine na pol mrtvi, je Silvia jakobs priplavala na površino sveža in čila, pripravljena takoj za ponovitev poskusa.
Znano je, da je povprečna življenjska doba žena na vsem svetu daljša, kot pri moških. V Franciji je ia razlika povprečno šest let, na Nizozemskem in Švedskem štiri
in pol, v ZDA pa celo osem let. Leta 1930 je bilo v ZDA še približno dva milijona več moških kot žena — danes pa je sorazmerje že obratno! Če se bo zmanjševanje števila moških nadaljevalo v takšnem tempu, bo leta 1975 v ZDA že za 3,600.000 moških manj kot žensk in zato se ne smemo čuditi nekemu senatorju iz Tennesseeja, da je že predlagal v senatu zakon o — mnogoženstvu.
Zdaj pa nastaja vprašanje — odkod ta pojav?
Mnogi pripisujejo daljše žensko življenje bolj urejenemu načinu življenja, manjšemu uživanju alkohola, nikotina in večjemu utrujanju moških pri delu. Toda to se je pokazalo kot zmota!
Ameriški pastor Francis Madigan je pregledal življenje okrog 41.000 menihov in nun. vse njihove bolezni, vzdržljivost, dolgost življenja in ostalo. Pri tem so ti menihi in nune živeli že od leta 1900 do danes oziroma do svoje smrti v enakih pogojih. Rezultati te njegove ankete, katere je nedavno objavil, kažejo, .da živijo ti menihi povpreč-uo 4 leta manj, kot nune. Razen tega je odkril, da nune ne bolujejo zaradi Istih bolezni, kot moški. Ugotovil je, da so žene
sicer bolj občutljive pri nalezljivih boleznih, ki so jih do odkritja antibiotikov neusmiljeno kosile, da so pa skoro imune pred boleznimi žil (poapnenje), izliva krvi v možgane, miokarditisa itd.
Vse te prednosti ženskega organizma pred moškim, pripisuje moderna medicina ženskim hormonom, ki so po mnenju mnogih znanstvenikov hormoni mladosti in zdravja. Kanadski profesor Hans Seil je nedavno ugotovil, da se poveča izločevanje ženskih spolnih hormonov v času nosečnosti od 0,05 na 10 miligramov. Vzporedno s tem povečanjem števila hormonov se naglo poveča tudi hipofiza, to je žleza, ki koordinira in zagotavlja harmonijo organskih reakcij. Ženski hormoni tudi neposredno vplivajo na neuro-kemijske mehanizme, ki zagotavljajo telesu obrambo pred zunanjimi vplivi. Med nosečnostjo organizem mobilizira vse hormone, da bi tako zagotovil vso mogočo pomoč za mater in otroka. Zanimivo pa je, da hipofiza obdrži svoj povečan obseg tudi po končani nosečnosti.
Zato so začeli zdravniki vedno bolj uporabljati ženske hormone v zdravilstvu — saj se je pokazalo, da so v mnogih primerih omogočali naravnost neverjetne uspehe.
POMURSKI VESTNIK, 50. JAN. 195»,
9

Atomski vohun Dr. Fuchs raziskuje v zaporu
Kot piše neki švedski list, je dr. Klaus Fuchs, britanski atomski znanstvenik, ki so ga leta 1950 obsodili zaradi atomskega vohunstva na 14 let ječe, uredil v jetniški celici pravcat laboratorij. Upravnik jetnišnice, ki hoče koristno uporabiti jetnikove sposobnosti, je obsojenemu znanstveniku dal na razpolago vso knjižnico, v kateri so tudi knjige z zadnjimi znanstvenimi odkritji. Ko so Sovjeti izstrelih prvi sputnik, je Fuchs zahteval, naj mu dovolijo, da bi v celici proučeval atomsko gorivo za rakete kot tudi pot umetnih satelitov.
Od tega dne dobiva Fuchs stalno obiske: mnogi angleški znanstveniki prihajajo k njemu celo v celico, da bi razpravljali z njim o problemih jedrske fizike. »V resnici« — piše švedski list — je celica Klausa Fuchsa postala pravcati atomski center.«
TRAGEDIJA ZARADI KONJSKEGA REPA
Trinajstletna Barbara Paschen, učenka iz Hamburga, je imela najlepši konjski rep v razredu. Toda na očetovo zahtevo si je deklica morala odstriči konjski rep. Ko pa je izgubila ta svoj okras, se je nesrečna Barbara vrgla skozi okno. Zdaj se zdravi v neki bolnišnici zaradi zloma hrbtenice.
VZHAJAJOČA ZVEZDA NA OPERNEM NEBU
Šestindvajsetletna Ana Cerchetti, sopranistka opere v Neaplju, ki je po škandalu z Mario Callas v rimski operi prevzela njeno vlogo v operi Norma, je doživela po prvi predstavi ovacije, kakršnih v Rimu ne pomnijo desetletja. Še dvajset minut po koncu predstave je tritisoč gledalcev navdušeno ploskalo mladi pevki. Italijanska agencija Ansa je sporočila: »Nocoj se je v rimski operi rodila nova zvezda.« Visoki funkcionar rimske opere pa je izjavil: »Ne spominjam se takih ovacij od Carusovih časov.« (Carusa imajo za največjega tenorja vseh časov).
RED SKELTON — TEŽKO BOLAN
Znani filmski igralec, komik Red Skelton, dobro znan tudi našemu filmskemu občinstvu, je dobil težak napad srčne astme in so ga v resnem stanju prepeljali v bolnišnico. Red Skelton ima astmo že mnogo let. Zadnji napad je dobil, ko je doma gledal televizijo.
DIPLOMATSKA TATVINA
v Rimu
V Rimu so sporočili, da so neznani tatovi vlomili v vilo Taverna, uradno rezidenco ameriškega veleposlanika v Rimu Jamesa Zelerbacha in odnesli njegovi soprogi nakit v vrednosti trideset tisoč dolarjev.
Čeprav so Italijani poslali svoje najboljše detektive, Američani pa funkcionarje obveščevalne službe, še vedno niso našli storilcev. Niso mogli niti ugotoviti, ali je dragoceni nakit ukradel kdo od služabnikov veleposlaništva, ali pa so tatovi prišli od »zunaj«. To drugo bi bilo mnogo slabše, saj obdaja veleposlanikovo rezidenco visok zid, številni policisti pa jo stražijo dan in noč.
Krajo je odkrila osebna sobarica, ki je hotela v kaseto z dragulji dati nekaj dragih kamnov, ki jih je gospa Zelerbachova nosila na prireditvi večer poprej. Izginila je diamantna igla, zlata ogrlica in par diamantnih uhanov.
Vsi italijanski listi posvečajo veliko pozornost tej tatvini in jo imenujejo največjo »diplomatsko tatvino« v zadnjih »tridesetih letih. Primerjajo jo samo s krajo denarja in dokumentov iz tresora nemškega veleposlaništva pred mnogimi leti.
Najbolj pa vznemirja italijansko policijo in Američane
to, da so bili diamanti v prostoru, samo dve sobi oddaljenem od spalnice Zelerbucho-vih, in da nihče od številnih služabnikov ni opazil nič sumljivega.
Veleposlanik ne bo utrpel nobene škode, ker je bil nakit zavarovan. Zavarovalna družba, ki bo morala izplačati zavarovalnino, je že razpisala nagrado dva milijona
lir za tistega, ki bo odkril zlikovce. Nagrada' predstavlja okoli deset odstotkov vrednosti nakita.
Kaže, da veleposlaniki Združenih držav v Rimu res nimajo sreče. Najprej je Ze-' lerbachova prednica veleposlanica Clara Luče tožila, da so jo hoteli zastrupiti, zdaj pa še ta tatvinal
SEDEM LET
po nedolžnem v ječi
Ob Novem letu je prišel iz ječe Poissy v Parizu Michel Mariani. Celih 7 let je presedel po nedolžnem v ječi, ker se je šele zdaj izkazalo, da ni kriv za umor, za katerega so ga dolžili.
Leta 1950 so štirje maskirani ljudje napadli blagajnika neke pariške banke in mu ugrabili aktovko z milijonom frankov. Policija je aretirala nekega Reneja Savvageona, ki je izdal še dva svoja pomagača. Ob istem času je pri šel na policijo neznanec, ki je povedal, da je četrti napadalec Michel Mariani. Ma rianija so zaprli, ker je v Ča su napada bil na tem trgu Zaman je pojasnjeval, da sta nuje tam. Najhujše je bilo, da je proti Marianiju nasto-
pil kot priča neki Arsen Godard in izpovedal, da je videl Murianija, kako je sodeloval pri razbojništvu.
Mariani se je po svojem branilcu tudi v ječi celih sedem let boril za revizijo procesa. Med tem časom so ujeli nekega tatu avtomobilov in ta je izpovedal stvari, zaradi katerih so zdaj zaprli Godarda in še nekega odvetnika. Izkazalo se je namreč, da sta ta dva sodelovala pri ropu, za katerega je bil obsojen Mariani.
V ŽIVLJENJU SE DOGAJAJO
neverjetne stvari
Kako je nemška „ P E P E L K A“ našla indijskega princa
Življenje kljub vsemu piše le najbolj čudne romane. Te dni se je ponovila tista znana pravljica o Pepelki in kraljeviču. »Repriza« je bila v malem rudarskem mestu Raesfeldu v Westfaliji. Anne Marie Hildebrandt, 21-letna hčerka rudarja, je slavila zaroko z indijskim princem Kersey Gudze-rom, ki ima razen svojega kneževskega naslova tudi velika industrijska podjetja v Aziji.
Roman te zaroke se je začel pred nekaj leti v Londonu, kjer je delalo mlado dekle. V Londonu je Anne Marie hodila na tečaj angleškega jezika. Skupina tujih študentov je priredila nekega dne majhno slovesnost, pri kateri sta se Anne Marie in princ Gudzer spoznala.
To je bila ljubezen na prvi pogled. Vendar trezna Nemka ni hotela podleči čarom vzhodnjaške ljubezni, ker je dobro vedela, kakšna socialna razlika je med njo in indijskim princem. Toda mladi princ je mislil popolnoma resno. Odpotoval je v Bombay in tam prepričal svoje sorodnike, med katerimi so štirje maharadže in dva radže — da so privolili v zaroko s hčerko »vestfalskega rudarja. Ves srečen se je vrnil v London, kjer je sporočil veselo vest svoji »Pepelki«.
Odpotovala sta na dekletov dom, kjer je Anne Marie zelo presenetila svoje starše. Sprva ji niso hoteli verjeti. Ko pa jih je obiskal princ s svojimi sorodniki, ki so »uradno« zaprosili za roko njihove hčerke, je bila v mestu svečanost, katere so se udeležili vsi prebivalci.
ALI JE JUŽNI TEČAJ NA SUHEM ALI NA MORJU?
Med učenjaki vlada že od odkritja Južnega tečaja različno mnenje o tem, ali je južni tečaj na kopnem ali na
morju, ali bolje rečeno, kaj je izpod debelega sloja leda in snega, ki pokriva južni zemljin tečaj. V začetku lanskega decembra se je razširila vest, da je skupina ameriških znanstvenikov, ki je raziskovala ta problem, ugotovila, da je južni tečaj na suhem, nekaj sto metrov iznad morske gladine.
Raziskovali so z najpreciz-nejšimi seizmografskimi instrumenti. V bližini tečaja so pripravili nekaj eksplozij z zelo močnim dinamitom in izmerili odbijanje zvočnih valov od tal. Na ta način so ugotovili, da je pod kakih 3 tisoč metrov debelim slojem leda kopno, ki je 300 metrov nad morsko gladino.
Znanstveniki so ugotovili, da tudi ledeni sloj ni enakomeren. Zgoraj je najtanjši sloj gostega snega in leda, potem zelo trdega leda,
a pretežni del pa je čist sneg, ki je zaradi visokega pritiska zelo stlačen. Za zemljo izpod tega snega pa predvidevajo, da je skalnata. Seizmografi pravijo, da zaenkrat še niso mogli izračunati, koliko je stara ledena odeja, ki pokriva skoraj vso Antarktiko. Tudi še ni ugotovljeno, ali je vsa Antarktika na trdni zemlji.
Raziskovalci so napravili še eno zanimivo odkritje. Ugotovili so, da je pod sorazmerno tenko skorjo snega zelo trda plast. ledu. Zaradi mehkega snega so se doslej lahko spuščala na njem samo lažja letala, ki so imela smuči. Če pa bi izkopali v globino kakih deset metrov startne steze, bi se na trden led lahko spuščala tudi težka letala z navadnimi kolesi.
proizvajata svoje niti! Še vedno ne ve, kako delujejo fermenti in kako nastajajo beljakovine v celici. Ne vemo še, kako deluje vitamin D na rast kosti, kako sta nastajala premog in nafta in v laboratorijih še ne moremo ustvariti asimilacije ogljikove kisline, s katero rastline pod vplivom sonca ustvarjajo na milijarde ton ogljikovih tvarin. Še vedno nimamo sredstev, ki bi uničila viruse, ki povzročajo bolezni in škodljive žuželke. Še vedno ne moremo sintetično proizvajati živil.
Končno so ostala še nerešena mnoga bistvena vprašanja o nastanku človeka. Vemo sicer, da imata človek in človekolika opica isti koren, toda znanstveniki še niso mogli odgovoriti na vprašanje, v katerem geološkem obdobju je obstajala edina vrsta človekolikih opic, kje se je izolirala, kdaj so te opice začele hoditi vzravnano in dobile take pogoje tipično človeškega organizma, velikih možganov, kdaj in kje se je ta vrsta opic spremenila v človeka. Nerešeno je tudi še vprašanje nastanka ras._______
ŠALJIV
REPORTER
VTIKA
NOS...
Te dni je tujec obiskal našo Soboto. Iz dolgega časa je stopil v hišo v centru mesta, kjer piše nad vrati: CI-TALNICA-KNJI2NICA. Vkopan je obstal, ko so ga obstopile žene s centimetri okrog vratu in vprašale: — Ali želite dati kaj šivat . . ?
Sobočance ta napis ne moti, saj vsi vedo, da je ljudska knjižnica v klubu
JLA na Ivanocijevi cesti in študijska knjižnica v gradu, prvo nadstropje.
Edino tujci ne morejo vedeti, da je napis samo slučajno ostal, čeprav se je či-talnica-knjižnica preselila že pred letom (?)...
*
Čemu stoje table: PREPOVEDANO KOLESARJENJE ob
gradu v parku, če pa se vsi vozijo — tudi miličniki?
OČividno je dovoljeno sevoziti s kolesom po parka okrog gradu mimo nesmiselnih tabel.
Table naj kar stojijo, mogoče bi prepleskali le besedo »prepovedano« v: DOVOLJENO! Morda bo kdo potem
nalašč šel peš . . .
Kaj še ne vemo!
(Veliko znanstvenih ugank še ni rešenih)
Minilo je še eno leto velikih znanstvenih odkritij. V tem letu je človek poslal v osemirje svoja prva dva odposlanca. Posrečilo se mu je z radioaktivnim žarče-njem spremeniti dedne lastnosti živih bitij. Toda ostalo je še mnogo nerešenih opra-_ šanj, ki jih znanstveniki še niso uspeli rešiti.
V svetu atomov so se pripetile lani velike spremembe. Takoimenovani zakon »pariteta« je izgubil svojo veljavo. Odprla so se nova vprašanja, ki jih znanstveniki še niso rešili. Tudi v geografiji je še velika
ANEKDOTA
RAZSIPNIŠTVO
Bivši angleški finančni minister Peter Thornycroft, ki je pred nedavnim odstopil, je imel o nekem škotskem mestu govor, o katerem je poslušalce pozval k večjemu varčevanju. Drugega dne je opozicijski list napisal: sMar ni to noo dokaz raz-sipništva britanske vlade? Dala je svojemu ministru dnevnice, da poziva Škote, naj varčujejo!
nerešena uganka: ali se južnoameriški Andi nadaljujejo v zapadni Antarktiki? Te planine so popolnoma podobne Andom. Kako so povezane? Če bo rešeno to vprašanje, bo rešena največja uganka v geografiji.

37. Oboroženi s pištolami so Mrki, Silni in Sloki odšli iz taborišča. Hodili so počasi in le malo govorili med seboj. Mrki je šel spredaj in pred vsakim grmičem postal. »Ali te je strah, da se tako obiraš?« je zbadljivo dejal Silni. »Če bi poznal pot, bi vaju jaz vodil. Kako bo šele na oni strani meje, če ti je že »edaj upadel pogum. Jaz se nikogar ne bojim!« Mrki se ni oglasil, vendar ga je imelo, da bi mu zabrusil v odgovor nekaj brepkih. Sloki je vprašal: »Je še daleč do reke?« »Ne sprašuj tako neumno, saj sam dobro veš, tudi ti si iz teh krajev,« je rakci Mrki in stisnil zobe. Nocoj je bil slabe volje in ni mu bilo za pogovor.
38. Prispeli so do Mure. Posedli so na nahrbtnike in nekaj časa počivali. Mrki je zašepetal: »Tako, zdaj se pripravita. Iti moramo.« Čeprav ni videl spremljevalcema v obraz, se mu je zdelo, da nista bila posebno navdušena. Ni se motil, kajti že se je oglasil Silni: »Kako bomo prišli čez? Kje imaš čoln? Menda ne bomo plavali. Voda je deroča.« Mrki se je zarežal: »Ti si pravi! S čolnom bi rad na drugi breg! Kako pa sem jaz zadnjič prišel čez Muro? Menda sem jo kar preskočil ali preletel. Le poženita se v vodo. Muro moramo preplavati. Pojdi mol«
39. Med šumenjem vode je bilo slišati, kako so si s plavanjem pomagali dalje. Silni je nerazločno godrnjal, a Sloki je vzdihoval, Mrki pa je preklinjal sebe in svet. V mrzli vodi so ga obletavale čudne misli. Zopet se je spomnil svojih domačih. Pred očmi je imel mater in njeno pismo, pomislil je tudi na Reziko. Zahrepenel je po dekletu. Rad bi jo videl in govori! z njo. Zaželel si je, da bi se spet videvala, kakor pred leti. Pomislil je tudi, ali ga ni morda pozabila. Ob slovesu mu je rekla, da ga bo čakala dolgo, dolgo, celo več let. Ah ga še čaka? Ali sploh ve, da še živi? — Tedaj je zrak pretreslo streljanje.
I POMURSKI VESTNIK. 30. JAN. 1958
V	astronomiji še ne vemo, ali se vsemir-je širi enolično, hitreje ali počasneje in še vedno je neznana tajna njegovega nastanka. V medicini še vedno niso odkriti vzroki, lastnosti in zdravljenje raka. Se vedno ne vemo, ali nastaja naglo povečanje obolenj raka na pljučih zaradi kajenja, nečistega zraka, prejšnjih pljučnih obolenj ali pa kakšnih drugih vzrokov, ki jih še ne poznamo. Tudi tega ne vemo, ali obstajajo tvarine, ki bi tako uspešno uničevale raka, kot to lahko delajo antibiotiki pri nekaterih drugih boleznih.
Znanost o prirodi pomaga človeku, da spreminja lice zemlje. Toda tu še vedno doživlja poraze. Plodna polja, ki jih ustvarja iz pustinj, se spreminjajo včasih nazaj v pustinje, v umetnih jezerih umira življenje. Človek še ne pozna mehanizma prirode. S svojimi posegi v njo večkrat poruši čudovito ravnotežje njenega mehanizma. Se precej časa bo trajalo, preden bo človek to dodobra dognal.
V	kemiji je človek že daleč napredoval. Danes izdeluje umetne niti, ki se po svojih svojstvih ne razlikujejo od prirodnih. Toda še vedno ne ve, kako pajek in sviloprejka
10