îtev. 14. Leto LXSV.
f Vse spise, v oceno poslane
knjige itd. js peiiH*ti »•
uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvori pa na 3fMravni£tvo v Ljubka«*, Učiteljska tiskarna, FraH-S&anska u). 6/1. Vse p« žSjatve i« pošiljati franko. ïîriclamaciie se proste po-:*aine. Rokopisov ne vra-' lato. Telefon uredn. 311
V LJubljani, 3. aprila 1924,
Poštnina plačana s? gotovini.
Glasilo Udruieitla Jugosl. Uiitelisiva - Po¥«rtoiitwo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za Ust Za oglase in reklamne notice vseh vrst j« plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
POŠTNI ČEK. KAČ. 10.761
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
TELEFON ŠT. 312
Vabilo
na
XXI. redni občni zbor
ki bo
v nedeljo, dne 27. aprila 1924 ob 10. uri v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6*
DNEVNI RED:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1923.
3.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
4.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
5.	Volitev nadzorstva za dobo enega leta.
6.	Slučajnosti.
Upravni svet.
Absolutizem.
Z ukinjenjem delovanja šolskih kor-poracij srno prešli od upravne demokracije k upravnemu absolutizmu, kar moramo označiti kot zelo slab pojav z ozi-rom na interese naše prosvete in šolstva.
Za ta korak tudi ni bilo zakonite podlage, kajti zakona o višjem šolskem svetu in drugih veljavnih šolskih zakonov ni ukinil noben zakon pred uradniškim zakonom, sicer bi moral biti ukinjen že prej, in ga tudi ne ukinja uradniški zakon. Pač jemlje personalne zadeve iz kompetence višjega šolskega sveta, ne ukinja pa uradniški zakon sedanje šolske uprave in kompetence v drugih vprašanjih (v upravno-gospodarskih. vzgojnih in ne v notranjih pedagoško-didaktiških in administrativnih vprašanjih).
Tudi zakon o obči upravi in oblastni samoupravi ne ukinja zakona o višjem šolskem svetu, četudi predvideva prosvetnega referenta, podrejenega velikemu županu, kajti čl. 88. predvideva skupnost dveh ali več oblasti v gospodarskih in kulturnih zadevah, s katero določbo ima tudi omogočen nadaljni obstoj sedanji višji šolski svet.
Slovenija ima še posebno podprto to svojo korporacijo, ker ima poseben po ustavi sprejet in od kralja podpisan za-
LISTEK.
DR. ŽGEČ FRANJO:
Pedagoški zbornik 1923,
Pariz, marca 1924.
Oddaljen od dnevnih vprašanj malenkostnega dela in vsakdanjega življenja, ki mi je prej zapiralo pogled na širša področja ter mi zakrivalo daljne jasnejše perspektive našega vzgojnega dela, sem se zaprl v samotarski tišini tik ob Parizu. Začel sem resneje razmišljati o vseh problemih, ki smo jih načenjali v domovini. Podvrgel sem strogi reviziji vse. po čemer sem dosedaj stremil in kar sem delal, kar sem učil in oznanjal. Pozval sem tudi druge preglednike, tuje sodnike, ter ž njimi pregledoval načrte in smernice za vzgojo našega naroda.
In v tem objektivnem iskanju, v tem analiziranju resnih poti za vzgojo našega naroda in za vzgojo vzgojiteljev samih me je našel Ped. Zbornik 1923. Brez predsodkov sem ga vzel v roke in brez jVedsodkov hočem govoriti o njem.
I. Ker se že dalj časa slišijo o Ped. Zborniku različna mnenja, bi tudi jaz rad podal svoje, kaj bi mogoče dvignilo Zbornik naravnost na vodilno mesto v našem vzgojstvu. Po mojem naziranju bi moral biti vsakoletni Ped. Zbornik kulturna slika vsega vzgojnega dela, iskanja in tipanja tekom zadnjega leta ter bi moral dati temelje, smernice in izpodbudo za nadaljnje delo. Jaz si ga predstavljam takole:
• Ako bi ta občni zbor ne bil sklepi en, se sklice s tem pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki je po § 31. zadružnih pravil skiepčen ob vsakem številu ladruinikov.
kon o višjem šolskem svetu, ki izrecno določa, da ostane v veljavi, dokler novi šolski zakon ne določi nove šolske uprave in s tem novih enakih korporacij.
Enodušno je pa vse slovensko, srbsko in hrvatsko učiteljstvo, organizirane v UJU, v tem, da mora biti prosvetna uprava popolnoma ločena od politične uprave in da prosvetni referent nima biti odvisen od velikega župana. t. j. političnega šefa. Prosvetne zadeve zahtevajo popolnoma svoje uprave in se ne dajo brez škode združiti s političnim administrativnim aparatom. zato morajo priti izven kompetence velikih županov, kakor je to sodstvo, promet in drugi važni resori.
Vkljub temu, da omogoča že čl. 88. zakona o obči upravi ločitev prosvetne uprave od politične in stavi prosveto izven kompetence velikih županov, se bo vse učiteljstvo v državi borilo za izpremembo tudi drugih točk zakona o obči upravi, ki stavijo prosveto v odvisnost od velikih županov in s r e s k i h načelnikov, ter bo zahtevalo, da bodo v novem šolskem za-
Prvi del poda jasno, popolno sliko vsega, kar se je delalo in kar se je izsledilo pri nas v tem področju. V prvi vrsti prihaja v poštev osnovno šolstvo, ljudsko izobraževalno in prosvetno delo, ker so ravno ta vprašanja v današnji dobi najbolj pereča in ker se Zbornik naslanja predvsem na ljud-skošolsko učiteljstvo. Mislim tu poizkus-ne razrede, poizkusne šole. uvajanje modernih metod, organiziranje nove šole življenja, vzgojno in izobraževalno delo med kmečkim in mestnim prebivalstvom ter industrijskim proletarijatom — tako da bi napravili bilanco o enoletni dobi z vsemi uspehi in izkušnjami na vzgojnem in pedagoškem polju v najširšem pomenu besede.
Drugi del naj poda v glavnih črtah sliko tega, kar so delali in izsledili drugi narodi, do kakih zaključkov so prišli drugje, kaj se je izkazalo življenja sposobno v tujih državah, kaj je tam odpovedalo, z vzroki neuspehov.
Tretji del naj poda izsledke v drugih znanostih, ki bi mogli odločilno vplivati na smernice, cilje in metode v vzgoji. Predvsem so to psihologija. sociologija, etika. Istotako važni pa so lahko tudi pojavi na polju umetnosti, literature itd., ki jih moramo vpoštevati.
Na podlagi teh treh delov bi naj podal četrti stvarno sintezo ter zaključke za bodoče delo; ozirati pa se mora pri tem na celotni gospodarski. politični in socialni položaj ter na vse izpremembe, ki bi mogle narekovati izpremembe tudi pri smernicah vzgoje. Seveda mora vpoštevati duševnost na-
konu dane vse garancije za neodvisnost prosvete od politične uprave. To je temeljna točka našega programa, za katero se je izreklo vse učiteljstvo v državi.
Ukinitev višjega šolskega sveta smatramo za protizakonito, način sedanje prosvetne uprave radi tega za — absolutizem.
Zle posledice te nedemokratične prosvetne uprave se že pokazujejo.
Stalni učitelji na sistemiziranih mestih so ohranili po čl. 224, uradn. zakona stalnost in nepremestnost ter niso bili stavljeni na razpoloženje. Težka je bila naša borba za to odločbo in zahvaliti se imamo odločni zahtevi srbskega učiteljstva in osebni vztrajnosti našega odličnega predsednika tov. Milutina Stan-koviča — za katerim smo stali solidarni vsi — da smo to dosegli.
In sedaj se nam skuša ta naša stalnost jemati s členom 71. uradn. zakona, s premeščanjem stalnega učiteljstva iz službene potrebe, n. pr. iz Ljubljane v Celje.
Odločno moramo protestirati proti takim premestitvam, ker se nam s tem krši in gazi naša stalnost, pri tem se pa
še posebej sklicujemo na predzadnji odstavek čl. 71. uradn. zakona, ker nam je stalnost in nepremestnost zajamčena ne le po čl. 224. uradn. zakona, temveč tudi s špecijalnimi zakoni.
Iz teh razlogov moramo tudi vsako tako »premestitev iz službene potrebe« smatrati za kazensko premeščenje in hočemo z vso odločnostjo braniti svoje ne-omajano principialno stališče, da mora vsaki kazenski premestitvi prej slediti disciplinarno postopanje in disciplinarni izrek.
Odločno izjavljamo, da hočemo v obrambo naše stalnosti pozvati vse svoje članstvo na krov!
Iz vseh teh razlogov ponovno izražamo zahtevo, da se da našim zastopnikom možnost, da tudi na uradnih mestih branijo interese prosvete in stanu. Okrajni šolski sveti in višji šolski svet naj se do novega šolskega zakona nadalje sklicujejo na seje, da pridemo od absolutistične prosvetne uprave zopet k demokratični prosvetni upravi; prosvetna uprava naj se na podstavl člena 88. zakona o obči upravi ne podredi oblastnim velikim županom, temveč ji naj bo šel šolnik.
MIRKO VAUDA:
„Osnovna šola preslabo pripravlja na
srednjo šolo!"
(Konec.)
S tem sem se dotaknil prve in najvažnejše okolnosti, ki razdružuje osnovnošolsko in srednješolsko ustroj-stvo in učno osobje. Prehajam s tem uvodom na druge okolnosti, ki so sicer lažje narave, a eminentne važnosti.
1. Ne le pri vstopu v srednjo šolo, temveč tudi ob prestopu učencev i ž razreda v razred na osnovni šoli ali pri menjavanju učnih oseb doživljamo v prvih trenotkih često mučne utise, kakor bi prednik najnujnejšo učno snov z učenci prerahlo ali sploh nič ne predelal. Vzdržujemo pa se izjav ne le iz tovarištva, marveč tudi radi nebroja izkušenj, ki nas uče, kako silno vpliva na otroka učiteljeva osebnost. V koliko večji izmeri šele lahko govorimo o takih posledicah pri vstopu otroka v učni zavod, ki je popolnoma drugačnega
ustroja ter ima razne učne osebe v istem razredu, kot je to srednja šola.* 2. Več previdnosti in pravilnosti zahteva tudi sprejem v srednjo šolo. Tu velja izrek o »mnogo poklicanih, a malo izvoljenih«. Naj ne bo merodajno šolsko izpričevalo, tudi ne sprejemni izpit, marveč edino le učiteljevo mnenje. Dobri redi šolskega izpričevala izvirajo
* Opozarjamo v tem oziru na temeljito razpravo dr. Lončarja »O šolski reformi«, ki je izšla leta 1908. in ki jo je dobiti pri Pov. UJU v Ljubljani. — Uredil. Prepričani pa smo, da bodo za vsakega spretnega, uvidevnega in otroško dušo poznava j očega srednješolskega učitelja pričetne težkoče ob vstopu osnovnošolskega učenca le mimoidoče.
šega naroda in naše specifične razmere, česar pa menda ni več treba posebe poudarjati. Govoril sem o tem že dovolj v svoji knjižici in v vseh dosedanjih študijah o vzgojnih problemih.
Kot zadnji del, ki pa ni nujen, bi lahko dodejali tudi kako drugo stvarno in globoko zamišljeno originalno študijo, ki je vredna, da jo učiteljstvo spozna, ki poglobi njegovo poznanje pedagoških in socijalnih problemov ter obogati njegovo duševnost.
Na ta način bi bil vsakoletni Zbornik kulturna slika dovršenega in započetega dela. obenem pa temelj ali baza za nadaljnje delo. Učiteljstvu bi nudil vse, kar potrebuje za izpopolnjevanje in izvrševanje poklica, bi ga dvigal, bogatil in izpodbujal na težavni poti vzgoje naroda. Ne bi mu bil tuja navlaka in nepotrebna šara, s katero ne ve kaj početi. Zbornik bi postal tako lahko prva vodilna sila v vsem vzgojnem prizadevanju.
II. Ko sem prečital letošnji Zbornik, šem se nehote vprašal — ali nudi učiteljstvu vse to, kar bi mu moral nuditi, ali mu daje tisto duševno hrano, ki jo potrebuje in po kateri hrepeni?
Težko pišem kritiko Zbornika, toda izogniti se temu neprijetnemu poslu več ne morem. Radi svojega dosedanjega delovanja med učiteljstvom se čutim moralno obvezanega, da povem svoje mnenje, ki ga skušam stvarno, znanstveno utemeljiti. Predvsem se čutim odgovornega napram tistemu delu učiteljstva, ki je odobraval in sledil mojim smernicam za vzgojo najširših plasti našega naroda, ki je na ptujski skupščini z navdušenjem sprejel moja izvajanja ter stopil z resolu-
cijo na nova pota v vzgojnem in prosvetnem delu. Molčati ne smem in ne morem, kadar gre za vprašanje duševne hrane našemu učiteljstvu, vzgojiteljem našega naroda.
Če pregleda človek samo površno kazalo letošnjega Zbornika, mora opaziti nekaj nezdravega, nekaj, kar je zbudilo vsaj v meni silno mučno in neprijetno čuvstvo. Razen enegasamega r e-ferativnega članka osnovnošolsko učiteljstvo pri Zborniku ne sodeluje in še ta referat se dotiče le malo velikih problemov, ki pretresajo danes vse vzgojstvo in ki zanimajo danes učiteljstvo.*
Opazil sem globoki prepad med učiteljstvom in med Zbornikom, uporno opozicijo zoper duševno hrano, ki mu jo nudi in oktroira Zbornik. Da pa bomo bolje razumeli, odkod in čemu ta odpor, ta bojkot, ta nezaupnica Zborniku, ki se izraža razen drugih znakov pač najbolje v tem, da ni nikakega sodelovanja osnovnošolskega učiteljstva, na kojem temelji Šolska Matica, pri tako važni publikaciji, si oglejmo letošnji Zbornik nekoliko natančneje in podrobneje.
(Dalje prih.)
* Opomba: O teh problemih sem razpravljal v svoji knjižici »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda«, v več številkah Učit. Tovariša lanskega leta, v Popotniku, in o tem sem govoril končno v zaokroženi obliki na pokrajinski skupščini Pov. UJU v Ptuju. Zato se tu ne bom Več spuščal v podrobnosti in jih razkladal. Da pa so to res problemi, spričo katerih naše učiteljstvo ne ostane indiferentno in pasivno, o tem pričajo številni sestanki po celi domovini, na katerih so se ta vprašanja obravnavala.
morda zgolj iz pridnosti, morda iz stroge domače vzgoje, morda iz pomoči inštruktorjev itd. Znano je, da je študiranje z malimi izjemami dostopno le deci mate-rijalno dobro situiranih družin. Ali pa so taki otroci tudi vedno duševno sposobni za študiranje?! Glede merodajnosti sprejemnega izpita moramo smatrati za ne-zmisel malega otroka pustiti polagati izpite pred učitelji-neznanci. Sposobnost za sprejem v srednjo šolo tvorita pač v prvi vrsti: pridnost in nadarjenost, ki pa nista razvidni iz dobrega šolskega izpričevala, ne iz položenega izpita, marveč ju lahko poda le učiteljevo mnenje.
3. Tudi glede starosti v srednje šole vstopivšega otroka je potrebno določiti novo mejo. Na eni strani naj nam kot merilo služijo rezultati psiholoških raziskovanj, seveda z istočasnim upoštevanjem individualnosti. Lobsien je opazoval, da se pojavlja naraščanje spomina relativno najmočneje med 10. in 12. letom starosti. Sicer pa vemo iz lastne izkušnje, da se ni ukvarjati s kakimi eksperimenti glede inteligence otrok, da se nam otrok s svojimi duševnimi zmožnostmi pričenja odkrivati in udejstvovati šele po 10. letu starosti, nikoli poprej, pač pa celo pozneje, torej v dobi. ko nam je otroka že vzela srednja šola. Da zamoremo otroka spoznati in o njem izraziti .pravo mnenje in lahko ž njim predelati za vstop v srednjo šolo predpisano učno snov, (na primer za gimnazijo slovnico ... glej »Popotnik« št. 3.-4. 1. 1922., str. 96), ne da bi si po Fricu Jöde-ju (»Pädagogik deines Wesens«) morali očitati, da »je naša šola bolj ljubila snov kot otroka«, naj se otroku pred dovršenim 5. šolskim letom (11.—12. letom starosti) ne dovoli vstopiti v srednjo šolo.
Osnovno šolstvo se reformira z vedno novimi, modernimi pedagoško-didak-tiškimi zahtevami, ki se kažejo največ v notranjem, mnogo manj pa v zunanjem ustroju šolstva. Prosvetne oblasti, ki imajo zunanji ustroj šole v svojih rokah, zaostajajo s svojimi ukrepi in izvršilnimi faktorji, ki radi tega s tem večjo težkočo oživotvarjajo notranjo reformo osnovnega šolstva. Ne zagovarjam s tem morda vsake »novotarije« in priznavam, da na račun nepotrebnih »novotarij« trpi dosega nekdanje količine eksaktnega znanja, osobito iz računstva in jezikovnega pouka, v katerih predmetih
Vsem. ki ste željni novic iz naših obmejnih krajev, posebno iz Prekmurja, kjer veljajo menda zakoni drugače nego v ostali Sloveniji — na znanje sledeče:
Dne 14. t. m. sta sklicala obrtna zadruga in trgovski gremij za Mursko Soboto in okolico sejo, na kateri so se v glavnem razmotrivale prosvetne razmere, posebno glede ukinitve tukajšnje na-
I	.	'J-------
IVAN LAPAJNE:
Kako smo zborovali pred 50 leti.
(Učiteljska spominska črtica.)
(Dalje.)
»Star pregovor pravi: »V družbi je moč in napredek.« Po tem izreku so jeli tudi slovensko-štajerski učitelji premišljevati, ali bi za nje ne bilo potrebno in koristno večje združevanje? Kjerkoli je dandanes večje število učiteljev, povsod se združujejo v celoto, kar jim je po društveni postavi dovoljeno, če ima le društvo dober in blag namen. Tako velevajo razne okoliščine tudi slovensko-štajer-skim narodnim učiteljem, da si osnujejo svoje društvo. Pred vsem terja to lepo njih število — okoli 300 jih je — kateri so po večjem le po slovenskih šolah, t. j. delujejo na šolah s slovenskim učnim jezikom. Posamezne moči le malo zmorejo in ne morejo biti odločilne v važnejših vprašanjih. Baš sedanji čas se pa oglašajo pitanja, ki so za štajersko-slovenske učitelje velikega pomena. Upeljavali se bodo novi učni načrti, katere bo treba preustrojiti našim slovensko - štajerskim razmeram ugodno, prišlo bo na vrsto vprašanje o učnih knjigah za naše slovenske šole, tako tudi pitanje o imenovanju učiteljev, o razmerju učitelja nasproti krajnim šolskim svetom itd. O vseh teh in drugih za naše šolstvo in učiteljstvo velevažnih vprašanjih bo moralo učiteljstvo samo govoriti. Potezati se mora povsod in vsikdar za svoje pravice, za svojo primerno samostalnost. Ne zadošča samo, da ima učitelj dobro plačo, s
nas ravno srednja šola največ dolži »preslabega pripravljanja«. Res, da smo v jezikovnem pouku dali slovo abstraktnemu slovniškemu znanju, zato pa posvečamo več pažnje sposobnosti v prostem in sigurnem jezikovnem izraževanju ter lastnem opazovanju, iskanju in popravljanju jezikovnih oblik. Res smo prikrajšali vaje v mehanični računski spretnosti, zato pa polagamo večjo skrb pravemu razumevanju ter živahnosti in praktičnosti računanja. Od 4 učnih predmetov pa je osnovna šola med tem obogatela za 14, reci in piši: štirinajst učnih predmetov in morda kmalu zopet doživimo prekoračenje tega števila. Tudi to naraščanje bremen osnovni šoli je treba imeti v evidenci, predno pade kak očitek.
So še druge okolnosti, kot medvojne in povojne razmere, kojih produkt je ta dijaški naraščaj. In če še vkljub temu raz-motrivanju obstojajo nasprotne okolnosti, ki dajo povod k pritožbam zoper osnovno šolo, bodo zadostovali pač v primerni obliki podani migljaji ter ponavljam klic po tesnejšem medsebojnem stiku s srednješolskim učiteljstvom.
Vsi očitki in vse diference med osnovnim in srednjim šolstvom pa so, upajmo, senčna stran — in le prehodne dobe. Med osnovno in novo, tako-zvano »splošno srednjo šolo« v tujih državah že izginjajo tudi ti očitki in te diference. Neugasljiva, polagoma tudi nam vzhajajoča luč temeljite notranje in tudi zunanje reforme vsega šolstva bo odstranila tudi te sence.
Opomba: Žalibog je naša prosvetna uprava tako reakcionarna, da nam je odpravila edini forum, ki je merodajen za razmotrivanje takih vprašanj in v katerem je skupno delovalo osnovnošolsko in srednješolsko učiteljstvo in njega" legitimni zastopniki, t. j. naš višji šolski svet. Izdajati fermane in otresti se odgovornosti na ta način je lahko. Upravičeno je našel omenjeni odlok mnogo odpora v vrstah osnovnošolskega učiteljstva. Na zadnjem zborovanju »Ljubljanskega učiteljskega društva« se je razvila obširna in burna debata, v kateri so padali težki dokazi proti današnjemu učnemu in vzgojnemu postopanju v srednji šoli. Sprejet je bil sklep, da se razpravlja obširno o tem vprašanju in da se razul-tati iznesejo v javnost. Uredništvo.
rodne meščanske šole. O tem kulturnem škandalu v Prekmurju naj zve naša javnost sledeče:
Do konca šolskega leta 1922.123. je imela meščanska šola v lasti lepo stavbo v učne svrhe. Pod pretvezo javnega mnenja so gotove osebe začele ruvati proti šoli in res je ministrstvo prosvete izdalo odlok, da se mora takoj ukiniti I. razred.
čimer se sicer posebno hvaliti nikakor ne moremo; kajti tudi pri dobrih plačanih učiteljih utegne šolstvo biti le še slabo. Treba marveč, da ima učitelj pri šolstvu veljaven glas, da ima potrebno samostalnost, da ni mrtvo orodje v rokah šolskih poveljnikov. Zato pa treba večjega društva, ki zastopa in vodi posamezne moči, ki združeno odloča o vseh važnejših zadevah, ker šele taki sklepi imajo vrednost in veljavo.
Zavoljo tega smo stopili na dan z »Učiteljskim društvom za slovenski Šta-jer«, ki ga je slavna c. kr. namestnija v Gradcu potrdila s slovenskim odlokom od 26. aprila, št. 5320. Po svojih pravilih, katera nižje priobčujemo, ima svoj začasni sedež (do 1. občnega zbora) v Ljutomeru. Prvi občni zbor pa, ki se naj-brže letošnje počitnice skliče kam v središče slovenskega Štajerja (v Celje, Maribor ali Ptuj) ima društvu odločiti stalni sedež (vsaj za bodoče društveno leto).
Res imamo že mnogo učiteljskih društev, vendar smo tudi novo društvo prav živo potrebovali. To nam dokazuje tudi naš sodelovalec iz našega tabora v spoštovanem, za šolo in napredek vnetem »Slov. Narodu« s sledečimi besedami, s katerimi se strinja tudi ves podpisani odbor: »Ali mar ni na Štajerskem mnogo okrajnih učiteljskih društev? Mar ni v Gradcu za vse Štajersko »Lehrer-bund?« ali ne zadostuje v Ljubljani »Slovensko učiteljsko društvo«, obsegajoče vse slovenske učitelje?
Prilično število (10) okrajnih učiteljskih društev je sicer za poedine okraje jako koristno štajerskemu slovenskemu učiteljstvu, zlasti v zadevi nadaljnega
Ravnateljstvo je torej po tridnevnem pouku dne 14. septembra 1923 razpustilo razred; razšlo se je 44 ukaželjnih učencev in učenk. Kaj je pomagal sklep višjega šolskega sveta na seji dne 9. avgusta
1923,	da se otvori I. razred meščanske šole tam, kjer se zglasi 24 učenk? Da so razlogi proti tukajšnji meščanski šoli same osebnosti, kaže dejstvo, da se je v Dolnji Lendavi otvoril I. razred z manj učenci, med tem ko je bil v Murski Soboti s 44 ukinjen. Kaj poreče javnost k temu, da je izdalo ministrstvo prosvete odlok, da se otvori meščanska šola s priglasitvijo 30 učencev, kar naj velja za šolsko leto 1923./24.? Bivša meščanska šola je prešla v last državne realne gimnazije, v kateri so še trije razredi meščanske šole. Odbor je ostro obsojal ukinitev, kajti obrtniki so žrtvovali za stavbo meščanske šole težke tisočake. Sklenile so se od strani obrtniške zadruge, trgovskega gremija in gostilničarske zveze resolucije, ki zahtevajo zopetno otvoritev zavoda. Odposlani dopis se glasi sledeče:
Ministrstvu za uk in bogočastje v Beogradu.
Podpisane korporacije nujno prosijo v svojem kakor v imenu vsega tukajšnjega prebivalstva, cenj. naslov blagovoli odrediti, da se s pričetkom šolskega leta
1924./25.	začne pouk v I. razredu meščanske šole v Murski Soboti, ker je potreba označene šole za tukajšnje kraje najnujnejšega značaja.
Večina tukajšnjega prebivalstva tvorijo obrtniki, manjši trgovci in nižji uradniki fer srednji meščanski sloji, za katere je meščanska šola zelo važna, ker se v njej poučujejo predmeti, katere potrebujejo označeni sloji v sedanjem življenju.
Ker imamo v Murski Soboti itak za meščansko šolo primerno zgradbo in je torej označena šola za vse tukajšnje sloje najpotrebnejša, prosimo, da se izda tozadevna naredba še pred koncem tekočega šolskega leta, da se more ob njegovem koncu, kakor med počitnicami že vpisovati v I. razred.
Murska Sobota, 18. marca 1924.
Slede podpisi obrtniške in gostilničarske
zadruge ter trgovskega gremija.
«
Obenem se je odbor izjavil za obstoj gimnazije s predlogom, naj država čimprej zida novo gimnazijsko poslopje, ker po izjavi merodajnili faktorjev je sedanja zgradba za osemrazredno gimnazijo mnogo premajhna. Dozidati bo treba precej velik kompleks, razširiti risalnico, podreti in zgraditi znova marsikaj, in to bo stalo mnogo denarja. Mar bi osebe, ki imajo pri ministrstvu prosvete vplivno besedo, skušale doseči vladno podporo za zidavo impozantne gimnazijske stavbe, ki je že v načrtu izdelana, ko je bilo na razpolago več milijonov dinarjev. Kje tiči sedaj ta zgradbeni fond?
strokovnega izobraževanja, vendar ne more nobeno poedino doseči tega, kar je baš namen novemu društvu. Štajerski »Lehrerbund« v Gradcu je sploh koristna naprava graških učiteljev, vendar oni ne poznajo naših razmer, ne vedo za naše potrebe, še manje za sredstva, s katerimi bi se pomagalo slovenskemu šolstvu na spodnjem Štajerju. — Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je skoro preod-daljeno, da_ bi njegovo delovanje na slovenskem Štajerju imelo toliko uspeha, kolikor ga je želeti. Razen tega niso kranjski učitelji o štajerskih šolskih razmerah dovolj informirani, da bi njih delovanje na slovenske šole pri nas zadostno vplivalo. Pa vse to bi bili le ničevi izgovori, ako bi »Slovensko učiteljsko društvo« bilo aktivno, ako bi imelo glasilo, šolski list, ki bi ugajal naprednim na-redbam pri našem šolstvu in naprednim mislim tukajšnjega učiteljstva.
Da je bilo to novo društvo na slovenskem Štajerju potrebno, pokazali so nam lansko leto nemški učitelji sami. Osnovali so namreč takrat učitelji mariborske okolice svoje društvo. Nemški učitelji pa so to tako razumeli, kakor bi se bilo osnovalo učiteljsko društvo za ves slovenski Štajer,inso bili zaradi tega jako srditi na slovensko štajerske učitelje. S pobijanjem društva, katerega še ni bilo, so nam kazali, da ono za nas ne bi bilo brez p o m e n a. Sicer pa ima tudi učiteljstvo na severu naše dežele svoje društvo za »gornji Šta-jer«, zakaj bi se torej tudi mi slovenski učitelji ne združili v celoto?
V sedanji borbi na šolskem polju, za katero se politiki toliko pulijo, je brez
Ker dobi Prekmurje v kratkem železniško zvezo, bo tudi potreba strokovnega šolstva nujnejša.
Takoj drugi dan, dne 15. t. m. se je zadeva presojala tudi v več ko polurni debati na občinski seji. Celokupni občinski odbor se je izjavil, da je pripravljen za prihodnje šolsko leto preskrbeti lokale meščanski šoli, ako se zopet otvori I. razred. Ker se bo v kratkem zidalo novo poslopje osnovne šole, je lazpravljal odbor, ali ne bi kazalo, da se zida večje poslopje, v katerem bo imela prostora tudi meščanska šola. Vsekako bi bilo naj-pametneje, da izposlujejo merodajne osebe od vlade podporo in zgrade obenem z že v to določenim fondom projektirano gimnazijsko stavbo, sedanjo pa izroče namenu, ki ga je imelo od nekdaj.
Občinski odbor, obrtna in gostilniška zadruga ter trgovski gremij odpošljejo resolucije na pristojna mesta, da se s šolskim letom 1924./25. zopet otvori I. razr.
Kaj se bo storilo v kulturne svrhe za našo mlajšo generacijo v Prekmurju. bo izvedela javnost kasneje.	P. A.
Splošne vesti.
—	Dekreti o prevedbi učiteljstva v Sloveniji so pri »Oddelku za prosveto v Ljubljani« dokončno urejeni in jih v najkrajšem času prejmejo upravičenci potom okrajnih šolskih svetov. Tedaj tudi priobčimo v »Učiteljskem Tovarišu« posebne tabele, po katerih bo lahko vsakdo takoj ugotovil pravilnost uvrstitve. Do tačas naj vsakdo ugotovi le točno svojo službeno dobo od mature (usposoblje-nostnega izpita) do 1. septembra 1923.
—	Izpremembe v ministrstvu prosvete. Ministrstvo prosvete je prevzel v novi vladi minister g. Svetozar Pribiče-vič, dosedanji minister prosvete g. Miša Trifunovič je prevzel ministrstvo gradb.
—	Nova vlada. Predsedstvo: Nikola Pašič (radikal), prosveta: Svetozar Pri-bičevič (samostojni demokrat), zunanje, dr. Momčilo Ninčič (radikal), notranje: dr. Milan Srskič (radikal), finance: dr. Milan Stojadinovič (radikal), promet: dr. Svetislav Popovič (samostojni demokrat), šume in rude: dr. Dragotin Kojič (radikal), socijalna politika: Nikola Uzu-novič (radikal), agrarna reforma: Milan Simonovič (radikal), pravosodje: dr. Prvislav Grisogono (samostojni demokrat), vojna in mornarica: general Peter Pečic, poljedelstvo in vode: Krsta Mile-tič (radikal), narodno zdravstvo: dr. Slavko Miletič (radikal), trgovina in industrija: dr. Hinko Krizman (samostojni demokrat), konstituanta in izenačenje zakonov: Marko Trifkovič (radikal), vere: dr. Vojislav Janjič (radikal), pošte in brzojav: Velja Vukičevič (radikal), grad-be: Miša Trifunovič (radikal).
—	Razdelitev prosvetnih referentov in nadzornikov v Sloveniji. Po odloku ministrstva prosvete ima nadzorstvo nad šolami v ljubljanski oblasti dr. Stanko Bevk. ki je obenem šef prosvetnega od-
dvombe za učiteljstvo važen dober šolski organ. Prekoristen in potreben je. Da se pa tudi slovenski šolski časnik mora poprijeti naprednih načel, to je že samo ob sebi razumljivo, ker je že dosedanja šola napredek nasproti prejšnjemu sistemu.
Izdajati časnik, zlasti slovenski časnik je za poedinega vsekako negotovo podvzetje. Povsod se v enaki namen moči združujejo. In tudi »Učiteljsko društvo za slovenski Štajer« ima v prvi vrsti to nalogo, da izdaja šolski list, ki naj bi ugajal večini slovenskih učiteljev po Slovenskem, zlasti pa po Štajerskem. Ker bo nadalje to društvo edino na slovenskem Štajerju,-ki se bo razprostiralo po vsej tej pokrajini, ker bo odločno narodno, zavoljo tega zasluži gotovo podpore od vseh slovenskih domoljubov. Saj druga društva (čitalnice, politična društva) so po večjem utihnila, in učiteljske in šolske zadeve pa vendar več zanimajo učitelja in neučitelja. Zavoljo tega želimo, da bi se našemu društvu pridružili ne le samo učitelji slovenskega Staje r j a . marveč, da bi to novo podvzetje podpirali učitelji in šolski prijatelji po vsem Slovenskem. Saj vsi slovenski domoljubi hrepenimo le po v e č j i omiki svoji in svojih sorojakov; z večjo omiko bomo pa dospeli tudi do večjega materijelnega blagostanja in do večjega napredka. Temelj vsej omiki je pa narodno šolstvo, to pospeševati naj bi bila tudi slovenskega domoljuba prva dolžnost!«
V Ljutomeru, 8. junija 1874.
(Dalje prHi.)
Protest iz Prekmurja radi postopka ministrstva prosvete.
delka za Slovenijo, dokler ne bo končana likvidacija. Kot referenta uradujeta v prosvetnem oddelku dosedanja nadzornika Josip Wester in Engelbert Oangl. katerima so še dodeljeni Ivan Abram, Josip Baje, Fran Resnik, Mirni Resnik, Narte Velikonja. Ignacij Zima in Ana Zupančič. Nadzorstvo nad šolami v mariborski oblasti je poverjeno dr. Janku Bezjaku, kateremu sta dodeljena kot referenta dr. Leopold Poljanec in Fran Gabršek. Referentu v mariborski oblasti so dodeljeni Marija Fink, Josip Miklavčič, Nikola Ob-radovič Viktor Lichtenberg, Vida Primožič, Ivan Koch in Josip Vokal. — Ljubljansko gledališče bo odslej podrejeno naravnost ministrstvu prosvete; muzej in licejska knjižnica sta podrejena prosvetnemu referentu pri ljubljanski oblasti. Dosedanja gospodarsko-upravna referenta dr. Milko Lubec in dr. Ivan Karlin sta stavljena na razpolago notranjemu ministrstvu, dosedanji poročevalec za vere Viktor Steska pa ministrstvu ver.
—	Naj mi tovariši oproste, ali res premalo je zanimanje za »Učiteljsko samopomoč«, ki jo je zamislil in realiziral naš tov. Jelene. Da je njega gnal čut človekoljubnosti, je razvidno že iz samega namena te prekoristne ustanove, ki naj s primerno nagrado obvaruje ženo, otroke ali druge zaostale umrlega tovariša pred prvo stisko. Dosedaj ima društvo okroglo 600 članov, kar je zelo malo pri tolikem številu učiteljstva. posebno če pomislimo, da so stroški, ki jih ima član — Učit. samopomoči — tako malenkostni, da jih ni vredno niti omeniti. Navodila glede pristopa v društvo (oziroma zadrugo) so itak znana vsem učiteljskim društvom v Sloveniji, zato se zavedajmo pomena te prekoristne ustanove ter pristopajmo kot člani, da jo okrepimo, saj imamo veliko korist od nje in zavest, da prispevamo tudi mi v dosego plemenite svrhe. Preden zaključim, bi vprašal načelstvo Učit. samopomoči — ali bi ne kazalo s propagando v hrvatskih in srbskih učiteljskih listih razširiti to društvo? Pravila so itak veljavna za vso kraljevino, uspeh bi pa bil tudi precejšen. — Op.: To je načelstvo že napravilo.
—	Krasne vzorce belokranjskih pi-sanic dobite lahko pri šolskem vodstvu v Adlešičih. Pošilja po 2 ali več ducatov skupaj. Več šol se lahko združi pri naročilih. Preskrbimo tudi »pisače« za ša-ranje pisanic ali pirhov. Tovariši, propagirajte našo domačo narodno umetnost!
—	Izpiti učne usposobljenosti za učiteljice ženskih ročnih del se na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani v tekočem šolskem letu ne bodo vršili, izpiti usposobljenosti za otroške vrtnarice pa se prično 26. maja. Prošnje za pripust je na ravnateljstvo vložiti do 10. maja.
—	Naivnost. »Slovencev« sobotni notičar prav neumno ugotavlja, da mu ie »zadnje čase pisava »Učit. Tov.« vedno bolj ugajala.« Naj si ne domišljuje, da računamo na njegovo pohvalo, še manj pa. da pišemo zanj. Svetovali bi mu pa prav resno, naj ne prenaša svojih upravnih modrosti v »Slovenca«, ker se pri resnih ljudeh le smeši ž njimi.
—	V predzadnji številki je v nekro-logu prof. dr. Fr. Kosa napravil tiskarski bkrat pomoto. Dr. Kos je bil nameščen na moškem učiteljišču v Kopru in ne na ženskem. ki je bilo v Gorici.
—	Premije za šolske vrtove. Veliki župan ljubljanske oblasti ima oddati nekaj premij za uzorno obdelane šolske vrtove v ljubljanski oblasti. Premije se bodo podelile tistim šolskim vrtnarjem, ki bodo dokazali, da uporabljajo šolski vrt v zmislu in po tozadevnih predpisih šolskih oblastev. Pravilno ko-lekovanim prošnjam je priložiti: 1. Načrt dotičnega šolskega vrta, iz katerega je razvidna njegova obsežnost in stanje z ozirom na uredbo in razdelitev, drevesnico. matičnjak, zelenjadarstvo, cvetličarstvo in eventuelne druge naprave. 2. Od okrajnega šolskega sveta potrjen izkaz o pouku iz kmetijstva, zlasti iz praktičnega sadjarstva, zelenjadarstva itd. 3. Obdelovalni načrt za leto 1923. Prošnje je vlagati do 20. aprila t. 1. na velikega župana ljubljanske oblasti. Pri enaki kvalifikaciji pridejo v poštev predvsem prošnje, ki so bile minulo leto odklonjene.
—	Ženavlje, Prekmurje. Na tukajšnji dvorazredni državni osnovni šoli je služboval tov. nadučitelj Franc Darvaš od 15. oktobra 1886. leta do 1. marca 1924. Sedaj je bil upokojen, ker ima 45 službenih let. Ako pogledamo njegovo delovanje v šoli in zunaj nje, vidimo vsepovsod lepe uspehe! Vidimo, da je tov. Darvaš v tem kraju priljubljen in da je narod njemu naklonjen! Sedaj, ko se tovariši poslavljamo od našega dobrega prijate-
lja, mu želimo vse najboljše v pokoju ter kličemo: »Dragi tovariš Darvaš! Bog Te naj živi!«
— Opozarjamo na nove knjige, ki so izSie v založbi Učiteljske tiskarne in so označene v oglasu zadaj z debelimi Irkami.
—	Službeno je premeščen tov. A. Benkovič iz Bogojine v Ženavlje (Prekmurje) za nadučitelja in šolskega. vodjo.
—	Št. Peterski (moška in ženska) podružnici sv. Cirila in Metoda v Ljubljani imata v soboto, 5. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v steklenem salonu v kolodvorski restavraciji M. Dolničarja na glavnem kolodvoru. Prijatelji naše šolske družbe dobro došli!
Učiteljski pravnik.
—§ Šolska vodstva onih šol, kjer so bile reducirane učiteljice ženskih ročnih del, opozarjamo, da bi bila umestna prošnja županstev in krajnih šolskih svetov na ministrstvo prosvete s kratko in tehtno utemeljitvijo, naj se redukcija razveljavi in dotične učiteljice ženskih ročnih del ponovno nameste na prejšnjih službenih mestih.
—§ Glob radi šolskih zamud običajno ne plačujejo stranke, ko dobe odločbo okrajnega šolskega sveta, mnogi tudi ne na poziv občine, ker ta navadno noče ru-bežnim potom iztirjati zneskov. Šele ko pride zaporno povelje okrajnega glavarstva, vidi, da je stvar resna, in odšteje tistih par dinarjev. Koliko nepotrebnega pisanja pri občini, še več pri okrajnem glavarstvu, pa tudi pri sodniji! To je grda potrata dela in papirja. Temu bi se gotovo odpomoglo. ako bi taki zamudniki trpeli stroške kakor pri davku, kdor ga ne plača pravočasno.
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo uiiteljstvu in Šolam, posebno pa Solarsklm, vsem javnim ljudskim In društvenim ter učiteljskim-strokovnim knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica, Stev. 6.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Josip Ribičič: Kokošji rod. Mladim in starim v pouk in zabavo. Gorica 1924. — Izdala in založila Narodna knjigarna, Gorica, Via Carduccii, 7. Str. 74. Cena L. 2.80, po pošti L. 3.20.
—kpl Sienkiewicz-MoIe, Potop. Zgodovinski roman. 1.—2. snopič. Strani 128. Cena s poštnino vred 25 Din.
—kpl Nejedly, Bedrich Smetana. 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino 31 Din.
Ocene.
—k Josip Ribičič: Kokošji rod. To lično malo knjižico je spisal znani pisatelj mladinskih iger in urednik »Novega roda«, naš rojak Josip Ribičič! Knjižica obsega pet novelic: Nadloga, Umetnik, Gospa Krasnokrila, Kikiriki in Kukeri-ki, Izkušnjavec, Izgubljeni dom, Kokot. Vse te novelice, ki jih odlikuje lep, gladko tekoči jezik, so zasoljene z jedko satiro, njih vsebina pa se odigrava v kokošjem življenju. Navidezno v kokošjem življenju, zakaj takoj po prvih straneh bo bralec spoznal, da je ta kokošji rod pravzaprav človeški rod in da so boji in vse smešno-tragične strani Kukurikežev in Kikitikižev, naši boji in naši grehi, ki niso ušli pisateljevemu očesu in biču. Jedka satira daje knjižici vrednost, da jo bo tudi odrastli s pridom bral, radi pestre vsebine pa jo bode tudi mladina pridno jemala v roke. Knjiga je na prodaj po vseh knjigarnah. Toplo jo priporočamo.
—k Sienkiewicz-Mole, Potop. Zgodovinski roman. 1 in 2 snopič. Z istim zadovoljstvom kot roman z »Ognjem in mečem« bo sprejela čitajo-ča javnost tudi roman »Potop«, ki je začel izhajati v snopičih pri Tiskovni zadrugi'. Tudi druga knjiga Sienkiewiczevih del je okrašena z lepimi ilustracijami.
—k Nejed!y: Bedrich Smetana. Za stoletni jubilej velikega glasbenika je izdala Tiskovna zadruga spominski spis, ki je pravkar izšel v ja-ko lični obliki in opremi. 2 njim smo se Slovenci oddolžili manom velikega Čeha, čigar Prodana nevesta in druge opere so nas ponovno navduševale. Poleg životopisa prinaša knjiga popis vseh Smetanovih del. Vsem čestilcem Smetanovim in prijateljem glasbe jo toplo priporočamo.
Naša gospodarska organizacija.
»UČITELJSKI DOM« V MARIBORU.
Drugi redni občni zbor se je vršil 19. marca v Mariboru. Zastopana so bila vsa učiteljska društva mariborske oblasti, razen treh oddaljenejših. Občnega zbora so se udeležili tudi trije tov. nadzorniki in pa dva zastopnika upokojenega učiteljstva v Mariboru, ki je korporativno včlanjeno v U. D. Zlasti slednje je pozdravil pri otvoritvi načelnik s posebnim poudarkom in jih stavil v vzgled onim tovarišem in tovarišicam v mestu in na deželi, ki stoje še vedno več ali manj osamljeni izven vrst U. D., češ, da ga ne bodo potrebovali, ker so prestari, oziroma premladi. Upokojeno učiteljstvo v Mariboru prav gotovo ne bode uživalo
1 nikdar koristi U. D. in vendar ga podpira ob vsaki priliki iz svojih še skromnejših dohodkov, kakor jih pa imajo aktivni tovariši in tovarišice.
Po kratkem uvodu načelnika se prečita zapisnik lanskega občnega zbora v Ptuju ob priliki zborovanja pokrajinske skupščine. Tov. tajnik poroča, da je imelo načelstvo in nadzorstvo tekom leta dve širši skupni seji in več ožjih, na katerih so se obravnavale tekoče zadeve in podajale nove inicijative za agil-nejše sodelovanje. Vsa učiteljska društva so bila obveščena o važnejših zadevah po okrožnicah.
Zanimivo je bilo poročilo tov. blagajnika, ki je poročal pregledno o dobrem poldrugoletnem delovanju U D„ to je od njegove ustanovitve. Prvi izdatnejši znesek je dal »N e r a t o v kani e n«, potem darila, članarina in sedaj kleše naše učiteljstvo »Ganglov jubilejni k a m e n«. V tekmi za Ganglov kamen smo precej zaostali za učitelj-stvom ljubljanske oblasti. Med darili je treba razen redkih denarnih zavodov omeniti izdaten znesek, ki ga je darovala »Učit. tiskarna« iz lanskega čistega dobička in pa darilo od Jak. Dimnikove knjižice »Kralj Peter I. Osvoboditelj«. Korporativno je včlanjenih nad dve tretjini učiteljskih društev mariborske oblasti. Celo sedanje premoženje znaša okroglih 64.000 Din, ki je naloženo deloma pri Mestni hranilnici v Mariboru, deloma pri tiskarni v Ljubljani, deloma pa je v obveznicah državnega posojila. Tudi pri Celjski učiteljski gospodarski in kreditni zadrugi je naložen po inicijativi celjskega učiteljskega društva precejšen znesek. Naložili bi pa radi še več, če bi imeli razpoložljiv kapital.
Po blagajnikovem poročilu se je razvnela živahna debata, ki je pokazala razveseljivo dejstvo, da stremi naše učiteljstvo za tem, da se čimpreje dosežejo nameni U. D. Stavilo se je več uva-ževanja vrednih nasvetov, katere bode odbor upošteval po možnosti sedanjih razmer. Sklenilo se je pozvati še tista redka učiteljska društva, katera še niso pristopila korporativno k U. D., da to store čimpreje. Kljub nizki članarini bi njeni dohodki znašali lahko letno okroglih 15.000 Din. Na predlog tovariša Rajšpa se pozovejo vsa učiteljska društva, da darujejo iz letnega prebitka vsaj četrtino U. D. Izdaja na r o d n i h pravljic iz Prekmurja ie dosegla lep moralen uspeh. Tudi gmotni uspeh ne bode zaostajal za moralnim, ko bode učiteljstvo poravnalo še zaostale račune na prejetih knjižicah. Učiteljstvo ljubljanske oblasti je bilo do sedaj razmeroma točnejše v poravnavi zneskov za prekmurske pravljice. Knjižice je še kakih 500 izvodov v zalogi in se dobiva v pol-platno vezana za isto ceno kakor preje trdo kartonirana. Sezite po njej! — Poudarjalo se je geslo svoji k svojim zlasti z ozirom na Učiteljsko tiskarno in knjigarno, ki donašata izdaten gmoten dobiček U. D. Za prihodnje šolsko leto izda U. D. ročne zemljevide tov. S. Dimnika, in sicer v dveh izdajah: Kozjak - Pohorje, Slovenske go-rice-Ptujsko polje. V pripravi je ročni zemljevid Prekmurja in še nadaljne kulturne skupine.
Poročilo nadzorstva poudarja lepo urejene in natančno vodene blagajniške knjige ter je predlagalo tov. blagajniku zahvalo in absolutorij.
Pri v o 1 i t v a h je bil izvoljen dosedanji upravni odbor in nadzorstveni odbor. Le mesto prezaposlenega tajnika je bil izvoljen tov. Vodenik Šima.
Članarina je ostala tudi za bodoče 10 Din letno, ki naj se pobira skupno z organizacijskim davkom in odpošilja po blagajnikih učiteljskih društev.
Načelnik je zaključil lepo uspeli občni zbor z željo, da bi se i v bodoče delalo na tej važni naši socijalni ustanovi z isto vnemo, kakor jo je pokazal občni zbor, da se že v doglednem času realizira vsaj v skromnem začetku namen društva na zemljišču ob ljudskem vrtu, katerega nam je zasigurala mestna občina mariborska.
—g Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani. Tov. Josip L a p a j n e ,
nadučitelj v Cerkljah pri Kranju, je poslal za dimnik »Učiteljskega konvikta« obveznico 7% državnega posojila za Din 100. No, poglejte, cagovci, smo že pri dimnikih. Le pridno zbirajte! Cim večja bo nabrana vsota za dimnike, tembolj bo vesel blagajnik Dimnik. — Tov. Tone Vidmar, nadučitelj na Čatežu, piše: V prigibu pošiljam za Ganglov kamen obveznico 7% državnega posojila za Din
100 in vse zapadle kupone, pridružujoč se sklepu društvenega zborovanja litijskega okraja »v zadoščenje tovarišu B. Andolj-šku v sporni zadevi »Andoljšek-Zajc et consortes«. — Prijatelj Matko iz Novega mesta mi piše: »Dragi prijatelj! Po čekovnem uradu Ti je nakazalo naše učiteljsko društvo drugo polovico Gan-glovega kamena D 500. S tem je obljuba izpolnjena. (Je bila cela vsota Din 1000) že objavljena v 46. številki »Učit. Tovariša« z dne 15. novembra 1923. — Blagajnik). Tu Ti pošiljam dve državni obr veznici za konvikt. Eno za Din 100 je dal tov. Lojze W e b e r iz Novega mesta, drugo tudi za Din 100 pa tovariš France Kopitar iz Šmihela. Upam, da Ti v ta namen zopet kmalu kaj pošljem.« Veš kaj, dragi prijatelj, Ti si pa res fant od fare. Da bi sledili Tvojemu zgledu vsi tovariši-nadučitelji in vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev, to je iskrena želja vseh prijateljic in prijateljev učiteljskih sirot. — Tov. Karel Z a v r š n i k , nadučitelj v Dupljah, Din 25. Srčna hvala! — Današnji izkaz: Din 425; zadnjič izkazanih: Din 12.867; skupaj z današnjim izkazom: Din 13.292. — Evo ga! Trinajsti dinarski tisočak je prekoračen. Ali ni to vesel pojav? — »Dom je dom! Ta sveti mir pod domačo streho!« (E. Gangl: »Sin«), — Jakob Dimnik. blagajnik.
—g Članarina za učiteljski konvikt 1. 1924. Karel Za vršni k, nadučitelj v Dupljah, Din 10. Hvala! — Jakob Dimnik, blagajnik.
i — "—■'■■■■'■■'-"■ ■ 'i«' .........-
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
+pov. III. seja ožjega sosveta UJU poverj. Ljubljana dne 26. marca 1924 v Ljubljani ob 14. uri v pisarni poverjeništva.
Dnevni red: I. Seja širjega sosveta: 1. Določitev časa, kraja. 2. Določitev dnevnega reda. II. Vprašanje slov. zastopnika, referenta v ministrstvu prosvete. III. Protest radi napada narod, poslanika Svet. Markoviča v narodni skupščini na učiteljski stan. IV. Odkritje spominske plošče na rojstnem domu Davorina Trstenjaka. V. Dopisi okraj. učit. društev. VI. Predlogi, nasveti in slučajnosti.
I.	Po otvoritvi seje dá poverjenik Jelene na razgovor nameravano sejo širjega sosveta v zmislu poziva več okrajnih učit. društev in ker je potrebna radi važnih aktualnih stanovskih vprašanj. — Ožji sosvet sklene, da se vrši seja širjega sosveta na veliki četrtek,dne 17. aprila 1924 v C e 1 j u in določi dnevni red. ki izide v »Učit. Tov.«
II.	Vpoklic slov. zastopnika, referenta za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete je sklenil ožji sosvet ponovno ur-girati, da se bo končno vendar že rešila ta večletna želja slov. učiteljstva.
III.	Zaradi napada poslanca Svet. Markoviča v narodni skupščini na učiteljski stan in zaradi njegovega vmešavanja v interne zadeve šolstva in učiteljstva izraža ožji sosvet svoje ogorčenje nad takim postopanjem ter sklene, da izjavi to pismenim potom merodajnim mestom.
IV.	Odkritje spominske plošče na rojstnem domu ožjega rojaka pokoj. Davorina Trstenjaka, ki bo letos o Binkoštih na Humu pri Ormožu, naj se izvrši ob številni udeležbi slov. učiteljstva. Zlasti se pozivajo sosedna okrajna društva, da se udeleže proslave korporativno. Ožji sosvet sklene, da pošlje kot zastopnike poverjeništva k odkritju spominske plošče poverjenika, poverj. namestnika in strokovnega tajnika.
V.	Dopisi in predlogi okr. učiteljskih društev:
1.	Predlog ljubljanskega učiteljskega društva v zadevi učit. narašča-j a je sklenil ožji sosvet pomnožiti in razposlati vsem okrajnim društvom, da bo lahko o njem sklepala prihodnja pokrajinska skupščina.
2.	Na vprašanja nekaterih okrajnih društev, kako stoji zadeva s predlagano »Socijalno ustanovo učiteljstva«. sklene ožji sosvet pozvati tov. Fr. Škulja* načelnika odseka, izvoljenega na lanski pokraj. skupščini, da poroča o ukrepih in korakih, ki jih je odsek doslej storil, da bo poverjenik o tem lahko poročal na seji širjega sosveta.
3.	Zaradi prireditve kmetijskih učnih tečajev za učiteljstvo
sklene ožji sosvet na to opozoriti prosvetni in kmetijski oddelek.
4.	Več okrajnih učiteljskih društev z ogorčenjem zavrača odlok prosvetnega oddelka, ki krivi osnovno šolo slabe priprave in slabih uspehov na srednji šoli.
5.	Ožji sosvet bo ponovno opozoril zaradi prepoznega obveščanja šolskih vodstev v zadevi spominskih in patrijotičnih proslav.
6.	Pristojne oblasti naj prenehajo z izdajanjem dovoljenja raznim artistom in »čarovnikom« za produkcije po šolah, ker izvabljajo oni šolski deci po nepotrebnem denar in niti najmanj vzgojno ne upi i vajo.
7.	Zadeva zaradi svoječasnih o d -t e g 1 j a j e v za nabavne zadru-g e in zaradi pavšalnih celoletnih železniških legitimacij. — Naš zastopnik pri Osrednji zvezi javnih nameščencev se je o tem informiral: v prvi zadevi je dobil odgovor, da ne kaže for-sirati tega vprašanja, ker bi moralo prvotno odtegovati celo 12 mesecev in ta odlok do danes še ni razveljavljen. O stvari naj sklepa širji sosvet. — Radi celoletnih permanentnih železniških legitimacij za vse državne uradnike je že vložila Osrednja zveza javnih nameščencev.
8.	Obmejni odsek opozarja zarad; nadzorstva madžarskih šol v Prekmurju.
O vseli teh predlogih in resolucijah sklene ožji sosvet dopise oziroma vloge na pristojna mesta.
¥!. Predlogi, nasveti in slučajnosti. — Glavni blagajnik tov. F e g i c opozarja urednika obeh stanovskih listov, da ne prekoračita s prevelikim obsegom listov preliminiranega proračuna. Sklep: Pri »Učit. Tovarišu« ostane mesečna »Prosveta«, zato je pa naprositi tiskarno, da v svrho kritja proračuna čim največ inserira. »Popotnik « ne sme obsegati več kot letno 14 tiskanih pol. — Tov. Hren opozarja zaradi me-
| ščanske šole v Murski Soboti. Tudi v tej j zadevi bo storilo poverjeništvo korake.
—	Ob pol 19. uri zaključi poverjenik sejo.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČI-' TELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 7. aprila 1924 na Jesenicah ob 15. uri po-poludne. Predaval bo strokovni učitelj Franc Zupančič o temi: »Rastlinska Staniča«. Pol ure pred zborovanjem bo od-borova seja.
= KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v četrtek, dne 10. aprila 1924 ob pol 10. uri v šolskem poslopju v Radomljah. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu: 1. Podmladek Rdečega Križa. 2. Učitelj, opisan v slovenski literaturi, predava tovariš Ciril Petrovec. Brez tehtnega vzroka naj nihče ne izostane od zborovanja. Članarina za drugo četrtletje (30 Din) naj se plača v začetku aprila pred zborovanjem. Odbor opozarja članstvo, da se zborovanje prične točno ob določeni uri.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ priredi v soboto, dne 5. aprila t. 1. enodnevni knjigoveški tečaj v Konjicah. Pričetek ob 8. uri predpoldne. Za udeležence je izposlovan pouka prost dan od prosvetnega oddelka za Slovenijo.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SODNI OKRAJ MURSKO SOBOTO je
zborovalo dne 22. marca t. 1. v Murski Soboti. Udeležba — zlasti z Goričanskega
—	je bila kljub neugodnemu vremenu dobra.
Društveni predsednik je po običajnem pozdravu otvoril zborovanje. Zapisnik prejšnje seje je bil brez ugovora odobren.
Dopisi. Od zadnjega zborovanja je društvo prejelo 6 dopisov, med njimi tudi dopis našega strokovnega tajništva v zadevi višjega šolskega sveta. Obveljalo je načelo, da več glav, več rok več zmore. Učitelji Slovenije ostanimo skupaj, zahte-vajmo za celo Slovenijo nedeljeno šolsko upravo.
Odlikovanje tov. Požegarja. Okrajni šolski nadzornik tov. Cvetko čestita v imenu društva tovarišu predsedniku, ki ie bil odlikovan z redom Sv. Save, in opiše njegovo občekoristno delovanje v pretekli in sedanji dobi. Ovacije navzoč-nih, ki so sledile čestitki, kažejo, da je dobil priznanje zaslužen mož, ki naj nosi od najvišjega mesta prišlo odlikovanje še mnoga leta srečen in zdrav!
Sledilo je predavanje tov. Kontlerja o temi: Fonomimična metoda pisanja in čitanja v elementarnem razredu. Uvodoma se pove namen referata. Zbuditi hoče zanimanje za najvažnejši predmet elementarnega razreda, odkriti nedostatke raznih metod in povzročiti delo za njihovo izpopolnitev. Pojasni psihološko ozadje dobre metode čitanja in pisanja. Deli metode na mehanizujoče in moderne. Opozori na največji nedostatek vsake metode — na to, da ne premostijo prepada, ki obstoji med povedano in zapisano besedo. Fonomimika je edina — sicer mehanizu-joča metoda, katera premosti ta prepad in baš v tem je bistvo in čarobna moč fonomimike. Po teoretičnem delu v treh učnih slikah je razkazal praktično delo s fonomimiko. Sledila je debata, iz katere je povzeti, da se hočejo tovariši natančneje seznaniti s to metodo. Obči želji se na eni prihodnji seji ugodi.
Referat tovariša okr. šol. nadzornika Cvetka o »Podmladku Rdečega Križa« se je preložil na prihodnje zborovanje.
Predlogi. Tovariši: Dujc, Hočevar, Cvetko in drugi predlagajo, naj poskrbi
| društvo za tuje predavatelje. Želijo, da bt I imeli na dnevnem redu teme, ki niso izrazito strokovne, oziroma stanovske narave.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
m som
V UMNI
priporoča bogato zalogo nagačenih ŽivaEi vseh vrst in računal z 20
in 100 kroglicami.
Delo solidno izgotovljeno.
Cene nizke.
Svoji k svojim. Svoji k svojim.
MOKROTA
škodajs zdravja, radi tega si kupite pravočasno močen, fini in poceni
DEŽNIK
katerega pa edino dobile v vele-IrgGvini R. Sfetmecki. Celje. Trgovci engros cene. Islolam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo čevlji, klobuki nogavice io vse drugo modno blago. Karočite cenili!

Tovariiice!
naš tisk
Iowa rili!
in
priporočajte mladini, staršem in knjižnicam sledeče knjige:
Mladinske knjige.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro* binzon. Vez. Din 12.—.
Dimnik: Kral] Peter 1. Vez. Din 20.—.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. i in 40*—
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Ewald - Holeček : Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 --.
Ewa9d-Holeček: Tiho Jezero En druge povesti. Vez. Din 26 —.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Flere: Slike iz Živalstva. Din 24-—.
Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II natisku.)
T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, solru čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8.
Was te t o vb: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 25-—.
Manica Romanova: Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16. P,
Kosem: EJ prijateljčki. Vez.Din 16'—.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15. *
MiSjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 1Q
Rape: Mladini. II. III., IV, V., VI. zvezek. Vez. Din 10 —, eleg. vez. Din 12 —. VII. zvezek Din 12'—.
Ribičič; Vsem dobrim. Vez. Din 10.—.
Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrocil Broš. Din 3.—.
Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. k Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—.
Leposlovne knjige.
Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenske»
ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Milan Pugeij: Zakonci, drugi natis.
Ves. 28 Din. Ivan Zoreč: Pomenki. Din. 11.—. Florijan Golar: Kmečke povesti. Cena Din 28*—. Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
Dramatika.
Zv. Kosem: Morje. Din 16-—.
Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Sem Benelii*Srac3nik; Okrutna Sala. B oš. Gin 28*—.
Šolski oder.
J. Korban: Povodni mož, igrica za mla> dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odra« 3 Din.
E. Tiran: ¿udeine gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C.Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6*—.
Gregorio-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol) Broš Dm 8 —, vez. Din 12 —.
Pesmarice in mnzikalije.
Poučne in znanstvene knjige.
Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planinel Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in ču tanka. Broš. Din 5.—.
Ivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana iepna knjiga 66 Din.
Veber: Etika. Din 120.—. Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85.—.
Marolt: »Bože pravden in »Lepa naša dot movina«. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domoi rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. k Din 3.—.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—.
Druge knjige.
šolske knjige.
Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—.
Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—.
Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—.
Rape: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—.
Flere: Peta čitanka. Vez. Din 46.—.
Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šol.
Mešiček - Drnovšek: Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12.
Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za roko* delske obrte. Broš. Din 5.—.
Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—.
Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske obrte. Vez. Din 18.—.
Lesica-Lokovšek-Mole: Prva stbska ali hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—.
Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska či> tanka. Vez. Din 22.—.
Bezjak-Pribil: Pedagogika. I.knjiga. VzgojesSovje s temeljnimi nauk) o ukosiovju. Trdo vezana knjiga Din 56 —.
Bradač: lz starorimske lirike. Broš. Din 12.
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—.
Slike.
Sič: 1. Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90-5 cm.	Slika a Din 30 —.
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220 —.
f Saša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10-—.
Galerija naših velmož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6V5 X 47'5 cm.
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškrc 10. Tavčar
Slika ä Din 10'—.
TELEFON ŠTEV. 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 10761
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.