Okrajnim komisijam za novo cenitev zemljiškega davka. nSloveaski Gospodar", kterega glavaa ia najlepša aa Ioga je, da skrbi splob za boljse staaje predragega aašega aaroda, posebao pa za aaše kmetovalce, hoče še eakrat govoriti o Bovi zemljiški postavi, po kteri se bode predragači zemljiški (gruBtei) davek , ia podačiti še dalje o tej za vsa kega kraetovalca prevažai postavi. Cas je že pred durmi, da se bode začela nova ceai tev zemljišč ia se bode napravil kataster, aa podlagi kte rega se bode vpeljala aova zeniljiška dača. Ta važBa stvar je položeBa v roke okrajaib koaiisij ia padeželae koraisije. Najbolj pa je v rokab dobro ali slabo za vsak okraj ia celo deželo zarad bolj ali aiaaj pravie nega davka okrajaim kornisijam, tim so zato še te kratke vrstice aameajeDe, tim še bočeaio eakrat aavet neke poglavitDe točke aove zetnljiške davkarske postave. Razdelek I. odločuje, da je zemljiškemu davku podvr žeao vsako zeailjišče, ki je za kmetijsko obdeloeaaje pripravBo. To si je treba prav dobro zapomBiti, da je že zem ljišče davku podvržeao, če se tndi ae obdeluje, če se le za obdelovaaje da porabiti (beatttzbar) ia če se tako zemIjišče za kaj drugega takega rabi, kar ga ae oprostuje zem ljiškega davka. Ceailaa komisija bo razaodila, v ktero vrsto se ima postaviti kako zeruljišče, če ga tadi posestaik iz kteregakoli vzroka za kaj drugega rabi. Tako b. pr. se bode za zetaljišče, ktero bo komisija za seaokošo (travBik) pripravnega spoznala, seBokošai davek plačeval, čeravBo posestaik tega zemljišča ae rabi za seaokošo, tenioč niorebiti samo za pasnik, ker od pašaika se tudi mora plačevati davek. Le takrat, ko bi gospodar te zemljišie rabil za kaj takega, kar je po §. 2 davka prosto, kakor postavimo, za kako javao, sploh rabljivo pot, stezo, pokopališče itd., le takrat je tako zemljišče davka prosto ia se ne sme v vrsto seBokoš rajtati. Po razdelku 2. je nerodovitao zemljišče davka prosto. Da pa koiaisija niore po tem paragrafu kako zemljišče za nerodovito prizaati, mora taka zemlja že v svojem prvotaem staflu za nič biti. Če je le saaio zato aerodovitaa, ker je zaaemarjeBa ali popolnoma zapusčeaa, takrat gospodar ni prost zemljiškega davka. V aovi postavi za prenaredbo zemljiškega davka je najbolj važao to, kar razdelek 4. odločaje, aamreč, da dižavai zbor odločaje iznesek zemljiškega davka, ki mora po tem priti v državao^blagaJBico (ka8o) ia da se potem določi , koliko tega davka se ima po razmeri prizvedeaega čistega dohodka razdeliti aa vsako deželo, v deželi aa vsak okraj, v okraju na vsako občiflo ia v obeiai aa vsako posamezBO zemljišče. Kako se bode ta davek razdelil, hočenio našim bralcem še nekoliko bolj po domače razločiti ia sicer v izgledu po majhBib številkah. Zemljišče kmeta Kolara v Hrastju, ktero meri 1 oral (P'ug)* poatavi komiaija v vrsto s 5 gld. čistega dohodka, drugo njegovo slabejše zemljišče ravao tako veliko pa ceai na 3 gold. čistega dobodka. Ravao tako so tndi zeBiljišča dragih kmetov v tej aose8ki po 3, 5, 8 ali morebiti tudi po 12 gold. in še više v čiatem dobodka ceajeaa, — skupaj bi tedaj, na primcr čisti dohodek vseh zemljišč te občiae zaeael 500 gold. Tako se ceai čisti dobodek zemljišč vseb drugih občin eaega okraja, in čisti dohodek vseh okrajev eae dežele, in čiati dobodek vseb dežel v cesarstvu, ia tako se dobi čiati dohodek zemljiškega davka celo države. Če zdaj državBi zbor odloči, koliko se ima pobrati zemljiškega davka, se labko izve koliko od tega skupaega davka se bode odmerilo aa vsako deželo, na vsak okraj, na vsako občiao aa vsako zemljišče. Roklo 8e bode poteai: Toliko ia toliko goldiBarjev izaaša čisti dohodek celega cesarstva, toliko goldiaarjev zemljiškega davka je plačati, — tedaj pride aa vsak goldiaar čistega dohodka toliko ia toliko krajearjev davka. Recimo Ba primer, skapai čisti dohodek vseh zemljišč cesarstva izaaša 100 milijoBov gold., ia če državai zbor odloči, da je za državae stroške potreliao, da se pobere 36 milijoaov gold. zemljiškega davka, tedaj iaia vsaka dežela, vsak okraj, vsaka soseska, vsak gospodar od vsakega goldiaarja čistega dohodka, po kterem so njegova zemljišča vceajeaa, 36 kr. zemljiškega dava plačati, po tem takem gori imeaovaaa soseska v Hrastja 180 goldv ia kmet Kolar od orali avojega zeojljišča, kterega čisti dohodek je bil cenjea aa 5 gold., plača 1 gold. 8 kr. Ker se bode po tej novi postavi čisti dobodek saaio vsakih 15 let le sarao eakrat ceail (§. 41) tedaj ostaae izaesek čistega dohodka stalea skoz 15 let. Iz tega se razvidi važaoet ceaitve čistega dohodka, ifl zato še hočemo o tej aekaj več povedati. (Dalje.) tvkb