NAŠ ČASOPIS
Naslednja, 382., številka bo izšla v torek, 26. aprila 2011. Prispevke sprejemamo do torka, 12. aprila.
Uredništvo: 01/750 66 38
Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Leto XXXVIII, 381. številka
28. marec 2011
Intervju - župan Jakin Dovolj smradu! Norčavi pust Občni zbori društev
Jubilej kačanskih gasilcev Ustanovili vaške odbore Spominski dan občine Upor v Podgori
1
Rekordno število maškar Bliža se sejem
Vrzdenec z novim gasilskim vozilom
Novi transformatorji Načrtujejo bazen Polmil^onski dolg države Mesec kulture
Kanalizac^a na Logu Cenejša zimska služba Stolčki z novim pridihom Občni zbori
stran od 2 do 15
stran od 16 do 21
stran od 22 do 26
stran od 27 do 31
stran od 32 do 35
Potok Bela, ki teče skozi severozahodni del Vrhnike, je 12. marca znova oživel. Po njem so otroci spustili več kot sto gregorčkov -svetlečih plovil, s katerimi so odganjali temo in hlad. Najbolj domiselna plovila je organizator nagradil, prireditev pa si je ogledalo na stotine obiskovalcev. Več o dogodku na vrhniških straneh. (Foto: Miro Malneršič)
Tako kot po številnih drugih občinah je bilo na pustno nedeljo norčavo tudi v Horjulu. Oblast so do polnoči prevzele maškare, še pred tem pa so se v sprevodu sprehodile po horjulskih ulicah. Na čelu povorke so bili moped s krožno žago za rezanje glav, tr^e fički, in sicer milica, gasilci in banana republika, voz zapornikov in čarovnik Jole Cole. Več o dogodku si preberite na horjulskih straneh.
N'a Logu je bil sredi meseca zbor občanov na temo gradnje kanalizac^e v omenjenem kraju. Z njo naj bi bilo kar nekaj težav, kajti del predvidenega kanalizac^skega omrežja bo potekal po zasebnih zemljiščih, temu primerno pa bo tudi pridobivanje služnostnih pogodb. O temi se je na straneh Loga - Dragomerja razpisala Vesna Erjavec.
V Borovnici so se v mesecu, ki je skoraj že za nami, spomnili dogodkov iz naše polpretekle zgodovine. Ob dnevu spomina je skupina Borovničanov obiskala Gramozno jamo in spominska obeležja žrtev preserskega procesa na pokopališču na Žalah. K spomeniku so položili venec, pri obeležjih pa prižgali sveče in položili nageljne.
v:
Tolhovem Gradcu so sredi marca sklenili tako imenovani »mesec kulture«, ki ga je zaznamovalo več prireditev. V tem času so se na odru dvorane Jakoba Trobca in v Polhograjski graščini zvrstili pevci, plesalci in igralci. Kaj se je dogajalo, lahko preverite na dobrovsko-polhograjskih straneh.
Pomlad
Iz letošnje kar zoprne zime se je neverjetno hitro pojavila pomlad. Naznanjati so jo začeli že pustni dnevi in seveda gregorčki, ki so prvi napovedali lepe sončne dneve. Tudi ljudje so kar naenkrat oživeli, postali vesele in dobre volje ter zelo dejavni na različnih področjih. Afere so se kar vrstile in nakazovale, da je lahko vsak podkupljiv na svojem področju in v svoji dejavnosti. Zopet se je potrdila misel: »Slast je oblast, denar pa je še vedno sveta vladar!«
Poudariti moram, da smo v prejšnji številki s prispevki o »zimsko-pomladnem« smradu, zdramili in podžgali kar nekaj odgovornih. Prejeli smo precej klicev z različnimi komentarji. Vsi so potrdili, da je bil smrad res velik in neznosen. Tudi sam sem bil takega mnenja, saj živim v bližnjem okolju. Ob vseh kritikah pa moram poudariti, da imata obe kompostarni vsa dovoljenja za predelavo in da sta obe vpisani v seznam okoljevarstvenih dovoljenj pri Agencii za okolje in prostor. Seveda bo o teh problemih še veliko govora in pisanja.
Zavedati pa se moramo vsi, da skrbimo za našo naravo, da jo počistimo, varujemo in da je ne onesnažujemo. Zato so prav prvi pomladni dnevi dobrodošli in namenjeni za številne akc^e »čiščenja našega življenjskega in bivalnega okolja«.
Čeprav je že napočila pomlad, pa je opaziti in zaznati vedno več nestrpnosti in slabih medsebojnih odnosov. Lahko bi rekel, da »smrdi« tudi po raznih inštituc^ah, organih in zavodih. Izvzeti niso niti zavodi na našem območju. Sliši in dogaja se marsikaj, kar pa ni v dobro krajanov in občanov, saj so vsi ustanovljeni, da delujejo za nas davkoplačevalce. O tem samo toliko, da ne bom vzburil in povzročil še kakšne afere in polemike. Ob koncu samo še, da je to moj zadnji uvodnik v vlogi vašega in našega v. d. odgovornega urednika.
Simon Seljak
KOftEN
LťKi ■ UHAÚOMEK
World Cup
BDUI 1101100
še dni
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Stojan Jakin, župan Občine Vrhnika:
»
Stavim na modrost, ne pa na politično pripadnost svetnikov.
«
Le nekaj . mesecev, je . minulo od vašega .vstopa . v .politiko/, .kjer. ste pravzaprav . noyineç, . saj . ste doslej . bili . direktor. Komunalnega podjetja. Vrhnika. . Se županstvo bistveno . razlikuje . od . dela. direktorja?
Najprej naj povem, da si pod župa-novanjem ne predstavljam izrazito politične funkc^e, ampak predvsem smotrno in učinkovito gospodarjenje z javnimi sredstvi, ki so namenjena občini, da uresničuje interese občank in občanov. Če s tega vidika gledava na župansko funkc^o, je tudi župa-novanje »menedžiranje«, vendar na zelo občutljivem področju in hkrati ob subtilnem upoštevanju njihovih interesov. Metode dela so drugačne, saj se kot župan soočaš z različnimi interesi, pogledi, ki imajo tudi politično konotac^o, vendar ne v tistem pomenu kot politiko navadno razumemo politiko. Ki je povrh vsega še ideološko obremenjena. Občina je pač skupnost in tudi podjetje hkrati, ko je župan odgovoren za projekte na številnih področjih, za njihovo realiza-c^o na osnovi dokumentov o razvoju občine, pa tudi ustvarjanje takšnega vzdušja v občini, da občani projekte posvojio, če imajo seveda od njih korist. Vesel sem, da je tudi na Vrhniki, predvsem mislim na delo občinskega sveta, vse manj politiziranja problemov, s katerimi se soočamo, in iskanja konstruktivnih in konkretnih rešitev pri urejanju problemov, ki nas tarejo. Če bomo na občinski ravni delali vseskozi tako, se nadejam, da bomo v korist občank in občanov lahko speljali najpotrebnejše projekte za občino, ki bodo ljudem zagotavljali še večjo kakovost bivanja.
Pa vendarle je med delom. župana in. direktorja .nekaj . bistvenih razli k tud i. v pri stoj nosti h.
Ja, so in včasih tudi nerazumljive. Županove pristojnosti, ki je neposredno izvoljen, so zelo omejene, kar ni ravno skladno z željami o učinkovitem upravljanju z javnimi sredstvi. Postopki odločanja o projektih, njihovi realizac^i in financiranju so dolgotrajni, v nekaterih občinah so odvisni tudi od muhavosti političnih skupin v občinskem svetu, da ne govorim o tem, da se županove odločitve in odgovornost zanje, naj gre za dobre ali slabe, lahko skr^ejo tudi za sklepi občinskih svetov. Zakonodaja županom ne omogoča soodločanja pri delovanju javnih podjety, kar je absurd, če vemo, da so to podjetja v občinski lasti. Če hočeš kaj spremeniti, moraš ubrati dolge in zapletene postopke prek nadzornega sveta in sprememb v upravi. Za zdaj sicer v naši občini nimamo težav v javnih podjetjih, vendar razmerja, ki veljajo na tem področju, zagotovo niso v prid učinkovitosti pri gospodarjenju s finančnimi in drugimi sredstvi, ki so zaupani v upravljanje javnim podjetjem.
Kot . direktor . pa . ima . menedžer jasne pristojnosti?
Ima. Skrbel sem za učinkovito delovanje javne gospodarske družbe s poudarkom na strokovnem vodenju, kar je bilo v primerjavi s funkc^o župana morda celo težje, saj je direktor odgovoren za vse, kar se dogaja v podjetju. In tudi vzvode ima za ukrepanje, če nekaj ne poteka skladno z razvojnimi cilji in družbenimi obveznostmi podjetja. Dobro je, da imam izkušnje in znanje za vodenje komunalnih in drugih projektov, saj je, v prihodnje
pa jih bo še več, veliko sredstev namenjenih komunalni infrastrukturi v Občini Vrhnika. No, poleg tega imam kot župan kup drugih, tudi protokolarnih obveznosti, ki mi jemljejo precej časa. Prejšnji teden so bili kar trije takšni dogodki na isti dan in isto uro. Vsi pričakujejo, da si tam, da se vsaj pokažeš, sicer se kaj hitro lahko spočnejo nepotrebne zamere, insinuacije in govorice, ki nimajo nobene povezave z realnostjo.
Lahko vas nadomesti POdŽUPan?
Lahko, vendar sva z Jankom Sko-dlarjem dogovorjena, da se ukvarja predvsem s konkretnimi strokovnimi nalogami, ki ga polno zaposlujejo. Je strokovnjak za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov, kar je po pogodbi delal že v prejšnjem mandatu. Janko bi sicer lahko delal še naprej po pogodi za občino, če ne bi bil občinski svetnik in podžupan. Protikorup-c^ska zakonodaja pa to preprečuje. Sicer pa je kar nekaj zagat. Občinski svetnik praktično ne more sodelovati poslovno z občino ali njenim javnim podjetjem. V tej majhni Slovenci smo ponekod tako zapredli mreže, ki onemogočajo delo ljudem in bi bili lahko hkrati dobri občinski svetniki, da se dela velika škoda. Saj bi vendarle lahko preprečevali korupc^o na drugačne načine, ne pa s preprečevanjem dela.
Za . zdaj v javnosti še. nismo slišali o prepirih v . občinskem . svetu, kar lahko .pomeni, . da so .odločitve, ki jih. sprejema, .dobro. pripravljene in. imajo .podporo. svetnikov.. .
Čeprav je občinski svet po sestavi »pisan«, saj so v njem ljudje iz osmih političnih strank, smo doslej^ ključne odločitve sprejeli soglasno. Če upoštevate, da se je tako odločalo kar štiriindvajset svetnikov, je to samo po sebi zgovorno. Sicer pa sem kandidiral za župana kot neodvisni kandidat in po volitvah nisem bil za ustvarjanje nobene koalic^e, saj so problemi, s katerimi se ukvarjamo, za vse enaki. Računam na modrost ljudi, ne pa na politično pripadnost svetnikov, ko se odločajo v občinskem svetu. Vsi delamo za občane in občanke Vrhnike, ne pa za politične stranke. Nenazadnje so me v drugem krogu volitev podprle nekatere desne in leve stranke po svoji presoji. Nisem naiven in ne pričakujem vseskozi in ob vsakem odločanju takšno podporo našim predlogom in zamislim. Prišlo bo tudi do razhajanj. Sam se bom trudil z argumenti zagovarjati predloge za odločanje v občinskem svetu, ne pa s preglasovanjem in povišanim tonom v razpravi. Nadejam se, da bo vedno zmagala razsodna, ne pa politična večina v svetu.
Pa . vendarle . vas . imajo . ljudje . za levo . usmerjenega . po . politični pripadnosti..
Svoje idejne usmerjenosti ali, če hočete, strani, kjer imam srce, nisem nikdar skrival, vendar to ni bistveno pri odločanju o konkretnih rešitvah, ki so potrebne v občini za boljše življenje ljudi. To so konkretni problemi, ki terjajo konkretne, smotrne in predvsem učinkovite rešitve. Če me povprašate zdaj o sedanjih razmerjih na politični sceni v državi, sem tako kot večina ljudi nezadovoljen. Vzorci obnašanja se med levo in desno politiko ne razlikujejo, vsi se vrt^o v krogu brez ustreznih rešitev. Slovenca potrebuje svežo kri na politični sceni, politike, ki ne bodo zviška gledali

È
na volivce, ki bodo zmogli skoti ves mandat biti z njimi v stiku in ne bodo šli v politiko, da si napoln^o žepe.
Ste . se zato .odločili za. župansko kandidaturo. kot. neodvisen . kandidat? ..................................................
Tudi zato. Sem pa že v prvem krogu volitev dobil več kot 40 odstotkov glasov volivcev. Enkrat več kot moj zasledovalec. Če seštejete glasove drugega in tretjega kandidata po vrsti za mano, sta dobila skoraj enako število glasov kot jaz. V drugem krogu so me volivci podprli z dvotretjinsko večino, kar kaže, da so si želeli spremembe. Sam menim, da bi župani morali prebiti praviloma največ dva mandata na položaju. V tem času lahko realizirajo tudi zahtevne projekte in uresnič^o zaveze, ki so jih dali volivcem.
Pogosto .novi .župani. ob prevzemu dolžno sti . dobro . pregledajo . poslovanje .občine .za .nazaj. in. nemalokrat. so . morebitne . napake . nato tudi .njihov. alibi, . da niso .speljali kakšnega . projekta . v. svojem. ma n-datu. Pa. vi?
Vse je bilo čisto in zares nimam razlogov za pritoževanje. Občina nima posojil, vse njene obveznosti so bile poravnane in opravljene vse naloge, ki sod^o v domeno normalnega delovanja. Sicer pa sem bil kot direktor komunalnega podjetja seznanjen z vsemi ključnimi stvarmi na področju komunalne infrastrukture, saj sva z nekdanjim županom dobro sodelovala. Pred nami je zahteven projekt Čista Ljubljanica. Pri njegovem koncipiranju smo sodelovali tudi strokovnjaki iz komunale in pripravili vse za pomoč z evropskimi sredstvi. Prepričan sem, da bomo letos zasadili prvo lopato na tem projektu in se lotili gradnje čistilne naprave in posodobitve kanalizac^e na Vrhniki. Zdaj ni več časa za odlašanje, saj moramo sredstva porabiti do konca leta 2015. Res pa je, da se v našem mandatu ne moremo zadovoljiti s poslovanjem občine brez tudi drugih večjih projektov, ki jih je občina doslej preveč odlagala na stran. Mislim predvsem na nov izvoz z avtoceste, na gradnjo obvoznice in dokončno ureditev obrt-niško-industr^ske cone. Poleg tega moramo na Vrhniki z vso odgovornostjo in pospešeno pripraviti pogoje za gradnjo novega upravnega centra, kajti ne morem si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi se država zaradi slabih delovnih pogojev za delo njenih uslužbencev na Vrhniki odločila preseliti upravne službe bodisi v Logatec bodisi v Ljubljano. Občani Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerjaa bi bili tako prisiljeni urejati tam upravne zadeve.
Mar ni gradnja upravnega centra stvar države, ne pa ohčine?.
Občina mora zagotoviti lokacijo, komunalno opremljeno zemljišče, država pa na njem zgradi objekt. Misliti pa moramo naprej in že zdaj snovati tak center tako, da se bodo nekoč tja lahko preselile tudi občinske upravne službe, ki zd^ delajo na več lokacijah na Vrhniki. Že nekaj let se razmišlja o lokaciji za nov upravni center. Bile so različne zamisli, vendar doslej še nobena ni bila ustrezno strokovno ovrednotena. Ena izmed njih je bila zelenica na Ulici 6. maja, nasproti lekarne, druga je bila prizidek ob sedanji občinski stavbi, tretja pa vojašnica na Stari Vrhniki, kajti od tam se bo izselila vojska. Možna lokacija je tudi ob Tržaški ulici, kjer je Petrolova, nekdaj Istrabenzova črpalka, saj se bo ta morala prej kot slej preseliti proti Sinji Gorici. Pa še nekdanji prostori računovodstva Industrie usnja na Tržaški 24 so v naboru lokac^ za novo upravno stavbo. No, še ena lokac^a je. Mislim na nekdanji vrtec na Poštni ulici. Stavbo bi seveda morali porušiti, saj takšna kot je, ni statično varna, pa tudi sicer je neustrezno grajena za zahtevano namembnost.
Nekaj. časa . je. hila v igri. tudi . stavba luV/. kjer je . bila. šivalnica?
Zaradi gabaritov objekta v tej stavbi ni mogoče narediti ustreznih prostorov. Sicer so za to lokac^o tik pred zaključkom dogovori o nakupu. Objekt naj bi kupila družba Žito iz Ljubljane. V njej bodo uredili svoje poslovne prostore in po njihovih navedbah naj bi bila to pekarna in proizvodnja toasta. Pričakujem, da bo Žito v prihodnje preselilo na Vrhniko še drugo proizvodnjo in tudi svojo upravo iz BTC. To je tudi v interesu občine.
Ustreznih . lokacu za . nov. upravni çenter. je .po eni . strani . očitno dovolj, . vendar .so . vse. nekako. povezane . z . ureditvuo .prometa . na Vrhniki.. Zato so . novi izvoz z . avtoceste . in tudi. obe . obvoznici med tistimi .projekti, ki. so. najdražji in je . zagotovo. najtežje . napovedati njihovo. realizacuo,. saj . odločitve niso . odvisne le . od občine..
Res je, vendar se brez naše vztrajnosti in trme ne bo nič premaknilo. Na Darsu seveda niso navdušeni nad našimi zahtevami. Toda nov izhod z avtoceste za Vrhniko je nujen in z njim bo najmanj težav. Prvotni načrti, da bi bil novi izhod v Sinji Gorici za centrom Sever, niso uresničljivi, saj bi pregloboko posegli v Naturo 2000, dovolj nadomestnih zemljišč pa nimamo. Zato snujemo rešitev za izhod v bližini Hoferja, kar pomeni, da bo bližje Vrhniki in ob nastajajoči novi obrtno-industr^sko coni. Od tam naj bi šla tudi severna obvoznica proti nekdanji tankovski cesti in se priključila na sedanjo magistralno cesto pri Ga-brčah. Zdaj jo umeščamo v prostorski načrt občine. Južna obvoznica bo služila za Borovničane. Predvideno je, da bi od viadukta pod avtocesto pri Liku, kjer je načrtovano krožišče, peljala po obstoječi servisni cesti ob avtocesti in prek Ljubljanice do Tojnic in Sinje Gorice, kjer bi se priključila na cesto Ljubljana-Vrhnika. S tem bomo razbremenili Vrhniko in rešili tudi verdski kamnolom, saj morajo zdaj tovornjaki skozi mesto. Če bomo do konca tega mandata obvoznice umestili v prostor, izdelali projekte in se v okviru državnega proračuna dogovorili za financiranje, računam, da bi v
naslednjem lahko zgradili načrtovani projekt. Premakniti moramo stvari z mrtve točke.
Sedemnajst . istrskih,. kraških in notranjskih .občin je . podpisalo medobčinsko . pogodbo . . o . . sodelovanju. pri . pripravi. in. izvedbi projekta .Center za. ravnanje. .z odpadki Notranjske, Istre in Krasa
(CERO. NlK). . ^ Center . ^ načrtujete pri . Lomu,. tik. ob avtocesti, torej vObčini. Logatec.. .Že leta .?Q14 naj bi . smeti. romale. v. Logatec iz . vseh
občin. Tudi vi ste član projektnega .sveta . za . CERONIK. ..................
Upam, da bo tako, kajti zdajšnji odzivi v logaškem občinskem svetu me presenečajo. Ne bom podrobno govoril o tem, ker je po svoje občutljiva tema. Nekateri bi radi z odpadki le preveč zaslužili, čeprav v tem projektu ne gre za depon^o odpadkov, ampak le za njihovo predelavo. Trenutno plačujemo Logatcu 85 evrov za tono odloženih odpadkov, kar je visoka cena, vendar gre le za odlaganje in ne predelavo. Po načrtih CERONIK-a se odpadki na tej lokac^i ne bodo več odlagali, ampak le obdelovali, zato morajo biti tudi cene drugačne. Sicer pa je v igri za ta projekt 35 mil^onov evrov evropskih sredstev, ki jih je trebav naslednjih dveh letih počrpati. Zato moramo imeti do letošnjega poletja vloženo vso potrebno dokumentac^o na Ministrstvo za okolje in prostor, katero mora še pred koncem leta izdati odločbo. Tako bi lahko prihodnje leto gradili center za predelavo odpadkov v Logatcu in ga končali najpozneje oktobra 2013. Če se teh rokov ne bomo držali, bo stvar propadla in evropskih sredstev ne bo. Zavedati se moramo, da se bodo odpadki predelovali in ne odlagali, zato tudi ni razlogov za plačevanje kakšne večje rente. Logatec bo z investic^o pridobil predelovalni obrat, v katerem bo zaposlenih okoli 50 ljudi, hkrati pa bo strošek predelave zanje zaradi kratkih razdalj prevoza zbranih odpadkov nižji kot za druge družbenike pri projektu. Rešitev ustreza tudi Vrhniki, saj se zaradi same gradnje in obdelave stroški odpadkov ne bi smeli povišati. Bomo videli, kako bo stvar tekla naprej. Za Vrhniko (pa tudi Borovnico in Log - Dragomer) si ne belim glave, kajti če projekt v Logatcu ne bo uspel, se bomo dogovorili z Ljubljano, ki ima dovolj zmogljivosti za predelavo tudi naših smeti. Skupaj pa velja projekt CERONIK nekaj več kot 40 mil^onov evrov.
Vseskozi .govorite . le . o . komunalni infrastrukturi, ki jo je . treba .urediti . v . občini. . Toda . šolstvo,. otroško. . vars^tvo, . . skrb. za . starostnike sodUo . med . primarne . obveznosti vsake . lokalne .samouprave?
V vrhniški občini, prej večji in tudi zdajšnji manjši, so v minulih dvajsetih letih namenjali tem vprašanjem veliko skrbi. Imamo štiri nove vrtce, novo šolo in prizidek k šoli na Logu. Z rastjo nasely v občini bo treba misliti tudi na zmogljivosti v šolah in vrtcih. Predviden je nov vrtec v Vrtnarji, vendar le, če se bo tam povečeval obseg stanovanjske gradnje. Enako velja za stanovanjsko naselje Pod Hru-ševco, kjer naj bi se gradilo več kot 500 novih stanovanj in v sklopu naselja bo moral biti tudi vrtec. Naselje Rosika bo dobilo 240 novih stanovanj. Tudi tu bo treba zagotoviti vrtec. Doslej je občina predvsem z lastnimi sredstvi gradila vrtce, zdaj pa bo treba v te projekte vključiti tudi investitorje
2
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS 3
v stanovanjsko gradnjo. Drugače ne gre. Tudi zato smo ostali brez čistilne naprave in ustrezne kanalizac^e na Vrhniki. Doslej so investitorji prihajali na Vrhniko in gradili stanovanjske objekte, ne da bi razmišljali o drugi infrastrukturi za ljudi v teh stanovanjih. Kopičili so dobičke, vsa bremena, povezana s šolstvom, otroškim varstvom in zdravstvom, pa prepuščali občini. Jasno je, da tako ne gre več naprej. Po novem mora vsak investitor še dati nekaj zraven. Sem za gradnjo novih vrtcev, vendar bodo morali bodoči investitorji zagotoviti tudi pretežni del sredstev zanje. Po zahtevah Evropske un^e moramo namreč do leta 2015 urediti kanalizac^o na Vrhniki tako, da bo 95 odstotkov prebivalcev priključenih na javno kanalizac^sko omrežje. In zgraditi moramo čistilno napravo. To so prednostne naloge. Šele konec leta 2013 si bomo lahko privoščili gradnjo novega vrtca. Tudi v šolstvu za zdaj ne predvidevamo večjih naložb. Bomo pa z novim šolskim okolišem prerazporedili otroke, da bodo zmogljivosti v obeh šolah približno enako izkoriščene. In če bo potrebno, se bomo lotili gradnje prizidka verjetno k Cankarjevi šoli hkrati s širitv^o Cankarjeve knjižnice.
V državi bi morali razmisliti o preveč zahtevnih standardih na področju varstva otrok in novih oblikah varstva. Zdajšnji standardi so prezahtevni in predragi. Pa ne le v otroškem varstvu, ampak tudi za varstvo starostnikov. Vse več je starostnikov, tudi dementnih, ki ostajajo sami doma, ker so svojci v službah. Pred nedavnim sem bil v vrhniškem domu upokojencev, kjer imajo organizirano dnevno varstvo za takšne starostnike. Pa si zamislite! Tudi zanje je obvezna postelja in še kup drugih stvari. Plačati pa morajo 70 odstotkov polne cene v Domu upokojencev. Ni čudno, če niti štirih mest, ki jih imajo, ne morejo zapolniti. Tako visokega standarda, kot ga zahtevajo naši predpisi za varstvo otrok in starostnikov, ni mogoče ne dosegati ne financirati. Zato bi morala država ukrepati in najti ustreznejše rešitve.
Pa vendar bi , se letos, nateklp v, proračun občine ^ skoraj. 20 , miiuonpv evrov. S , tem denarjem, pa .se. vendarle. lahko . mnogo . naredi?
Okrog 19,5 mil^ona evrov je za letos težak proračun. Toda prihodki iz davščin znašajo le dobrih deset mil^onov evrov. Preostalo so drugi viri, ki jih je moramo namensko koristiti. V preteklosti se je kar nekaj mil^onov na leto zbralo z komunalnim prispevkom. Ker pa je razbuhtela gradnja usahnila, bo letos manj tega denarja. 3,6 mil^ona evrov pa je v proračunu evropskih sredstev, ki so namenjena projektu Čista Ljubljanica. Če odštejemo namenska sredstva in upoštevamo le izvirne prihodke občine, nam po uresničitvi zakonskih obveznosti ostane mesečno 200.000 evrov. Okrog 2,5 mil^ona evrov imamo iz izvirnih prihodkov občine prostih sredstev, kar je za občino s 16.000 prebivalci in velikimi potrebami zares malo.
Marsikdo. že. opozarj?/. da . bi morali . na. neki
način . zaustaviti . hitro . rast prebivalstva. v
občini,. saj . ji . ni . mogoče. slediti. z . ustrezno, infrastrukturo.-. .
Razmišljamo o tem. Toda že dosedanja še nedovršena stanovanjska gradnja bo število prebivalcev še povečala. Že prej sem govoril o več
kot 500 novih stanovanjih Pod Hruševco, kjer bo najmanj 1.500 novih stanovalcev. Na Rosiki bo 240 novih stanovanj in zagotovo 1000 novih prebivalcev. Zagotovo v prihodnje ne bo tako hitre rasti stanovanjske gradnje v državi in tudi na Vrhniki ne. Kriza je naredila svoje. Poleg tega bomo z občinskimi načrti za gradnjo zahtevnejši, kar bo zagotovo tudi zavrlo hitro stanovanjsko gradnjo. Omejili bomo tudi stanovanjsko gradnjo na Zaplani, ki je namenjena gradnji počitniških objektov. Tam so rasle velike stanovanjske hiše z več kot 100 kvadratnimi metri uporabnih površin na majhnih parcelah. Po novem predlogu občinskega prostorskega načrta bo lahko najmanjša parcela za gradnjo počitniške hišice imela 900 kvadratnih metrov, objekt pa le 70 kvadratnih metrov uporabnih površin. Zdaj so se ljudje iz Ljubljane kar naseljevali v »počitniške hišice«, občina pa mora skrbeti za ceste, njihovo zdravstveno varstvo, javni prevoz, zimsko službo. Sicer pa nikjer v občini ne predvidevamo večjih novih zazidalnih območ^.
V. predvolilni. tekmi . ste .obljubljali, da . se boste . kot. župan . angažirali . tudi . pri. ustvarjanju novih. delovnih . mest v občini/. ki. je. sicer . dolga. desetletja. veljala . za . industrusko razvito . slovensko. občino?
Počasi se tudi na tem področju stvari premikajo v pozitivno smer. O Žitu na lokac^i nekdanje lUV sem že nekaj povedal. Na dobri poti smo, da bo v nekdanjem Igradu na Tojnicah tuji investitor relativno hitro zaposlil do šestdeset ljudi v servisni dejavnosti. Za novo obrtno industr^-sko-cono, ki posega v Naturo 2000, smo našli nadomestna zemljišča v Bistri. Ta cona bo sicer nastala na javno-zasebnem partnerstvu, a obrtnikom in malim podjetnikom bo nudila možnosti za razvoj. Zdaj zanjo pripravljamo potrebne akte in upam, da nam bo potem uspelo dobiti vanjo čim več razvojno naravnanih podjetnikov. Za začetek smo na dobri poti, mar ne?
Ste . na . tako . dobri. poti . tudi pri. načrtovanju športnega . parka, .ki. je . imel . med. nekaterimi. županskimi . kandidati . visoko . politično, ceno?
Razpis zanj je bil narejen pred volitvami, vendar se pojavlja vse več dvomov v njegovo programsko in siceršnjo ustreznost. Tudi v športni zvezi ugotavljajo, da so športne dejavnosti ustrezno umeščene vanj. Sam menim, da je preveč natrpan z dejavnostmi, stroški pa so za občino nesprejemljivi. Deset mil^onov evrov nima za take namene. Videli bomo, kaj je mogoče narediti na podlagi javno-zasebnega partnerstva pri tej investic^i, vendar sem skeptik. Tudi bazen je predviden, kar se kot nekakšna nostalgična zgodba ponavlja vsakokrat ob volitvah. Toda leta 2005 je bazen na Vrhniki deloval, a je imel le 80 kopalnih dni in malo kopalcev. Slišim, da tudi investitor bazena v Logatcu ni najbolj zadovoljen z iztržkom, pa tudi ljubljanski Atlantis ne ustvarja pričakovanih dobičkov. Sam sicer nisem proti bazenu na Vrhniki, podpiram ga, če se najde zanj investitor. Občina bo namreč financirala le tiste športne programe, za katere njihova zveza meni, da so pravi, potrebna sredstva za njihovo delovanje pa majhna. Predvsem pa množične oblike športa in rekreac^e. Še zlasti tiste, ki so namenjeni mladim.
Marjan Horvat
SPOŠTOVANI!
Vljudno vas vabimo na dobrodelni koncert, ki bo v četrtek, 7. aprila 2011, ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki.
koncert smo poimenoval^i GREMO MI POMAGAT, saj je namenjen zbiranju prostovoljnih prispevkov za organizacijo dejavnosti v naslednjem šolskem letu.
Z vašo pomočjo bi lahko udeležbo le-teh omogočili vsem učencem, kar je tu^i naša velika želja. Na koncertu bodo nastopili sedanji in nekdanji učenci naše šole ter nekateri starši, program bo povezovala Maja Sodja. Za vaš obisk in prostovoljne prispevke se vam ujemo.
že
Učenci in učitelji OŠ Ivana Cankarja Vrhnika
Nedeljski dnevnik in Krajevna skupnost Blatna Brezovica
organizirata v petek, 15. 4. 2011, ob 18. uri v središču vasi Blatna Brezovica, pri vaški kapelici, tradicionalno javno prireditev Podoknica Nedeljskega.
Prireditev bo vodil Franc Pestotnik - Podokničar.
Za dobro voljo bo poskrbel Ansambel Stanka Petriča z gosti.
Na prireditvi bodo predstavljeni izdelki domače obrti, za dobrote bodo poskrbele vaške gospodinje.
Gostje in predstavniki občinske uprave ter komunale pred Cankarjevim spomenikom
Obisk delegac^e OECD na Vrhniki
Vrhnika, 10. marec - V občinski hiši seje mudila skupina predstavnikov OECD, ki so prisluhnili izkušnjam komunale in občine na področju okoljske problematike. Delegacya se je v Cankarjevem rojstnem kraju mudila v okviru večdnevnega obiska Slovence v kontekstu okoljske politike.
Goste sta v občinski sejni sobi pozdravila župan Stojan Jakin in direktorica občinske uprave Vesna Krajnc, nato pa jim je v. d. direktorice Komunalnega podjetja Vrhnika Brigita Šen Kreže predstavila odmevne dosežke omenjenega podjetja na področju ravnanja z odpadki. Sledil je pogovor, v katerem je goste zanimal zelo širok spekter vsebin. Najprej jim je pozornost pritegnila Natura 2000, kjer je župan pojasnil tudi njeno drugo stran, v pomenu oviranja lokalnega gospodarstva. Zanimalo jih je sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami, pri čemer jim je »občinska stran« postregla s podatki o skupnem projektu CERO NIK, projektu Čista Ljubljanica in medobčinskem inšpektoratu ter redarstvu. Govorili so o lokalnem energetskem konceptu, za katerega je občina lani prejela priznanje.
Med drugim je goste zanimalo tudi, če občina namenja finančne vzpodbude občanom za nakup peči z visoko stopnjo izgorevanja.
V drugi polovici srečanja so govorili o čistilni napravi in župan je pojasnil, da jo občina sicer ima, a da je zgolj mehanska. Dodal je, da je gradnja slednje predvidena v okviru projekta Čista Ljubljanica. Govorili so tudi o počasnih državnih okoljskih inšpekc^skih službah in v sklepnem delu o državni biro-krac^i, ki velikokrat krni hitro in učinkovito delo občine.
»Veliko zanimivega smo izvedeli. Radi bi namreč videli tudi kako tečejo stvari na lokalnem nivoju in z današnjim obiskom Vrhnike smo na tem področju zagotovo zapolnili nekaj sivih lis,« je po koncu srečanja dejal vodja delegac^e Brendan Gillespie. (gt)
Direktor ZlC-a ne odstranjuje problemov. S pomočjo članov sveta zavoda je z rezultatom 4:3 odstranil poslovno
'aj podpi
lo z
vitv^o. Tisti, ki me poznate, veste kaj se dogaja. Nadaljevanje sledi.
sekretarko, ki na probleme opozarja. Poslovna sekretarka sem spodaj podpisana Irena Oblak, ki delo opravljam v pisarni telovadnice Partizan od 4.5.1987 dalje in ki sem začela delo za ZIC opravljati še pred njegovo ustano-
Irena Oblak, poslovna sekretarka Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika
Civilna iniciativa pri županu
Dovolj jim je smradu
Vrhnika, 2. marec - Pri vrhniškemu županu sta se mudila Mojca Mele in Pavle Caserman, predstavnika civilne iniciative, ki si prizadeva za odpravo smradu, ki veje iz vrhniških kompostarn. Mojca Mele je županu Stojanu Jakinu predala peticyo s 472 podpisi občanov z območja Zlatice in Vrtnarje.
V petic^i so med drugim zapisali, da žel^o celostno in trajno ureditev smradu, ne samo s strani Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika, ampak tudi z drugimi »^ še bistveno bolj problematičnimi kompostarnami, predsvem Roks kompostiranje, d.o.o., ki se nahaja v razpadajočih objektih bivšega IUV pred Veliko Ligojno.«
Župan Stojan Jakin, ki je petic^o s podpisi sprejel, je pojasnil, da občina vodi pogovore z vodstvi obeh kom-postarn, vendar občina težko aktivno ukrepa, »^ kajti kompostarne spadajo pod državno regulativo.« Škarje in platno tako v rokah drž^o državne inšpekc^e, ki, podobno kot občina, tudi nimajo kristalno jasne pravne podlage za svoje ukrepanje, saj je smrad dokaj nedefiniran pojem (težko ga je izmeriti).
Pavle Caserman je dejal, da je že skrajni čas, da občina reagira bolj odločno in pritisne na pristojne inšpekc^e, da opravno svoje delo. Po njegovem Vrhničani že predolgo ponižno prenašajo smrad. Pri tem je spomnil tudi na določilo v pogodbi med občino
in Saubermacherjem glede Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika. V njej namreč med drugim piše tudi, da občina lahko pogodbo razdre, če Sa-ubermacherju ne uspe sanirati smradu.
na podlagi zabeležbe vetrov končno izvedeli, iz katerega konca smrdi.
Meletova je pripomnila, da zelo pogreša javno objavo komunikac^e med občino in vpletenimi stranmi oziroma vsaj vsebinske povzetke. Po njenem mnenju to ne bi samo informiralo občanov, marveč bi preprečilo tudi marsikatero dezinformac^o, ki se širi po gostinskih lokalih. Predlagala je še, da bi občina organizirala javno tribuno na to temo, na katero bi povabili predstavnike kompostarn.
V sklepnem delu sestanka je župan obljubil, da bo občina pripravila dopis o »smrd-
Mojca Mele in Pavle Caserman (desno) v županovem kabinetu
Jakin je dejal, da bi bil to zelo boleč proces, zato je to zadnja od možnosti. Po njegovem mnenju je treba prej določiti sploh, iz katere kom-postarne smrdi. Trenutno se namreč izgovarjata eno na drugo. Zato je vodstvoma obeh kompostarn že predlagal, naj na svoji spletni strani »obesita« on-line vremensko postajo. Tako bi lahko
ljivih razmerah« na Vrhniki in ga poslala neposredno avstr^ski upravi podjetja Sa-ubermacher. Občina bo točko o smradu uvrstila na dnevni red ene od prihodnjih sej, na katero bo povabila vpletene strani, pozneje pa še javno tribuno. Prav tako bo občina pozvala obe podjetji h korektni in transparentni komuni-kac^i z javnostjo. (gt)
4 NAŠ ČASOPIS	Občina	Vrhnika	28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
Pustne šeme odganjale zimo z Vrhnike
Vrhnika, 6. marec - Vrhniške ulice malokdaj oživijo v tako živopisanih barvah, kot se to navadno zgodi na pustno nedeljo. Tudi tokrat so se maske zbrale na Sodnjskem trgu v središču mesta, kjer je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika poskrbel za organizirano pustovanje.
Za veseli uvod v pustovanje je najprej poskrbel Ansambel Peklenski muzikantje, njim pa je sledil čarovnik Toni s »kosmatim« pomagačem Calapin-
kom. Slabo uro dolg anima-c^ski program so dopolnile predstavitve organiziranih skupin mask: vrhniškega turističnega društva, cvetličnikov
iz Slomškove osnovne šole, kurentov in motorčkarjev.
Pustovanje je doživelo vrhunec s pustnim sprevodom od Sodnijskega trga po Stari
so dejali, podali v dirko za pustnim krofom. Njim je sledil »cvetlični travnik«, ki ga je sestavljala skupina učencev Osnovne šole Antona Martina
Na čelu povorke je korakala vrhniška godba na pihala.
Turistično društvo Blagajana je letos imelo v svoji sredi tudi mlinarje in miši kot navezavo na Star Maln.
Nekateri so se v dirko za pustni krof podali z lesenim motorjem.
cesti in nazaj ob Tržaški cesti na izhodišče. Tempo in korak je na čelu povorke držala vrhniška godba na pihala, ki je bila ravno tako pustu primerno našemljena. Za njo so šli tako imenovani »pokači«, ki so z glasnimi poki z biči oznanjali prihod ptujskih kurentov. Naj spomnimo, da so ti že drugič v enem tednu obiskali Cankarjev rojstni kraj. V povorki so bili še tako imenovani »motorčkarji« z lesenim motorjem, ki so se, kot
Prostor pred odrom je bil nabito poln.
Slomška Vrhnika, oblečena v cvetlice. Posebno omembo si med drugim zasluži tudi skupina Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki se je odela v blagajke, Lintvernove-ga zmaja, človeške ribice, mlinarje (Star Maln) in miši. Med obiskovalce so delili tudi letake, s katerimi so jih seznanjali z mlinarsko tradicijo v Starem Malnu. Zadnji polovici sprevoda so se pridružili še številni domačini in okoličani, ki so prav tako našemljeni v pustne maske pozdravljali gledalce. Po prihodu na Sodnijski trg so sodelujoči v povorki prejeli pustne krofe, rajanje in odganjanje mrzle zime pa se je še naprej nadaljevalo s »peklensko« glasbo.
V zavodu Ivana Cankarja Vrhnika so bili nad množičnim odzivom obiskovalcev zelo zadovoljni. Marija Zakraj-šek,ki v zavodu vodi področje turizma, je pojasnila, da bodo prihodnje leto morebiti poskušali privabiti še več organiziranih skupin z nagradami, zavoljo velikega obiska pa bodo mogoče razmislili tudi o večjem osrednjem prizorišču.
(gt)
Spomladanske rožice Osnovne šole Antona Martina Slomška Peklenski muzikanje, ki so skrbeli za glasbeno podlago pustne-Vrhnika	ga rajanja.
Predverje trgovine Mercator je bilo skoraj premajhno za vse otroke, ki jih je zabaval ribič Pepe.
Pustovanje v Mercator centru
Pustna sobota je bila tudi praznik za vrhniški Mercator center, ki je praznoval 7. obletnico odprtja. V ta namen so v predverju trgovine pripravili dopoldanski pustni žur. Najmlajše je zabaval ribič Pepe in z njimi risal risbice z liki po vrstnem redu naše abecede. Otroci, med njimi precej v pustnih maskah, so uživali in prepevali pesmi skupine Čuki. Ob koncu otroškega
Torta velikanka za 7. jubilej Mercator centra na Vrhniki.
žura so skupno razrezali torto velikanko, ki je bila namenjena za 7. obletnico. Proti koncu veselega rajanja pa so pripravili še žrebanje Mercatorjevih daril za zveste kupce, ki so morali uganiti pravo zaporedje številk na priloženi tabli. Pustno in jubilejno rajanje so obiskali tudi pravi ptujski kurenti in po-kači s svojimi mogočnimi biči. (ss)
ZIC
Zavod Ivana Cankarja
za kulturo, šport In turizem Vrhnika
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi prireditve PUSTNO RAJANJE:
Žitud.d. Komunalnemu podjelu Vrhnika niialnemu orkestru Vrhnika Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrhnika Prostovoljnemu gasilsltemu društvu Stara Vrludlu PoUcijski postaji Vrhnika Osnovni šoli Antona Martina Slomška TD Blagajaid Vrhnika Pustni shuplul "Pustna dirka motorista za pokal pustni kroS"
... in vsem ostalim pustnim šemam...
Prejeii smo! Pi^ejeCi smo! PrejeCi smo! Pi^ejeCi smo! PrejeCi smo! PrejeCi smo! PrejeCi smo! PrejeCi smo! PrejeCi smo! PrejeCi smo! Pi^ejeCi smo!
V premislek!
Ubogo je bilo letošnje pustovanje na Vrhniki. Se vidi, da je kriza. Da bi se našemil v krizo ali v propadlo lUV, bi bilo preveč resnično. Občutek sem imel, da je bilo še največ našemljenih v policiste. Na pustno soboto sem bil v dveh lokalih: Pri Tomažku in Pri Turšič. Pri Tomažku je bilo nabito polno in kar nekaj dobrih mask: kardinal v rdečem je prebiral Kapital Karla Marksa, spremljala sta ga angel z avreolo in perutnicami in pro-
metni policist, duet je brenkal in pel stare uspešnice, debelušni čmrlj je bil v spremstvu mladih nedolžnih čebelic.
Ob 11. uri sem bil že doma, ko so me kolegi veterani poklicali, naj pridem K Turšič, da se »dogaja«. Hotel sem na glavni vhod gostilne, vendar je bil zaprt. Šel naokoli: ansambel ig-ra,maškare plešejo. Spominjam se let nazaj, 20, 30, nabito polno maškar, ni se dalo priti skozi. Turšič je bil vedno središče pustovanja na Vrhniki. Naj-
bolj mi pade v oči elegantna vdova s klobukom in tančico, vsa v črnem,. Nehote se vprašam, za kom žaluje: za dobrim življenjem, ki smo ga živeli nekoč, za poštenostjo, ki je v naši družbi ni več. Ni povedala za kom žaluje, elegantno se je odzibala in prisedla k naši mizi.
Okoli ene ponoči vidim pri vhodu lastnico lokala, ki sedi za mizo, ob njej stojita dva policista. Najprej pomislim, da gre mogoče za kakšen skeč, da policisti »masirajo« gospodarico,
ker gostje niso privezani za mize. Ne to ni, gre zares. Tako žalostnega obraza že nekaj časa nisem videl! Reva je tam poslušno sedela, policist ji je nekaj resno razlagal. Ne, ni se mi zasmilila, bolj se mi je zasmilil policist, ker je moral opraviti nehvaležno nalogo. V živo si predstavljam, kako je dežurni Polic^ske postaje dobil pr^a-vo kakšne kronične nespečnice, ki je že zaradi sebe sitna, če pa bi pogledal na koledar, bi videl, da je bila še kakšna močna luna tisto noč. Vendar
policist mora preveriti in ukrepati. Ali je se je odločil za kazen zaradi »hrupa«, ne vem, je pa ansambel prenehal igrati, maškare so snele maske, vdova je začela zares žalovati, vsi so bili zopet v realnem svetu.
Dobro bi bilo razmisliti o dopolnitvi zakona o javnem redu in miru s členom: Kdor moti in vznemirja veselje in radost ljudi v času pusta, se kaznuje ^ Na pustni torek ni bilo pusta pri Turšič.
Vid Drašček
28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina [53	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 5
			
Pustni torek
Pustni torek tudi na Vrhniki ni minil brez mask. Otroci nižjih razredov Osnovne šole Ivana Cankarja in tudi najmlajši iz vseh enot vrtca so se ločeno podali po vrhniških ulicah. Seveda so bili vsi, tudi učiteljice in vzgojiteljice, našemljeni. Tako so vrhniške ulice oživele z različnimi liki in maškarami ter ustavile marsikateri korak občanov, ki so z navdušenjem pozdravili pustno povorko. Utrinka iz povorke sta posneta kar iz uredništva Našega časopisa.	S. S.



Na Stari Vrhniki smo preganjali zimo...
... in jo tudi pregnali! V soboto, 6. marca, se je v organizaciji Kulturnega društva pred domom KS zbralo več kot 60 maškare, ki so se, tako kot vsako leto, napotile po vasi. Člani in članice KD se zahvaljujemo vsem za številno udeležbo, še posebno pa gospe Inki Pitterle, ki nas vsako leto pričaka s pustnimi dobrotami. Tudi letos so se lepo zapečene miške prav hitro poskrile v želodčke najmlajših maškare. Kako se prežene zimo, pa naj ponazorijo fotografije.
Anka Grom, Foto: Joži Krvina
Najmlajše maškare - rožice
V pustnem sprevodu tudi učenci OŠ Martina Slomška
Na pustno nedeljo je bil na Vrhniki pustni sprevod, ki smo se ga udeležili tudi najmlajši učenci Osnovne šole Antona Martina Slomška. Zbrali smo se, da smo zvončke in trobentice iz zemlje prebudili ter s svojim veseljem in igrivostjo zimo prepodili. Malo sta nam nagajala veter in mraz, a smo nanju pozabili takoj, ko je zadišalo po krofih.
Tudi mi smo preganjali zimo in temo
Učenci 3. b razreda Osnovne šole Antona Martina Slomška so v okviru ekotedna izdelali ladjice iz naravnih materialov. Nad delom so bili zelo navdušeni, saj se je zab^anje žebljev slišalo po celi šoli. Jadra so prav mojstrsko poslikali. Najbolj navdušeni učenci so plovnost ladjic preizkusili ob spuščanju gregorčkov po potoku Bela.
Pusto vanje v dvorani GD na Drenovem Griču
KUD Drenov Grič - Lesno Brdo je pripravil pustno rajanje za otroke in njihove spremljevalce. Dvorana je bila dnevu primerno okrašena in je pričakala številne maškare. Prostor so okrasile Mateja, Meta in Bernarda z izdelki, ki so jih naredili učenci Podružnične šole Drenov Grič. Rajanje sta vodila Jure in Eva. Za pustne šeme sta pripravila številne zabavne naloge. Prireditev je obiskalo toliko maškar, da je bila dvorana skoraj premajhna. Za pr^etno glasbo, ob kateri so se zavrtele maškare, je poskrbela Ana. Kulturno društvo se za sodelovanje in pomoč zahvaljuje Francku in obema Jožetoma. Ta torek ni bil le pustni torek, ampak je bil tudi mednarodni dan žena, zato je vsaka izmed njih za praznik prejela rožo.	Bernarda Novak
Približuje se poletni festival
Argonavtski dnevi jemljejo slovo od Močilnika
Vrhnika - Že 19. Argonavtski dnevi v organizacyi Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika se bodo letos začeli 10. junya in se končali čez enajst dni, 21. junya, v Cankarjevem lazu. Obeta se nekaj novosti, in sicer v programskem in lokacyskem pomenu.
Prva večja novost bo, da bo svečano odprtje festivala potekalo v športnem parku v središču Vrhnike in ne v Močilni-ku, kot je bilo dve leti zapored. Organizator ponovno obljublja spektakel luči in glasbe, kot razlog za preselitev na novo lokac^o pa omenja stroške. Infrastrukturo za gledalce, kot je šotor in drugo, bo namreč
lahko uporabil tudi naslednji dan, ko bo Noč na Vrhniki. Ta bo letos en teden prej kot ponavadi, in sicer zato, ker bi si sicer delila termin s koncertom Siddharthe v Stožicah. Natančen izbor glasbenih izvajalcev v času zaključka redakc^e Našega časopisa še ni bil znan.
Eden od izstopajočih dogodkov bo verjetno tudi srečanje
starodobnikov iz vse Slovence in tujine. Organizator pričakuje okoli tisoč vozil, od katerih bodo najbolj zanimivi na ogled v športnem parku, drugi pa bodo zasedli vrhniške ulice in parkirišča. Ne bo pa se lesketala le stara pločevina, marveč tudi usnjene platnice knjig.
V	Cankarjevem domu se namreč obeta predstavitev celotnega prevoda Slave vojvodine Kranjske, najpomembnejšega znanstvenega in umetniškega dela naše preteklosti.
Tudi letos bodo mešali p^a-čo barmani, na Stari cesti bo dišalo po Argonavtskem golažu.
V	sklop Argonavtskih dni bo letos vključeno praznovanje 30 let ŠD Dren z Drenovega Griča, ki pripravlja celodnevni program z glasbenim zaključkom. Drugi del festivala bo tudi športno obarvan, saj se bodo občani lahko pomerili v tenisu, kolesarjenju in nogometu.
(gt)
NAŠ ČASOPIS
Potok Bela zopet osvetljen
Z gregorčki odganjali temo
Vrhnika, 12. marec - Potok Bela, ki se vye skozi severozahodni del Vrhnike, je bil zopet osvetljen z gregorčki. Najbolj domiselna plovila je organizator nagradil, letos pa je bila prvič organizirana tudi delavnica izdelovanja gregorčkov.
Spuščanje gregorčkov je ena od tistih prireditev na Vrhniki, ki so doživele meteorni uspeh. V samo nekaj letih je postala najbolj množično obiskana prireditev za otroke. Po ocenah organizatorja se je letos ob potoku »smukalo« okoli 600 do 700 obiskovalcev, otroci pa so po potoku spustili okoli 100 gregorčkov. Pred spustom so jih 78 prinesli v oceno tudi posebni komis^i, ki je na koncu prireditve nagradila najbolj domiselne in unikatne.
Letošnja prireditev je potekala nekoliko drugače kot prejšnja, kar po svoje ni presenečenje, saj so v organizac^o stopile nove moči.
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Polna avla ustvarjalcev plovil v avli Doma upokojencev Vrhnika. Poskrbljeno je bilo za živo glasbo.
Društvu ljubiteljev narodnih običajev Notranjske, ki je bilo pred leti pobudnik prireditve in nekaj let tudi edini organizator, so se sedaj pridružili še Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, TD Blagajana, Društvo pr^ateljem mladine - Mavrica in Dom upokojencev Vrhnika.
Dogajanje se je začelo že v popoldanskih urah v avli doma upokojencev, kjer je v medgenerac^skem sožitju potekala delavnica izdelovanja plovil. Zdelo se je, da avla zaradi množičnega obiska kar poka po šivih. Ob šestih zvečer se je truma otrok in staršev v strnjeni koloni z glasbeniki na čelu odpravila od doma na osrednjega prizorišča ob potoku Bela. Za varno spuščanje lučk v vodo so poskrbeli vrhniški gasilci, za vse drugo pa narava sama. (gt)
zahvaDujemo se vsem,
ki ste sodelovali pri Izvedbi prireditve, Gregorjevo 2011.
Zmagovalci z najbolj domiselnimi modeli plovil
Za varno spuščanje so poskrbeli vrhniški gasilci.
Đomnup'okojencev Vrhnika Društvcf^ečkih in podeželskih
Zavod Ivana Cankarja	t "'n
za kulturo, iport In turizem	^
__--(i,
Društvo ljubiteljev narave in , ,Ko6ičajev Notranjske ~ l' pD Blagajana
'-.upok'"------
fkms "-i^j.. žena Vrhnika Adiiambel Vaški fantje 'les Vrhnika-Vas Območno obr^o-podjetniška zbornica Vrhni|ia. ".. DPM IVIavrica^^ PGD Vrliiiika: ° " PGD Staťa Vrferiika Komunalno podfetje^Vrhnika
Na Vrhniki so na okrogli mizi govorili o turizmu
Vrhnika, 3. marec 2011 - Zavod Ivana Cankarja je v vrhniškem osrednjem kulturnem hramu organiziral okroglo mizo. Skoraj šestdeset udeležencev je izmenjalo svoja mnenja o turizmu danes, vizyah turizma na Vrhniki v prihodnje, slišali pa smo tudi nekaj kritik. Sicer pa so se vsi udeleženci strinjali, da je treba delovna vrhniška društva med seboj povezati in jih koordinirati pod vodstvom ZlC-a. Prisotni so si bili enotni, da je na Vrhniki izjemen kulturni potencial, ki pa ga je treba izkoristiti. Ob koncu produktivne okrogle mize so udeleženci sklenili, da bodo ustanovili iniciativno skupino, ki bo intenzivno pomagala, da čim prej pride do cilja tako društev kot tudi občine, in sicer razvoja turizma.
Zavod Ivana Cankarja naj bi tako v prihodnje še intenzivneje deloval tudi na področju turizma, kjer bo bolj aktivno začel voditi koordinac^o in povezave med društvi, klubi, organizac^a-mi in vsemi drugimi, ki se ukvarjajo s turizmom. Kot je povedal vrhniški župan Stojan Jakin, je ZIC tista matična ustanova, v sklopu katere se mora izvajati "Strateg^a", program dela Zavoda pa mora biti skupek vseh interesnih skupin, društev in iniciativ, ki delujejo v turizmu na Vrhniki. "Moje osebno mnenje je, da kultura in šport na Vrhniki delujeta na ZIC-u veliko boljše kot turizem in da ta deluje zelo slabo," je dejal Jakin. Kot so ugotovili udeleženci okrogle mize, sta na Vrhniki dokaj dobro razvita športni in praznični turizem, medtem ko je zgodovinski oziroma kulturni turizem silno slabo razvit.
Na okrogli mizi želeli ugotoviti interes javnosti in viz^o razvoja turizma na Vrhniki
Prav zato sta se Občina Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja odločila, da bosta organizirala okroglo mizo, na katero so bili povabljeni predstavniki različnih društev, organizac^, krajevnih skupnosti in vseh drugih, dejavnih in zainteresiranih za turizem. Namen pa je bil: ugotoviti interes javnosti za to področje, analiza sedanje urejenosti področja turizma, viz^e in razvoj turizma v prihodnosti, kritike ter koraki, po katerih naj bi stopili v prihodnje, da bi vrhniški turizem zaživel in se razcvetel. Kot je v uvodu povedal direktor Zavoda Ivana Cankarja, Boštjan Koprivec, je bilo sprva načrtovano, da bi se ustanovila manjša skupina, ki bi vodila razvoj turizma v občini. Pozneje so po posvetovanju z županom sklenili, da organizirajo srečanje v širši zasedbi, na podlagi katerega naj bi ocenili, koga bi lahko aktivirali v skupino. "Naša želja je, da se oblikuje prioritete, da se te ovrednot^o in da na podlagi njih dosežemo cilje, ki jih ima občina na področju razvoja turizma, to pa pomeni sam razvoj turizma," je dodal Koprivec.
Na okrogli mizi o turizmu na Vrhniki je skoraj šestdeset udeležencev izmenjalo svoja mnenja o turizmu danes, viz^ah turizma na Vrhniki v prihodnje, slišali pa smo tudi nekaj kritik.
Da je turizem eno izmed tistih področ^, ki jo je vredno razvijati in ki Vrhničanom veliko pomeni, je pokazala tudi udeležba na okrogli mizi, saj se je v mali dvorani vrhniškega Cankarjevega doma zbralo skoraj šestdeset udeležencev. Z obiskom je bil izjemno zadovoljen tudi Jakin: "Končno so se potrdile tiste moje misli oziroma prepričanje, da nas je na Vrhniki kar nekaj, ki nas turizem zanima. Kajti turizem je ena izmed tistih dejavnosti, ki je v teh časih v katerih smo, ena izmed strateških prvin, ki jo lahko na Vrhniki razv^amo."
Bogata zgodovina in kulturna dediščina doslej nista bili unovčeni
Sicer pa so se vsi prisotni strinjali, da ima Vrhnika izjemen potencial in bogato zgodovino, ki pa doslej ni bila dobro izko-
riščena. "Potenciali so ogromni. Potenciale imamo od Ljubljanice in vsega,kar jo spremlja, Barja, Zaplane s svojim rimskim zidom in ostalim, Starega Malna, skratka čuda potencialov je, ki jih ne znamo unovčiti. Ena izmed mojih želja je tudi, da se počasi ustvari neka blagovna znamka Vrhnike in če nam bo uspelo, da se združimo, da povežemo vse te svoje sile in nenazadnje, da se povežemo z drugimi občinami in pa z Ljubljano, jaz mislim, da bomo uspeli. Potenciali so, možnosti so, želje so, torej ugotoviti je samo treba na kakšen način , kako, kdo in bomo stvari spravili naprej," je še razložil Jakin. Sicer pa so na okrogli mizi med drugim predstavili še ideje o gradnji kolišča, obuditvi vrhniškega rečnega pristanišča, ureditvi izvirov Ljubljanice, ohranitvi rimskega zidu, smučišča na Ulovki, ustanovitvi muzeja Vrhnika oziroma razstavnega prostora, v katerem bi lahko gostovale številne pomembne arheološke najdbe, ki so jih našli na območju Vrhnike.
Udeleženci so ob tem še izpostavili, da "šepa" predstavitev potencialov, ki jih Vrhnika ima, predvsem naj bi bila nujna agresiven, udaren in bolj prepoznaven pristop ter vključitev v regionalno organizac^o. Turizem bi bilo treba graditi tudi okoli zgodb, na primer o življenju mostiščarjev, o zmajih v Starem malnu, ki bi pritegnili turiste. Vrhniški podžupan Janko Sko-dlar pa je poudaril, da se bodo s prodorom vrhniškega turizma našla tudi sredstva za obnovo vseh tistih točk, ki na Vrhniki nekaj pomen^o. Kot je dodal Skodlar, bi se na tak način razbremenil tudi občinski proračun.
Ob koncu so sklenili, da bodo oblikovali skupino tistih, ki bi bili pripravljeni pomagati, da bi premaknili mrtvo točko. Župan Stojan Jakin je predlagal skupino ljudi, ki bi Mar^i Zakraj-šek, ki je na ZIC-u zadolžena za področje turizma, pomagali z idejami, ki bi dala turizmu nov zagon.
Vesna Erjavec
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Predsednica društva Mirjam Suhadolnik in delovno predsedstvo občnega zbora
Matej Jager iz Zaplane je predstavil nekaj svojih idej za vrhniške spominke - rimski zid in rimsko žganje (brinovec z namočenimi bukovimi listi).
Turistično društvo Blagajana Vrhnika
Aktivni vse leto
Vrhnika, 15. marec - Vrhniško turistično društvo Blagajana je bilo lani znova zelo aktivno. Skoraj ni minil mesec, ko ne bi bila na njihovem programu lastna prireditev ali pa so sodelovali v okviru druge prireditve. Kaj se je dogajalo lani in kaj se bo letos, je na občnem zboru društva pojasnila njegova predsednica Mirjam Suhadolnik.
Občnemu zboru je po dobri stari navadi zopet ponudila gostoljubje Picer^a Boter, ki je na koncu poskrbela za slastno raz-vajanje brbončic. Sicer pa je na tovrstno razvajanje že takoj na začetku opozoril aperitiv v obliki koktajlov, ki jih je pripravil aktualni prvak v mešanju barskih p^ač Rok Logar iz omenjene picer^e.
Suhadolnikova je v svojem poročilu nanizala veliko aktivnosti, ki jih je društvo izvedlo lani. Takoj v začetku leta so se člani začeli pripravljati na pustno povorko, na kateri so nastopili kot Lintvern in zmajeva družina (vse v povezavi z Valvazorjevim opisom Lintverna pri Starem malnu). Marca je bilo društvo koordinator čistilne akc^e Stop divjim odlagališčem na Barju za vrhniško občino, člani pa so pobirali smeti tudi aprila ob vseslovenski čistilni akc^i. Aprila so poskrbeli še za organizac^o priljubljenega sejma Vse za vrt in dom, na katerem so med drugim razdelili več kot 900 brezplačnih cvetličnih sadik. Na začetku poletja, ko se narava razbohoti v vsej svoji veličini, so člani posebne društvene komisme ocenjevali urejenost krajev, sodelovali pa so tudi na Argonavtskih dnevih. Verjetno je jun^ za društvo najbolj aktiven mesec, kajti 25. jun^a je organiziralo še 3. srečanje Tu smo doma v Starem malnu. Srečanje je prvenstveno namenjeno vrhniškim priseljencem, da spoznajo svoj novi kraj in njegovo kulturo. Kot je dejala Suhadolnikova, se prireditve udeleži vedno več priseljencev, nekateri od njih so celo vstopili v društvene vrste. Jeseni je društvo namenjalo več aktivnosti novim programom, predvsem oživitvi Starega malna, za katerega je sedaj pripravljen osnutek strateg^e. Energ^o so namenjali tudi urejanju statusa Močilni-ka in razgleda s Svete Trojice. Od jesenskih prireditev velja omeniti še podelitev blagajane najbolj urejenim hišam, vasem, balkonom ^ Anita Čretnik, ki predseduje društveni komis^i, ki ocenjuje urejenost okolice objektov in podobno, je povedala, da kljub splošnemu pomanjkanju časa ljudje še vedno radi po-skrb^o za lepo okolico. Mirjam Suhadolnik je poročilo sklenila z ugotovitv^o, da je v občini sicer zelo veliko turističnih zanimivosti, vendar pa nekako ne znamo tega prodati.« Na njene sklepne besede se je v razpravi ob koncu občnega zbora navezal župan Stojan Jakin, ki je dejal, da morajo vsi elementi vrhniškega turizma združiti moči in pripraviti skupni načrt razvoja turizma v občini. Vezni element naj bi bil po njegovih besedah Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, zametek takšnega načrta pa naj bila nedavna okrogla miza o turizmu. Nekaj besed je namenil tudi pomanjkanju tipičnega vrhniškega spominka. Letos društvo namerava izvesti podoben program kot lani. Del ga je že izvedlo - sodelovanje ob pustu in soorganizac^a spuščanja gregorčkov. (gt)
Občnega zbora se je udeležilo resnično veliko ljudi
Turistično druitvo
J7ÍÁ
tm-200!
TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA VABI NA SEJEM
VSE ZA VRT IN DOM
V SOBOTO, 16. APRILA 2011, na trgu za sodiščem od 9. do 14. ure,
kjer boste lahko kupili marsikaj za vaš vrt in dom.
Med obiskovalce sejma bomo tudi letos brezplačno razdelili balkonske okrasne rastline in kompost.
Sponzorji:
VRTNARSTVO HLEBEC KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, CRO VRHNIKA UNICHEM VRTNARSTO BERLIČ LJUBLJANA
Med^ski pokrovitelji:
NAŠ ČASOPIS IN RADIO ORION
Popis divjih odlagališč
Povsod je lepo, doma pa najlepše! Spomladanska podoba pokrajine, v kateri živimo, nam vsako leto znova pokaže, da nas čaka še veliko dela, da bo res tako! V Občini Vrhnika se sicer lahko pohvalimo, da je med nami veliko ozaveščenih in pridnih ljudi, ki s skupnimi močmi vsako leto popravljajo okoljsko škodo in pospravljajo navlako, ki ostaja za brezbrižnimi sokrajani. Tudi Komunalno podjetje Vrhnika je podjetje, s kakršnim se lahko pohvali le malokatera občina. A trud, ki včasih spominja na Sizifovo delo, ne terja le pohvale, temveč kar kliče, da se pridružimo, vsak po svojih močeh. Kaj se bo na Vrhniki in v njeni okolici dogajalo glede okoljevar-stvenih in čistilnih akc^, berete že tokrat v sorodnih prispevkih v tej številki Našega časopisa. Povabljeni ste, da se po svojih močeh vključite!
Hkrati pa ste vabljeni k svojemu prispevku v okviru priprav za vzpostavitev registra divjih odlagališč in vseslovenske, dolgotrajnejše akc^e, ki bo pripomogla, da se bomo doma prav zares počutili dobro in bo Slovenca res lepa! Nekaj prostovoljcev se nas je že zbralo in sodelujemo pri popisovanju divjih odlagališč v naši občini. Slovenske občine vsako leto potrošio za sa-
nac^e divjih odlagališč milione evrov, kljub temu pa ostajajo t. i. »sive lise« - odlagališča, ki ne le kvarno podobe naše pokrajine, ampak so tudi grožnja našemu zdravju, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in možnosti turizma. Zato smo se v okviru organizac^e Ekologi brez meja lotili sistematičnega popisa, ki mu bo sledil tudi sistematičen načrt čiščenja. To pa je v celoti mogoče narediti le z brezmejno pomočjo vseh prebivalcev naše reg^e. Pregledati je treba makadamske poti v bližini nasely, obrežja rek, kamnolome in gramoznice, redele ob železniških progah, gozdne, sprehajalne in planinske poti ter druga območja, kjer so v preteklosti ali pa še vedno nastajajo odlagališča raznovrstnih odpadkov. Ste tudi vi v svoji okolici ali na nedavnem izletu opazili kaj takega? Prosimo vas, da nas o tem obvestite! Samo to pričakujemo od vas! Gotovo je to stvar, ki jo zmore prav vsak. O nastajajočih ali obstoječih divjih odlagališčih nam lahko pišete na e-naslov ocistimovrhniko@gmail.com ali pa nam pošljete sms na št. 041 213 316 kar takoj, ko na svojem sprehodu zagledate kup nepotrebne navlake! Zabeležite si jo že zdaj! Za tiste, ki se želite stvari lotiti bolj sistematično, pa ne bo odveč, če pokukate tudi na spletno stran www.ocistimo.si.
Vabljeni prav vsi!
J. K.
Gasilska enota Padež, Pokojišče, Zavrh
Na novo ustanovljena gasilska enota PPZ je s pomočjo PGD Verd izvedla prvo gasilsko vajo na Pokojišču. 26. 2. 2011 je namišljeno gorela stavba (Pokojišče 4), v kateri imajo prostore tudi borovniški radioamaterji. Vaje smo se udeležili vsi člani gasilske enote PPZ in mladi gasilci PGD Verd pod vodstvom starejših izkušenih gasilcev (Franjo, Beno, Edo, Marko, Tomaž, Sandi ...). Vaje smo se lotili vestno in resno, zato so bili naši voditelji zelo zadovoljni in nam v bližnji prihodnosti obljubili novo vajo, ki pa bo obširnejša, saj naj bi se aktivirala tudi vsa druga društva v bližnji okolici Pokojišča. Namen vaje je bil: priprava na vajo (proženje pozivnikov telefonov prek centra za obveščanje 112), postavitev vozil in razporeditev posadke,
ki je na voljo, komunikac^a prek rad^skih postaj, črpanje vode iz razpoložljivih vodnjakov v okolici požara, delovanje hidrantnega omrežja na Pokojišču (ki je prej slabo kot dobro), reševanje morebitnih ponesrečencev, vožnja z vozili po zasneženi in poledeneli cesti, kar na Pokojišču ni malokrat, za PGD Verd merjenje časa od aktiviranja do prihoda na Pokojišče. Po končani vaji smo se še podrobneje seznanili s samo opremo in njenim delovanjem na vozilu PGD Verd, nato pa vsi zadovoljni še malo poklepetali, pojedli in popili v prostorih stare gostilne, ki nam jo je odprl Marko D. Narezek in p^ačo sta pripravili Mar^a K. B. in Nina Š. (Hvala vsem.) Z gasilskim pozdravom - NA POMOČ!
Enota PPZ
Komis^a za lepše okolje, ki deluje v okviru TD Blagajana, vsako leto ocenjuje videz našega kraja.
V	želji, da bi Vrhnika postala še privlačnejša in zanimivejša, vzpodbujamo urejeno okolje tudi s podelitv^o blagajan. Veseli smo, da ima Vrhnika toliko urejenih hiš, vrtov, skalnjakov, ribnikov in še bi lahko naštevali.
Tudi letos si bomo Vrhniko podrobneje ogledali, jo prehodili, prevozili s kolesi in avtomobili. Pri tem delu pa nam lahko, dragi občani, pomagate. Poglejte okoli sebe. Pri sosedu, pr^atelju in znancu ste morda opazili skalnjak.
Tokrat zbiramo predloge za skalnjake. Obvestite nas z izpolnjenim glasovalnim lističem ali pa kar po elektronski pošti. Komis^a za lepše okolje si bo predloge z veseljem ogledala in med vsemi izbrala najlepše.
Torej, občanke in občani, odprimo oči in uživajmo.
Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in lepo pozdravljamo vse ljubitelje lepega in pr^aznega okolja.
V	naslednji številki Našega časopisa pa bomo opisali, kaj vse letos opazujemo in ocenjujemo. Nasvidenje do izida prihodnje številke!
Za Komis^o za lepše okolje, Anita Čretnik
I Z B O R
»Najlepšega skalnjaka v letu 2011«
GLASOVALNI LISTIČ
GLASUJEM ZA SKLANJAK: (vpišete ime in priimek ter naslov, kjer se nahaja urejen skalnjak)
MOJ NASLOV
Glasovnico do 30. maja 2011 pošljite na naslov Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika ali jo oddajte v TIC, Jelovškova 1. Glasovnica se nahaja tudi na internetni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si in jo lahko pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagaja-na@kabelnet.net.
7
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
\
Francosko-nemški vlak ali dve leti prepozno
Konec januarja je vlada sprejela Prioritete za obdobje 2011-2012 v šestih točkah: kon-solidac^a javnih financ, izboljšanje delovanja podjetij, plačilne discipline, trga dela, pregona gospodarskega kriminala in strukturne spremembe (zakoni o zdravstvenem zavarovanju, zdravstveni dejavnosti in dolgotrajni oskrbi).
Koalic^a je te prioritete sprejela z navdušenjem: »Jutri zavihamo rokave!«, opozic^a pa je dodala: »Prav, a dve leti prepozno!«
O zakonu o zdravstvenem zavarovanju še nič ne vemo. Zakon o zdravstveni dejavnosti že več kot eno leto leži v predalih. Menda zato, ker je premalo usklajen in ima preveč spornih določb. Tudi o Zakonu o dolgotrajni oskrbi še nič ne vemo.
Poslanska skupina SDS je že leta 2009 in nato 2010 skušala uzakoniti obveznost večje plačilne discipline, a žal ni uspela. Takrat je bilo še dovolj denarja v obtoku in takrat bi bila taka uzakonitev učinkovita. Sedaj so plačilne verige pretrgane, slovenske banke nesposobne pomagati, mnogi dolžniki so brez likvidnih sredstev, največji dolžniki pa gredo pravočasno v stečaj. Posamezna politično priviligirana gradbena podjetja so gradila po visoki (kartelni) ceni, ki so jo s številnimi aneksi in ob asistenci politike dvigali v nebo. Za opravljeno delo jim je država plačala vse, oni pa svojim podizvajalcem ničesar. Tako smo dobili stečaje, hkrati pa kje v tujini »pisemske nabiralnike« ali nova podjetja s solidno kapitalsko osnovo.
Prav tako je poslanska skupina lani predlagala zakon o konso-lidac^i javnih financ, s katerim bi postavili zgornjo mejo zadolževanja države pri 43 % bruto družbenega proizvoda. Želeli smo, da se to sprejme pred pripravo proračuna za leto 2011. Seveda nismo uspeli in zato je tudi sprejeti proračun za leto 2011 temu primeren. Sedaj pa minister Gaspari napoveduje, naj bi v sred-
njeročnem fiskalnem okviru uzakonili zgornjo mejo državnega dolga pri 45 % BDP. Morda je vlada res ugotovila, da se mora tudi ona v teh časih samoomejevati, pa ne samo z lepimi besedami na tiskovnih konferencah, ampak tudi v dejanjih. A očitno bomo tako uzakonitev sprejeli šele jeseni, ko bo proračun za leto 2012 že sprejet, omejitev pa bo veljala šele za novo vlado, za leto 2013. Do takrat pa se bo sedanja vlada očitno lahko še naprej veselo zadolževala!
Dve leti prepozno, gospod Gaspari!
Konec februarja je predsednik vlade v državnem zboru na poslanska vprašanja med drugim odgovoril:
»Rad bi vam povedal; ta mesec bomo zelo močno delali na paktu konkurenčnosti. 1^1 na njem dela delovna skupina, ki sem jo ustanovil prejšnji teden«.
Dve leti prepozno, gospod premier!
In naprej: Pakt bo prišel »tudi pred predsednike vseh parlamentarnih strank, torej tudi opozic^skih. 1^1 Računam lahko tudi na vaše sodelovanje?«
Dve leti prepozno!
Pa vendar smo veseli tega spoznanja. Bolje pozno kot nikoli! SDS ne bo umaknila svoje pripravljenosti podpreti dobrih vladnih predlogov. V dveh letih je SDS vložila številne predloge ukrepov. Od 25 protikriznih zakonov, ki so že bili obravnavani, jih je vladna koalic^a zavrnila 23 (= 92%). V tem času je državni zbor obravnaval tudi 25 vladnih protikriznih zakonov, od katerih jih je opozic^a zavrnila le 7 (= 28%). Tudi to nekaj pove o kulturi sodelovanja in iskanja najboljših rešitev, ne glede na to, kdo jih predlaga.
SDS podpira tudi namero predsednika vlade, da se Slovenija pridruži Paktu za konkurenčnost, ki sta ga za evroobmočje predlagali Francka in Nemč^a. Prav na področju konkurenčnosti gospodarstva je namreč v zadnjem letu Slovenca najbolj nazadovala. Po oceni Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta v Švici (IMD) je med 58-imi državami po indeksu svetovne konkurenčnosti Slovenca padla z 32. na 52. mesto, glede učinkovitosti vlade pa z 38. na 53. mesto.
Za vstop na »francosko-nemški vlak« pa bo treba storiti marsi-
kaj in hitro. »Vlakovodja« zahteva spodbujanje gospodarske konkurenčnosti in zaposlovanja, izboljšanje vzdržnosti javnih financ (omejitev zadolževanja) in okrepitev finančne stabilnosti (poostritev nadzora nad bankami).
V bistvu gre za vse to, na kar opozarjamo že dve leti, vlada pa zavrača in obljublja. Kot da bi se zavedala, da je treba nekaj storiti, pa ne ve, kaj in kako. Podobno je tudi v nekaterih drugih evropskih državah, zato o tem »vlaku« Bogomir Kovač pravi, da »je ta zadeva le alibi za mnoge šibke vlade, ki trenutno nimajo nobenih resnih alternativnih scenar^ev«.
Gospodje v Bruslju opažajo, da dosedanji mehanizmi za zagotavljanje finančne stabilnosti evrskega območja ne zadoščajo, zato načrtujejo vzpostavitev novega, zahtevnejšegaga mehanizma stabilnosti. A zdi se, da tudi oni ostajajo na nivoju leporečja. »Evropa ni ponudila nobenega projekta, imamo samo resoluc^o na resoluc^o, kar je enako kot pri komunistični zgodbi,« pravi B. Kovač.
Slovenski vladi pa je evropski Pakt o stabilnosti (ESM) zelo dobrodošel. Predsednik vlade govori o tem »vlaku«, kot se govori o čudovitem novem odkritju, ki nas bo popeljal v lepšo prihodnost. A to nas ne sme motiti. Sedaj je namreč pomembno, da bi se Slovenca že enkrat resno lotila dela, pa čeprav dve leti prepozno in šele na pobudo iz Bruslja. Bojimo pa se, da bo tudi tokrat ostalo le pri leporečju!
Ob vsem tem pa nas dodatno skrbi, da smo v mnogočem dve leti prepozni. Zahteve Pakta so namreč namenjene vzpostavitvi preventivnih mehanizmov, s katerimi bi v prihodnje tudi v primeru novih kriz zagotavljali finančno stabilnost. Pakt je pisan na kožo držav, ki že beležko rast gospodarstva, konkurenčnosti, zaposlenosti, finančnih (plačilnih) tokov itn. V Slovenci pa se kriza samo še poglablja.
Slovenski problem je problem, ki se glasi: »Dve leti prepozno.«
In tudi sedaj ne kaže dobro. Vladni trojček, ki se je že pred volitvami leta 2008 ukvarjal le z »diskreditacco in rušenjem Janše«, bo verjetno tudi v času sedanje predvolilne kampanje, ki se je očitno že začela, namenil svojo glavno pozornost diskreditacci Janše in ne reševanju države.
France Cukjati, dr. med., poslanec državnega zbora
Sestanek Barjanskega pokrajinskega odbora LDS
Marca se je na volilnem Zboru članic in članov na Vrhniki sestal Barjanski pokrajinski odbor, ki ga sestavljajo občinski odbori LDS Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Ig, Log - Dragomer in Vrh-
nika. Članice in člani so za predsednika izvolili predstavnika LDS Borovnica Bojana Peršina, za sekretarja pa občinskega svetnika, ki prihaja iz LDS Vrhnika, Edina Behriča. Članice in člani so razprav-
ljali o aktualni politični problematiki, sprejeli program dela in potrdili poročila za prejšnji mandat. V maju bo Barjanski pokrajinski odbor LDS gostil obisk vodstva LDS. Obiskali ga bodo predsednica LDS Katarina Kresal, minister za pravosodje Aleš Zalar, podpredsednika Zdenka Cerar in Slavko Ziherl ter poslanci in nekateri drugi člani.
Odbor bo vodstvo Liberalne demokracce Slovence na terenu podrobneje seznanil z lokalno problematiko, težavami in dobro prakso odborov.
Alenka Žavbi Kunaver
Ustanovitev gospodarskega kluba NSi
V četrtek, 10. marca, sta potekala v Hotelu Mons v Ljubljani prvi posvet o stanju v slovenskem gospodarstvu in ustanovitev Gospodarskega kluba NSi.
Svoje poglede na stanje slovenskega gospodarstva so predstavili: dr. Jakopin, direktor in lastnik skupine Seaway, dr. Končina Miroslav, docent mendžmenta, dr. Peter Stanovnik ter še nekateri drugi poznavalci našega gospodarstva. Posvet je vodil Matej Kovač, poslovnež in kolumnist časnika Finance. Novoustanovljeni klub bo vodil dolgoletni direktor Mladinske knjige Milan Matos.
Na posvetu so si bili vsi predavatelji enotni: slovenskemu gospodarstvu je treba spremeniti smer in zagon. Potrebne so korenite spremembe, več vlaganj v znanje in raziskave, ki prinašajo dodano vrednost gospodarstvu, če želimo, da bo Slo-
ven^ja bolj konkurenčna. Zavedati se moramo, da smo od uspešnega gospodarstva odvisni prav vsi, mlajši in starejši, delavci in kmetje, študentje in upokojenci.
Cilj Nove Slovence je 10 %
V soboto, 12. marca ,se je v Trebnjem zbralo 200 članov organov stranke, predsednikov občinskih in regjskih odborov, svetnikov ter županov NSi. Na posvetu je potekala razprava o programu in delu stranke v letu 2011 ter o pripravah na državnozborske volitve.
Na posvetu so člani in članice sprejeli tudi dokument Nove Slovence z naslovom NAŠIH 10. »Nova Slovenca je edina krščansko demokratska stranka v slovenskem političnem prostoru, ki je na podlagi svojega programa in etično moralnih načel sposobna prevzeti odgovornost in izpeljati Slovenko iz
gospodarske krize,« tako je dejala predsednica Ljudmila Novak svojim članom in članicam na začetku posveta in dodala, da Slovenija v Državnem zboru potrebuje krščansko demokracjo.
Strateški dokument NAŠIH 10 predstavlja cilje Nove Slovence na državnozborskih volitvah naslednje leto. Govori o dejstvu, da brez NSi ni desnosredinske vlade. Cilj Nove Slovence je, da na držav-nozborskih volitvah doseže 10 %. Dokument opredeljuje tudi sodelovanje Nove Slovence z drugimi desnosredinskimi strankami.
V nadaljevanju so članice in člani razpravljali o prostovoljnem članstvu v Kmetjski gospodarski zbornici. Pobudo za zbiranje podpisov za vložitev zakona je NSi v Državni zbor vložila prejšnji teden.
Občinski odbor Nove Slovence
Pogled z leve
Marec, prvi mesec pomladi. V Državnem zboru smo ga začeli s 25. plenarnim zasedanjem, končali ga bomo s 26. sejo.
Na začetku meseca smo obravnavali nekaj zakonov, ki so tako ali drugače burili laično in strokovno javnost že pred samo sejo. Zakoni s področja notranje politike, javne uprave in pravosodja so bili v razpravi že kar nekaj časa. Zakon o detektivski dejavnosti in Zakon o zasebnem varovanju sta šla skozi široko debato strokovnih združenj z omenjenega področja. V drugi obravnavi smo tako sprejeli novele, ki sedaj dobro urejajo področje delovanja fizičnih in pravnih oseb v detektivski dejavnosti in pri zasebnem varovanju. Nekaj zapletov je bilo tudi pri sprejemanju Zakona o osebni izkaznici, saj je poslanec italjanske manjšine odkrito pokritiziral delovanje vseh slovenskih poosamosvojitvenih vlad, da načrtno sprejemajo zakonodajo, ki zmanjšuje pravice italjanske manjšine. Vse pa se je začelo, ker je vlada zaradi ustavnih pomislekov zavračala njegov amandma k členu, ki opredeljuje, da državljan lahko pridobi izkaznico v jeziku manjšine le na območju upravnih enot, v katerih je italjanska (ali madžarska) manjšina pripo-znana kot avtohtona. Nato je Državni zbor z glasovanjem ugodil amandmaju poslancev manjšin, tako da bi prebivalci z ozemelj manjšinske ureditve pridobili dokumente kjer koli v Slovenji tudi v italjanskem in madžarskem jeziku. Sam sem temu nasprotoval, saj menim, da v tem primeru ne gre za zaščito, ampak za širjenje manjšinskih pravic na celotno ozemlje Republike Slovenije, kar pa je v nasprotju z različnimi mednarodnimi pogodbami, sporazumi in tudi ustavo. Dokončna oblika zakona po znana po tretji obravnavi.
V javnosti je precej odjeknil predlog Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Vrstili so se zapisi, da ne bo več mogoča sosedska pomoč, da bodo oškodovani vinogradniki,
oljkarji, sadjarji in drugi, ki za pobiranje pridelkov uporabljajo prjatelje, znance ... Nič od tega ni res. Pozabili so dodati, da podoben zakon že obstaja, vendar se ne izvaja dosledno, ker je nedorečen in nima ustreznih podlag za izrek glob. Seveda, kdor bo gradil hišo, ne bo mogel kot izgovor navesti sosedsko pomoč, ki jo izvaja deset zidarjev. Navajeni smo že, da raznorazni izvajalci po opravljenem delu ali storitvi vedno povedo dve ceni. Ena ob izstavitvi računa je uradna, druga pa je brez računa in neobdavčena. Novi zakon je nastal ravno zaradi pritožb obrtnikov, ki se morajo na terenu ukvarjati s konkurenco, ki dela na črno. Zaradi spoštovanja zakonov so pravi obrtniki postajali nekonkurenčni, pa tudi kakovost opravljenih del in storitev se je na splošno zaradi črnega trga manjšala. Zakon je z nekaj amandmaji dobil podporo, njegova usoda pa bo prav tako znana po tretjem branju.
Med najpomebnejše zakone 25. seje Državnega zbora lahko štejemo paket javnofinančnih zakonov. To so novela zakona o davku na dodano vrednost, novela zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, novela zakona o upravljanju kapitalskih naložb RS in novela zakona o javnem naročanju. Celoten paket je pomemben zato, ker ureja plačilno disciplino, ki je rak rana našega gospodarstva.
Zadnji dan zasedanja smo sprejeli Zakon o socialnem podjetništvu, ki je nastal pod okriljem Andreje Črnak - Meglič in Dejana Levaniča, poslancev SD. Zakon je alternativa in priložnost za ustvarjanje novih in kakovostnih delovnih mest, predvsem za ranljive skupine na trgu dela, med katerimi je treba izpostaviti dolgotrajno brezposelne ter mlade. Dobil je široko podporo vseh poslanskih skupin. Kot zadnji je bil sprejet tudi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo z različnimi ukrepi omogočal enakomeren razvoj celotne Slovenje, predvsem pa napredek nerazvitih območj.
Preden sem začel pisati tole kolumno, sem se spraševal, kako predstaviti svoj pogled na državne zadeve, da ne bi bil kdo zaradi mojih stališč preveč užaljen ali se, bog ne daj, celo počutil ogroženega. V Slovenji se je v 20 letih demokracje razpasla na-
vada, da je dovoljeno vse. Pravjo, da papir prenese vse, pri nas pa to lahko spreobrnemo v rek, da medji prenesejo vse. Javne osebe (pa naj bodo politiki in sindikalisti, uslužbenci, slavni ...) si dovoljo blatenje, opravljanje in ustvarjajo laži. Posamezniki množično ponarejajo, pardon - "prirejajo" dokumente in vse to je po njihovih besedah v cilju iskanja resnice in razkrivanja dejstev. Ko jim inštitucje dokažejo, da so njihovi "evidentni" dokazi SESTAVLJENI iz različnih dokumentov in je s tem celota ponarejena, se na koncu opravičujejo "svojim sledilcem in bralcem". Seveda pozabjo na osebe, ki so jih v besedilih načrtno oblatili. Vse skupaj ostane v zraku, dokumente so pač priredili, oseba - cilj diskreditacje - pa je tako ali tako kriva. Tudi če ni, že mora biti kriva, saj je bila v prejšnjem sistemu del oblasti. Naj dodam, da je tudi večina (naj mi oprostjo, ampak ne morem jih imenovati drugače) ponarejevalcev dokumentov bila del nekdanje tako kriminalizirane socialistične oblasti. Prvi (po lastnem mnenju pomembnejši osebki osamosvajanja) so vodili brigade po poteh AVNOJ-a in bili uslužbenci v kabinetu generala JLA, drugi so bili komandirji postaje Ljudske milice, spet tretji so bili dokazano sodelavci in plačanci SDV. Seveda točno oni obtožujejo vodilne ljudi naše države za sodelovanje s "komunističnim" režimom?!?! In ti isti ljudje so kot Kalimero zastokali, ko se je ponovno pojavila tako imenovana afera "orožje". Namnožili so se članki, da se izvaja orkestrirana gonja proti neki stranki in njenemu predsedniku. Vse skupaj so podkrepili z izjavami o četrtstoletni krivici in načrtnem preganjanju enega in edinega vodje, kako so žrtve zarot ipd. Preveč znan način politične propagande in preusmerjanja pozornosti, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo kdo javno poskusil potegniti vzporednico z manipulacjami, znanimi iz zgodovine. Zgodilo pa se je povsem zgrešeno: v vso zadevo so medji vpletli tudi otroke. Kar pa je nesprejemljivo, saj otroci niso krivi za zablode svojih staršev in si zaslužjo mir in sproščeno otroštvo. Pravzaprav si mir zaslužimo vsi državljani Republike Slovenje.
Janez Kikelj, poslanec Državnega zbora RS
8
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Skupščina Združenja borcev
Vrednote prenašati na mlade
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Vrhnika, ki združuje člane iz občin Vrhnika in Log - Dragomer je v ponedeljek, 7. marca, imela letno skupščino svojega članstva. Glavno sporočilo skupščine je bilo, da se vse pozitivne vrednote narodnoosvobodilnega boja v čim večji meri prenašajo na mlade, ki bi počasi prevzeli aktivnosti in naloge združenja.
Kot se za vse zbore in skupščine spodobi, je delo združenja prevzelo delovno predsedstvo. To je najprej opravičilo predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika Janeza Kiklja, ki je bil kot poslanec na zasedanju državnega zbora Republike Slovence. Nato so bila podana vsa poročila o delovanju in aktivnostih ter tudi program dela in finančni načrt za leto 2011. Lani je bilo združenje zelo delavno in aktivno. Naj samo omenimo nekaj akc^:
-	v januarju so se udeležili slovesnosti v Dražgošah,
-	v aprilu so na TV 17 sprejeli pohodnike tradicionalnega železničarskega pohoda in po-hodnike po vrhniški planinski poti,
-	v maju so bili soorganizator-ji velike proslave ob dnevu osvoboditve Vrhnike,
-	v jun^u so se udeležili slovesnosti na Podljubelju,
-	v jul^u pa na Pokljuki ob obletnici partizanskih patrulj na Triglav,
-	v oktobru so pripravili Gra-beljškov večer,
-	ob dnevu mrtvih pa spominsko prireditev na Drči.
Ob tem dodajam še, da je bilo v letu 2010 243 članov, pridružilo se jih je 29, 11 pa umrlo. Vsa poročila iz leta 2010 in program aktivnosti za letos so ob koncu soglasno sprejeli.
Zanimive so celoletne aktivnosti, ki so naslednje:
-	Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika bo v svojih
organih uresničevalo v javnem interesu pri ohranjanju vrednot NOB.
-	Kot doslej bo združenje tudi letos spremljalo pobude in predloge za spreminjanje zakonodaje, ki zadevajo statusne in materialne pravice udeležencev NOB ali interese borčevskih organizac^.
-	Vse leto bo posebna skrb združenja namenjena partizanskim spomenikom in spominskim znamenjem NOB.
-	O vseh aktivnostih in novostih bo združenje svoje članstvo obveščalo po že utečenih informac^skih oblikah.
-	Sodelovanje s Pokrajinskim svetom za Notranjsko.
-	Udeležba na vseh pomembnejših dogodkih, ki jih bodo
organizirali Občina Vrhnika in društva v občini. - Posebna in glavna naloga združenja pa bo sprotno dopolnjevanje članstva z mlajšimi člani, ki imajo pozitiven odnos do NOB in so pripravljeni sodelovati v ZB. Skupščino so pozdravili tudi gostje, oba župana Vrhnike in Loga - Dragomerja, predstavnik veteranov Sever in drugi. V razpravi so se oglasili tudi sami člani združenja in resnično popestrili delo skupščine. Rdeča nit razprav članov in pozdravov gostov je bila mnenje, da je treba vse večjo vlogo predati mladim članom, ki bi prevzeli naloge združenja. Zato je treba vse pozitivne vrednote NOB v čim večji meri prenašati na mlade ljudi. Večjo pozornost je treba namenjati tudi urejanju spomenikov in obelež^ iz II. svetovne vojne ter vse to v večji meri predstaviti tudi prek glasila Naš časopis.
Po uvodnem delu je sledilo še družabno druženje, na katerem so razgovori potekali tudi o slabem političnem in gospodarskem položaju Slovenije v zadnjih obdobjih.
S.S.
Zbrani člani in gostje skupščine
Delovno predsedstvo je dobro opravilo delo.
Voščilo materam za njihov praznik
Vsako leto ob tem prazniku se spomnimo naših mater, ki nam pomagajo, da se naučimo ljubiti druge, tako kot matere ljubko svoje otroke.
Naš rojak Ivan Cankar lepo opisuje, kako lepa je materinska ljubezen v svoji črtici Skodelica kave, katere del je pred vami.
Začul sem tihe korake po stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nosila skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kot v tistem trenutku. Skozi vrata je sjal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar.
Vsem materam želimo lepo praznovanje!

Občinski odbor Nove Slovence
Na referendum za mlade, starejše in brezposelne!
«d g.®
11 = çd o »
« C g
D «o
STI M
LDS
10. aprila se bomo ponovno odpravili na volišča. Odločali bomo o Zakonu o malem delu, ki ga je Državni zbor Republike Slovenje sprejel nedavno in katerega uveljavitev skuša z referendumom preprečiti vodstvo študentskih organizacj ter del sindikatov.
V LDS zakon podpiramo, saj so njegove prednosti nedvoumne:
•	Del denarja, ki ga sedaj zaslužjo zasebni študentski servisi s posredovanjem študentskega dela, se z zakonom namenja v štipend^e, ki jih bo posledično več in se bodo povišale.
•	Za razliko od sedanjega študentskega dela, bo malo delo štelo v pokojninsko dobo, uradno pa bodo priznane pridobljene delovne izkušnje, kar bo mladim izboljšalo možnosti redne zaposlitve, zlasti prve.
•	Zakon o malem delu določa minimalno
plačilo, kar sedaj ni urejeno, poleg tega pa zakon uvaja tudi rizični sklad, iz katerega bo delavec prejel plačilo tudi v primeru, da delodajalec ne bo plačal za opravljeno delo. Onemogočene bodo zlorabe, s katerimi so delodajalci prek študentskih servisov najemali poceni delovno silo, ki so jo lahko kadar koli odpustili, brez pravnih posledic, s čimer so se izogibali sklepanju rednih delovnih razmerj. Sprejetje zakona torej pomeni več delovnih mest in manj dela na črno. Zakon o malem delu obenem še naprej spodbuja študentsko delo, saj dovoljuje do 6.000 EUR bruto letnega zaslužka študenta, kar je dobrih 5.000 EUR neto. V minulem obdobju je kar 93 % slovenskih študentov, ki so opravljali študentsko delo, zaslužilo manj od navedenega zneska, kar pomeni, da veliko večino slovenskih študentov uvedba tega cenzusa v bistvu sploh ne omejuje. Zakon o malem delu možnosti zaslužka ne daje samo študentom, temveč to pravico širi tudi na brezposelne in upokojence, ki bodo lahko zaslužili do 200 eUr na mesec (brezposelni) oz. 6.000 EUR bruto letno (upokojenci), ne da bi se jim zaradi tega zmanjšale
pravice iz naslova pokojnin in nadomestil za brezposelnost. Opravljanje malega dela bo pripomoglo tudi k aktivnemu tretjemu življenjskemu obdobju ter ohranjanju socialnih stikov upokojencev, nezaposlenim pa bo opravljanje tega dela izboljšalo možnost zaposlitve.
• Po novem zakonu bodo sredstva za študentske servise in organizacje prepolovljena, razlika pa bo ostala mladim, vendar ne v (ne-)milosti študentskih funkcionarjev, temveč za štipend^e in neposredno v mladinske projekte. Torej brez posrednikov, ki so svoj privilegiran družbeni položaj žal prevečkrat zlorabili za lastno bogatenje ter za nepregledno in neupravičeno porabo študentskega denarja.
Vabimo vas, da se 10. aprila odpravite na referendum in podprete Zakon o malem delu
in s tem glasujete:
-	ZA MOŽNOST za mlade,
-	ZA PRILOŽNOST za brezposelne,
-	ZA AKTIVNOST za upokojence.
Občinski odbor LDS Vrhnika
Društvo upokojencev Vrhnika
Največje društvo v občini po novem vodi ženska
Vrhnika, 4 marec - V večnamenskem prostoru Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika so se zbrali člani najštevilčnejšega društva na Vrhniki - društva upokojencev. Pregledali so opravljeno delo v minulem letu in predstavili načrte. Izvolili tudi novo vodstvo društvo: vajeti je v roke prevzela Elica Brelih, ki je bila že sedaj ena glavnih gonilnih sil društva.
drovke, ki se vsak torek odpra-vjo na izlet v okolico Vrhnike, ne glede na vreme. Športna dejavnost je podkrepljena še z balinanjem, pikadom, kegljanjem in šahom, kjer pa člani društva ne nastopajo le kot tekmovalci, marveč se preskušajo tudi kot organizatorji tekmovanj.
Pravo patino humanega poslanstva dajeta društvu socialna komisija in izvajanje pro-
Veličino in s tem tudi pomen društva je s številkami najbolj zgovorno predstavil sedaj že nekdanji predsednik Tone Sluga. »Ne vem, če vam je znano, da je v naši občini 3997 upokojenk in upokojencev. V našem društvu jih je bilo v lanskem letu včlanjenih 1504. Starostno se povečuje število starejših, kar daje misliti, da se včlanju-jejo v društvo šele, ko se poču-
tjo upokojence in ne takrat, ko nastopjo upokojenski staž.« Za tolikšno množico ljudi je treba poskrbeti s pestrim programom, kjer vsak najde nekaj zase. Zelo dejavne so pohod-niške skupine, Zimzelenčki, Sončki, SVIZCI in Vandrovke, ki pa se ne podajajo le v hribe, ampak priložnostno spoznavajo tudi turistične znamenitosti. Nekaj posebnega so sploh Van-
Nova predsednica Elica Brelih in sedaj že nekdanji predsednik Tone Sluga
jekta Starejši za starejše. Malči Jurišič, do nedavnega še vodja komisje, je dejala, da so lani obiskali skoraj pesto bolnih in nepokretnih članov, pa tudi mnogo starejših jubilantov. Stisk roke, voščilnica in pogovor, včasih tudi priložnostno darilo so bile pozornosti, ki so
Društvo upokojencev Vrhnika je v vrhniški občini najštevilčnejše društvo.
Nagrajenci mestne zveze Ljubljana.
jim jih izkazovali člani komisije. Veliko delo opravlja tudi posebna skupina pod vodstvom Dragice Pelan, ki na lokalni ravni izvaja državni projekt Starejši za starejše. Skupina obiskuje občane, starejše od 69 let, in jih z anketo povprašuje po zadovoljstvu, potrebah in podobnem - vse z namenom, da bi dobili čim boljši pregled potreb starostnikov na lokalni in državni ravni.
Ker je bilo letos volilno leto, so člani društva izvolili novo vodstvo. Elica Brelih je postala predsednica, Karol Jurjevčič in Igor Novljan pa podpredsednika. V upravnem odboru so poleg omenjenih treh še Tone Sluga, Milan Jerman, Ivanka Sluga, Grega Mesec, Janez Kenk, Anti Gostiša, Tone Jereb, Mili Jurca, Jelka Cerk, Marinka Petkovšek in Matjaž Žirovnik. Tajniško mesto bo opravljala Nežka Vihtelič.
Sicer pa so zbrane nagovorili tudi gostje: župan Stojan Jakin, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjan Sedmak, predsednik Notranjske koordinacje upokojenskih društev, predstavnik vrhniškega društva invalidov in planinskega društva. Poleg tega so podelili priznanja in pohvale društva in mestne
V Društvu upokojencev Vrhnika je kar 350 članov starejših od 80 let in 52, ki so starejši od 90 let. Lani se je na novo včlanilo 107 članov, 55 je prenehalo plačevati članarino, 51 pa jih je umrlo.
Najstarejša člana zbora Marica Petkovšek in Franc Tominc
zveze ter podelili šopka Marici Petkovšek in Francu Tomincu kot najstarejšima članoma občnega zbora.
Letos društvo načrtuje podobne aktivnosti kot lani. Še naprej bo namenjali velik poudarek humanitarnemu in socialnemu področju, izobraževanju, družabnosti, kulturi in rekreacji. Dejavno se bo vključevalo v širše stanovske orga-nizacje, svoje članstvo ter vse druge pa o svojih dejavnostih obveščalo prek spletne strani ali upokojenskega kotička v Našem časopisu. (gt)
9
10 NAŠ ČASOPIS	Občina ^	Vrhnika	28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
Uvodno besedo so imeli pevci in pevke društva.
Na zboru je bilo več kot 140 članov društva.
Zbor članov je vodilo delovno predsedstvo.
Zbor članov Društva invalidov Vrhnika
V soboto, 12. marca, je imelo Društvo invalidov Vrhnika svoj redni zbor članov. Udeležilo se ga je skoraj 140 rednih in pridruženih članov oziroma več kot ena petina vseh članov.
Kot po navadi sta bila na programu resni in zabavni del. Resni del je obsegal pregled dela minulega leta. O delu glavnih dejavnosti, to je socialno delo, športno-rekrea-tivna dejavnost in pevski zbor, smo izdali bilten, ki ga je dobil vsak član društva, zato smo na zboru slišali le povzetek. Tudi finančno poročilo je bilo kratko. Bolj pa nas je zaskrbelo, kako bo s financami letos, kajti vse napovedi kažejo, da se bodo finančna sredstva, namenjena za naše delo, zmanjšala, čeprav nas je predstavnik Zveze delovnih invalidov Slo-ven^e, Rajko Žagar, poskušal potolažiti, da društva zaradi tega ne bodo trpela. V načrtu DI Vrhnika je sicer predviden približno enak obseg dela kot lani.
Skrbeli bomo predvsem za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov, nudili bomo pomoč invalidom za ohranjanje zdravja po zahtevnih operativnih posegih ali nastanku invalidnosti. Trudili se bomo za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti svojih članov s pomočjo re-kreac^e in športa ter skrbeli za njihovo vključevanje v kulturno in družabno življenje.
Izvolili smo tudi novega predsednika, ki je postal Ciril Podbregar. Kakor je sam dejal, dela v društvu ni vajen, a je v funkc^o privolul, ker v društvu deluje že utečena ekipa sodelavcev, ki se zaveda svoje odgovornosti do društva in ji povsem zaupa.
V pozdravnem nagovoru je župan vrhniške občine Stojan Jakin obljubil, da se bo po svojih močeh trudil, da bo občina postala občina po meri invalida.
Že pred začetkom zbora članov nam je pr^eten koncert priredil naš pevski zbor. Po končanem zboru je prišel vrsto na naš Ansambel Detelca,
ki je z glasbo razveseljeval prisotne do poznih večernih ur. Vmes smo v čast dneva žena vsaki ženi podarili po en umetelno izdelan cvet, ki so jih izdelale pridne roke naših članic v delavnicah ročnih del. Tudi praznik 40 mučenikov smo obeležili s skromnim darilcem za vse prisotne moške. Pravo cvetlico pa smo namenili naši nadvse požrtvovalni in vestni sekretarki Miri Šinkovec, ki je zaradi odsotnosti predsednika sama pripravila in izpeljala zbor članov.
Šport
Na zboru članov smo članicam balinarske ekipe, ki so lani po-
stale državne prvakinje, podarili trenirke.
V Radovljici je bilo 12. februarja 11. Srečanje društev invalidov v počastitev kulturnega praznika, ki ga je organiziralo Medobčinsko invalidsko društvo Radovljica - Bled - Gorje. Tekmovalci so se pomerili v pikadu, kegljanju in namiznem tenisu. Naše društvo je sodelovalo z moško in žensko ekipo metalcev pikada. Bili so uspešni, saj je Vika Buh dosegla 1. mesto, Miro Mladenović je pristal na 2. mestu, ekipno pa so se moški uvrstili na 2. mesto in ženske na 3.
Pevski zbor
je priredil prvi letošnji koncert 17. februarja v Domu starejših občanov Moste - Polje, 24. februarja pa so imeli koncert za starejše občane v Domu na Fužinah. Čeprav vsem kon-
Zbor so pozdravili tudi gostje (od leve): župan Loga - Dragomerja Mladen Sumina, župan Vrhnike Stojan Jakin, župan Borovnice Andrej Ocepek in predstavnik ZDIS-a Rajko Žagar.
Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen Ciril Podbregar. (Foto: Simon Seljak)
certom, ki jih ima pevski zbor po domovih, vedno prisluhne hvaležno občinstvo, pa bo nastopajočim za vedno ostal v spominu odziv varovancev Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar v Ljubljani, kjer so priredili koncert 10. marca. Bili so tako navdušeno in hvaležno občinstvo, da se bo Mešani pevski zbor DIV tja gotovo še vrnil. Pevski zbor je prepeval tudi na zboru članov, ki je bil 12. marca, ki je na tak način popestril prireditev.
Akc^a Društva invalidov Za Tadeja
Lansko jesen je naše društvo začelo z akc^o zbiranja sredstev za nabavo dokončne proteze za Tadeja Jereba, ki je ostal brez noge v prometni nesreči. Naše bralce bi radi opozorili, da akc^a še vedno poteka. Darovalci lahko denar nakažejo na transakc^ski račun pri NLB:
TR 0202-7025-8971-479 Sklic 0030091980 Namen nakazila: Pomoč za Tadeja
Delno izpolnjene obrazce plačilnih nalogov lahko dvignete tudi v društvu v času uradnih ur. Vsa nakazila so oproščena plačila proviz^e, če jih opravite v podružnicah NLB. V drugih bankah in na poštah pa velja normalno plačilo proviz^e.
Predsednik podelil odlikovanja red za zasluge
Predsednik republike dr. Danilo Turk je z redom za zasluge odlikoval Zvezo delovnih invalidov Slovence za uspešne dosežke v invalidskem varstvu v več kot štiridesetletnem delovanju.
V svojem nagovoru na slovesnosti 14. februarja 2011 je med drugim dejal: "Če pogledamo položaj delovnih invalidov, položaj, ko nekdo zaradi delovnega procesa delno izgubi svoje zdravje in svoje fizične sposobnosti vključevanja v družbo, si ni težko predstavljati, kako travmatična je ta izkušnja in kako resen napor zahteva, zato da bi se človeku, ki je prizadet, omogočila vključitev v družbo v polni meri - spet, v najvišji možni meri. Kaj takega se ne da doseči brez organiziranega, trajnega, potrpežljivega, vztrajnega prizadevanja. Zato je ZDIS izjemno pomembna organizacija, ki pomaga prav pri tem in posebej skrbi za najvišjo možno stopnjo vključenosti, za preprečitev izključevanja, ki ga prinese takšna delna izguba zdravja in fizičnih sposobnosti."
Na slovesnost je bila med drugimi povabljena tudi sekretarka našega društva, Mira Šinkovec, ki je hkrati tudi članica upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije.
Društvo invalidov Vrhnika
Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček
Cenjene upokojenke in upokojenci
Za nami so kar naporni dnevi, saj smo uspešno pustovali Pri Krajncu, takoj naslednji dan zborovali v OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki, kjer smo izvolili nove organe društva in ocenili delo za nazaj. Zadovoljni smo z vašim odzivom, glede na število članov društva pa vedno pričakujemo, da vas bo zanimalo, kako gospodarimo in kaj načrtujemo skozi leto. Že 10. marca je v društvenih prostorih potekalo izbirno tekmovanje v pikadu znotraj notranjske koordinac^e in naša ženska ekipa je osvojila prvo mesto ter se tako uvrstila na reg^sko tekmovanje. Dobra novica, kajne! Tudi 10. marca smo se odpravili na letošnji prvi izlet na Reko, Trsat, Opat^o in v Grožnjan. Več o tem zelo dobro ocenjenem izletu bo zapisala predsednica komisme za izlete, gospa Ivanka Sluga. Vredno branja! Še ena dobra novička, in sicer, članarino je plačalo že skoraj 1000 naših članov! Spoštovani upokojenci, zdaj je pravi čas, da se včlanite
v društvo in koristite naše organizirane dejavnosti. Članarino za leto 2011, ki znaša 11 €, lahko poravnate v času uradnih ur, to je ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00. Če vam bolj ustreza popoldanski čas, se oglasite ob sredah od 16.00 do 18.00 do konca marca.
Ob vplačilu članarine prejmete koledarček dejavnosti za vse leto in Zbornik, če ga želite.
Ker je na drogu za prapor še veliko prostora, vas vabimo, da darujete za žebljiček, ki bo umeščen še do občnega zbora (15 evrov).
Kaj napovedujemo v nadaljevanju:
Ko boste brali te vrstice, bosta za nami tudi kopalni izlet in območno tekmovanje v pikadu, katerega organizator je DU Vrhnika, balinarska sekc^a.
V aprilu se bodo zvrstile več dejavnosti.
- Že 14. aprila bo izlet v okolico Krapine z ogledom gradu Trakoščan, novega muzeja
o pračloveku v Krapini in ogled Tuheljskih toplic. Za izlet se je treba pr^aviti in vplačati do vključno 8. aprila, ker je treba poslati seznam udeležencev zaradi zavarovanja oseb.
-	Na kopalni izlet se bomo podali spet 18. aprila, zato pohitite z vplačili.
-	V aprilu komis^a za zdravstveno dejavnost pripravlja strokovno predavanje o zdravi in pravilni prehrani, čemur bo veljalo prisluhniti.
-	Vabimo vas tudi, da se udeležite 5-dnevnega letovanja v Šmarjeških Toplicah v dvoposteljnih sobah za 202 € v času od 3. maja do 7. maja. Bivanje spremlja bogat spremljevalni program. Informac^e v društveni pisarni.
-	Vsi pohodi in treningi potekajo po ustaljenih urnikih, o katerih zveste vse v društveni pisarni.
-	Prostovoljke bi bile zelo vesele, če bi se jim pridružil še kdo ali katera, ki ima veselje s prostovoljstvom. Več informaci ob ponedeljkih pri gospe Dragici.
-	V aprilu se bo prvič sestal tudi Upravni odbor v novi sestavi, izvršilni odbor pa še v marcu.
Zapis: E. Brelih
Še kratek zapis o predpustnem rajanju
Kar 50 nasmejanih in zabave željnih članic in članov se je zbralo, da bi potrdilo pustne navade in zaplesalo ob živi glasbi. Pričakovali smo tudi maškare in res so nas razve-
seljevale coprnica, čarovnica, rdečelaska, rimski legionar s svojo metreso, pa reforma za upokojence in še katera. Posladkali smo se s slastnim krofom. Foto: T. Sluga
Zimzelenčki na pustno-osmomarčevskem pohodu na Primož in Šilentabor
Kako čudno sta se »pokrila« dva zanimiva dneva, ki si v svojem praznovanju nista prav nič podobna, a za po-hodnike je to vseeno. Pohod je vsak drugi in četrti torek, pa naj bo, kar hoče! Tako smo se podali v raziskovanje in proučevanje zgodovine med obema sv. vojnama in raziskovanje naravnih znamenitosti na Pivškem. Sončen dan je polepšal naša pričako-
vanja, saj je vsaka pot krajša in lepša v lepem vremenu in pr^etni družbi. Ogledali smo si utrdbe iz sklopa utrdb alpskega zidu (Valla alpina) na Primožu nad Pivko (718 m), nato pa nadaljevali do vasice Šilenta-bor, kjer smo občudovali razsežnosti gradu Raunachov, pa tudi razglede v Košansko dolino, na Snežniško pogorje, Jul^ce s Triglavom in seveda bližnje: Vremščico, Nanos, Trnovski gozd, Slavnik ^ ter celotno Pivško kotlino. Po grebenu Šilentabora smo se spustili v idilično vasico Narin, kjer smo si privoščili malo pustnega in malo mar-čevskega praznovanja.
Zapis: E. Brelih Fotografija: J. Miklavčič
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
11
Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček
Notranjski turnir v pikadu
Na Vrhniki smo pripravili notranjski turnir v pikadu, katerega prvo uvrščeni se uvrstijo na pokrajinsko tekmovanje, ki bo 23. marca v prostorih DU Vrhnika. S jonosom zapišem, da smo 3ile prve in osvojile pokal vrhniške upokojenke, druge so bile upokojenke Logatca, tretje pa upokojenke
iz Loške do
ine. Moški pa
so bili prvi iz Loške doline, drugi iz Cerknice, tretji pa so bili naši vrli fantje z Vrhnike. Dan je bil lep, tudi sonce je prijetno grelo, tako da je bilo razpoloženje na višku. Če vas zanima tovrstni šport, dobrodošli pri nas na DU Vrhnika, (mp)
V spomin Stanetu
17. novembra bo minilo 24 let, odkar si z vsem entuzijazmom in tvojo neutrudno slo po nečem novem, nekaj posebnem zbral skupino zagretih balinark in ustanovil - malo za šalo malo zares - prvo skupino,ki ste jo z vsem navdušenjem poimenovali ŽBS, kar je pomenilo ženska balinarska sekcja pri Društvu upokojencev Vrhnika, katerega predsednik si bil.
Pod tvojim vodstvom so bile že kmalu prave šampionke, začele so osvajati prve pokale in se prav kmalu zavihtele na sam vrh balinarske lestvice in osvojile državno prvenstvo. Samo ti si takrat v Postojni vedel, kako si imel prav in si bil ponosen na svoja dekleta - tistega davnega in vendar ne tako davnega dne.
Leta so minevala, dekleta pa so pod tvojim budnim očesom osvojila še drugi naslov državnih prvakinj. Zato, dragi Stane, bo pogled na številne pokale vedno spominjal na tvojo dolgoročno vizio,ki se je v celoti uresničila.
Prihajamo nove navdušene balinarke, ki poskušamo nadomestiti tiste, ki zaradi kakršnega koli vzroka ne morejo več tekmovati, vendar z veliko spoštovanja do takratne tvoje odločitve, do tebe in spoštovanja do naših uspešnih predhodnic in z mislio na vaše lepe trenutke, ki ste jih preživeli v letih, ko ste prebjali led na tem področju. Zato, Stane, hvala ti.
Iskreno sožalje tvoji ženi Marji, odlični balinarki, tvojemu sinu Emilu, sinu Stanetu, tvojim vnukom, pravnukom in sorodnikom. Od tebe se poslavljamo z misljo, da kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč daleč je...
Marca 2011 so praznovali naši člani:
Juliana Ferjančič, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1926)
Ida Tavčar, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1926)
Jožica Resnik, Dom upokojencev Vrhnika, (1926)
Milka Štern, Rožna ul. Vrhnika (1926)
Francka Barakovič, Dom upokojencev Vrhnika, (1931)
Franc Slovša, Vrhnika (1931)
Mar^a Žirovnik, Verd, (1931)
Jože Pristavec, Verd, (1931)
Bojan Dovjak, Poštna ul., Vrhnika, (1931)
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so rojstni dan praznovali marca 2011.
Izlet na Reko, Trsat, Opat^'o
Člani Društva upokojencev Vrhnika smo se v marcu udeležili prvega izleta iz letošnjega programa izletov z organizacijo TUR SERVISA po hrvaški Istri, Reki in Opatiji.
Najprej smo obiskah Reko s Trsatom. Na vzpetini 138 m nad
sotesko reke R^ječine stoji trdnjava Trsat. Do nje vodi tudi 561 znamenitih stopnic, imenovanih Trsatske stube, zgrajene v 16. stoletju. Ob trdnjavi sta romarska cerkev Matere Božje na Trsatu iz 1. 1453 in frančiškanski sa-
mostan z zakladnico in galerjo. Sprehodih smo se po mestnem jedru Reke in si ogledah nekaj mestnih znamenitosti. Vožnjo smo nadaljevali ob obali mimo ladjedelnice proti Opatiji. Po kratkem sprehodu po mestu smo si vzeli čas za postanek ob kavici. Opatija je mesto, nastalo šele po 1. 1844, in je predvsem turistično središče v reškem zahvu z izrazitim sredozemskim podnebjem. Pot smo nadaljevah skozi predor Učka. Letos bo že trideset let, odkar je skozi predor stekel promet, lani pa je skozenj zapeljalo 40-mihjonto vozilo. Vozili smo se po »beli Istri« proti Pazinu skozi »sivo« do »rdeče Istre«. Peljah smo mimo Huma z znamenito avenijo glagoljašev. Po Humu se imenuje tudi pijača zgodovine, ki ji pravijo »humska biska« in je narejena
iz tropinovega žganja, štirih zelišč in bele omele. Notranjost Istre je pretežno kmetjsko območje. Mimo Pazina smo prispeli do mesteca Žminj, kjer nas je čakalo dobro kosilo z glasbo in pjačo. Kot etnološki posebnosti tamkajšnjih krajev sta sivo istrsko govedo, imenovano »boškarin«, in »kažu-ni«, ki so iz kamenja lično zložena zavetišča ali shrambe za pastirje. Zdaj je ohranjenih še kakšnih tri tisoč kažunov.
Ob vrnitvi je sledil še ogled Grožnjana, sprehod po majhnem istrskem mestecu, ki šteje le še 23 prebivalcev, kraj pa zaživi poleti. Mnogo je likovnih kolonij in drugih umetnikov. Grožnjan ponuja tudi lep razgled na okolico.
Vožnjo smo nadaljevali skozi Buje do mejnega prehoda Dragonja v večernih urah.
Zapisala: Ivanka Sluga Foto: Janez Cerk
Sončki v Idr^'i in dolini Glinščice
Naša pohodniška dejavnost je v veliki meri odvisna od vremena. Pred vsakim pohodom že od sobote naprej spremljamo vremensko napoved in ugotavljamo, ali bo mogoče izpeljati načrtovano pot. Tretji torek v februarju je zahodni Slovenji grozil dež, zato smo pohod po vrhovih Čičarje preložili in se odločili, da gremo v Idrjo. Doslej smo v slabem vremenu obiskovali kraške jame ali podzemne vojaške objekte, v Idrjo pa nas je vleklo zaradi nekdaj znamenitega rudnika živega srebra. Tudi sicer je Idrja mesto izjemne tehniške, naravoslovne in kulturne dediščine in v enem dopoldnevu je mogoče spoznati del njenih znamenitosti.
Najprej smo odšli k vhodu v Antonjev rov, ki so ga obiskali tisti člani naše skupine, ki še niso bili v idrjskem podzemlju. Drugi so si medtem ogledali javni akvarj, eden lepših v Slovenji. Skupaj smo se nato podali na
ogled Idrje - Magacina in nekdanjega gledališča na Starem placu, gradu Gewerkenegg, Scopoljeve hiše in njegovega botaničnega vrta ter znamenite idrjske kamšti. To je največje ohranjeno kolo na vodni pogon v Evropi, ki je 350 let poganjalo črpalke za dviganje vode iz globin rudnika. Spotoma smo se spomnili tudi znamenitih naravoslovcev, ki so delovali v Idrji: Scopolja, Hac-queja, Mraka, Lipolda, Hladnika in Freyerja.
Spoznali smo še eno idrjsko značilnost, rake. Tako se imenuje vodni kanal, ki je dovajal vodo na kamšt. Pot idrjskih naravoslovcev ob rakah nas je pripeljala do jeza Pri Kobili, od koder smo nadaljevali po gozdni poti nad strugo Idrjce proti Idrjski Beli. Zaradi poledenelega snega na poti in dežja smo predčasno prečkali Idrjco preko visečega mostu in počakali, da je po nas pripeljal avtobus.
Čez štirinajst dni nas je čakala nova odločitev. Napovedana je bila močna burja, cilj pa je bila dolina Glinščice v bližini Trsta. Ker ni bilo mraza, smo se odločili, da jo obiščemo. Pot smo začeli na vetrovnem robu doline, v vasici Jezero in se v zavetju
Prepihani Sončki v Glinščici
pobočja spustili navzdol, najprej do trase nekdanje železnice iz Trsta v Istro, nato pa v zaselek Botač v dnu doline. Tam je bilo zatišje, zato smo pomalicali. Ob strugi Glinščice smo nadaljevali mimo ostankov nekdaj številnih mlinov, nato nas je pot pripeljala na levo pobočje nad dolino, kjer smo začutili silovito moč burje. Posebno doživetje je bil pogled na slap, ki pada čez skalni prag. Sunki burje so namreč dvigovali vodo visoko v zrak. Povzpeli smo se do cerkvice sv. Marje na
Pečeh, kjer je imela burja z nami še posebno veselje, saj nas je kar prestavljala in nam vlekla kape z glav. Hitro smo se spustili nazaj v dolino in se po mirnejšem desnem pobočju povzpeli na Jezero. Spotoma smo se ustavili na dveh ploščadih, od koder je lep pogled na celotno dolino. Na izpostavljenih razglediščih je burja zelo okrepila svojo moč, zato ni bilo mogoče daljše občudovanje razgleda.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Fotografije: Sonja Repnik
Dejavnosti društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika
19. februarja 2011 je imelo društvo ob svoji 38.obletnici redno letno skupščino v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Od povabljenih se je skupščine udeležilo 126 članov društev in klubov iz Notranjsko in Primorske regje, in sicer iz: Logatca, Cerknice, Postojne, Ilirske Bistrice, Tolmina, Idrje, Ajdovščine - Vipave, Nove Gorice, Koprater predstavniki društev Abstinent in Žarek Upanja iz Ljubljane. Skupščine so se udeležili tudi naslednji gostje: predavateljica gospa Katarina Lavš Mejač, gospa Nataša Sorko, predsednica zveze skupin zdravljenih odvisnikov Slovenje, in terapevt-ka Urška Cvetkovič. Najprej je skupščino prjetno popestrila otroška folklorna skupina kul-turno-umetniškega društva s Stare Vrhnike, ki že vrsto let deluje na širšem območju Občine Vrhnika. Nato je predsednik društva Zoran Matič prebral obsežno poročilo o delu društva v minulem letu. To je bilo v glavnem naslednje:
Tedenski sestanki na centru za socialno delo. Terapevtka društva je gospa Urška Cvetkovič. V društvu je 33 članov in spremljevalcev razdeljenih v dve skupini. Skupine se sestajajo na štirinajst
dni. Člani, ki še niso dopolnili obiskovanja društva dveh let, prihajajo na sestanke vsak teden. Člani so v skladu s terapevtskim dogovorom dolžni pripraviti svoje uvodne in rehabilitacjske predstavitve. Imeli so možnost spregovoriti o svojih težavah in svojih uspehih ter izmenjati izkušnje o konkretnih opažanjih z drugimi člani in tudi s pomočjo terapevtke. Le-ta s svojim strokovnim znanjem pomaga članom pri predelavi posameznih težav in jih vzpodbuja k čim učinkovitejši rehabilitacji.
Organizac^a internih predavanj za člane društva. V aprilu je terapevtka Urška Cvetkovič predavala o temi Modeli vzgoje in postavljanja mej. Ker se je tema nanašala na področje družine, je vsak lahko sodeloval v razpravi. V junju je imela predavanje psihologinja in družinska terapevtka gospa Ivana Krevt. Naslov njenega predavanja je bil Soočanje s kronično boleznjo. Za predavanja poprosimo tudi direktorico Centra za socialno delo gospo Lučko Kenk o temi Medosebni odnosi in zakonski odnosi.Tudi sami si izbiramo teme in se po njih pripravimo ter jih na sestankih obdelujemo.
Vsako tretjo nedeljo v mesecu sta bila organizirana ogled in
pohod.
Maja udeležba na maratonu
Treh src v Radencih 15. 5. 2010. Ta udeležba članov s svojimi družinami je že tradicionalna. Večina članov se udeleži organiziranega pohoda po bližnji okolici. Kar nekaj otrok se je udeležilo Veveričjega teka in osvojili so tudi nagrade. Večina članov se je po pohodu s svojimi družinami razvedrila v bazenih term v Radencih.
Udeležba na srečanjih drugih klubov in društev Notranjsko Primorske regje.
Terapevtski vikend v otoških dolinah je bil 10 in 11. julja 2010. Udeleženi so bili člani s svojimi družinami. Organizirana sta
bila dva pohoda okoli Cerkniškega jezera. V prostem času je bilo balinanje, v večernih urah pa obdelava tem, ki nam jih je pripravila terapevtka in se nanašajo na sindrom odvisnosti od alkohola.
Delovanje na kulturnem področju. Člani so si v Cankarjevem domu ogledali več razstav in gledališko predstavo Gospa ministrica, na povabilo društva Žarek upanja iz Ljubljane pa ko-medjo Toneta^ Partljiča Partnerska poroka v Črnučah.
Organizac^a zunanjih predavanj. V aprilu je imela predavanje terapevtka Marjetka Polak z naslovom Samospoštovanje. Predavanja so se udeležili tudi
člani drugih klubov in društev Notranjsko-Primorske regje, ki smo jih povabili. Udeleženci so imeli možnost aktivno sodelovati s svojimi izkušnjami, tako da je bila razprava zelo zanimiva. Predavanja se je udeležilo 96 poslušalcev. V novembru je bilo predavanje za širše okolje v osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki, predavala pa je gospa Katarina Lavš Mejač. Naslov teme je bil Kako krepiti vzpostaviti in ohraniti zaupanje, udeležilo pa se ga je več kot 100 poslušalcev.
Organizac^a strokovne eks-kurz^e: tri dni od 27. do 29. avgusta v Mostar, Jajce in Med-žugorje z ogledom več kultur-no-zgodovinskih znamenitosti. Bilo je enkratno.
Silvestrovanje za vse člane našega društva, skupaj s člani klubov iz Logatca in Cerknice, je bilo organizirano v Gostišču Zapolje v Logatcu.
Predsednik Zoran Matič je predstavil tudi načrt dela društva za leto 2011 v takem obsegu, kot je bila dejavnost v minulem letu. Izbira aktivnosti je skupna z upoštevanjem predlogov vseh članov. Predstavil je tudi finančno poročilo društva in se ob tem javno zahvalil Občini Vrhnika za denarno podporo, ki omogoča tako uspešno delovanje našega društva.
Nato je sledila podelitev pri-
znanj abstinentom, ki jih je razdelila terapevtka gospa Urška Cvetkovič. Za priznanja se je v imenu vseh zahvalil član, ki abstinira že 18 let. Obenem se je zahvalil ženi za dolgoletno podporo v abstinenci. Vsi udeleženci priznanj so bili deležni prisrčnega aplavza.
Ponovno so nekaj plesov odplesali mladi plesalci s Stare Vrhnike. Predsednica skupščine je otroke povabila na njim najljubši prigrizek, to je pica, ki so si jo tudi zaslužili. Nato je gospa Katarina Lavš Mejač predavala na temo Slike o sebi in slike o drugih. Sledili so pozdravi predstavnikov drugih klubov in društev. Vsi predstavniki so pohvalili dejavnost vrhniškega društva z opombo, da se vsi lahko vzgledujejo po njem. Eden od gostov je poudaril, da si priznanja zaslužjo tudi svojci abstinentov, ki sodelujejo v vseh dejavnostih društva.
Predsednik Zoran Matič se je vsem prisotnim zahvalil, da so se odzvali povabilu z željo za nadaljnja druženja. Predsednica delovnega predsedstva je vse prisotne povabila na pogostitev, ki so jo pripravili kuharji Osnovne šole Ivana Cankarja in se jim zahvalila v imenu društva. Ob prjetnem druženju in pogovoru smo preživeli lep večer.
Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika
12 NAŠ ČASOPIS	Občina Ptfj Vrhnika	28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
naš glas naj seže do vas - naš glas naj seže do vas -	- naš glas naj seže do vas - naš glas naj seže do vas -	- naš glas naj seže do vas - naš glas naj seže do vas
Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni.
Lep pomladni pozdrav iz Doma upokojencev! Mislim, da si prav vsi tudi v naši hiši želimo, da bi veter pometel z zimo in da bi se začeli prjaz-nejši dnevi. Da bomo lahko šli ven več kot za nekaj minut in oblečeni v kaj manj kot v debele bunde. Pridi, sonce!
Tudi v domu se trudimo odganjati zimo. Začeli smo s pustom ^
Letošnji 8. marec je bil prav posebno doživetje. Združila sta se dva praznika, kar se redkokdaj zgodi. 8. marec je že sto let praznik žensk, ki se borjo za svoje pravice. Letos pa ga je prekril še pust, ki se premika, ampak je vedno na torek. Tako sta se znašla dva praznika na en dan. Obojega ni mogoče skupaj praznovati in tudi ne nobenega zbrisati. Seveda je bil najbolj vesel pustni torek.
V Domu so priprave prav lepo stekle. Prostor so naša pridna dekleta prav lepo okrasila in barvasti balončki so nas pozdravljali s stropa. Muzika nas je razveseljevala in komur se je dalo, je prav lahko poskočil in malo zaplesal. Skoraj vsi smo bili našemljeni, kakor je pač komu ugajalo. Naenkrat so se v naši sredini znašli malčki iz vrtca z vzgojiteljicami, ki so bili vsi prav lepo našemljeni. Simpatični, kot so vsi malčki, so rajali in peli in skakali, da jih je bilo veselje gledati. Pokazali so svoje pevske in igralske sposobnosti. V kuhinji so nam ta čas pripravili pustno pecivo in sokove, da nismo bili ne lačni ne žejni. Tudi v kuhinji se znajo razveseliti, saj nam je hrano delila maškara, ki je nismo poznali, dokler se nam ni pokazala. Bravo! Veseli smo, če se tudi drugi znajo veseliti z nami.
Članice skupine Materine dušice smo se že prejšnji teden dogovorile, da bomo na-
redile tako kot lani. Najprej se je prikazala naša voditeljica, sestra Bogdana. Zelo lepa je bila. Lasje so ji viseli prek ramen, predstavljala je zelo simpatično hipjevko. V skupini je bila tudi zdravnica, ki je strašila z injekcjo, na vozičku je bila bolnica, ki je imela na glavi petlitrski vrček za pivo. Pri zdravnici tudi asistentke ni manjkalo. Zelo zanimiva je bila čarovnica, ki je bila z metlo pripravljena odjadrati na Klek. V naši družbi je bil tudi Titov pionirček s kapo na glavi in rdečo ruto za vratom. V taki zasedbi smo prejadrali celoten Dom in obiskali vsakega znanca, ki je bil dosegljiv. Vsi so nas z veseljem sprejeli.
Po končanem obhodu smo se ustavili v našem prostoru, kjer se zberemo vsak torek. Tu smo bile deležne posebne pozornosti. Gospa Bogdana nam je razdelila krofe, iz kuhinje pa smo dobile sok, da nam je šlo lažje po grlu. Za osmi marec smo bile deležne lepih šopkov rdečih nageljnov. Tako je v veselju minil dvojni praznik, ki nam bo ostal v lepem spominu.
Zapisala: Antonia Baloh
In nadaljevali na gregorjevo ^ Zelo smo bili veseli povabila, da kot soorganizatorji sodelujemo pri izdelavi gregorčkov. Prihod otrok v velikem številu je naše prostore napolnil s smehom, ustvarjalnostjo in igro. Tudi naši stanovalci in stanovalke so poprjeli za čopič in barve ter svojo ustvarjalnost prenesli na ladjice, ki bodo ponesle luč po vodi ^ Zelo lepo je bilo opazovati mlade in manj mlade, kako skupaj preživljajo lepo sobotno popoldne in uživajo v veselem vzdušju. V kuhinji so nam pripravili še ocvrte miške, sok in čaj, da je šlo delo lažje od rok. Hvala, ker smo lahko opazovali in se družili z otroki in njihovimi starši, tudi sami smo za trenutek spet postali otroci, ki se igrajo ^
V Domu se srečujejo različne skupine, med drugim tudi skupina Babičina kuhinja. Takole se je veseli naša stanovalka.
Februarja smo začeli s tečajem računalništva, ki ga obiskuje enajst stanovalk in stanovalcev. Srečujejo se vsak torek in petek in lepo napredujejo.
Z veseljem bomo sodelovali še na kateri podobni delavnici.
Medtem pa se dogaja še marsikaj.
Utrinki iz babičine kuhinje
Že nekaj časa se udeležujem ob ponedeljkih popoldne delovnih sestankov v skupini Babi-čina kuhinja. Začela sem bolj s slabimi občutki, saj nisem vedela, kako bo to potekalo. Zdaj, ko sem se privadila in vidim, da je zelo zabavno, pa prav z veseljem pridem v skupino.
Skupino vodi naša prjetna in zabavna diplomirana medicinska sestra Barbara Košir. V veliko pomoč nam je tudi gospa Ivanka, ki ima veliko praktičnih izkušenj iz kuhinje, kjer je redno zaposlena. Ve povedati, kako je delala njena mama, ki je morala na skromen način skuhati dobro za večjo družino. Zelo smo bile vesele, ko nam je neki ponedeljek od doma prinesla za vsako posebej v pla-
stični posodi doma kuhano žolico, ki smo si je tako želele in jo tudi takoj pospravile.
Dvakrat smo imele že na obisku gospo Marjo Merljak. Njena odločna beseda, začinjena s krasnim primorskim poudarkom, nam je dala še več upanja za zdravo življenje v starejših letih. Ne morem pozabiti njenih besed: »Zjutraj se poglejte v ogledalo, pa boste videle, kako ste lepe!« Seveda smo se temu smejale, saj vemo, da je to nemogoče. Ob njeni prisotnosti smo naredile tudi nekaj jedi, za katere je trdila, kako so zdrave in temu rade verjamemo. Gospa Barbara je pripravila vse, kar se ji je zdelo, da bo potrebno pri delu. Na mizi so bili paradižniki, pa paprika, česen, kislo zelje, kisla smetana, jogurt, polenta, bučna semena, laneno seme in tri vrste dobrega olja. Razdeljene v skupine po dve ali tri smo sek-ljale, lupile, mešale in vse, kar je bilo potrebno. Mimogrede je bila kuhana polenta, iz katere
smo, ko je bila ohlajena, z modelčki delale piškotom podobne zvezdice, ki so bile potem, polite s sirom, zelo lepe za oči in še lepše oziroma boljše za v usta. Seveda je k temu spadalo tudi kislo zelje s česnom in oljem, lanenim semenom in še nekaterimi dodatki. Vse to je bilo dobro zmešano in je imelo prjeten okus. Zelo okusna je bila zelenjavna solata z raznimi zdravimi dodatki. Vsakega smo po nekaj dobili na krožnik in bilo je zelo okusno. Kar nam je ostalo, smo z veseljem odnesle v sobe svojim sostanovalkam. Prav lepo pa je bilo videti stanovalce in zaposlene, ki so hodili mimo kuhinje in govorili, kako prjetno diši. Ne samo vonj, tudi okus je bil dober.
Gospa Marja, ki nas je navduševala za pristno domačo hrano, je uživala ob našem veselju. Moram pa reči, da sem se tudi pri naši voditeljici naučila piti čaj brez sladkorja in mi zelo ugaja. Tudi ona vedno poudarja, kako naj uživamo
zdravo prehrano. Meni je to všeč in bom take stvari oz. navodila rada ubogala. Moja želja je, da bi se lahko še dolgo sestajale in upoštevale navodila, ki nam jih dajejo tisti, ki imajo več izkušenj.
Zapisala: Antonia Baloh
Za konec še dve prošnji.
Lastnike psov, ki jih sprehajajo v domskem parku, obveščamo, da je na začetku in na koncu parka postavljen koš, ki je namenjen prav njim. Veseli smo kužkov, ki se sprehajajo mimo doma, če so le na vrvici in če lastniki »kupčke« pospravjo za seboj.
Drugo prošnjo naslavljamo na voznike, ki vsak dan hitite po cesti mimo doma. Toplejši dnevi, ki se jih nadejamo, nas bodo zvabili na krajše in daljše sprehode po okolici doma. Žal je pločnik na nekaterih mestih malce »vegast« in ozek, zato se marsikdo na vozičku odpravi na sprehod kar po cesti, saj se boji, da se bo sicer prevrnil s pločnika na cesto. Več bo tudi počasnih pešcev, nekateri pa tudi slabše vidimo in/ali slišimo. Prosimo, da to upoštevate in upoštevate omejitve, čeprav je cesta ravna in kar vabi k hitrosti.
Lepo vas pozdravljamo stanovalci in zaposleni v Domu upokojencev Vrhnika.
Zbrala in zapisala:
Simona Medic
Utrinki s krvodajalske akc^e
V ponedeljek, 14., in v torek, 15. marca, je bila za občane Vrhnike, Borovnice in Loga -Drago-
merja na Vrhniki organizirana krvodajalska ak-cja, ki se je je udeležilo 314 krvodajalcev. Po odvzemu krvi vsem krvodajalcem ponudi-
mo kavo in čaj.
Na poti do okrepčilne krvodajalske malice, ki jo pripravjo v Gostilni Boter, prostovoljci RK Vrhnika budno pazjo na krvodajalce zaradi morebitne slabosti, ki bi se lahko pojavila po odvzemu krvi.
Zahvala vsem krvodajalcem, ki ste se udeležili akcje, in vsem prostovoljcem, ki ste pomagali pri organizacji akcje!
Tečaj prve pomoči
za bodoče voznike motornih vozil
Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.
-	Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkra.
-	Nudimo brezplačno izposojo literature. Prjave sprejemamo:
vsak dan od 8. do 14. ure,
v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B,
po telefonu 7502-447,
ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net
Tečaj prve pomoči za gospodarske in negospodarske družbe
Verjetno se vsi zavedamo, da nesreča nikoli ne počiva. Z nesrečami, kot so razne poškodbe, nesreče z električnim tokom, zadušitve, bolečine v trebuhu, glavobol, nezavest, zastrupitev, razni padci ali stisnjenje, hude krvavitve, motnje dihanja, zastoj srca, da ne govorimo o naravnih in drugih nesrečah, se srečujemo vsak dan. Lahko nas doleti med delom, igro, vožnjo, počitkom itn., zato sta pripravljenost in prvo ukrepanje najpomembnejši del dajanja pomoči človeku v nesreči.
V decembru 2006 je na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 56/99 in 64/01) začel veljati novi Pravilnik o organizacji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. l. RS, št. 136/2006) za podjetja, ki so zavezana usposobiti zaposlene za izvajanje prve pomoči. Država je pooblastila Rdeči križ Slovenje kot edino organizacjo za izvajanje programa usposabljanja prve pomoči, kar nam nalaga tudi Zakon o Rdečem križu, saj je ta pripravljen kakovostno in je usklajen z zahtevami in standardi
Evropske unje, predvsem pa v skladu z razvojem stroke prve pomoči.
V skladu z omenjenim pravilnikom traja tečaj 8 ur in obsega teoretični in praktični del.
Program tečaja prve pomoči je potrdil Strokovni center za prvo pomoč pri RKS. Po opravljenem tečaju dobi udeleženec potrdilo, s katerim izkazuje organom in inšpekcjam, ki preverjajo varnost pri delu, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v gospodarskih in negospodarskih družbah, zavodih oz. organizacjah, usposobljenost nudenja prve pomoči.
Glede dogovora o terminu in kraju tečaja pokličite po telefonu 7502-447. Veselimo se sodelovanja z vami!
Pravočasno poskrbimo za naše zdravje
Kako?
-	Redno si merimo krvni tlak.
-	Redno si merimo krvni sladkor.
-	Nadzorujemo holesterol in trigliceride.
Kje in kdaj?
Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure.
Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov morate biti obvezno tešči!
OZ RK VRHNIKA
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS 13
Kako je nastalo ime Sinja Gorica - 2. del
V nadaljevanju, kako je nastalo ime naše vasi Sinja Gorica, k imenu Scheinbuchel, kar je pomenilo tudi Lepa Gorica. Sama končnica buchel je v nemškem narečju tudi grič. Tudi Valvazor omenja v Slavi Vojvodine Kranjske Suino goritzo, na kar me je opozoril kolega inž. Franci Dovč.
Obdobja francoske zasedbe naših krajev je g. Janez Žitko v sedmi št. Vrhniških razgledov opisal, da je bilo v takratno francosko vojsko »rekrutiranih« 200 moških s širšega območja takratnega kantona Vrhnike. Med njimi je bil v Ilirski polk »rekrutiran« tudi Tomaž Japel, ki se ni vrnil v Sinjo Gorico.
Na Stari Vrhniki pa je v tistem času potujoča kolona francoske vojske izgubila »vojaško blagajno« (kot na fotografiji), ki jo je našel sta-rovrhniški kmet - Komarjev Štefan, ki je umrl
Vaščani so verjeli v star pregovor. Ko živali be-žjo iz hiš, je treba hišo zapustiti. Tako so storili in vsi so ostali živi. Po tem potresu so takratni Sinjegoričani sklenili, da bo vaški zaščitnik in simbol »ščurek«, ki ga praznujemo kot vaški običaj vsako drugo nedeljo v maju pri »žegnanski« nedelji pri sv. Jobu, za kar je priložena tudi fotografija, ki slikovita predstavlja star sinjegoriški običaj ob tem prazniku.
Samo naselje Sinja Gorica skupaj s Sapom je bilo zelo majhno, saj je bilo v zapisih iz leta 1857
Zelo znane so bile tudi sinjegoriške »štirne« - vodnjaki: Kuncova štirna in Lovrinova štirna, obe sta imeli talne izvire in sta prikazani na fotografiji. Dobro mrzlo vodo so Pri Kunc uporabljali vaščani Sapa, Sinjegoričani pa Lovrinovo štirno.
Vrhniški kmetje, ki so se vozili na obdelavo polj na Mahu, na Marostu, so si natočili in vzeli seboj vodo v tako imenovanih »putrhih«. To so bili ploščati sodčki, v katerih je voda dlje hladna. Zato sta bili obe štirni zelo znani in obiskani.
Lovrinova štirna



»Le tri hiše so na ravnin Tako pravi pesem; ena od njih je Japljeva hiša.
12. 9. 1899. Blagajno ima sedaj Boštjan Končan iz Podlipe.
Po odhodu Francozov, približno okoli leta 1809, je avstro-ogrska zopet vojska zasedla tudi Vrhniko z okolico.
Zaradi potreb avstro-ogrske vojske in sploh prevoza tovora in potovanja je bila glavna moč konjska vprega. Da bi zadostili potrebe po konjih, je vojaška uprava avstro-ogrske vojske imela na Vrhniki tudi »plemenilno « postajo s tremi žrebci; dva sta bila težke pasme, tretji pa je bil lipicanec. Postaja je stala na prostoru sedanje vrhniške knjižnice.
Vse nadaljnje obrazložitve se nanašajo na pripovedi matere mojega očeta, to je moje babice, ki se nanašajo tudi na pripovedi njene stare matere, to je skoraj pet rodov nazaj v preteklost. Začel bom s pripovedjo o potresu, ki je prizadel Sinjo Gorico leta 1511, pa tudi širše barjansko območje. Takrat je bila prizadeta tudi cerkev sv. Joba, kot sem omenil v prejšnjem članku.
V takratnem času so se prebivalci teh območj ravnali po starih pregovorih, ustnem izročilu, luninih znamenjih, letnih časih, ki so večkrat vnaprej zaznamovali dobro ali slabo letino pa tudi nezgode.
Tako je bilo tudi s takratnim potresom, ker so bili vaščani pripravljeni, saj so pričakovali potres zaradi vznemirjenja domačih živali in drugih prebivalcev takratnih hiš, kot so miši, podgane in ščurki.V času pred potresom so ti hišni prebivalci zapuščali hiše in se razbežali v naravo.
Klanje ščurka na žegnanjsko nedeljo. Spodaj, od leve proti desni: Marko Žlogar, Ivan Lovrin, neznani, Lovro Korče, neznani, Ivan Cankar (po mnenju nekaterih). Druga vrsta, od leve proti desni: sestri Knez, neznana, soproga Marka Žlogarja, Jvanka in Ana Korče, neznana. Tretja vrsta - vsi neznani. Četrta vrsta, od leve proti desni: neznani, Žitkov iz Sinje Gorice, preostali prav tako neznani. Če koga prepoznate, sporočite avtorju prispevka.
Popravek
V članku prejšnje številke je bilo navedeno netočno dejstvo o zaplembi cerkvenega zvona. Oblast ga ni vzela med drugo svetovno vojno, marveč med prvo.
le 20 hiš s 120 vaščani. Leta 1890 je bilo že 29 hiš z 180 vaščani, leta 1910 je bilo 31 hiš s 186 vaščani.
Z začetkom 1. sv. vojne je bilo vpoklicanih v avstro-ogrsko vojsko kar precej vaščanov, kot je opisano v Vrhniških razgledih, št. 7, ki jih je objavil g. Janez Žitko.
Ostali so na fronti, tako so rekli takrat: Jakob Kunc, Janez Lavrin, Janez Lenarčič in Jakob Ogrin. Takrat so doma lahko ostali le tisti, ki so bili »škarta«; nesposobni in tako imenovani hranilci matere. Take družine so bile brez moža oz. očeta, ki je že padel na fronti ali pa je umrl naravne smrti.
V času zadnjih tednov in dnevov 1. sv. vojne so takratni avstrjski državniki imeli še vedno namero zasesti Slovenjo s koroške strani. Ita-ljani, ki so se zopet pridružili zmagovalcem v vojni, pa so si lastili pravico ozemlja celo do Ljubljane. Na Koroškem in Štajerskem je te namere preprečil general Rudolf Maister, na Primorsko in Notranjsko območje, kjer so prodirali Italjani, pa je poslal čete srbskih prostovoljcev pod poveljstvom častnika polkovnika Stevana Švabiča. Ta se je pripeljal z vlakom do Verda in se nato »stacioniral«, nastanil na Lenaršičevem posestvu. Imeli pa so tudi že četo v takratni konzervni tovarni Impex, ki je stala za Verbiče-vo domačjo ob cesti v Ljubljano. Izvedeli so, da je izvidnica Italjanov že na Sapu v Sinji Gorici pri nekdanji oštarji Pri Špeličku. Vse nadaljnje dogodke mi je povedal moj pokojni oče Anton Šemrl, kako so skupaj z nekaj srbskimi prostovoljci, ki so skupaj s podčastnikom pripeljali iz Verda preko Ljubljanice po stezi na Tojncah ter preko brvi prenesli tem mladeničem iz Sinje Gorice, ki so se jim pridružili, 20 pušk malniharic, 20 samokresov na boben in opasače z bajoneti. Tako so oborožili sinjegoriške fante in nekatere iz Blatne Brezovice in Sapa. Od gostilne Pri Špelič so sinjegoriški fantje pregnali italjanske vojake do tovarne Impex, kjer so prostovoljci že imelo obkoljeno italjansko četo.
Italjanski komandant, ki je bil v Logatcu, je bil prepričan, da je tu že srbska vojska in so se umaknili vse do Logatca, Planine in Rakeka, vse do poznejše rapalske pogodbe. Tako so nam Italjani zopet vzeli velik del slovenskega ozemlja.
Sama zgodba o srečanju Sinjegoričanov z Ita-ljani na Sapu Pri Tinet pa je daljša zgodba, ki jo bom opisal mogoče kdaj drugič.
Če se povrnem nazaj na čas, ko se je končevala 2. sv.vojna in prispevek polkovnika Švabiča, da so takoj leta 1945 odstranili obeležje - kip generala Maistra v Ljubljani, ki se ga ni dotaknil ves čas niti okupator. Na Vrhniki so odstranili tudi takratno Švabičevo cesto po direktivi, da ni primerno, da bi Vrhnika imela švabsko cesto. Vrhniški župan Jože Verbič je leta 1933 po odloku takratnega občinskega odbora podelil v čast polkovniku Stevanu Švabiču Švabičevo cesto. Zato je skrajni čas, da se tudi na Vrhniki ponovno vrne na eno na novo nastajajočih cest ime Švabičeve ceste, ki je bila že podeljena leta 1933.
Že pred štirimi leti, 17.12. 2007, sem na 11. strani Našega časopisa dal pobudo skupaj z Muzejskim društvom, da se polkovniku Stevanu Šva-biču dodeli cesta, ki mu zgodovinsko pripada.
Doslej še noben župan niti občinski svet na Vrhniki ni imel toliko zgodovinske zavesti, da bi pošteno vrnili polkovniku Švabiču čast, ki mu je bila priznan že leta 1933 od takratnega župana Jožeta Verbiča.
Za zaključek bi omenil, da smo v Sinji Gorici imeli tudi vaškega poeta, ki je spesnil več pesmi o svoji vasi. To je bil pokojni Lenčkov Jaka.
Ena izmed njegovih krajših pesmi se glasi:
Ni lepše vasice od Sinje Gorice,
vse hiše so v breg, le tri so pri tleh.
Tam na Tojncah je mlin,
tam mlinar Marko melje in žvižga
ter veselo živi pa tudi fajfo kadi.
Vsi tisti, ki berete moj prispevek o moji vasi, ki pa ni več cela vaška enota, saj je avtocesta presekala pomen vasi kot naselja. Da pa smo še vedno v dobrih medsebojnih odnosih, našo vas povezujejo naši gasilci, balinarji ter druge športne in družbene organizacje v nekdanjo celoto.
Prispevek sem napisal v dobri veri ohraniti vsaj nekaj tudi tistega, kar marsikateremu Sinje-goričanu ni bilo znano.
Vsi tisti, ki ste bolje poučeni o naši vasi, naj mi ne zamerjo, če sem kaj izpusti ali pa ne točnega napisal. Utrip takratnega življenja naše vasi je bil povezan tudi po dogodkih, ki sem jih zapisal po ustnem izročilu mojih prednikov.
Pridite na žegnanje 8. maja v našo vas, kjer boste srečali znance, naše vaščane in prepričali se boste, da smo dobri Slovenci in prjazni ljudje.
Zvone Šemrl
V
^ iz Župn^skega vrtca
Hopla, hopla žogica je ANGELČKE razgibala.
Igrali igre z žogo se in ptički v gnezda hitro le, kolebnica, obroč je bil zaklad, s katero lahko ujeli bi pomlad. Še starši zraven so prišli in skupaj gibali so vsi.
Ja, OBLAČKI bi vremenarji postali, tako še Trontlju bi pomagali. Da za dnem so vreme opazovali, dež in sneg so prepoznali. Sonce za oblake b'lo je skrito, veter noske barval hitro. O, ta mavrica ti, ti, kako čebljali z njo bi mi.
Se ZVONČEK sprašuje, kje naši copatki so zdaj, »jih muca je vzela,« toda: zakaj?
Nič nam hudega ni naredila, celo blazinice nam je sešila. Mi pa naredili smo Malo vas, kar tako malo za okras.
Pri KAPLJICAH smo o Vidku brali, živali iz zgodbe smo spoznali. Vidku srajčico naredili, se tako pomagati naučili.
Februar je pisan stric, z LUNAMI je šel v štric. Lutke jim pokazal je, gledališče z njimi igral se je. Plesali, peli in pripovedovali in kapljice razveseljevali.
So ZVEZDICE se v pravljico odele, se za dramatizacjo ogrele. Nadevali plašček Barbari in hišico iz kart prebirali. Kdo napravil Vidku srajčico? jih je zanimalo zelo. Šivanje in lepljenje bilo je raj, da s pravljične dežele pridejo nazaj.
Od zime ISKRE smo se poslovili z igrico, ki smo jo za starše priredili. Kostume smo pobarvali ter sceno naredili. O knjigah smo se pogovarjali, si knjige izposodili, plesali smo in rajali, se pesmice učili.
Vse to in še marsikaj dogajalo se je pri nas. Če želite, poglejte v našo vrtčevsko vas. Naj vas strah ne bo, mi pridni smo zelo.
N.Š.P.C.
14
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Na podlagi 36. clena Zakona o dostopu do informaci javnega znacaja - ZD^Z-UPB2 (Uradni
list RS, št. 51/06 in 117/06 - ZdavP-2) in 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 365 z dne 26.10.2009) izdajam
CENO PONOVNE UPORABE PODATKOV LIDAR V PRIDOBITNE NAMENE
I.
Cena ponovne uporabe podatkov LIDAR v pridobitne namene je: (glej preglednico spodaj)
II.
Ceno ponovne uporabe podatkov LIDAR v pridobitne namene se zaračuna v enkratnem znesku.
m.
Ceno za ponovno uporabo podatkov LIDAR v pridobitne namene se objavi v Katalogu informaci javnega znacaja na spletni strani Občine Vrhnika in v uradnem glasilu Naš časopis.
IV.
Cena za ponovno uporabo podatkov LIDAR v pridobitne namene začne veljati 1. 4. 2011.
Številka: 581-1/2011 (1-02) Datum: 21.3.2011
Župan
Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.,l.r.
Prostorski podatek	mapa / datoteka	Enota	Število vseh enot	Cena vseh enot z DDV	Cena enote z DDV
LIDAR		list	123	41.580,00 €	338,00 €
Posnetek DOF	DOF / *.tif	list			
Koordinata DOF	DOF / *.tfw	list			
Višinske točke	DMR / *xyz	list			
Višinske točke terena	XYZ_ground / *.xyz	list			
Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08), Pravilnika o oddajanju profitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 16/94 in 74/94) in Sklepa župana št. 352-13/2011 z dne 4.3.2011, objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM
1.	Predmet razpisa
Predmet razpisa je stanovanje v mansardi poslovno stanovanjskega objekta Cankarjev trg 11, Vrhnika v velikosti 78.30 m2. Stanovanje obsega kuhinjo in bivalni prostor v površini 36.40 m2, sobo v površini 16.12 m2 in kabinet v površini 10.19 m2. K stanovanju spada tudi kletni prostor v površini 1.45 m2. Stanovanje se oddaja v najem za nedoločen čas in bo predvidoma vseljivo 15.5.2011. Najemnina za profitno stanovanje se določi z najemno pogodbo in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 5,74 EUR/m2.
2.	Razpisni pogoji
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve profitnega stanovanja, so naslednji:
-	da je prosilec državljan Republike Slovenie ali državljan članic Evropske unie ob upoštevanju vzajemnosti (160. člen Stanovanjskega zakona),
-	da ima stalno bivališče v občini Vrhnika,
-	da je prosilec plačilno sposoben poravnati profitno najemnino in ostale obveznosti za uporabo stanovanja.
Prednost pri dodelitvi pro-fitnega stanovanja imajo najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Če je več enakovrednih ponudb, se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo v javnem razpisu ponudil višjo najemnino in bo iz predloženih dokazil razvidno, da jo je sposoben poravnati.
3.	Vsebina pisne ponudbe za dodelitev profitnega stanovanja
Ponudba mora vsebovati:
-	podatke o ponudniku in družinskih članih (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko)
-	število oseb, ki bodo z njim
prebivali
-	ponujeno višino najemnine, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne najemnine,
-	zahtevane priloge.
Vlogi za dodelitev profitnega stanovanja mora prosilec priložiti:
-	potrdilo o državljanstvu,
-	potrdilo o stalnem prebivališču in številu družinskih članov,
-	potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in drugih bodočih uporabnikov stanovanja,
-	najemno oziroma podnajem-no pogodbo, če jo prosilec ima sklenjeno,
-	potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca in ostalih članov družine, ki bodo živeli s prosilcem v skupnem gospodinjstvu (neto plača za zadnje tri mesece).
4.	Postopek izbire najugodnejšega ponudnika
Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami do 04.05.2011. Za pravočasno se šteje ponudba, ki bo prispela najpozneje do 04.05.2011 do 12. ure. Nepopolne vloge ter vloge, ki ne bodo vložene pravočasno, se ne bodo obravnavale. Ponudniki morajo oddati pisno ponudbo priporočeno ali osebno v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - razpis za oddajo profitnega stanovanja« na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Sklep o dodelitvi profitnega stanovanja sprejme župan Občine Vrhnika.
Ponudniki, ki bodo sodelovali na razpisu, bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o dodelitvi profitnega stanovanja.
Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe.
5.	Informac^e:
Vse informacie in pojasnila v zvezi z oddajo lahko zainteresirani v času razpisa dobio po telefonu št. 755-54-21. Ogled stanovanja, ki je predmet oddaje, je možen po predhodnem dogovoru z najemnikom stanovanja: predvidoma od 16.30 do 20.00 ure. Številka: 352-13/2011 Datum: 15.03.2011
OBČINA VRHNIKA Župan: Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.
Na podlagi 26. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informaci javnega značaja (Ur.l. RS, 76/05, 119/07) določam
POGOJE UPORABE
PROSTORSKIH PODATKOV OBČINE VRHNIKA
I.
Pogoi uporabe se nanašajo na uporabo podatkov iz javnih evidenc in drugih zbirk prostorskih podatkov, ki so last Občine Vrhnika.
Občina Vrhnika pri izdajanju podatkov ne prenaša lastništva izdanih podatkov na naročnika podatkov in ne prevzema odgovornosti za morebitne napake v podatkih in za posledice takih Naročni
pomanjkljivosti. k ob prejemu podatkov pridobi pravico njihove uporabe za takšen namen, kot ga je navedel v Naročilu digitalnih podatkov. Naročnik lahko drugo osebo pooblasti za prevzem naročenih podatkov ali za obdelavo podatkov, vendar jo mora opozoriti na Pogoje uporabe prostorskih podatkov. Naročnik se zavezuje, da bo v primeru obdelave prostorskih podatkov. ki vsebujejo osebne podatke, ravnal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo). Naročnik mora Občini Vrhnika sporočiti vsako spremembo namena uporabe podatkov. Naročnik podatkov se obvezuje, da bo pri vsaki uporabi in morebitni objavi podatkov ali izdelkov zagotovil navedbo vira podatkov, ki obsega naziv "Javne informacie Slovenie, Občina Vrhnika, _(vrsta podatka)« Poleg tega je dolžan navesti tudi čas, na katerega se podatki nanašajo oziroma datum stanja zbirke podatkov.
Naročnik se obvezuje, da bodo prostorski podatki v primeru objave na internetu uporabljeni le kot podlaga za prikaz drugih vsebin, ne bodo pa prikazani samostojno. Izdelana mora biti tudi povezava na spletno stran Občine Vrhnika: www.vrhnika.si Naročnik ne sme posredovati podatkov tretjim osebam, razen če to ni s posebno pogodbo ali kako drugače izrecno dovoljeno.
Naročnik se obvezuje zavarovati podatke, tako da nihče
tretji ne bo imel dostopa do podatkov ali proizvodov iz teh podatkov.
Pravica uporabe podatkov preneha, če naročnik namenoma ali iz malomarnosti prekrši pogoje uporabe.
II.
Pogoji uporabe prostorskih podatkov in cene se objavio v Katalogu informaci javnega značaja na spletni strani Občine Vrhnika in v uradnem glasilu Naš časopis.
III.
Pogoji uporabe prostorskih podatkov začnejo veljati 1. 4. 2011.
Številka: 581-1/2011 (1-02) Datum: 21.3.2011
Župan Stojan Jakin, univ. dipl.inž.grad., l.r.
Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenie za leti 2011 in 2012 (Ur. list RS, št. 96/2010 in 4/2011), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenie (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008 in 99/2009-ZI-PRS1011), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2011 (Naš časopis, 380/2011), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE UREDITVE IN NAKUPA OPREME ZA OTROŠKA IGRIŠČA ZA LETO 2011
1.	PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA
Predmet razpisa je sofinanciranje ureditve in nakupa opreme za otroška igrišča na območju občine Vrhnika ter usposabljanja odgovornih oseb za preglede in vzdrževanje otroških igral in igrišč.
2.	POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STROŠKOV
Upravičene osebe po tem razpisu so Krajevne skupnosti v občini Vrhnika, ki posedujejo in/ali uporabljajo površine za namen otroškega igrišča (v nadaljevanju: upravičene osebe). Projekt je investiciski poseg pri vzdrževanju in/ali posamični sklop opreme, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega do 50 % vseh predvidenih stroškov del, opravljenih v letu 2011.
Usposabljanje je udeležba na usposabljanju za preglede in vzdrževanje otroških igral in igrišč. Zaprošeni znesek financiranja posameznega usposabljanja lahko dosega do 100 % celotnega stroška usposabljanja.
Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcie celotnega projekta (odhodki = prihodki).
3.	POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU
3.1 Na razpis se lahko pr^avi-jo predlagatelji (upravičene
osebe), ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	imajo otroško igrišče v svoji lasti oz. imajo soglasje lastnika ali zakupnika zemljišča (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje);
•	zagotavljajo dostopnost površine uporabnikom z dostopom na javno površino (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja);
•	upravljajo oz. bodo upravljali z otroškim igriščem, ga tekoče vzdrževali in vzpostavili igriški red (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja) in
•	imajo urejeno tehnično do-kumentacio (natančen načrt obnove in popis del s količinami ter cenami) - pogoj ne velja za priavo usposabljanja.
3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev:
Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisia, ki jo imenuje župan.
Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev, in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev.
4. RAZPISNI KRITERII
4.1	Splošni kriterii razpisa
Projekt ustreza splošnim kriteriem, če:
•	ohranja ali povečuje učinkovitost uporabe otroških igrišč,
•	je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan,
•	je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo ter
•	zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%.
Usposabljanje ustreza splošnim kriteriem, če:
•	se usposablja oseba, odgovorna za vzdrževanje igrišča, ki ga poseduje ali uporablja predlagatelj,
•	traja najmanj osem ur in ga izvaja institucia, ki ima akreditacio s področja varnosti otroških igrišč oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti varnosti pri delu na področju vzgoje in izobraževanja in ima najmanj pet let izkušenj z izvajanjem pregledovanja in preizkušanja igral na otroških igriščih.
Najvišji možni znesek sofinanciranja usposabljanja je do 250 EUR na priavitelja.
4.2	Prednostni kriterii
•	usposabljanje osebe, odgovorne za vzdrževanje igrišča,
•	celotna višina vrednosti projekta,
•	postavitev novega igrišča ali celovita prenova igrišča,
•	število potencialnih uporabnikov otroškega igrišča,
•	oddaljenost od prvega urejenega otroškega igrišča,
•	nujni projekti obnove, brez katerih bi bila uporaba prostorov bistveno okrnjena, nepopolna ali celo onemogočena ali katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu,
•	upravičena oseba je v projektih, priavljenih na tovrsten razpis v prejšnjih letih oziroma bo v tem letu pridobila sponzorska ali donatorska sredstva za namen urejanja igrišča (priložiti gradivo, ki to izkazuje).
5.	UPORABA KRITER^EV
Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt / usposabljanje bo izpolnjeval vse splošne kriterie ter bo visoko ocenjen pri prednostnih kriterijih razpisa. Prednostni kriterii z večjo težo so navedeni na začetku seznama. Usposabljanje ima prednost pred projekti. Komisia bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na priavnih obrazcih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem materialu in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga iz uradnih evidenc.
6.	OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2011, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 8.000,00 EUR.
7.	OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2011 oz. v plačilnih rokih, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenie za leti 2011 in 2012 (Ur. list RS, št. 96/2010 in 4/2011).
8.	RAZPISNI ROK
Razpis se prične 28. 3. 2011 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 29. 4. 2011.
9.	RAZPISNA DOKUMEN-TACUA
Razpisna dokumentacia obsega: besedilo razpisa, priavne obrazce za priavo posameznega projekta / usposabljanja in vzorec zahtevanih izjav.
Vlogo za udeležbo na razpisu s priavnimi obrazci vlagatelji lahko prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informa-ciski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila.
10.	ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentacii. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS OTROŠKA IGRIŠČA 2011«, do vključno 30. 4. 2011 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež).
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
15
Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku!
Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 29. 4. 2011 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika - pisarna št. 22 - tajništvo.
Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacje.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriterji razpisa.
11.	PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACE IN POJASNIL:
Informacje in pojasnila lahko zainteresirani dobjo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/75554-20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sabina.tell@-vrhnika.si.
12.	ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU
Izpolnjevanje pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje e-teh bo izvedla komi-sja, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se vlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe.
ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad.
Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list
RS, št. 16/2008, 123/2008), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08 in 4/10), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenje za leti 2011 in 2012 (Ur. list RS, št. 96/2010 in 4/2011), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenje (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008 in 99/2009-ZIPRS1011), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009) in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2011 (Naš časopis, 380/2011), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE INVESTIC^SKEGA VZDRŽEVANJA IN IZBOLJŠAV SAKRALNIH
SPOMENIKOV V LETU 2011
1.	PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA
Predmet razpisa je sofinanciranje investicjskega vzdrževanja in izboljšav sakralnih spomenikov na območju občine Vrhnika.
2.	POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STROŠKOV
Upravičene osebe po tem razpisu so pravne osebe, registrirane v RS, ki so lastniki ali upravljavci sakralnih spomenikov v občini Vrhnika (v nadaljevanju: upravičene osebe). Sakralni spomenik je nepremična dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, in v registru označena kot sakralna stavbna dediščina.
Projekt je investicjski poseg pri vzdrževanju, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Zaprošeni znesek financiranja
posameznega projekta lahko dosega do 50 % vseh predvidenih stroškov del opravljenih v letu 2011.
Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcje celotnega projekta (odhodki = prihodki). Upravičeni stroški so stroški gradbeno-obrtniških in kon-servatorsko-restavratorskih posegov na sakralnih spomenikih.
3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU
3.1	Na razpis se lahko pr^avi-jo predlagatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
•	so pravne osebe, registrirane v RS in so lastniki ali upravljavci sakralnega spomenika (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje);
•	imajo urejeno tehnično do-kumentacjo (natančen načrt izvedbe del in popis del s količinami ter cenami).
Drugi pogoji:
•	projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu s predpisi o gradivi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
•	projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine.
3.2	Izpolnjevanje razpisnih pogojev:
Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisja, ki jo imenuje župan.
Pri odpiranju vlog bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse vloge, ki:
•	niso bile oddane v razpisnem roku;
•	jih ni vložila upravičena oseba.
Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev, in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev.
4.	RAZPISNI KRITERII
4.1	Splošni kriterii razpisa
Projekt ustreza splošnim krite-rjem, če:
•	je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan;
•	je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo ter
•	zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%.
4.2	Prednostni kriterii
•	celotna višina vrednosti projekta;
•	nujni projekti obnove, katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu.
5.	UPORABA KRITER^EV
Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in splošne kriterje ter bo visoko ocenjen pri prednostnih kriterjih razpisa. Prednostni kriterj z večjo težo je naveden na začetku seznama. Komisja bo ustreznost vloge preverjala
iz podatkov, ki bodo navedeni na prjavnih obrazcih, v obveznih prilogah in na morebitnem drugem priloženem materialu ter na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga iz uradnih evidenc.
6.	OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2011, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 9.180,00 EUR.
7.	OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2011, najkasneje do 30. 11. 2011, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi del.
8.	RAZPISNI ROK
Razpis se prične 28. 3. 2011 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 29. 4. 2011.
9.	RAZPISNA DOKUMEN-TACUA
Razpisna dokumentacja obsega: besedilo razpisa, prjavne obrazce za prjavo posameznega projekta in vzorec zahtevanih izjav.
Vlogo za udeležbo na razpisu s prjavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informac j-ski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila.
10.	ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentacji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za
družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS SAKRALNI SPOMENIKI 2011«, do vključno 29. 4. 2011 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež).
Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku!
Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 29. 4. 2011 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika - pisarna št. 22 - tajništvo.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriterji razpisa.
11.	PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMA-CU IN POJASNIL:
Informacje in pojasnila lahko zainteresirani dobjo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/75554-20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sabina.tell@-vrhnika.si.
12.	ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU
Izpolnjevanje pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komi-sja, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se vlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe.
Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad.
Zimska šola v naravi
Učenci Osnovne šole Ivana Cankarja so za pet dni (31. 1. - 4. 2. 2011) odšli na smučanje v Kranjsko Goro. Nastanjeni so bili v domu Nika, ki je depandansa Porentovega doma. V domu je veliko prostora za različne prostočasne dejavnosti, ki smo jih izvajali v popoldanskem in večernem času. Po daljšem času smo imeli letos skupino deskarjev na snegu in tudi skupino t. i. drugih vsebin, ki so tekli na smučeh, drsali in odhajali pohode.
Letos nam je bilo vreme naklonjeno, zato smo program smučanja izvedli v celoti. Delo je potekalo v šestih skupinah, ki so jih vodili izkušeni učitelji smučanja in deskanja. Njihovo znanje smo sproti spremljali s pomočjo kamere, posnetke pa analizirali zvečer.
Učenci, ki so tekli na smučeh, so bili nad novo dejavnostjo tako navdušeni, da smo program teka
Tek na smučeh
Najboljši smučarji in njihov učitelj Sašo Jarc
podaljšali še za en dan. Zaradi poledenele proge nismo organizirali sankanja, učenci so šli namesto tega na pohod.
Obiskali smo bazen v Hotelu Larix, organizirali igre na snegu in večer družabnih iger, zadnji večer pa smo priredili ples.
Teden je kar prehitro minil in prav gotovo bi marsikdo ostal še dan ali dva. Učenci so se v petek popoldan zadovoljni vrnili domov Na koncu moram omeniti tudi skupino 30 učencev, ki so ostali doma in se udeležili športnih dejavnosti. Zanje smo organizirali drsanje na Bledu, obisk Športnega centra v Zapolju v Logatcu, kjer so imeli pester program (plavanje, fitnes in aerobiko), pohod na Planino in različne igre v telovadnici. Tudi ti učenci so preživeli pet aktivnih dni, ki jim bodo ostali v lepem spominu.
Vodja šole v naravi: Zlata Novak
Dan knjižne čajanke pri prvošolčkih
Sobota po kulturnem prazniku (12. februar 2011) je bila na OŠ IC Vrhnika delovna. Prvošolčkom smo za ta dan z učiteljicami pripravile posebna doživetja, ki sta jih povezovali knjiga in knjižnica. Sobotno šolo smo preimenovale v DaN kNjIŽNE ČAJANKE.
Učenci bi 1. šolsko uro začeli kot običajno, v jutranjem krogu. Vendar tega jutra v učilnice niso prihajali učenci, ampak male gospe s krili, klobučki vseh vrst, posebnim nakitom in torbicami ter gospodje s kravatami, srajcami, klobuki, nekateri celo z brki. Oni so se namesto učencev potem pogovarjali o svojih najljubših knjigah, ki so jih prinesli s seboj. Obnašali in govorili so oblačilom primerno, torej odraslo in gosposko.
Po malici so se začele posebne aktivnosti, ki so se dogajale na treh mestih (v prirejenem kinu, v šolski knjižnici in v posebej urejeni učilnici za knjižno čajanko). V »kinu« so si ogledali risanko Franček v knjižnici, ki jih je spomnila na pravila obnašanja v knjižnici in na pravilno rokovanje s knjigo. Po ogledu risanke so prisluhnili glasbi s CD-ja, izposojenega v knjižnici. Ob poslušanju so se naučili tudi novega plesa in na koncu vsi skupaj zaplesali.
V čitalnici šolske knjižnice so obiskovalce pričakale knjige, razstavljene po več mizah. Vse so bile povezane s temo prjateljstva (kartonke in slikanice, poučne knjige o čustvih _).
Učenci so samostojno brskali po pripravljenih knjigah in se o njih pogovarjali. Na tak način so spoznavali različne vrste knjižnega gradiva.
Najpomembnejša pa je bila knjižna čajanka. Učenci so se posedli na pripravljena mesta, pripravili svojo skodelico, dobili čaj in piškote ter med grizljanjem in pitjem prisluhnili pravljici.
Tudi ta je bila posebna: iz ene slikanice (Isabel Abedi: Gos neumna - Koza trapasta, založba Kres) sta oživeli kar dve zgodbi, ki sta se na koncu združili v eno. Obe sta pripovedovali o prjateljstvu med gosko in kozico.
Na koncu knjižne čajanke smo izmed glasovalcev iz posameznega razreda (sodelovali so pri izboru za naj, naj knjigo, ki jo razpisuje Pionirska knjižnica), izžrebali srečneža, ki je za svoj trud prejel knjižno nagrado, slikanico Pisani klobuček.
Sklenili smo, da bomo podobne aktivnosti, povezane z branje in knjigami, kmalu spet ponovili.
Knjižničarka
Jutranji krog so sestavljali gospe in gospodi.
Pri gospodih je vse pripravljeno, zato se knjižna čajanka lahko začne.
Med knjižno čajanko je bilo slišati samo pripo-vedovalkin glas.
16
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vsi vaški odbori so konstituirani
V zelo kratkem času, od 14. do 28. februarja 2011, so bili tokrat že v začetku novega sklica občinskega sveta uspešno konstituirani vsi vaški odbori Občine Borovnica: Borovnica, Dol - Laze, Breg - Pako, Brezovica, Zabočevo ter Ohonica.
Borovnica
28. marec 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Zahvaljujoč županovi vnemi in ažurnosti pri tem vprašanju so bili tokrat že zelo zgodaj sklicani zbori krajanov vseh šestih vaških skupnosti, katerih prvinska naloga je bila izvolitev novih vaških odborov, poleg tega pa informiranje župana o težavah, ki jih pestjo, ter raznih pobudah. Vaški odbori so sicer posvetovalna telesa občinskega sveta, v pomenu večje povezanosti s krajani, njihov mandat pa je vezan na mandat občinskega sveta.
Vaški odbor Borovnica
Vaška skupnost Borovnica je imela svoj zbor 16. februarja v osnovni šoli. Ker je po številu prebivalcev največja vaško skupnost, se tod v vaški odbor voli pet predstavnikov. Potem, ko zaradi nesklepčnosti vaški odbor vrsto let ni bil konstituiran, je tokratni zbor kljub majhni prisotnosti (le 30 vaščanov oz. 1,67 % volivcev) vendarle uspel. V Vaški odbor so bili imenovani: Alenka Kavčič (predsednica), Matjaž Kovačič, Bogomir Celarc, Franc Zorc, Stanislava Brlogar.
Župan je prisotnim predstavil nekaj projektov, ki čakajo Borovnico letos in v prihodnjih letih. Največji je seveda projekt kanalizac^e in čistilne naprave, ki je stvar evropsko financiranega projekta Čista Ljubljanica. Letos naj bi v sklopu tega gradili kanalizac^o na Gradišnikovi ulici, Ul. bratov Mivšek in Stari postaji. Deloma se bo urejala cesta na Pokojišče, ne pa še asfaltirala, pri čemer naj bi občina sodelovala s 15 do 20 % deležem. Strokovnjaki so si ogledali tudi dva mosta čez Borovniščico in ugotovili, da bi sanac^a resno dotrajanega mostu v Jelah stala približno
V
Zupanova sporočila
1. Zbori občanov:
Ob dokaj solidni udeležbi (razen v Borovnici) so zbori občanov ob uspešnih razpravah minili uspešno. Izvoljeni so bili novi vaški odbori, po potrditvi na občinskem svetu bo sestav vaških odborov objavljen na spletni strani občine in v naslednji številki Našega časopisa.
Predlogov je bilo veliko, predvsem glede cestne infrastrukture (zimske in letne službe in novogradnjah), o preskrbi, internetni povezavi ipd. V okviru naših možnosti bomo poskušali razrešiti večino vprašanj (vseh nikoli ne bomogoče) nekaj letos, ostalo pa bo še kar nekaj za prihodnje leto.
2.	Občni zbori društev :
Nekaj jih je še v teku, na vseh dosedanjih pa se čuti večja aktivnost in zagnanost, kar je vzpodbudno predvsem za društva, ki imajo v svojih vrstah tudi mladino.
3.	Proračun 2011
Je pripravljen za sprejem na občinskem svetu in javno obravnavo. Kot vedno je težava v tem, da so želje večje od možnosti. Naša največja težava pa je še vedno, da ni zagotovila
-	nakazila sredstev MOP o sofinanciranju, samo z obljubam pa ni mogoče graditi.
4.	Poziv za občinska priznanja
je objavljen, pričakujemo vaše predloge.
5.	Spominski dan
Dan spomina, 10. marec, je letos za nami. V Gramozni jami smo se dostojno spomnili dogodkov iz leta 1942. Občinskemu društvu ZB za vrednote NOB se zahvaljujem za prizadevnost in organizac^o.
6.	POZIV: KANALIZAC^A BREG
-	PAKO
Vse zainteresirane krajane Brega in Pakega obveščam, da bo v petek, 8. 4. 2011, ob 19. uri v gasilskem domu na Bregu predstavitev projekta kanalizac^e za Breg in Pako, kjer boste lahko dobili odgovore na vaša vprašanja.
Lep pozdrav. ,, ^ ^	ZUPAN Andrej Ocepek, l. r.
150.000 EUR, most na Mejačevi ul. pa naj bi bil potreben manjših popravkov v vrednosti 75 do 80.000 EUR, kar naj bi bilo izvedeno še letos. V izdelavi je menda tudi projekt za obljubljeni leseni most na Gradišnikovi ul. Poslovilni objekt na pokopališču naj bi bil letos vendarle končan, h koncu pa gre tudi nov oddelek vrtca za 12 otrok v šoli.
Udeleženci zbora so predlagali, da bi zaprli povezovalno cesto med Mikuževo in Gradišnikovo ul., v zimskem času bi želeli odprto čakalnico na železniški postaji, zanimalo jih je, kdaj bo pripravljen projekt sanac^e stebra viadukta, opozorili so na ukrepe redarstva na Gradišnikovi ul., ki kaznujejo parkiranje na pločnikih, istih pločnikov pa občina kljub temu ne pluži. Zahtevali so še celostno ureditev šolskega igrišča in sprehajalnih poti, ki da so polne pasjih iztrebkov, ter sčiščenje odtočnega jarka v Podgori, ki ob deževjih ogroža prebivalce.
Borovniški zbor je sicer minil v znamenju zahtev prebivalcev Podgore, ki so v javni petic^i zahtevali sestanek z županom in spremembo zanje nesprejemljivega projekta rekonstrukc^e Ul. bratov Debevec. Zupana je zmotilo, da so se podpisniki petic^e obrnili na občinskega svetnika Edvarda Bešlagiča in ne nanj osebno, sledila pa je še burna razprava, v kateri so krajani dokazovali županu, da je cesta po novem preozka, prav tako tudi pločnik, sam pa je trdil obratno. Končalo se je z dogovorom, da še isti teden na to temo skličejo zbor prebivalcev Podgore.
Vaški odbor Dol - Laze
Zbor občanov vaške skupnosti Dola in Laz v osnovni šoli je bil sklican že 14. februarja. S sklepčnostjo ni bilo težav, saj se ga je udeležilo 33 občanov oz. 5,3 % volivcev. Od treh članov starega Vaškega odbora se je zbora udeležil le Janez Cerin, ki je bil tokrat imenovan celo za predsednika odbora, vanj pa sta bila po novem izvoljena še Igor Trček in Srečko Kostanjevec.
V minulem letu je vaška skupnost Dol - Laze le dobila svoje uradne prostore, tako da se bo imela sedanja ekipa kje dobivati, so ugotavljali priso-
Rud^a Verhovca.
Zupan je zatem spregovoril o problemu vodo-oskrbe v Kotih, ki ga bodo v prihodnosti morda uspeli rešiti z rezervnim vodnim virom v Pod-strmecu in rezervoarjem na Kopitovem griču. V kratkem pa da se načrtuje izdelava izmikališča pod zabočevsko cerkv^o ter popravilo ceste pri Ošabnovih. Vaščani so župana opozorili še na problem razrasle vaške lipe ter nepotrebno dva-cratno zimsko posipanje vaške ceste.
Vaški odbor Brezovica
Vaška skupnost Brezovice pri Borovnici, Ni-ževca in Dražice je imela zbor 18. februarja v gasilskem domu v Brezovici. Ker se je stari odbor odločil končati svoje delo, so prisotni (16 krajanov oz. 5,21 % vseh volivcev) izvolili nov vaški odbor v sestavi Milena Škulj (predsednica), Ciril Trček in Sašo Pristavec.
Zupan je prisotnim povedal, naj bi že kmalu začeli delati na mostu Pri Ivanovih, kapelico bodo premaknili, cipreso pa posekali. Menda je že naročen projekt za nov most Pri Zelezniku, za cesto proti Varšku zaenkrat ni denarja, verjetno pa bodo že letos popravili cesto proti Dražici. Razložil je tudi situac^o glede aktualne poskusne vrtine »Budanc«, ki naj bi rešila problem vo-dooskrbe v Kotih. Prihodnje leto naj bi brezovški gasilci dobili novo vozilo.
Vaščani so župana prvenstveno opozorili na katastrofalno stanje vodotokov, ki spodjedajo bregove, ogrožajo ceste in domove. Nujno bi bilo treba poglobiti strugo Šumnika in Prušnice ter izprazniti vodne zadrževalnike. Stanje naj bi si že ogledal Hidrotehnik, a menda ni denarja za sanac^o, je pojasnil župan. Številne pritožbe so letele še na občinskega vzdrževalca cest, obenem pa so se prisotni spraševali, čemu za to ne najamemo domačinov. Zupan je ob tem pojasnil, da javni razpis vodi KPV, zmaga pa najugodnejši. Vaščane je zanimalo tudi, kdaj bo urejena cesta proti vojaškemu skladišču in centru za ravnanje s strelivom, na kar je župan odvrnil, da poteka dialog z MORS glede skupnega projekta ureditve in asfaltiranja. Ker zbirni kanalizac^ski vod do Brezovice v projektu Čista Ljubljanica ni predviden, so se prisotni spraševali, ali bi ne kazalo stanja Kotih, kjer menda 50 % hiš nima greznic, urediti z individualnimi čistilnimi napravami. V ta namen pa počakati s pridobivanjem kohez^skih sredstev do leta 2015 in medtem vlagati v Kote. Odprla se je tudi debata o (ne)dostopnosti do in-
bili do meritev tovarniških izpustov. Zupan je zatrdil, da bodo letos premaknili rampo bolj v notranjost tovarne, parkirna mesta ob cesti pa naj bi ukinili, poleg tega je še opozoril, da je Fe-nolit v zadnjem času marsikaj financiral (gasilce, pevce zaradi česar je »pokasiral« očitek, da ščiti tovarno.
Podobno pereče je bilo za prisotne vprašanje ureditve kanalizac^e, o čemer je župan povedal, da projekt Čista Ljubljanica zaenkrat stoji, z deli se bo morebiti začelo letos ali naslednje leto. Prav zato so nekateri predlagali ureditev z individualnimi čistilnimi napravami, a je župan pojasnil, da slednjih država ne bo dovolila, ker je mogoč priključek na centralno omrežje in čistilno napravo. Vaščani so opozorili še na neočiščene bregove Borovniščice ter jarek na Podgori. Glede propadajočega Paškega mostu so nekateri menili, da bi ga lahko hitro usposobili vsaj za avtomobilski promet, župan pa je pojasnil, da g. Tadej Brate pripravlja projekt sanac^e, RRA LUR pa projekt kolesarskih poti, ki bodo potekale predvsem po »stari progi«. Burna je bila razprava o geodetskih meritvah, ki jih na Pakem izvaja občina. V povezavi s tem je bilo postavljeno tudi vprašanje, kje bo urejena nova gozdna vlaka. Podane so bile še pobude ureditve otroškega igrišča pri gasilskem domu in nekdanjega parka pri Kob^evi vili. Velika pridobitev v kraju pa je nova telefonska centrala za Breg in Pako, ki omogoča do 150 ISDN priključkov.
Vaški odbor Ohonica
Kot zadnji so imeli 28. februarja zbor pri Bizjaku krajani vaške skupnosti Ohonica, Pristava in Lašče. Udeležilo se ga je 15 vaščanov oz. 20 % volivcev, ki so se odločili, da je sestava dobro leto starega Vaškega odbora: Karely Nikolavčič (predsednik), Jožko Košir in Jernej Švigelj povsem primerna za nadaljnje delo.
V začetku je župan predstavil načrte ureditve ceste v Ohonici ter ureditve lastništva ceste na Pristavo. Prisotni so se strinjali s prepotrebno celovito ureditv^o in razširitv^o ceste, še bolj pa jih je zanimala ureditev vodooskrbe, saj sta oba vaška vodna vira oporečna, enega pa jim država sploh ne priznava. Zupanu so v tem očitali zavajanje MOP-a, da ima Ohonica urejeno vodo-oskrbo in da Borovnica, glede na dopis, ki so ga pridobili, do leta 2015 v njihov vodovod menda ne misli vlagati. Prav tako niso hoteli nič slišati o morebitnih alternativah rezervnega vodnega vira
tni. Zupan je vaščane seznanil, naj bi potrebe po internetu na delu Dola in Laz po novem reševal tudi oddajnik na gasilskem domu na Bregu. Glede obširnega projekta izgradnje kanalizac^e na Dolu in Lazah je povedal, da se dosedanji vložek ne bo upošteval v medobčinskem projektu Čista Ljubljanica. Pripravljen je projekt vodovoda do Novaka, ureja pa se tudi lastništvo vodohrana.
Prisotni so bili do projektantov in gradbincev kanalizac^e na Dolu izredno kritični, saj da svojega dela niso dobro opravili, večkrat naj bi celo prekopavali iste odseke, tudi zato, ker se pred tem niso posvetovali z domačini. Nekatere dele cest so zato lanske poplave zelo poškodovale in bo sanac^a nujna. Vaščane je zanimala cena priključka na kanalizac^o (700 EUR) ter možnost postavitve individualne čistilne naprave. Zupanu so predlagali ureditev javne razsvetljave pri železniških podvozih na Lazah, opozorili pa na uničeno gozdno cesto proti Verdu, na nespluže-ne pločnike, potrebo po namestitvi prometnih ogledal ter neurejeno stanje okrog nekaterih hiš.
Vaški odbor Zabočevo
Krajani Zabočeva so se 17. februarja zbrali pri Rotovih. Čeprav jim sklepčnost ni povzročala preglavic (9 prisotnih oz. 10,59 % volivcev), so zaradi vztrajanja nekaterih prisotnih, da so že člani Vodovodnega odbora, v Vaški odbor imenovali le dva odbornika: Slavico M. Ošaben ter
terneta. Zupan je sicer miril, naj bi Telekom že kmalu postavil novo centralo za Kote, a so prisotni ostali skeptični. So pa pohvalili prispevek pri trenutni rešitvi vodovodnega problema v vasi.
Vaški odbor Breg - Pako
Zbor vaške skupnosti vasi Breg in Pako je potekal 21. februarja v gasilskem domu na Bregu. Prisotnih je bilo 33 vaščanov oz. 9,53 % volivcev, ki so pomladili svoj Vaški odbor, v katerem po novem sed^o Tina Vuleta (predsednica), Bojan Peršin in Blaž Kovač.
Zupan je svoje izvajanje tokrat začel z enim najbolj perečih vprašanj Brežanov in Pačanov: ureditv^o regionalne ceste. Slednjo naj bi letos rekonstruirali do Goričice, že prihodnje leto pa do Brega. Glede izgradnje pločnikov je pojasnil, da v naselju samem ne bi smelo biti težav, saj smo mejaši, težje pa bo na odseku od Čmerišnika proti Borovnici, saj se tam ne dosega kvote 3500 vozil na dan in po državnih merilih do njega menda nismo upravičeni. Prisotni so kljub temu sprejeli soglasen sklep, da sočasno z državno rekonstrukc^o ceste občina zagotovi potrebna sredstva za izgradnjo pločnika in javne razsvetljave od Pakega do Borovnice.
Vaščani so bili kritični tudi do Fenolita, ki da ogroža promet in moti sosede, s tem ko se na regionalni cesti vsak dan ustavlja več vozil naenkrat in čaka na vstop v tovarno. Skeptični so
in vodohrana na Kopitovem griču, temveč so soglasno sklenili, da mora občina potegniti primarni vod, ki se je trenutno ustavil pri Gostilni Most, do Ohonice. Obenem pa da ne sme nikogar siliti k priključitvi nanj. Vaščani so opozorili še na izredno slabo internetno povezavo ter TV-signal in nujnost praznjenja nanosa iz struge Borovniščice in vodnega zadrževalnika. Pohvalili pa so nov ekološki otok, medtem ko nameravajo oglasno desko postaviti kar sami.
Na zborih so govorili tudi o izgradnji novega trgovskega centra, o čemer župan ni vedel povedati še nič dokončnega. Tako se je na zboru vaščanov Dol - Laze govorilo, da sta v igri Primorje in Kraški zidar, na poznejših zborih pa da je v igri ostal le še Kraški zidar. Zelo jasno pa je župan izrazil načrte selitve knjižnice in občinske uprave v prvo nadstropje Mercatorjevega centra. K temu je še dodal, da morebitnega investitorja menda odvrača zahteva po rušitvi starega objekta Mercatorja s stanovanji in da slednji ne namerava vlagati v ureditev Molkovega trga.
Presenetilo pa je dejstvo, da se je zborov občanov udeležila zgolj peščica občinskih svetnikov: Damjan Debevec (šestkrat), Nikolaj B. Stražišar (štirikrat), Jože Belovič (trikrat) ter Edvard Beš-lagič, Matjaž Ocepek, Viktor Drašler in Janko Smole po enkrat.
DD
28. marec 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
17
Na podlagi 3. člena Odloka o občinskih priznanjih občine Borovnica ( Ur. l. RS, št. 23/07) , občina Borovnica objavlja
JAVNI RAZPIS za podelitev občinskih priznanj občine Borovnica za leto 2011
Priznanja, ki jih podeljuje občina Borovnica so:
1.	Naziv častni občan:
Je najvišje priznanje občine Borovnica. Ima pomen priznanja za življenjsko delo posameznika. Podeljuje se ga za tiste trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravoslovnem, humanitarnem ali še katerem drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Borovnica, da ima to trajen pomen. Naziv častni občan občine Borovnica se lahko podeli največ enkrat vsake štiri leta.
2.	Zlata plaketa občine Borovnica:
Je drugo najvišje občinsko priznanje. Ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo na različnih področjih. Podeljuje se tistim posameznikom, organizac^am in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih področjih delovanja v daljšem časovnem obdobju na vseh področjih ustvarjalnosti in dela. Podeli se največ po dva primera na leto.
3.	Priznanje občine Borovnica:
Je tretje najvišje občinsko priznanje. Ima pomen priznanja za izredne dosežke v zadnjem letu dni. Podeljuje se tistim posameznikom, organizac^am in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih področjih delovanja v obdobju zadnjega leta na vseh področjih ustvarjalnosti in dela. Ima značaj vzpodbude prejemnikom za takšno nadaljnje tvorno delo, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek občine Borovnica. Podeli se največ v dveh primerih letno.
Kandidate za priznanja občine lahko predlagajo občani, posamezniki ali skupine občanov in organizac^e. Upoštevani bodo predlogi, ki bodo prispeli na občino Borovnica vključno do 15. 4. 2011. Predloge posredujte v pisni obliki na obrazcu, ki ga dobite na Občini Borovnica ali na spletni strani občine Borovnica. Seznam dosedanjih dobitnikov je objavljen v rubriki arhiv. Predlagatelj in kandidat za priznanje ne more biti ena in ista oseba.
O podelitvi priznanj odloča občinski svet na predlog Komisme za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Slavnostna podelitev priznanj bo ob občinskem prazniku.
Številka: 094/0001/2007-19 Datum: 15. 3. 2011 OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
KOMIS^A ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Frančišek Volek l.r.
Prejeli smo ! •Prejeli smo ! •Prejeli smo ! •Prejeli smo !
Prav neverjetno je, kako lahko nekdo (avtor ni naveden) kot „top" zapiše žaljivo navedbo stavek, citiram: "Ost kritike pa je letela predvsem na SAZAS, ki MENDA od vsake glasbene prireditve pobere kar 104,97 €, kar je veliko breme za prostovoljno, nepri-dobitniško dejavnost društva." Konec citata. Avtorska pravica je premoženjska pravica in kot taka zasebna lastnina! Kdor koli jo želi uporabiti za svojo dejavnost v javnosti, mora poprej pridobiti dovoljenje s strani kolektivne organizac^e skladateljev in avtorjev in za uporabo plačati nadomestilo. Tako zapoveduje pravni red Slovenije. Vsaka uporaba zaščitenega avtorskega dela brez poprej pridobljenega dovoljenja, je kršenje zakona. Upam, da bo počasi postalo jasno, da je plačilo avtorskega nadomestila sestavni del vnaprej predvidenih stroškov za organizacjo prireditev, tako kot najem dvorane, ozvočenja, redarske službe, zdravstvene službe itn. Čas bi že bil, da se vsi soočimo z dejstvom, da je miselnost iz prejšnjega sistema, kjer je bilo vse „naše", že zdavnaj končala na smetišču zgodovine. Mimogrede, SAZAS je ponudil izjemno ugoden skupni sporazum ravno za ljubiteljsko kulturo, pa ga še do dandanes niste prišli podpisat. Bojim se, da je tudi ta zapis del nekega novega medjskega pritiska na skladatelje in avtorje z edinim ciljem - razlastitvjo! Zgolj v razmislek vsem ljubiteljskim organizatorjem pa si izposojam žaljivost; MENDA vsi ljubiteljski organizatorji od vsake prireditve v svoj žep vtaknejo 500 €! Se razumemo? Menda.
S spoštovanjem	Janez Hvale, član SAZAS
Poziv za upravitelja šolskega igrišča?
^ V zadnji številki Našega časopisa (februar, 2011) se je v rubriki Županova sporočila pojavil Poziv k sodelovanju, v katerem župan išče upravitelja šolskega igrišča. Želel bi skleniti pogodbo z nekom, ki bi bil pripravljen prevzeti naloge in obveznosti upravitelja šolskega igrišča. Pričakuje ponudbe zainteresiranih.
Do tu vse lepo in prav, če bi bili kjer koli objavljeni vsaj minimalni pogoji in zahteve, ki jih od potencialnega ponudnika pričakuje naročnik (občina). Le-teh pa nam kljub vztrajnim prošnjam ni uspelo pridobiti. Županov mobilni telefon (ki je bil objavljen v Pozivu) je po začetnih obljubah ostal gluh. Sprašujemo se, s kakšnim namenom župan objavlja pozive, za katere ni mogoče pripraviti prjave? Ker gre za porabo javnega denarja, bi moral biti za opravljanje tovrstnih nalog objavljen javni razpis.
Planinsko društvo Borovnica Bogomir Celarc
Podgorski »upor« dosegel spremembe projekta
Zavoljo dolgotrajne rekonstrukcje Ul. bratov Debevec (razkopana je že od 23. 9. 2010) ter nekaterih »spornih« promet-no-tehničnih rešitev so imeli okoliški prebivalci in uporabniki ceste preprosto dovolj, zato so februarja spisali protestno peticjo, naslovljeno na borovniški Občinski svet. Slednjo je županu Andreju Ocepku zatem posredoval občinski svetnik Edvard Bešlagič s pristavkom, da se tako pomembna tema preprosto mora obravnavati na prihajajočem zboru občanov. Ker pa so na zboru vaščanov Borovnice 16. februarja 2011 župan in krajani ostajali vsak na svojem bregu, so na tozadevno temo sklicali še poseben zbor prebivalcev Podgore, ki je potekal 19. februarja 2011 v Kim-Vi-ju. Udeležilo se ga je 23 krajanov, ki so z županom temeljito »prediskutirali« vse pripombe glede re-konstrukcje Ul. bratov Debevec. Župan je opravičeval zamudo pri gradnji z za-kasnitvjo pri zaključku del na Ljubljanski cesti in s slabim vremenom. Nikakor
pa se ni uspel pogovoriti s prisotnimi glede tehničnih značilnosti projekta, saj je po izjavah udeležencev »pri meritvah širine novega cestišča in pločnikov žu-
Mini-pločnik na Ul. bratov Debevec so medtem že odstranili.
panov meter kazal vedno več kot naš meter.« Zato so cestišče merili celo med samim sestankom. Na koncu so vendarle oblikovali več soglasnih sklepov, ki se jih je župan s svojim podpisom zavezal iz-
vršiti:
1.)	Cesta bo do 31. 3. 2011 preplastena z grobim asfaltom.
2.)	Ukinjeni bodo pločniki, predvideni od železniškega podhoda do izvoza na Ljubljansko cesto. Cona za pešce bo le označena in bo v istem nivoju kot cestišče.
3.)	Pločnik bo le pri Mavsarju, širine 1 m z 12 cm robnikom, saj širina cestišča med škarpama 5,5 m to dopušča. Robniki ne smejo imeti ostrih robov.
4.)	Pred železniškim podvozom, ki bo poglobljen za 4 do 5 cm, bo asfaltirano izogibališče, saj bodo imela prednost vozila v smeri proti Podgori.
5.)	Pred uvozom na Demšarjevo ul. bo zaradi varnosti nivojska ovira v višini 10 cm.
6.)	Na celotni Cesti pod goro, uvozu z Ljubljanske c. in z Brega proti Cesti pod goro, bo območje hitrosti 30 km/uro (po sklepu na Odboru CPV).
DD
Spominski dan Občine Borovnica
V spomin na tragične dogodke druge svetovne vojne, ko so 10. marca 1942 italijanski okupatorji po zmonti-ranem »preserskem« procesu v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili 16 talcev domačinov, je tam tudi letos potekala spominska slovesnost.
V skladu z lanskim odlokom o občinskem prazniku, ki je bil sprejet z visoko mero soglasja - podprlo ga je kar 11 občinskih svetnikov in svetnic - in je začel veljati s 1. januarjem letos, je bila tokratna slovesnost tudi osrednji dogodek t. i. spominskega dne, ko se Očina Borovnica spominja »vseh žrtev II. svetovne vojne«. V sklopu tega sicer občinska delega-cja »položi cvetje k spominski plošči na osnovni šoli in k spomeniku zamolčanim žrtvam pri cerkvi,« v Gramozni jami pa pripravi slovesnost in položi venec k spomeniku talcem. No, letos ga je v imenu društva ZB za vrednote NOB Borovnica položil predsednik Franc Drašer. Ob spomeniku so se zatem razvrstili zastavonoše in praporščaki (veteranov vojne za Slovenjo ter Zveze borcev NOB), na osrednjem prostoru pa je v spomin na žrtve pred nekaj deset udeleženci potekal prjeten kulturni program z recitalom Riharjevih pesmi in Gabrovškovih pisem, ki ga je na violini spremljala Alenka Ošaben.
Kot osrednji govornik je na-
Franc Drašler polaga venec k spomeniku žrtvam.
Kraj nesrečnega spomina so napolnili mili zvoki violine.
stopil borovniški župan Andrej Ocepek: »Spoštovani, po večletnem obisku tega, za Bo-rovničane in za naš kraj tako svetega mesta, ko smo se tukaj spominjali dogodkov izza 69-ih let, se letos tu prvič srečamo - prepričan sem, da bomo to naredili še mnogokrat, še mnogo let - v sklopu praznovanj spominskega dne. Na tem mestu se moramo še bolj kot v vsakdanjem življenju zavedati svoje narodne samobitnosti. V srcu in očeh nam mora biti tukajšnji dogodek z 10. marca 1942, in tudi mnogi drugi dogodki tu in drugje širom naše
domovine, dati nam mora občutek, občutek dolga, vsem, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo in boljšo prihodnost, za življenje brez tujih okupatorjev in njihovih poma-gačev. Žal je danes med nami preveč ljudi, ki se klanjajo tujcem, predvsem njihovemu kapitalu in ki se ne zavedajo zgodovinskih dejstev, in teptajo vse, kar je bilo težko pri-borjenega. Skoraj nemogoče je v tej težki gospodarski situacji razumeti, da del Slovencev, ki se ima za vodilno in zaslužno elito, 20 let po osamosvojitvi praznuje svoj dan samo-
delo pa najdemo opravičila v spravi, včasih tudi v demokra-cji. Zavedati pa se kljub temu moramo, da se zgodovina ne da popravljati, dogajala pa se je predvsem, dogajala se je tudi na tem mestu. Tukaj bi se rad zahvalil našemu občinskemu društvu zveze borcev za vsakoletno organizacjo, za dobro in skrbno pripravljen obisk in se priporočam tudi v bodoče, predvsem prihodnje leto, ko bomo praznovali 70-letnico teh dogodkov. Spomin na naše sokrajane mora biti vedno z nami. Spoštljiv, hvaležen, pa tudi nepopustljiv. Le tako nji-
Številna občinska delegac^a se je odpravila v Gramozno jamo.
Župan Andrej Ocepek: »Žal je danes med nami preveč ljudi, ki se klanjajo tujcem, predvsem njihovemu kapitalu in ki se ne zavedajo zgodovinskih dejstev, in teptajo vse, kar je bilo težko pri-borjeno.«
stojnosti in ustanavlja svojo veteransko organizacjo. Da na nizkoten, zmontiran način blati predsednika države, predsednika naše države. Vse zgolj iz osebnih koristi in brez kančka spoštovanja in morale. Tudi pri nas v Borovnici tem silam včasih uspe. Uspelo jim je vnesti v odlok o občinskem prazniku določilo, ki izenačuje obeležje borcev NOV in žrtev fašizma z obeležjem okupatorjevih pomagačev. Za svoje
hove žrtve ne bodo zaman. Slava jim.«
Zatem se je delegacj^ pomaknila še na pokopališče Žale, kjer so na grobovih ustreljenih talcev položili cvetje in sveče. Ob tem velja morda še omeniti, da se je letošnje slovesnosti poleg župana udeležilo kar pet občinskih svetnikov: Edvard Bešlagič, Jože Belovič, Damjan Debevec, Niko Stražišar ter Matjaž Ocepek. Toliko že dolgo ne.	DD
18
NAŠ ČASOPIS
Občina
28. marec 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
60 let kačanskih gasilcev
Letos mineva 60 let, kar so Kačani ustanovili svoje prostovoljno gasilsko društvo, ki je vse doslej ostalo osrednji steber družabnega in družbenega dogajanja v Kotih. Člani PGD Brezovica pri Borovnici so okrogli jubilej obeležili 12. marca 2011 s slavnostnim programom in občnim zborom.
60 let gasilstva v Kotih
O zgodovini šestih desetlet^ gasilstva v Kotih so na slavnostnem delu zbora, ki je potekal v nabito polnih prostorih gasilskega doma v Brezovici, spregovorile mlade gasilke pod mentorstvom Metke Pristavec Repar.
1.	desetletje
Ne tako daljnega leta 1951 se je v Kotih zbrala skupina idejnih pobudnikov, ki so menili, da je v luči številnih požarov v letih po drugi svetovni vojni ter preobsežnega rajona borovniških gasilcev nujna ustanovitev lastnega gasilskega društva. Poleg takratnega borovniškega župana Jakoba Petrovčiča sta bila to še Ivan Podržaj ter Jože Kumše. Za prvega predsednika društva so imenovali Ludvika Turšiča, za poveljnika pa Ivana Podržaja. Že naslednje leto se je število članov povečalo na 25. Sprva so delovali pod okriljem borovniškega društva, že leta 1953 pa nastopili samostojno pot kot PGD Brezovica pri Borovnici. V prvih letih so se ukvarjali predvsem s pridobivanjem dokumentac^e, opreme in gradnjo gasilskega doma, ki so ga postavili z lastnim denarjem, prostovoljnim delom ter obilico pregovorne kačanske trme. V tistem času so ustanovili operativno ekipo in prvo desetino. Na požare, kar tr^e so bili, pa so hiteli kar s konjsko vprego.
2.	desetletje
V začetku 60. let, ob pripojitvi borovniške k vrhniški občini, se je društvo soočilo z resnimi organizac^skimi težavami in bi ga skoraj ukinili. Tedaj je predsedniško mesto prevzel Ciril Trček st. in ob pomoči GZ Vrhnika in občine se je društvo spet postavilo na noge. Za njim sta predsedovala še Anton Kržič - Šuštarjev ter Jože Turšič - Kračarjev. V tistem času so še dograjevali gasilski dom, razmišljali o namestitvi sirene, prvič pripravili teden požarne varnosti, ustanovili rezervno desetino in kurirsko službo, pridobili pa novo sodobno brizgalno Rosenbauer in prvo
DRUŠTVO ŽPZ TONJA IZ BOROVNICE
VAS VABI NA KONCERT PRILJUBLJENIH
FANTOV Z VSEH VETROM
TO POMLAD BODO PONOVNO STOPILI SKUPAJ IN ZAIGRALI TER ZAPELI LEPO KOT NEKOČ ^
PRIDRUŽIL SE JIM BO TUDI
HUMORIST JANEZ PODJED,
ki zna »marsikatero razdret'«^
Program bo povezovala Jožica Rupar. PRIDITE V SOBOTO, 2. 4. 2011, OB 20. uri v ŠPORTNO dvorano OŠ Borovnica, KJER NAM BO VSEM LEPO!
VSTOPNICE po 10 evrov bodo do 1. aprila v predprodaji v: Trgovini JURČEK Tuš v Borovnici, trgovinah GT KOCKA v Borovnici in na Vrhniki, Gostilni BAJC v Sinji Gorici, Cvetličarni ŽABCA v Podpeči ter v prodaji uro pred koncertom ob vhodu v dvorano.
lastno vozilo Zastava. 25. 2. 1968 so sprejeli svoj prvi statut. Odmevne in dobro obiskane so bile vrtne veselice, ki so jih gasilci sprva pripravljali Pri Ivanovih.
3.	desetletje
Društvo so v tem času vodili Jože Turšič - Kračar-jev, Jože Kajnc, Slavko Šoba, Janez Japelj in Janez Petrovčič - Antonov. H gasilcem je pristopalo vedno več mladih. Ustanovila se je prva pionirska tekmovalna desetina, vaje z »lamparjem« in vodo pa so postale in ostale nekaj vsakdanjega vse do današnjega dne. L. 1981 je GZ Vrhnika pionirje nagradila s tednom počitnic na Debelem rtiču, kar je zdaj prav tako že stalnica. Starejši so začeli obiskovati tečaje za gasilske podčastnike. L. 1974 ustanovljeni mladinski aktiv ZSMS pa je pripravil celo vrsto zanimivih prireditev. V tem desetletju so zabeležili šest požarov.
4.	desetletje
Skozi prelomna 80. leta so društvo popeljali Janez Petrovčič - Antonov, Jože Turšič - Kračarjev in Franci Pristavec - Pirčkov. V tem obdobju ni bilo prav dosti požarov, zato pa so se gasilci udeleževali čistilnih akc^, vaj in tekmovanj. Pridobili so vozilo TAM 80T50, gasilski dom pa sanitarne in fasado. V zgodovinsko prelomnem letu 1991 je veliko članov delovalo v sestavu borovniške čete Teritorialne obrambe in Civilne zaščite, gasilski dom pa jim je bil več mesecev na voljo. Ob 40-letnici društva so pripravili prvo pravo gasilsko parado.
5.	desetletje
V	tem času sta vajeti društva prevzela predsednik Jože Drašler in poveljnik Jože Pristavec ml. - Francov. In tako je še dandanes. V tem obdobju so razvili prvi prapor s podobo cerkve sv. Janeza Krstnika ga blagoslovili. Gasilskemu domu so vzidali kip sv. Florjana, sledil je blagoslov doma in opreme. Na dom so namestili tudi spominsko ploščo za zavzetje vojaškega skladišča.
6.	desetletje
V	tem času društvo šteje 181 članic in članov - 34 pionirk in pionirjev, 37 mladink in mladincev, 34 članic in 74 članov. Njihovo udarno vozilo je VW LT46 TDI - furgon. To obdobje mineva v znamenju dela z mladino, vitrine pa se poln^o s pokali, ki jih domov nosi uniformirana mladinska vrsta. Dandanes društvo premore dve desetini pionirk, desetino pionirjev, mladinsko ekipo deklet in fantov, ekipo članic in članov A ter članov B. Značilno pa je, da se v delo društva vključujejo tudi na drugih koncih občine živeči občani.
V	tednu gasilske varnosti gasilci gostjo otroke iz vrtca, redno obnavljajo svoj dom in okolico. Pečat je pustil velik požar oktobra 2003, ko je zagorela šola, vse več pa je intervenci ob ujmah.
Odlikovanja, priznanja in izobraževanja
Najvišji predstavnik Gasilske zveze Vrhnika, ki je tokrat nadomeščal tudi predstavnike z republiške ravni, poveljnik Vinko Keršmanc, se je v osrednjem slavnostnem govoru dotaknil zgodovinskega razvoja PGD Brezovica pri Borovnici in pri tem izpostavil nekaj tistih, ki so imeli pri razvoju društva veliko vlogo, še posebno Janeza Japlja, ki se ga sam spominja kot začetnika dela z mladino. Gre za tradic^o, ki se po njegovo »še vedno nadaljuje, kar je posebej opazno in pohvalno v okviru prisotnosti mladih članov, ki bodo to vaše delo znali tudi nadaljevati in ga tudi uspešno dokončati, se pravi graditi naprej to gasilsko društvo.« Spomnil je, da je bilo nekoč precej manj opreme kot zdaj, ko si še posebno prizadevajo, da bi pri intervenc^ah čim bolj zaščitili gasilce. Temu je dodal, da je »še kako važno, da v zadnjem času v naši organizac^i ne beležimo večjih poškodb. In to je zasluga vseh, ki se trudite, izobražujete, spremljate mlade na tekmovanjih, kar je osnova za nadaljnje uspešno delo.« Društvu je še izrazil iskrene čestitke in zahvalo za opravljeno delo.
Poleg njega je prisotne nagovoril tudi župan Andrej Ocepek, ki menda raje vidi, da ga kličejo tovariš kot gospod. Še posebnoj, ker se med gasilci, še posebno pa kačanskimi, izredno dobro počuti. Veseli ga, da je gasilski dom postal center dogajanja v Kotih in da društvo povezuje vse tamkajšnje vasi v pomenu - »mi smo Kačani«.
Mladi so pripravili lepo slovesnost.
Marjan Pristavec je že 40 let aktiven in prizadeven član društva.

Tudi dekleta so posegla po višjih činih.
Frančišek Pristavec je prejel prestižno gasilsko plamenico 3. stopnje.
»
rj
I t
lit«

' mIêêSÊ
Društvo se je zahvalilo GZ Vrhnika za pomoč. Andrej Stražišar je društvu vedno na voljo.
Znova je izpostavil tudi zadovoljstvo nad uspešnim sodelovanjem mladih in starih, ki Kačanom menda »kar rata«. Za konec je še obljubil, da bo občina glede financiranja dejavnosti in opreme gasilcem vedno stala ob strani. Prihodnje leto bo z nakupom novega vozila tako še posebno pomembno.
Nagovorom je sledila slavnostna podelitev priznanj in odlikovanj. Za aktivno in prizadevno 10-letno delo v društvu so priznanje prejeli: Karmen Turšič, Lina Stražišar, Tina Kržič, Irena Kržič, Kristjan Košir, Tadej Ferš in Tomislav Ga-rin, za 20-letno delo Andrej Pristavec, Jože Korošec ter Janez Drašler in za kar 40-letno delo Marjan Pristavec.
Priznanja Gasilske zveze Vrhnika 3. stopnje so prejeli: Anton Brancelj, Blaž Japelj, Mat^a Japelj, Andrej Jereb, Andreja Korošec, Nejc Korošec, Matic Košir, Ciril Trček, Jure Verbič.
V gasilca 1. stopnje sta napredovali Karmen Pirnat in Maja Petrovčič, v gasilca 2. stopnje pa Štefan Kržič, Robert Petrovčič in Frančiška Jereb.
Visoko priznanje Gasilske zveze Slovence, gasilsko plamenico 3. stopnje, je za številne zasluge pri razvoju gasilstva prejel Frančišek Pristavec. Gasilska zveza Slovence je društvu podelila tudi zahvalo za pomoč pri reševanju in odstranjevanju posledic ob naravnih nesrečah - poplave september 2010.
Predsednik Jože Drašler pa je podelil zahvali Gasilski zvezi Vrhnika ter Občini Borovnica. Zahvale iz njegovih rok so za svoje požrtvovalno delo v dobro društva dobili še Janez Kržič, Rok Suhadolc ter Andrej Stražišar.
Nekaj članov je tudi uspešno končalo izobraževanje za rad^ske zveze in so jim bila podeljena priznanja: Andrej Jereb, Ciril Trček, Dejan Turšič, Frančiška Jereb, Andreja Korošec.
Uspehi na vseh področjih
Slavnostnemu delu je sledil redni občni zbor društva, ki se je začel s predsednikovim poročilom o delu v minulem letu. Marca so pripravili prireditev ob dnevu mater in žena ter se udeležili Florjanove maše v Borovnici. Jul^a je v Savu-
dr^i letovalo 18 pionirk, doma pa so pomagali vojnim veteranom pri obletnici zavzetja skladišča. Avgusta so organizirali uspešno veselico pod šotorom, jeseni pa so potekale društvene in meddruštvene vaje. Vgradili so nova vrata in uredili fasado doma ter sušilnico cevi. Že sredi leta pa je padla dokončna odločitev o nakupu vozila za prevoz moštva, kar se bo zgodilo prihodnje leto. V načrtu za leto 2011 se večina aktivnosti ohranja, posebej izpostavljena je bila le ženska desetina, obnova in ureditev sanitary ter veselica, načrtovana za 13. avgust.
Poveljnik Jože Pristavec je za predsednikom predstavil minulo operativno delo. Mladina je s tekmovanj domov prinesla več odlič^, že petič tudi pokal Rudolfa Maistra. Potekala so predavanja in tečaji, ki so se jih člani in članice uspešno udeleževali. Poleg vaj so skrbeli za hidrantno omrežje, pri meddruštveni vaji pa so pri napadu črpali vodo iz Šumnika ter z dihalnim aparatom reševali ponesrečenca. Očistili so vodohran pod Brencetovo hišo, januarja so intervenirali pri požaru na Laščah, na prvomajskem kresovanju v Zabočevem ter pri septembrskih poplavah, ko je 20 gasilcev kar dva dni preživelo na terenu. Operativno delo sta dopolnili poročili pionirske desetine ter mladinske ekipe. Pionirke so v tekmi v orientac^i dosegle tretja mesta, z notranjskega pokala v Borovnici so prinesli zlato, srebro in bron, medtem ko so pionirji z Unca spet prinesli pokal Rudolfa Maistra. Mladinska ekipa pod novim trenerjem Cirilom Trčkom pa je dosegla 3. mesto na tekmi v orientac^i ter 2. mesto v notranjskem pokalu.
Finančno poročilo za minulo leto je pokazalo, da je imelo društvo slabih 12.300 EUR prihodkov ter več kot 12.400 EUR odhodkov, na računu pa je konec leta ostalo 8.100 EUR, medtem ko je bil prihodek od prodaje koledarjev, v višini dobrih 3.700 EUR, knjižen januarja.
Slavnostna obletnica se je končala s številnimi čestitkami predstavnikov sosednjih prostovoljnih gasilskih društev (Borovnica, Breg - Pako, Ligojna, Vrhnika, Log, Drenov grič - Lesno Brdo, Bevke, Kamnik pod Krimom) ter bogato zakusko.
DD
28. marec 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
NAŠ ČASOPIS 19
Otroci se pripravljajo na igro z žogicami.
Od ninja želv in pikapolonic ^
Pustne šeme zavzele TVD Partizan
Pust širokih ust je iz borovniške doline vendarle pogumno pregnal mrzlo zimo. Na pomoč pri tem hvalevrednem delu so mu priskočili tudi v borovniškem Vrtcu s pustnim rajanjem za predšolske otroke in njihove starše. Na pustni torek, 8. marca, je tako lepo okrašeno telovadnico TVD Partizan zasedla vojska batmanov, spidermanov, supermanov, ninja želv, kavbojev, Ind^ank, princesk, klovnov, vitezov, telebajskov, čarovnic, Pika Nogavičk, samurajev, peklenščkov, vil, morskih deklic, gusarjev, zajčkov, čebelic, medvedkov, ki so v poskočnih ritmih zaplesali s svojo gostiteljico Sneguljčico, zatem pa se pomerili tudi v nekaj zabavnih tekmovalnih igrah.
DD
Slalom s samokolnico
Prišel je tudi slavni klovn s plakatov.
»Didžejala« je kraljična Zlatolaska.
Hitra intervenc^a borovniških gasilcev
Trinajstega marca je pripadnike borovniških gasilcev pri nedeljskem kosilu zmotil poziv »Na pomoč«. Namreč, ob dvanajsti uri in osemnajst minut so prejeli sporočilo o požaru na železniški postaji. Z izjemno odzivnostjo je osem borovniških gasilcev na mesto požara prišlo v pičlih sedmih minutah. Močan veter je poskrbel, da je kljub hitri odzivnosti do njihovega prihoda zgorelo že kar nekaj kvadratnih metrov suhe trave na zunanjem skladišču podjetja Gradacta. Kot je povedal Damjan Kržič, vodja intervenc^e, so ob njihovem prihodu poleg trave goreli tudi odpadki iz različnih materialov. Iz goreče plastike, izolac^ske steklena volne, odpadnega gradbenega
materiala in vreč cementa je veter po okolici razpihoval smrdljiv dim. Po Kržiče-vih besedah so se ognjeni zublji nevarno približali in tudi osmodili eno od lesenih vrtnih lop na desnem bregu Borovniščice, ki jo je bilo zaradi tega treba ohlajevati. Dodal je še, da niso mogli ugotoviti, kaj je najprej zagorelo, smeti ali trava.Celotna gasilska akc^a je trajala celo uro, do trinajste in dvajset minut.
Februarska vaja
Modre rotac^ske luči so Borovnico razsvetlile tudi v poznih popoldanskih urah 25. februarja. Na srečo je šlo takrat le za vajo. Borovniški gasilci so ob tej priložnosti v prostorih osnovne šole vadili s poudarkom na dihalnih pripomočkih in aparatih. Gasilci pravdo, da je zaščita dihal pri požarih v zaprtih prostorih najpomembnejša, v nekaterih evropskih državah pa se praviloma zaščitno celo pri manjših požarih na odprtem. Na koncu še eno obvestilo iz PGD Borovnica. Naši ognjeni bojevniki že pripravljajo gasilsko veselico, ki bo 3. jun^a. Prisotne bo zabaval Ansanbel Toneta Rusa in posebni gostje - Fantje z vseh vetrov.	Darko Mršić
O delu in načrtovanih aktivnostih Društva dolanskih fantov - DFV
Društvo dolanskih fantov - DFV je začelo »poslovno« leto 2011 s prvim občnim zborom članstva, ki je potekal 21. 1. 2011 v Domu krajanov Dol - Laze. Zbor je izvolil organe društva, sprejel načrt dela za leto 2011 ter v svoje vrste povabil nove člane. Upravni odbor šteje šest članov, ki so: Janez Čerin, Igor Furlan, Uroš Mušič, Edo Debe-vec, Srečko Kostanjevec ter Edvard Suha-dolnik Izbrani so bili tudi člani in vodje sekcy, komisy ter nadzornega odbora.
Program dela društva za leto 2011 obsega aktivnosti, ki so potekale že v prejšnjem obdobju, in dejavnosti, kot so športna srečanja, kulturno-zgodovinska in etnološka; tukaj mislim predvsem na ohranjanje in spodbujanje krajevnih običajev ter navad. Delo bo usmerjeno tudi v različne oblike
sodelovanja s sorodnimi društvi v občini pa tudi zunaj nje. V tej povezavi smo v februarju sodelovali s hUd Karel Barjanjski iz Borovnice, ki je v prostorih našega doma pripravilo čudovito razstavo o Barju, ter z Literarnim društvom Borovnica v marcu pri organizac^i literarnega večera in slikarske razstave. Obe društvi sta gostovali v Domu krajanov Dol - Laze in podobne aktivnosti pričakujemo tudi v prihodnje. To med drugim pomeni tudi prispevek k pro-moc^i in prepoznavnosti Dola.
Glede na dejstvo, da je društvo tudi upravitelj objekta Dom krajanov Dol - Laze, bomo v sodelovanje z županom in NK Borovnica nadaljevali aktivnosti pri ureditvi okolice ter tistih delih na objektu, ki jih je še treba opraviti. Upamo tudi, da bo v dogled-
nem času pridobljena tudi vsa manjkajoča dokumentac^a, ki se nanaša na objekt.
Ob tej priložnosti vabim vse zainteresirane Dolane, Lažane pa tudi druge, naj se nam pridružio oziroma včlan^o v Društvo dolanskih fantov. Smo odprto društvo za vse, ki žel^o sodelovati na športnem, kulturnem ali drugem področju. Dobrodošle so vse pobude za različne dejavnosti. Več informac^ lahko dobite vsak četrtek od 18. ure v Domu krajanov Dol - Laze. Dejstvo je, da smo mlado društvo in kot tako se občasno srečujemo tudi s tako imenovanimi »porodnimi« krči. Vendar bomo z dobro voljo, pozitivno energ^o in skupnimi močmi uresničili še mnogo pobud in idej..^
Janez Čerin, predsednik DFV
Dejavnosti Občinskega društva za vrednote NOB Borovnica
Redni letni zbor društva:
Člani Občinskega društva za vrednote NOB Borovnica smo se zbrali na rednem zboru društva 12. 2. 2011 v Gostišču Godec v Borovnici. Prisotnih nas je bilo 50 članov, 12 pa jih je bilo opravičeno odsotnih zaradi bolezni ali bivanja v domovih starejših občanov. Zbora so se udeležili še župan Občine Borovnica, g. Ocepek, in predstavnika Zveze za vrednote NOB Logatec in Zveze za vrednote NOB Podpeč - Preserje. Dokaj velika udeležba dokazuje pripadnost članov društvu in predvsem vrednotam NOB.
Po pozdravnem nagovoru predsednika Frančiška Marjana Drašlerja smo v svoje vrste sprejeli sedem novih članov, ki so z izkaznico društva prejeli še simbolično darilo: nagelj in knjigo Volterski vzdihi.
Na predlog predsednika Drašlerja smo z glasovanjem izbrali delovno predsedstvo, za-pisničarko, volilno komis^o, verifikac^sko comis^o in overovatelja zapisnika. Za delovnega predsednika zbora smo izbrali Nikolaja Stražišarja.
Poročilo o delu v minulem letu je podal predsednik Drašler. Poudaril je zlasti uspešno obnovo in ureditev spominskih obeležy na našem območju. Finančno poročilo je pripravila Milena Vovk in pojasnila, da smo lani porabili več finančnih sredstev, kot je bilo prilivov. Poročilo nadzornega odbora je podal Remigy Beden. V krajši razpravi je župan Ocepek pohva-
lil delo društva in prisotne pozval, naj kljub temu, da 10. marec ni več občinski praznik, ta še vedno ostaja dan spomina in je naša obveznost, da ga tudi v prihodnje jemljemo enako spoštljivo kot doslej. Vsa poročila smo prisotni soglasno sprejeli in razrešili predsednika in druge organe društva. Članom dosedanjih organov društva se je Drašler zahvalil in jim izročil skromna spominska darila.
Na predlog delovnega predsednika je bil za novega predsednika soglasno izvoljen za dobo štirih let dosedanji predsednik Frančišek Marijan Drašler. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in predlagal še druge člane za novi upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisyo. Predlagane člane smo soglasno izvolili v organe društva.
V nadaljevanju je novi predsednik predstavil načrt dela in finančni načrt za leto 2011. Dejavnosti bodo usmerjene predvsem v počastitev 10. marca in 1. novembra, v organiziranje in udeležbo na spominskih svečanostih pri spomeniku na Malem Srebotniku in na Malem Jesenovcu ob obletnici ustanovitve Borovniške čete ter udeležbo na državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju. Načrtujemo tudi nekaj izletov z obiskom krajev, znanih iz polpretekle zgodovine. Še naprej bomo vzdrževali in obnavljali spomenike in obeležja na našem območju. Dejavnosti bodo financirane iz sredstev republiške zveze, članarine in ne naza-
dnje s pomočjo Občine Borovnica. Predlagana načrta smo soglasno sprejeli. Za praporščaka smo še naprej imenovali Remigya Bedena, ki je nalogo vzorno opravljal že doslej.
Na koncu sta zbor pozdravila še predstavnica zveze iz Logatca in predstavnik zveze Podpeč - Preserje. Oba sta pohvalila naše delo, še zlasti vzpodbuden priliv novega članstva in zaželela uspehov še vnaprej ter zlasti poudarila, da si še vnaprej želita sodelovati z nami. Po uradnem delu smo se nekaj časa ob zakuski zadržali v pryetnem razgovoru.
Počastitev dneva žena:
Ob 8. marcu smo se spomnili desetih naših članic, starejših od 80 let. Obiskali smo jih na njihovih domovih in v Domu starejših občanov na Vrhniki. Ob voščilu z najboljšimi željami smo jim izročili nageljne in skromna darila. Vse tovarišice so se obiskov iskreno razveselile.
Počastitev dneva spomina lO.marca:
Ob dnevu spomina smo obiskali Gramozno jamo in spominska obeležja žrtev preserskega procesa na pokopališču na Žalah. K spomeniku smo položili venec, pri obeležjih pa prižgali sveče in položili nageljne. Obiskali smo tudi spomenike in obeležja NOB na našem območju, prižgali sveče ter položili vence in šopke.
Za Občinsko društvo za vrednote NOB Borovnica
Peter Palčič
20
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
28. marec 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Vid Sark risbe na ogled postavi
V roku enega meseca dn je v sveže zgrajenem domu vaške skupnosti Dol - Laze gostovala že druga razstava z naslovom Nevidna mesta. Tokrat je od 4. do 10. marca svoje risbe na ogled postavil Logatčan Vid Sark.
Razstava Nevidna mesta je svoja vrata v domu vaške skupnosti na Dolu odprla 4. marca z nastopom članov Literarnega društva Zeleni oblaki, katerih poetično-prozne stvaritve so slonele na umetniških
delih gostujočega avtorja Vida Sarka. Večer je z glasbeno im-provizacjo na kitari popestril Žan Bezek.
Razstavljajoči Vid Sark, ki ga je imelo borovniško občinstvo že čast spoznati kot člana glas-
Odprtje razstave Nevidna mesta je spremljal literarni nastop.
bene skupine Stopinje (nazadnje na občinski proslavi kulturnega dne), je tokrat razkril še svojo umetniško-slikarsko stran. In kako sam gleda na svojo »multifunkcionalno naravo«? O tem pravi: »Ukvarjam se pač s tistim, kar se mi zdi, da sem v nekem danem trenutku sposoben. Ne gledam, da bi se omejeval z neko zvrstjo izražanja, ampak gledam, da je na nekem nivoju, da se mi zdi sprejemljivo, da lahko pokažem navzven.« O stvaritvah, ki jih je pokazal navzven tudi v Borovnici, pa je povedal naslednje: »Projekt Nevidna mesta je nastal na podlagi besedil Itala Calvina, italjan-skega pisatelja, ki je imel zelo zanimiv slog sestavljanja svojih knjig. Vsaka knjiga je posebno doživetje, tako tehnično
Razstavo si je ogledalo veliko ljudi.
Vid Sark, avtor slikarske razstave Nevidna mesta.
kot čisto čustveno. Tu sem jaz našel veliko paralel s svojimi potovanji. Kamor koli grem, grem rad peš, da zapopadem tisto mesto ali pokrajino. Ni mi interesantna turistična vožnja z vodiči, ker to pač vsakdo lahko. Moj stil ustvarjanja temelji predvsem na risbi. Zdi se mi, da se je to dobro vključilo, ker je risba tako ali tako zelo osnovna stvar pri likovni umetnosti. Se pravi, vse se začne z risbo. Tako sem se odločil, da bom kar to razvjal, čim dlje bo šlo.« O literarnih delih,
ki spremljajo njegove risbe pa pravi, da »v bistvu ne nastajajo konkretno na podlagi mojih slik, ampak na podlagi koncepta, ki sem ga jaz zastavil, se pravi, ki ga je zastavil že Italo Calvino in na podlagi katerega sem jaz začel risati. Zdaj pa spodbujam bralce, da bi tudi oni pisali tekste, na katere bi potem jaz, kot neki krog, ki se sklene, spet risal.«
Pričujoča razstava, ki je nastala v sodelovanju z literati, je sicer že njegova tretja. Menda ne tudi zadnja, saj Sark pra-
vi: »Še nameravamo delati to, dokler bo šlo, dokler nam bo neslo, in dokler bodo tudi literati imeli navdih, da bodo prispevali svoje tekste, ki naj bi sčasoma nadomestili originalne tekste iz knjige in bi iz tega nastalo eno čisto novo avtorsko delo.«
Ne ravno v povezavi s tokratno razstavo, a vendarle naj borovniške popotnike obvestim, da Sark od sredine marca v slovenjegraški kavarni razstavlja svoje popotniške risbe.
DD
Iz zgodovine • Iz zgodovine • Iz zgodovine • Iz zgodovine^ Iz zgodovine • Iz zgodovine^ Iz zgodovine
Prav čudna bitja, menda celo zmaji, lintverni in pravcate »lochneške« pošasti so nekoč bivale v okolici Borovnice. O bližnjem srečanju nekega »Coklarja« in bitja iz demonskih glo-bočin je pisal časnik Slovenec 24. aprila 1934 na str. 3:
Nenavadna kača nad Borovnico
Borovnica, 31. aprila.
Zgodnje spomladansko vroče solnce je tudi kače zgodaj prebudilo iz zimskega spanja. A, da bi se pojavile v taki velikosti, tega pa pri nas menda ne pomnyo ljudje!
Tako se je odpravil v četrtek 19. t. m. dopoldne M. P. iz Borovnice v gozd, pod pobočje Trebelnika, v tako nazvano »Zalanišče«, ko zasliši neko žvižganje. Mislil je, da je kakšen človek. Zato je nič
hudega sluteč šel v tisto smer, odkoder se je slišalo žvižganje. A na veliko presenečenje, kakor najbrž v velikem strahu je zagledal tik poti namesto človeka veliko kačo, ki se je žvižgaje grela na vročem solncu. Bila je zelene barve, na pogled kake 4 m dolga ter kakih 7 cm debela. M. je vrgel vanjo kamen, ki je pa ni zadel. Kača se je v hipu zvila v klopčič ter se v loku vrgla vstran, se splazila do trhlega štora, se ga ovila ter z glavo na štoru pazila, kaj bo. Po preteku nekaj minut je izginila med ruševjem.
Odkod se je priplazila tako velika golazen, kdo ve! Več ljudi je pred več leti nad Borovnico, v »Maln-cah« tudi opazilo podobno kačo, ki je imela to navado, da se je hodila vedno na eno mesto gret na solnce, k neki leseni ograji.
Morda je to tista kača, kajti sedaj jo je M. videl komaj en kilometer stran od kraja, kjer so jo videli pred leti.
Reportažo so pokomentirali tudi v konkurenčnem Slovenskem narodu 24. aprila 1934 na str. 2:
Izpod sita
Vse, kar je imenitnega po svetu, pride počasi tudi k nam. Tako je prišla tudi lochneška pošast in sicer naravnost v Borovnico, kjer jo je prvi videl v četrtek dopoldne neki M. P. v tako zvanem Zalanišču. Tam je zaslišal neko žvižganje, pa je mislil, da je kakšen človek. Na veliko presenečenje in najbrž tudi v velikem strahu je pa zagledal tik poti namesto človeka veliko kačo, ki se je žvižgaje grela na vročem solncu.
Morda je žvižgala tisto znano »O du mein lieber Augustin!«. To v poročilu o borovniški pošasti ni povedano, škoda! Pošast je bila zelene barve in morda je še vedno, na pogled kake 4 m dolga ter kakih 7 cm debela. M. je vrgel vanjo kamen, ki je pa ni zadel. Kača se je v hipu zvila v klopčič ter se v loku vrgla v stran, se splazila do trhlega štora, se ga ovila ter z glavo na štoru pazila, kaj bo. Nemara je bilo z njo kakor s tisto brhko gorenjsko dečvo, ki je stala za oknom v svoji čumnati: »Jaz pa jezna! Pa sem kar movčala, nisem nič rekva, nič djava, sem rekva, da bom počakava, da bom vidva, kaj de bo.« Po preteku nekaj minut je pošast izginila med ruševjem. Od kod se je priplazila tako velika golazen, kdo ve! Da, težko je vedeti, od kod prihajajo take golazni.	(zbral DD)
KNJIZNIG\IDRJMARJEIBORSNIKIBOROVNia\i/MHiUMIIiillli
Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
Knjige za odrasle
1 Filozofija, etika, psiholog^a
Hendrix, Harville: Ohraniva najino ljubezen
Salecl, Renata: Izbira
6	Uporabne vede
Adiraja dasa: Krišnova kuhinja : vedske vegetarjanske jedi Campbell, T. Colin: Kitajska študja Karmel, Annabel: 100 najboljših pr-stolizov
Praktični vrtnar : 30 minut na dan za urejen vrt
Squire, David: Kompost Squire, David: Obrezovanje Zupan, Neja: Prebudi najboljše v sebi
Zupan, Neja: Prebudi najboljše v sebi
7	Umetnost, arhitektura, fotografija, šport.
Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Slovenji.Brda in Zgornje Posočje Suhadolnik, Jože: Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg 82 Književnost Baretič, Renato: Hotel Grand Deveraux, Jude: Prebujenje Fitzgerald, Penelope: Sinji cvet Gardner, Sally: Rdeča ogrlica Giffin, Emily: V srcu stvari Glattauer, Daniel: Vsakih sedem valov
Gradišnik, Branko: Strogo zaupno na Irskem
Gregory, Philippa: Posvetne radosti Joshikawa, Eji: M^jamoto Musaši. Pot meča
Khourty, Raymond: Znamenje Kodrič, Zdenko: Opoldne zaplešejo škornji
Mansell, Jill: Bodi moja Smith, Tom Rob: Otrok 44
3
Steel, Danielle: Prelomnica Steel, Danielle: Spoštuj se Šjanec, Nežka: Med nebom in zemljo
9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina
Casaretti, Paolo: Teodora
Lewis, Brenda Ralph: Evropski kralji
in kraljice
Potepanja 3, 15 potovanj po Evropi Knjige za otroke in mladino
3 Družbene vede
Callery, Sean: Denar, sveta vladar Cuxart, Bernadette: Oblikovanje živali iz plastelina
5	Naravoslovne vede
Ball, Johnny: Matematični čarovniki Grego, Peter: Velika knjiga o vesolju Morris, Neil: Zeleni otroci Palmer, Douglas: Fosili Taylor, Barbara: Plazilci Winters, Pierre: Zvezde in planeti
6	Uporabne vede
Cox, Martyn: Moj naravni vrt Winters, Pierre: To sem jaz
7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport
Cleare, John: Veliki alpinistični vzponi
Winters, Pierre: Gradimo hišo
82 Književnost
Abbott, Tony: Speči velikan Golla Abbott, Tony: Velika ledena bitka Boshouwers, Suzan: Princese Brauer, Sybille: Kuhinja Brauer, Sybille: Otroška soba Brauer, Sybille: Trgovina Brauer, Sybille: Vrt Galliez, Roxane Marie: Zemlja se je prehladila
Garcia Aubert, Elena: Minuta za pravljico
Garcia Aubert, Elena: 3 minute za pravljico
Golluch, Norbert: Jaz živim tako, kako pa ti?
Goobie, Beth: Punca, ki nekaj velja Hammerle, Susa: Danes gremo v baletno šolo
Harvey, Sarah N.: Plastika Knister: Mala čarovnica Lili in začarana noč v šoli
Kraljič, Helena: Kako je krokodil iskal nasmeh
Kujer, Guus: Čez obzorje z vetrom na morje
Majhen, Zvezdana: Brez zmede do abecede
Matthews, Caitlin: Kako postaneš princesa
Meadows, Daisy: Pia, vila zajčkov
Podgoršek, Mojiceja: Rezika ukani drvarja
Pregl Kobe, Tatjana: Nagajivke Pregl, Slavko: Čudni časi Radovanovič, Vesna: Zvezdica Ruiz, Celia: Lepotica in zver Ruiz, Celia: Palček Ruiz, Celia: Pepelka Ruiz, Celia: Sneguljčica Sage, Angie: Sirena Saumande, Juliette: Iskanje sreče Sedgwick, Marcus: Poplava in podočnik
Škoberne, Biljana: V deželi številk Špruk, Kaja: Izgubljena v sebi Štampe Žmavc, Bina: Kako raste leto Vrhovec, Iztok: Tajno društvo Č.A.S.T.
Vukmir, Andreja: Martin na Veliki planini
Žumbar, Alenka: Pi - zadnji polarni medvedek
9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina
Green, Jen: Tutankamonova grobnica
Mundy, Robyn: Velike raziskovalne odprave
Neknjižno gradivo Alica v čudežni deželi The baby Einstein Music Box Orchestra: Baby Vivaldi
The baby Einstein Music Box Orchestra: Lullaby classics Čivava z Beverly Hillsa. 2
Bine, čuvaj parka, Ježkov balon Bine, čuvaj parka, Jazbečeva kopel Božiček
Callas, Maria: Maria Callas Čarobno srebro Čarovnikov vajenec The fall of the Roman empire Fantazja 2000
Florjan, gasilski avto. Dobro opravljeno delo
Florjan, gasilski avto. Zimske razmere
Grafenauer, Niko: Pedenjped
Hiawatha
Izvor
Ivanhoe
Kočar, Tomo: Bibljske zgodbe. Abraham
Kočar, Tomo: Bibljske zgodbe. Noe Lap, Raimond: Baby classics Moč srca
Panda: V poznih nočnih urah Perryjev božič Pokaži mi ljubezen Poslednji Mohikanec Presley, Elvis: Elvis Presley Puccini, Giacomo: The best of La Boheme
R&B greats original recordings Renaissance: Turn of the cards Rock'n' roll originals Santana Trje razbojniki
Verdi, Giuseppe: The best of Aida Zgodba o Johnu Lennonu Zupan, Neja: Prebudi najboljše v sebi
28. marec 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
21
	Ekipa	Zmaga	Remi	Poraz	GR	Točke
1	Polycom Brlog	12	1	1	81	25
2	FBC Thunder	11	1	2	95	23
3	FBC Borovnica B	9	1	4	56	19
4	Športek	7	1	5	14	15
5	JAWS Ljubljana	7	0	6	16	14
6	FBK Galaks	4	0	9	-43	8
7	FBK Ljubljana	2	0	12	-93	4
8	FBC Primskovške Zverine	0	0	13	-126	0
Optimisti se pripravljajo na 5. sezono lige malega nogometa
Člani Športnega društva Optimisti so marec namenili predvsem pripravam za jubilejno, 5. sezono borovniške lige malega nogometa.
Ze lani jeseni so nastale spremembe v vodstvu lige, ko je Ivo Mršić svojo funkc^o predal Zoranu Subotiću, ki je naloženo delo opravil resno in brezhibno. Kljub težavam, ki jih je ligi prineslo predvsem muhasto jesensko vreme in poplave ter nedisciplina ene od nastopajočih ekip, se vsi člani društva Optimisti strinjajo, da je bil zaključek lige na najvišjem nivoju doslej.
In ravno večja kakovost in številčnost lige sta največji motiva-c^i vseh aktivnih članov društva za nadaljevanje po začrtani poti. Najbolj smo veseli povečanega zanimanja za ligo med domačimi prebivalci, saj je v minuli sezoni v ligi nastopilo več kot 70 Borovničanov. Tudi letos pričakujemo dober odziv med domačimi ekipami, seveda pa so, kot vedno, dobrodošle tudi ekipe iz drugih krajev. Zelja vodstva lige pred 5. sezono je bila, da glavno sodniško delo ponovno opravlja Ivo Mršić, ki s svojimi izkušnjami in renomejem uživa avtoriteto med igralci in gledalci. Tudi letos bodo igralci igrali po ustaljenem sistemu iz prejšnjih sezon, več pa si lahko preberete v razpisu za ligo na športnih straneh.
V »ligaškem« premoru so tako kot prejšnjo zimo pri Optim-stih na sceno stopili mladi igralci do 15. leta, ki so nastopali v državni Futsal ligi pod okriljem Nogometne zveze Slovence. Glede rezultatov se niso izkazali, zato pa bomo v prihodnosti več pozornosti namenili čim večjemu izkoristku njihovega potenciala. V času pisanja tega članka se osvežitve obetajo tudi v vodstvu društva, kjer naj bi na določenih funkc^ah nastopili mlajši člani. Več o tem ter o začetku jiove sezone lige si boste lahko prebrali v naslednji številki NČ. Do takrat pa Vas v imenu ŠD Optimisti Borovnica pozdravljam in Vas vabim, da se nam tudi letos pridružite na najštevilčnejši športni prireditvi v Borovnici - Ligi malega nogometa.
ŠD Optimisti Darko Mršić
Kako smo telovadili pred petdesetimi leti in več
Ob stoletnici organiziranega športnega delovanja v Borovnici je prav, da se spomnimo povojnih začetkov, ki so prvotno temeljili na tradicii sokolske in orlovske telovadne organizacye. Prispevek podrobneje obravnava obdobje našega odraščanja v povojnih letih med 1950 in 1962, ko je skoraj vse zanimivo dogajanje v tedanji Občini Borovnica potekalo v domu TVD Partizan.
FBC Borovnica B na 3. mestu
Članska B-ekipa je z zmago zaključila izredno uspešno sezono, saj so v 1. Slovenski floorball ligi zasedli 3. mesto. Zaostali so le za ekipama Polycom Brlog in Thunder Jesenice.
Celotna ekipa je z rezultatom in potekom sezone zelo zadovoljna, saj so se uvrstili v zgornji del lestvice, poleg tega pa jih nobena od nasprotnih ekip ni uspela premagati na obeh medsebojnih tekmah. Tudi proti Polycomu, ki je osvojil 1. mesto, so se obakrat borili do zadnje sekunde. Na prvi tekmi so nesrečno izgubili z minimalno razliko potem, ko so zadetek dosegli trenutek po zaključni sireni in je bil razveljavljen, na drugi tekmi pa so po vodstvu 4 : 2 iztržili le neodločen rezultat. Proti Jeseničanom, ki so osvojili 2. mesto, so enkrat zmagali, drugič pa izgubili. Poleg tega so doživeli še dva poraza (Športek in Jaws), na preostalih devetih tekmah pa so zmagali.
Predvojni sokolski dom, v katerem so imeli ital^anski vojaki med okupac^o celo hlev za mule, so po vojni obnovili in je služil za telesno vzgojo mladih in za prireditve, v njem je delovala tudi knjižnica.
V	zgradbi nekdanjega orlovskega doma je bila takrat tovarna lesne galanterie (»klincfa-brika«), ki je bila pozneje predelana v kino-dvorano.
V	začetnih letih je vadba temeljila na predvojni sokolski in orlovski tradicii, kar pomeni redovne skupinske vaje, bolj navdušeni člani pa so kmalu začeli trdo vaditi orodno telovadbo, ki ji danes rečemo gimnastika. V
France Zerjav.
Razmere za vadbo so se zelo izboljšale, ko smo okrog leta 1957 preuredili telovadnico. Odstranjena sta bila oder in balkon, ladiski pod je bil zamenjan s takrat zelo inovativnim prožnim parketom, narejena je bila prej manjkajoča garderoba, skratka, nastala je prava telovadnica, v kateri je pozneje potekala tudi šolska telovadba do izgradnje objekta v sklopu šole. Večina del je bila opravljena prostovoljno, pomagali so tudi drugi borovniški športniki in mladina.
Ob tem je treba omeniti velike zasluge takratnega predsednika Ivana Pavlovčiča in
v Podpeči, v Grosupljem, na Vrhniki pa celo skupaj z vrsto Narodnega doma na čelu z Mirom Cerarjem. Na takih nastopih se nam je pogosto pridružil kateri od boljših domačih telovadcev, največkrat pa je z nami nastopal odlični Marko Furlan z Verda.
Mlajši člani (Ivan Mavec, Srečko Palčič in Boris Stražišar) smo nastopili tudi na republiškem in državnem prvenstvu v vrstah Partizana Tabor in Zgornje Šiške.
Zanimanje za orodno telovadbo je pozs-neje, ko je generacia 1933 prenehala z dejavnostjo in ko se ji je zmanjšala podpora krovne organizacie, počasi zamrlo. Res kakovostno
Začetki B-ekipe segajo v minulo sezono, ko jih je vodil Boštjan Volk. Do takrat večina igralcev še nikoli ni igrala velikega floor-balla in so se med sezono privajali na specififiko velikega igrišča. Napredek je bilo opaziti iz tekme v tekmo, na koncu pa so pre-mierno sezono končali na solidnem 5. mestu. V letošnji sezoni so zaigrali še za odtenek bolje in stopnjevali nivo igre. V začetku jih je vodil Boštjan Volk, v nadaljevanju pa je njegovo delo prevzel Aleš Kržič.
Za naslednjo sezono so si postavili še nekoliko višje cilje, saj merijo na sam vrh 1. slovenske lige. Z rezultatom bodo zadovoljni, če bodo osvojili 1. ali 2. mesto in se tako približali elitni ligi. Ta je zaenkrat še oddaljena in tudi razlika v kakovosti je še vedno prevelika, da bi ob konstantnem napredku, ki ga kažejo, lahko v prihodnjih sezonah konkurirali tudi močnejšim ekipam.	(JT)
Telovadna vrsta leta 1956: France Zerjav, Srečko Palčič, Toni Trček, Tedi Gantar in Andrej Zerjav
domu Partizana je bila redno dvakrat na teden popoldan telovadba za dečke in deklice (pionirje in pionirke), zvečer pa za odrasle. Dečke je učil Dušan Ogrin, poznejši profesor krajinarstva na agronomski fakulteti. Naučil nas je toliko akrobatskih prvin, da smo že kmalu lahko nastopali na telovadnih aka-demiah, ki so bile vsako leto v tej dvorani. Odrasli so vadili na orodju pod vodstvom profesorja telovadbe na Poljanski gimnazii v Ljubljani, g.Telbana, ki je bil doma z Ribče-vega posestva v Bistri. Dosegli so tako raven znanja, da so poleg rednih nastopov na telovadnih akademiah leta 1952 organizirali celo prvenstvo občine, na katerem sta zmagala Zofta Telban in France Zerjav V istem času je nekaj let delovala tudi folklorna skupina, ki je nastopala na telovadnih akademiah in drugih prireditvah.
Zaradi odhoda k vojakom fantov generaci 1932 do 1934, ki so tvorile jedro športnega dogajanja v Borovnici, je delo za dve leti v glavnem zamrlo.
Obdobje od leta 1955 pa vse do začetnih šestdesetih let je bilo najbolj živahno.
Nastali sta ženska in moška vrsta telovadcev, ki sta ju vodila Andrej in France Zerjav Pri mladinkah so se v resno vadbo vključile Milena Dolenc, Vera Drašler, Ivanka Logar, Milka Palčič, Marta Petkovšek, Jožica Tro-ha, Dragica Turšič in Angelca Zibert. Moško vrsto smo sestavljali Tedi Gantar, Freno Levstik, Tone Makovec, Ivan Mavec, Srečko Palčič, Boris Stražišar, Toni Trček in Andrej ter
Srečko Palčič v elementu na Dolu leta 1959
Vere Hribar Lebez, ki sta po organizaciski in finančni strani uspešno izpeljala za tiste čase kar veliko naložbo.
Z organizacio veselic smo pridobili sredstva za dokup manjkajoče in neuporabne opreme (blazine, bradlja, krogi, deska in koza za preskok, plezala in koš za košarko).
Ponovno smo uvedli telovadbo za deklice, ki jih je vodila najboljša telovadka Vera Draš-ler, in dečke, ki so kmalu začeli nastopati na prireditvah. Med mojimi varovanci so bili nekateri zelo talentirani, vendar se pozneje žal niso pridružili odraslim, ampak so začeli gojiti druge, zabavnejše in manj naporne športe.
Nato smo nekaj let kot samouki dokaj resno trenirali, kar se je poznalo na kakovosti, zato so nas opazili na načelništvu Partizana v Ljubljani. Ob nedeljah smo trenirali v telovadnici na Taboru pod strokovnim vodstvom, kar nam je prišlo pozimi še kako prav, saj je bilo pri nas v domu preveč mraz in smo se lahko le razgibavali in delali vaje za moč. Občasno sta delala z nami tudi znana trenerja prof. Longyka in Stane Derganc, predvojni dobitnik olimpi-ske medalje iz generacie Leona Štuklja. V letih do 1962 smo vsako leto imeli nastop v dvorani in na prostem: na nogometnem igrišču, na dvorišču poleg sedanjega lovskega doma ali na šolskem igrišču. Kot najboljša telovadna vrsta na Notranjskem smo bili redno vabljeni na nastope na letnih športnih prireditvah. Tako smo na drogu, bradlji in parterju večkrat nastopili v Logatcu, na Rakeku,
Malce cirkusa v izvedbi Ivan Mavec in Srečko Palčič
Akrobatika na dva tisoč metrih leta 1960 v izvedbi Srečka Palčiča in Borisa Stražišarja
je od mlajših telovadil po mojem spominu Marjan Pristavec. Drugi telovadci smo se začeli ukvarjati s turnim in alpskim smučanjem ter planinstvom, nekateri to počnemo še vedno.
V tem času so se lepo razmahnile druge dejavnosti: namizni tenis, odbojka, streljanje, košarka, smučanje. Med šolskimi počitnicami smo kar precej fantičev naučili osnov viuganja, seveda peš v Laščah in na drugih okoliških klancih
Omeniti velja, da je bil v tistih časih dom TVD Partizan kraj, kjer smo se mladi tudi zabavali, saj smo nekaj let ob nedeljah skupaj z mladinsko organizacio Borovnica in LIKo prirejali plese, ki so bili kljub glasbi z gramofona (kaj je že to?) dobro obiskani. Nekajkrat smo organizirali tudi silvestrovanje in pusto-vanje za mladino, kar dokazuje, da nam pred petdesetimi leti in več res ni bilo dolgčas.
Srečko Palčič
Vrtec Borovnica
Pustno rajanje v Borovnici
Na pustni torek popoldne je za vse predšolske otroke potekalo veselo pustno rajanje v TVD Partizan v Borovnici. Organizirale smo ga strokovne delavke vrtca Borovnica. Prišlo je veliko malih veselih pustnih maškar s svojimi starši, ki so bili v večini tudi našemljeni. Dogajanje je povezovala Sneguljčica, ki so jo palčki poslali na zabavo zato, da bi skupaj z maškarami pregnala zimo, ker jih že zelo zebe, ter priklicala pomlad in vse dobro. Najprej so se velike in male pustne šeme predstavile v povorki, ki jo je vodil Bacek Jon. Nato so princeske, spidermani, čebelice, metuljčki, telebajski, gusarji in drugi pustni liki zarajali ob veseli otroški glasbi.
Ker pa je pust praznik veseljačenja in norčavosti, so se maškare preizkusile tudi v zabavnih gibalnih igrah. Najprej so velike in male maškare naredile dve koloni in prenašale žogice v lončku iz polne v prazno škatlo. Kolona, ki je prva prenesla vse žogice, je zmagala. Nato so velike maškare preizkusile svojo moč s prenašanjem malih maškar na rokah od ene do druge blazine, ki so jo morale tudi zviti. Zmagal je par, ki je prvi prenesel štiri otroke. Veliko smeha je bilo
to
tudi pri igrici, ko so starši voziH svoje male maškare v samokolni-cah okoh stožcev.
Poslovili smo se s skupinskim plesom četvorčki, ki ga otroci v vrtcu zelo radi plešejo. Da so ga znali odplesati tudi starši, so ga Sneguljčičini pomočniki najprej odplesali sami. Pustno rajanje je bilo zelo veselo in pr^etno, a tudi uspešno, saj se je že naslednji dan pokazalo, da smo res pregnali zimo.
Lea Maček, vzgojiteljica vrtca Borovnica
22 NAŠ ČASOPIS
Občina
^Horjul
28. marec 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Največja skupina maškar iz Osnovne šole Horjul je obiskala občinsko upravo.
Rekordno število maškar
Letošnje lepo vreme v pustnih dneh je na horjulske ulice privabilo izredno veliko maškar, ki so se sprehodile po vasi. Že v nedeljo so se maškare zbrale na parkirnem prostoru pred Metrelom, od koder so krenile na pot do športne dvorane pri osnovni šoli. Sprevod maškar je organiziralo TD Horjul. Na pustni torek so maškarado organizirali v osnovni šoli in v Vzgojno-varstveni organizac^i Marjetica v Horjulu. Maškare iz vrtca in šole so se v lepem sončnem vremenu sprehodile po vasi. Samo iz Osnovne šole Horjul se je po vasi napotilo več kot 350 maškar z učitelji in ravnateljem. Ustavili so se pred občino, kjer so jim uslužbenke postregle s sladkarijami. Lepo in toplo vreme je privabilo na plan maškare tudi popoldne. Med pohodom po vasi so tu in tam iztržile kakšen krof, flan-cat ali evro. Med vsemi maška-rami so bili izredno domiselni kozji pastirji, ki so po vasi gnali domači kozi, medtem ko so trmoglavega kozla raje pustili v hlevu.
France Brus
Veliko pozornost Horjulcev so pritegnili kozji pastirji.
Takole zaigrajo horjulski Mehikanci za maškare.
Pustovanje v športnem parku
Že nekako štirinajst dni pred pustom so plakati v Horjulu in bližnji okolici vabili na veselo pustovanje v športnem parku z glasbeno skupino Atomik Harmonik z brhkima pevkama s Štajerske, Darjo in Petro. Organizatorja pustovanja Marti nova, d. o. o., in Športni park sta se potrudila za pr^etno ureditev dvorane, v kateri je pustovalo okrog 400 mladih. Za uvod za ples je od 20. do 22. ure obiskovalce zabaval Ansambel Nemirna kri, po 22. uri do 3. ure zjutraj pa ansambel Atomik Harmonik. Posebnost pustovanja v športnem parku je bila skoraj 90-od-stotns udeležba maskiranih obiskovalcev, ki so veselo zaplesali ob zvokih znanega ansambla. Organizatorji so poskrbeli za jedačo in p^ačo, da so udeleženci pustnega rajanja lahko zdržali do jutranjih ur.
France Brus
Na pustni zabavi so bili tudi zamorci iz Afrike.
Ko Je zaigral ansambel Atomik Harmonik, so maškare kar ponorele.
Pustna
povorka
in rajanje
v športni dvorani
V	nedeljo, 6. marca 2011, je Turistično društvo Horjul organiziralo povorko in pustno rajanje v športni dvorani pri osnovni šoli. Maškare, odrasli in otroci, so se zbrale na pa-kirnem prostoru Metrela, od koder so se napotile po Ljubljanski cesti, napravile ovinek do Livade in se napotile v športno dvorano pri osnovni šoli. Na čelu so bili moped s krožno žago za rezanje glav, tr^e fički in sicer milica, gasilci in banana republika, voz zapornikov in čarovnik Jole Cole. V športni dvorani je najprej najmlajše zabaval čarovnik Jole Cole, ki jim je razdelil veliko bombonov in čokolad ter jih zabaval dobro uro. Med tem je posebna komis^a ocenjevala posamezne maske. Prvo mesto je podelila skupini zapornikov - dobili so pravi kraški pršut. Uvrščeni do petega mesta so bili nagrajeni s hlebcem kruha, salamo in pogostitv^o v posameznih horjulskih gostiščih in na kmečkem turizmu.
Med tem je horjulski župan Jani Jazbec do polnoči predal županstvo pustnemu županu Matjažu Filipiču, ki je v tem času pobral kar precej davkov od občanov, udeležencev pustne slovesnosti. Za nagrade za pustne maske se TD Horjul zahvaljuje okrepčevalnici Pr' Kozinc, kmet^ama odprtih vrat Pr' Lenart in Pr' Janš, izletniški kmet^i Ramovš, gostilni Pri Škofu, Horjulskemu športnemu društvu, športnemu parku Horjul in Zdenki Stržinar za vitraže. Kljub nekoliko oblačnemu in vetrovnemu vremenu se je pohoda udeležilo rekordno število maškar in gledalcev, kar dokazuje, da je pustovanje s sprevodom po Horjulu ponovno oživelo. France Brus
Pustno rajanje
V	torek, 8. marca, smo na OŠ Horjul praznovali pusta. Nekateri učenci so že v šolo prišli našemljeni, drugi pa smo si pustne maske nadeli prvo šolsko uro. Po malici smo se s pustno povorko odpravili proti Horjulu in se predstavili občanom. Tako smo odšli pred dom starejših občanov in na občino, kjer so nam postregli z različnimi bomboni, poskrbeli pa smo tudi za skupinsko fotografijo. Na koncu smo se odpravili še v vrtec, kjer so otroci veselo rajali. Kratek čas smo ostali tam, se z njimi posladkali, nato pa smo se vrnili v šolo, kjer nas je že čakalo pustno rajanje z najrazličnejšimi maskami. Za glasbo je na začetku poskrbel šolski ansambel, nato pa smo se veselo zabavali ob zvokih, ki so prihajali iz šolskih zvočnikov. Vse maske smo se predstavile komis^i, ta je nato izbrala tri najboljše in jih nagradila. Tretjo nagrado je dobila kravica iz prvega razreda, drugo nagrado jogurt ego iz četrtega razreda, prvo pa smrt iz sedmega. Po pr^etnem druženju smo vsi dobre volje in pr^et-nih vtisov odšli domov.
Petra Nagode, 8. b
Mini lojtmi voz za najmlajše maškare
Med gledalce so se pomešale tudi originalne maškare.
Župan predaja pustno oblast novemu županu le do polnoči.
Klovn Jole Cole je zabaval najmlajše.
Zaporniki, ki so osvojili prvo nagrado - kraški pršut.
In še fotografija maškar za spomin
28. marec 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si	Občina D	H Horjul	NAŠ ČASOPIS 23
			
Pomoč družini na domu
Občina Horjul se pripravlja, da bi tudi pri njih zaživela socialno-varstvena storitev - pomoč družini na domu.
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge razmere za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.
To so različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:
-	pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sod^o naslednja opravila:
-	pomoč pri oblačenju ali slačenju,
-	pomoč pri umivanju,
-	hranjenje,
-	opravljanju osnovnih življenjskih potreb,
-	vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
gospodinjska pomoč, kamor sodyo naslednja opravila:
-	prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil iz trgovine,
-	pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti,
-	postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodyo naslednja opravila:
-	vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom,
-	spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti,
-	informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Za vse dodatne informac^e pokličite na tel. štev.: 041 - 782 600 (Marko Vihar).
Pasji iztrebki ne sod^'o v naravo
Pasji iztrebki so vedno večja težava v okolju, v katerem živimo. Iztrebki zagotovo ne sod^o na otroška igrišča, pokopališča in travnike, saj poleg nevarnosti za zdravje tudi ni higiensko in estetsko, da psi opravljajo fiziološke potrebe na igriščih, njivah ali na površinah, kjer pasejo živino oziroma pridelujejo krmo za živali. Pri tem opozarjamo, da je Občina Horjul sprejela odlok o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim predpisuje tudi globe v primeru kršenj. Tudi sežiganje neprimernih odpadkov v naravnem okolju ni primerno, zato so v odloku opredeljene globe za nedovoljeno sežiganje.
Na svoji 3. seji je Občinski svet Občine Horjul sprejel Odlok o varstvu javnega reda in miru, s katerim ureja varstvo javnega reda ter določa ravnanja, ki pomen^o kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankc^e za taka ravnanja.
Glede na vse več pritožb občanov o pasjih iztrebkih na javnih pa tudi zasebnih površinah se lahko v skladu z odlokom z globo 210 evrov kaznuje lastnika, vodnika ali skrbnika psa, ki pasjih iztrebkov ne počisti za seboj. Prav tako mora lastnik, vodnik ali skrbnik psa za gibanje v naselju, na kmet^skih površinah, gozdu ali na javnih poteh imeti psa na povodcu. Psa ne sme voditi ali spuščati po zasebnih zemljiščih in prostorih brez soglasja lastnikov ali posestnikov. Spuščeni psi morajo imeti nagobčnik. V primeru kršenja se lastnika, vodnika ali skrbnika živali kaznuje z globo 400 evrov.
V odloku je opredeljeno tudi sežiganje komunalnih odpadkov ali drugih odpadkov, ki so pogosti v spomladanskem času. Sežiganje komunalnih ali drugih odpadkov na javnih površinah se kaznuje z globo 400 evrov, pravne osebe pa bodo oškodovane za 500 evrov. Za sežiganje ne-organskih ali drugih odpadkov, ki povzročajo hud smrad in so ekološko sporni in moteči za okolje, je kazen globa 100 evrov, za prave osebe pa 1000 evrov. Nadzor nad izvajanjem tega odloka bosta opravljala Medobčinski inšpektorat in redarstvo.
Občina Horjul
Spoštovane občanke in občani,
OBVEŠČAMO VAS, da bo organiziran reden odvoz kosovnih odpadkov na območju Občine Horjul v petek, 8. 4. 2011.
Tako kot lani bo tudi letos v Občini Horjul organiziran odvoz kosovnih odpadkov, ki pa jih bomo zbirali le na enem skupnem zbirnem mestu. Zato občane nasely Horjul, Vrzdenec, Podolnica, Ljubgojna in Lesno Brdo prosimo, da kosovnih odpadkov ne odlagate pri kontejnerjih ali drugih vaških zbirnih mestih, temveč kosovne odpadke pripeljete v Horjul, kjer bo pri ŠPORTnEM PARKU HORJUL (ob Vrhniški cesti) za to posebej pripravljen prostor. Na lokac^i pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL kosovne odpadke lahko odložite izključno:
- v četrtek, 7. 4. 2011, med 10. in 21.uro. 8. 4. 2011 odlaganje ne bo več dovoljeno,
saj bo podjetje Snaga začelo odvažati odpadke.
Prosimo vas, da navedena termina dosledno spoštujete, ker odlaganje zunaj navedenega časa ne bo mogoče. Prosili bi tudi, naj vas ne moti, če bo oseba, ki bo nadzirala odlagališče, povprašala po vašem osebnem imenu. To bo storila zato, ker je odlaganje kosovnih odpadkov namenjeno samo občanom Občine Horjul. Opozarjamo pa, da bodite pozorni, kaj sodi med kosovne odpadke in kaj ne, kajti odpadke, ki ne sod^o med kosovne odpadke, bomo zavračali.
Med kosovne odpadke ne sod^o:
-	gospodinjski odpadki ter zemlja, listje, veje;
-	gradbeni odpadni material in salonitke;
-	nevarni odpadki (olja, barve, baterce, akumulatorji ...);
-	steklo
-	avtomobilski deli in gume.
Take kosovne odpadke je treba odpeljati na odlagališče odpadkov Zbirni center Barje.
Občina Horjul
Spoštovane občanke in občani,
OBVEŠČAMO VAS,
da bo organizirano zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov s premično zbiralnico na območju Občine Horjul v sredo, 6. aprila, in četrtek, 7. aprila 2011.
Na lokac^i na parkirišču pri Mercatorju nevarne gospodinjske odpadke lahko odložite izključno:
-	v sredo, 6. 4. 2011, med 9. in 17. uro,
-	v četrtek, 7. 4. 2011, med 8. in 15.30.
Prosimo vas, da navedena termina dosledno spoštujete, ker odlaganje zunaj navedenega časa ne bo mogoče.
Med nevarne gospodinjske odpadke sod^o:
-	akumulatorji in baterce,
-	barve, črnila in laki v njihovi embalaži,
-	olja in maščobe, ki niso jedilna,
-	fluorescentne cevi do dolžine 1,6 m,
-	lepila, topila in smole,
-	suha in tekoča zdravila,
-	pesticidi in insekticidi v njihovi embalaži,
-	kozmetika, detergenti,
-	kisline, alkalne in fotokemikal^e.
Občina Horjul
Na podlagi 9. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Horjul (Naš časopis, št. 263), objavljamo
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE HORJUL
1.
Občina Horjul podeljuje naslednja priznanja:
-	naziv častni občan
-	plaketo
-	priznanje
2.
Naziv častni občan:
Naziv častni občan se podeli posameznikom, ki so s svojim delom pomembno in trajno prispevali k razvoju družbe, utrjevanju miru, razvoju in dosežkom na raznih področjih človekove ustvarjalnosti, oz. k ugledu in razvoju občine.
Plaketa občine
Plaketa občine se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, skupnostim, društvom in
drugim pravnim osebam za izjemne dosežke in uspehe s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih.
Plaketa občine se lahko podeli tudi posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena.
Priznanje občine
Priznanje občine se podeli posameznikom društvom, zavodom, podjetjem in drugim organi-zac^am in skupnostim za delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih priložnostih in s svojo požrtvovalnostjo in delom povečujejo ugled občine.
3.
Kandidate za priznanja predlagajo fizične in pravne osebe: občani, politične stranke, podjetja, zavodi, društva ter druge organizac^e in skupnosti.
4.
Predlog za podelitev mora vsebovati:
-	naziv in ime predlagatelja
-	osnovne podatke predlagane fizične ali pravne osebe
-	obrazložitev predloga
-	vrsta priznanja
5.
Pisni predlogi se pošljejo do 15. aprila 2011 na naslov: Občina Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul s pripisom »za občinska priznanja«.
O izbiri kandidatov, ki prejmejo priznanje bo odločal občinski svet. Neizbrani predlogi iz preteklih let se ne obravnavajo oz. je potrebno kandidate na novo predlagati. Priznanja bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku.
Datum: 7.3.2011 Štev.: 081-0001/2011
OBČINA HORJUL ŽUPAN Janko Jazbec
Občni zbor Turističnega društva Horjul
V petek, 18. februarja 2011, je bil v pevski sobi v Prosvetnem domu v Horjulu občni zbor Turističnega društva Horjul, ki se ga je udeležilo okrog trideset članov društva.
Po izvolitvi delovnega pred- priprave na spomladanski sejem, jevo hišo. Na Polici pri Naklem smo
sedstva in pozdravnem nagovoru predsednice društva Ide Intihar je delovni predsednik Andrej Koren-čan predlagal dnevni red. Najpomembnejši točki sta bili poročilo o delu društva v letu 2010 in program dela za leto 2011. Obe poročili je podala predsednica TD Ida Intihar. V januarju je društvo sodelovalo na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, ki je bil od 21. 1 do 24. 1 2010. Predstavile so se turistične kmetje Pr' Janš in Pr' Lenart, Okrepčevalnica Kozinc, klekljarici Mika in Cenka, ZOO Rožmanec in izdelovalec harmonik Janez Železnik. V februarju 2010 je TD organiziralo pustno povorko po Horjulu z zaključkom v športni dvorani ob glasbi Mladih godcev s podelitv^o nagrad najboljšim maskam. V marcu so potekale
21. 3, ki se ga je udeležilo zelo veliko razstavljavcev. Sejem so popestrili s športnimi igrami. V tem mesecu se je predsednica društva udeležila posveta na TZS, kako se pripraviti na razpis prireditev. V jun^u je društvo na posvetu gostilo predstavnike TD iz Vač.
Živahno je bilo na Urhu v septembru in oktobru.
30. 9. 2010 je bil na Urhu literarni večer, na katerem so se predstavili domači ustvarjalci: Ana Urška Pi-šek, Romanda Bizaj in Ida Intihar s pesmimi v interpretac^i Mar^e Bizjan. V oktobru je Branko Vrhovec postavil razstavo gob in predstavil svojo knjigo o gobah. Večer so sklenili z degustac^o gob. V tem mesecu je TD organiziralo ekskurz^o na Gorenjsko z ogledom stare graščine v Spodnjih Dupljah in staro Vogar-
si ogledali muzej starih mlinskih kamnov. V Komendi so si izletniki ogledali etnografski muzej, v Kropi pa kroparski muzej in faušeritnico.
V novembru je društvo sodelovalo na martinovanju v športni dvorani, ki ga je organiziral Radio Veseljak. Predstavili sta se klekljarici Mika in Cenka, Zdenka Stržinar z vitraži in gospodinje z domačimi dobrotami.
V	tem mesecu je potekal tudi Miklavžev semenj, ki pa mu je ponaga-jalo slabo vreme - sneg in poledica.
V	povezavi z OŠ Horjul ob sprejemu tujih učiteljev iz nekaterih držav eU je društvo pod vodstvom Francija Piška organiziralo ogled izdelave harmonik Janeza Železnika, cerkev sv. Kanc^ana ter pogostitev v mež-n^i. Člani TD so sodelovali tudi pri pohodu po poti Cankarjeve matere. Zlasti so se izkazali Prosenovi, ki so
v Žažarju pohodnike pogostili.
V letnem načrtu ni bilo tekmovanja za izbor najlepše urejeno hiše, balkona in vrta. Prav tako niso bile obnovljene table ob gozdni učni poti, ker je za to zmanjkalo denarja.
Opažamo, da so pri vseh letošnjih akc^ah sodelovali vedno isti člani. Predsednica TD je posebej pohvalila Vanjo Šubic, ki na sejmih vodi otroške delavnice in je letos štirikrat zamenjala in lično uredila izložbo na občinski stavbi.
Na občnem zboru so govorili tudi o postavitvi spominske sobe književnici rojakinji Kristini Brenkovi v prenovljeni podstrehi na starem vrtcu. Prav tako bo treba iz skednja na Urhu preseliti obleke, ker so tam na voljo različnim škodljivcem - glodavcem in moljem.
Program dela v letu 2011 je podoben programu iz leta 2010. Udeleženci so potrdili realizac^o starega programa in predstavitev novega z dvigom rok. Sledilo je pr^ateljsko srečanje ob prigrizku in kozarcu vina ali soka.	France Brus
Poročilo predsednice TD Horjul Ide Intihar
Udeleženci občnega zbora TD Horjul
24 NAŠ ČASOPIS
Občina
Občni zbor Društva upokojencev Vrzdenec
V nedeljo, 20. februarja, je bil v dvorani gasilskega doma Vrzdenec letni občni zbor Društva upokojence, ki se ga je udeležilo več kot devetdeset članov društva.
^Horjul
28. marec 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Kot gostje so se zbora udeležili predstavniki DU Horjul Ivanka Praprotnik, predsednik Vaškega odbora Vrzdenec Matjaž Filipič in predsednik PGD Vrzdenec Robert Kranjec. Kot član DU Vrzdenec in kot podžupan Občine Horjul se je zbora udeležil Franci Pišek. Po izvolitvi delovnega predsedstva in ko je komis^a preštela število prisotnih članov, je predsednica DU Vrzdenec Tončka Filipič poročala o delu društva v minulem letu.
V	začetku letu 2010 je društvo štelo 165 članov, tr^e so se izpisali in ena članica je umrla. Sedaj društvo šteje 168 članov, in to 112 žensk in 56 moških.
V	letu 2010 je društvo organiziralo štiri izlete. Povprečna udeležba na izletu je bila od 45 do 52 članov. V maju so bili na izletu na Štajerskem; ogledali so si Vransko, Žalec in Mozirje. V jun^u jih je pot vodila na Hrvaško, in sicer na Reko, Trsat, Opat^o, Rabac in Učko. V septembru so si ogledali avstr^sko Koroško s Celovcem, Gospo Sveto in grad Ostrovica. Novembra so se odpravili na veselo martinovanje v Belo krajino v okolico Semiča. Razen izletov je v minulem letu društvo organiziralo tudi tri družabna srečanj, in sicer v februarju občni zbor in potem zabavo, v avgustu piknik in
Spomn^o se tudi članov, ki so v minulem letu praznovali okrogle obletnice. Takim so v minulem letu poslali okrog 50 voščilnic. DU Vrzdenec uspešno sodeluje s sosednjimi društvi, zlasti z dU Polhov Gradec in Horjul, z Območnim združenjem RK Horjul, z Vaškim odborom Vrzdenec in PGD Vrzdenec, ki društvu nudi prostor za sestanke in druženja.
Predsednica DU Vrzdenec se je ob koncu poročila zahvalila še Občini Horjul, županu Jan^u Jazbecu in podžupanu Francku Pišku za pozornost, ki jo izkazujejo društvu. Posebno se je zahvalila
Udeleženci občnega zbora DU Vrzdenec

Delovno predsedstvo na Občnem zboru DU Vrz-denec
v decembru predpraznično srečanje. Pozabili niso tudi na tradicionalno srečanje s sosednjima društvoma Polhov Gradec in Horjul na Samotorici, na veliki ponedeljek s Polhovim Gradcem in sredi jul^a z DU Horjul. V sklopu potovalne agencée Jereb so se dvakrat podali na Madžarsko in enkrat v Italko po nakupih in na izlet.
Spomnili so se tudi članov, ki se zaradi bolezni ne morejo udeležiti izletov in srečanj. Le-te so med letom obiskali v Domu starejših v Horjulu, na Bokalcih, na Vrhniki in v Postojni. Ob obisku jim izroč^o skromna darila in se z njimi pogovorno. Topla beseda, stisk roke in pogovor z znanci tem ljudem veliko pomen^o.
Za božično-novoletne praznike so obiskali in skromno obdarili vse člane, starejše od 80 let, in oskrbovance v domovih starejših. Vsem starejšim od 80 let društvo pošlje čestitke za rojstne dneve.
Ponudba suhomesnatih izdelkov kmetje odprtih vrat Pr' Lenart na Gregorjevem sejmu
Horjulci na Gregorjevem sejmu
Horjulski občani radi obiskujejo mesečne sejme v Logatcu, saj je na njih mogoče kupiti marsikaj po ugodni ceni. Posebno pomemben je vsako leto Gregorjev sejem, na katerem se kar tare prodajalcev in kupcev, zato si mora obiskovalec sejma vzeti kar nekaj časa za ogled. Na letošnjem Gregorjevem sejmu v Logatcu sta se predstavila tudi zakonca Andrej in Mar^a Kozjek, lastnika kmetije odprtih vrat s Korene, ki sta kupcem ponudila svoje priznane suhomesnate dobrote, ki so šle kar dobro v promet.	FB
Godec Peter Črnilogar med častnimi gosti Občnega zbora DU Vrzdenec.
tudi vsem poverjenicam za požrtvovalno delo vse leto. Potem je predsednica predala besedo gostom, ki so v nekaj besedah pozdravili občni zbor društva in mu v prihodnje zaželeli veliko uspeha pri delu. Sledila je predstavitev načrta dela društva za leto 2011, ki zajema vse izlete, pr^ateljska srečanja, obiske bolnikov in starejših doma in v domu starejših pa tudi sodelovanje z društvi v domačem kraju in zunaj njega. Poročilo o delu društva in predlog načrta dela v letu 2011 so člani soglasno sprejeli z dvigom rok. Uradnemu delu je sledilo pr^ateljsko srečanje ob zvokih električne harmonike Petra Črnilogarja, ob odličnih Kavčičevih klobasah ter kozarcu vina, piva ali soka.
Seveda ni manjkalo niti sladkih dobrot, ki so jih pripravile domače gospodinje, članice DU Vrzde-nec.
France Brus
VRTEC HORJUL
Obisk v Domu starejših občanov
Letošnji 8. marec je združil dva praznika - dan žena in pust. Tako smo otroci in vzgojiteljice iz skupin Metulji in Murni iz vrtca obiskali stanovalce Doma starejših občanov v Horjulu, da bi jih razvedrili.
Ob obeh praznikih smo pripravili krajši kulturni program. Zapeli smo nekaj otroških pesmi in zaplesali. Otroci in vzgojitelji iz našega vrtca že nekaj let za stanovalke in tudi stanovalce Doma starejših občanov pripravimo drobna presenečenja ob dnevu žena; letos smo izdelali knjižna kazala. Ker smo v torek tudi pustovali, smo se predstavili kot pustne šeme. V Domu so nas v zahvalo lepo pogostili in povabili, naj kmalu spet pridemo.
Večer z očeti in mamami v skupini Kresnice
Otroci še vedno podoživljajo, kako je bilo, ko smo starše povabili v vrtec. Februarja so se nam pridružili očetje, marca pa še mame. Namen tega večera je, da se starši posvetno samo otroku, otroci pa jim pokažejo, kako preživljajo čas v vrtcu. Najprej smo se družili v
igralnici, kjer so otroci pokazali, kaj najraje delajo, nato pa smo v telovadnici nastopili z nekaj točkami in ob pogostitvi starše obdarili še s skromnim darilcem. Staršem se zahvaljujemo za obisk, saj so s prisotnostjo zelo razveselili svoje otroke. Imeli smo se lepo.
Pustno rajanje
Trili, trili, trilili, ali veste kdo smo mi? Trata, trata, tratata, šeme smo ha, ha. Trili, trili, trilili, vsaka šema se vrti, trata, trata, tratata, glasno cepeta. Trili, trili, trilili, cepetajmo zdaj še mi, trata, trata, tratata, da bo zima ušla. S takšnimi in podobnimi pesmimi so maškare v naše vrtcu tudi letos preganjale zimo. Peli smo, plesali, se smejali, cepetali in se zelo razveselili obiska velikih maškar iz šole, ki so se nam za krajši čas pridružile na pustovanju. Upamo, da smo s skupnimi močmi res priklicali pomlad, ki jo vsi že nestrpno pričakujemo.
Maja Rebolj, Andreja Naglič, Majda Keršmanec
__v
Devetdeset let Cerenske mame
V nedeljo, 27. februarja 2011, je v Žažarju pri Piškovih, po domače na Čerenu, v krogu svoje družine praznovala devetdeseti rojstni dan mama Francka Pišek.
Na slavju se je zbralo okrog trideset sorodnikov, in sicer sinova Franci in Janez, hčerka Mici ter vnuki in pravnuki. Mama Francka je prnokala na svet pred devetdesetimi leti v Pod-lipi na kmetni Pri Cankarjevih kot tretja izmed petih otrok. V Podlipi je preživela otroštvo ob delu na kmetni. Zelo rada je hodila v šolo. Še vedno zna lepo zrecitirati številne pesmi, ki se jih je naučila v šoli. Kot petindvajsetletno dekle se je leta 1946 poročila s Francetom Piškom na Čeren, kjer sta z delom pridnih rok preživljala sebe in štiri otroke. Ko ji je pred 26 leti umrl mož, je največ na kmetni postorila sama, čeprav so ji na pomoč vedno radi priskočili tudi otroci, ki so si ustvarili družine in odšli od doma. Pri devetdesetih letih je mama še dokaj dobrega zdravja in sama poskrbi zase. Še kako urno pri devetih križih spleza na kmečko peč, ki je v zimskem času njen najbolj priljubljen kotiček. Rada ima tudi živali: kokoši, mačke in psa Duhca, s katerim sta velika prijatelja. Mamo vsak dan obiščeta hčerka Mici in njen mož Ciril, ki ji prineseta, kar rabi in poskrbita za okrog deset govedi, ki so še vedno v domačem hlevu. Čerenska mama je vesela, hudomušna in polna optimizma. Vesela in nasmejana je povedala, da se bomo v takem ali še večjem številu zbrali tudi ob njeni stoletnici. Ob tem je zrecitirala kar nekaj pesmi, ki se jih je kot mlada deklica naučila v šoli: Gregorčičevo Soči in nekatere že ponarodele pesmi.
Želimo ji še veliko zadovoljnih, srečnih in zdravih let v krogu njenih najdražjih in prnet-nih uric na njenem domu. France Brus
Čerenska mama Francka Pišek z vnuki in pra-vnuki na krušni peči
Mami Francki so ob 90-letnici zapeli zdravico: sinova Franci in Janez ter hčerka Mi
lici.
Spomladanski sejem v Horjulu
Turistično društvo Horjul bo tudi letos organiziralo že tradicionalni Spomladanski sejem, ki bo v nedeljo, 10. aprila 2011, z začetkom ob 10. uri pa vse tja do 17. ure v športni dvorani pri OŠ Horjul.
Vsi tisti, ki bi želeli sodelovati s predstavitvijo svojih izdelkov, izpolnite prnavnico in jo pošljite na enega od navedenih naslovov:
tD Horjul , Slovenska cesta 7, 1354 Horjul ali na e-naslov: td.horjul@gmail.com
Sprejemamo tudi prnave za kuhanje golaža. Dodatne informacne so na voljo na GSM: 051/316-318 ali navedenem e-naslovu.
Turistično društvo Horjul Spomladanski sejem 2011
PR^AVICA ZA PRODAJO ALI RAZSTAVO NA SEJMU
Naziv in naslov razstavljavca:
Ime in priimek:
Ponudba artiklov:
E-naslov:
Telefonska številka:
Rabim stojnico:
DA
NE
Podpis:
Žig:
28. marec 2011
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina
^Horjul
NAŠ ČASOPIS 25
Sprejem novega gasilskega vozila na Vrzdencu
V soboto, 26. februarja 2011, je bila pred gasilskim domom na Vrzdencu slovesnost ob sprejemu novega gasilskega vozila s podvozjem in motorjem znamke Iveco Magirus.
Vrzdenški gasilci so vozilo kupili pri Sečnik transportu v Sko^i Loki z denarjem, ki so ga zbrali z organizac^o veselic, prostovoljnih prispevkov občanov in od koledarjev.
Sedaj vrzdenški gasilci pripravljajo uradni razpis za nadgradnjo novega vozila, ki bo veljala več kot 90 tisoč evrov in naj bi bila končana do jun^a 2012, ko bi ob osemdesetletnici društva izročili namenu kompletno vozilo. Z
Topla p^ača se je prilegla v izredno mrzlem vremenu.
njim bo ob intervenc^ah mogoč dostop tudi na težko dostopne terene. Sedanje gasilsko vozilo TAM 110 je staro že več kot trideset let in je že oldtimer - muzejski eksponat. Sprejem novega vozila na Vrzdencu so dočakali gasilci iz vseh PGD v Občini Horjul s curki iz svojih vozil. Sprejemu novega vozila je sledilo tovari-ško srečanje, ki se ga je udeležil tudi horjulski župan Jani Jazbec.
Za sladke dobrote so poskrbele vrzdenške gospodinje, za kuhano vino in čaj pa podžupan Franci Pišek. Člani PGD Vrzdenec se iskreno zahvaljujejo vaščanom in Gostilni Bo-teriz Vrhnike, ki so prispevali dobrote ob sprejemu novega gasilskega vozila.
Ker primanjkuje še nekaj denarja za popolno opremo novega vozila, gasilci nameravajo pridobiti še nekaj sponzorjev, krajanov, občanov in občino, da bodo prispevali denar za novo vozilo, ki ne bo služilo le Vrzdenčanom, temveč tudi vsem občanom v primeru nesreč.
France Brus
ejem novega vozila s curki vode iz gasilskih
Novo gasilsko vozilo so si lahko ogledali.
Tehnični pregledi traktorjev
V torek, 8. marca 2011, je Javno podjetje Ljubljana potniški promet, d. o. o., Sektor Tehnični pregledi in homologac^a vozil v KZ Ljubgojna Horjul opravljalo pomladanski tehnični pregled traktorjev V pomladanskem obdobju je več kot štirideset kmetov iz Horjulske doline pripeljalo na tehnični pregled svoje traktorje. Prav toliko jih je prišlo na pregled tudi v jeseni. S tehničnim pregledom traktorjev, s podaljšanjem njihove registracije in z zavarovanjem teh delovnih strojev v Zadrugi v Ljubgojni je kmetom prihranjena pot do Vrhnike ali do Ljubljane, kjer bi sicer na sedežu ustreznih podjety opravili tehnični pregled traktorjev Na tehničnem pregledu pregledniki pozorno pregledajo predvsem zavore na vozilu, luči, krmilni mehanizem, varnostni lok oziroma kabino in obvezni komplet prve pomoči. Kmetje se zavedajo pomena tehnične usposobljenosti svojih traktorjev, zato na teh pregledih skoraj ni večjih napak. Potrudijo se, da jih odstranijo že prej. S tehničnega pregleda traktorjev v Ljubgojni	France Brus
Prizor iz komedie Gastarbajterja z igralcema Ja- Igralca z režiserjem Nenadom Muždekom - Har-nezom Cankarjem in Borutom Kavčičem	lekinom
Gastarbajterja na horjulskem odru
Na povabilo Prosvetnega društva Horjul je v soboto, 5. marca 2011, Prosvetno društvo KUD Podlipa - Smrečje v Prosvetnem domu v Horjulu uprizorilo komedijo v dveh dejanjih Gastarbajterja.
V komedii Mateja Matešiča, ki sta jo priredila Janez Cankar in Nenad Muždeka - Harlekin, režiser, sta nastopila le dva igralca, in sicer: Janez Cankar kot Hrvoje in Borut Kavčič kot Tine. Za sceno je poskrbel Vinko Cankar, za glasbo Klemen Trček in za tehniko Primož Pe-čirer in Grega Končan.
Poglejmo, kaj je avtor napisal v gledališkem listu: »To ni
čeprav je Hrvoje Hrvat in Tine Sloven'c. Težko sta živela svoje življenje v izseljeništvu, saj sta izkusila izkoriščanje, delo od jutra do večera, nestrpnost do priseljencev in seveda nerazumevanje in neznanje tujega jezika. Komu to ne bi prišlo do vrha glave, vas vprašam? Tokratnima junakoma je! Zato si Hrvoje zamisli prav neverjeten način: s podkupninami zdrav-

'fM


Polna dvorana gledalcev, ki je uživala ob komedii.
komed^a, to je resnično zelo smešna zgodba o dveh pr^a-teljih, ki živita svoje življenje v emigrac^i nekje, lahko je to kjer koli, samo ne tam, kjer bi si najbolj želela biti.«
Zgodba o Hrvoju in Tinetu. To sta dva jugoslovanska emigranta v Nemč^i, pr^atelja, pa
nikom si pridobi potrdilo o svoji nesporni smrti, za prevoz domov na Hrvaško pa neudobno krsto (udobna je draga!) Doma bosta z ženo Regico skupaj uživala »penz^o«, ki jo bo ona dobivala po njem Zato Tinetu, da ne bi ostal sam tam nekje v Nemč^i, ne preostane
drugega, kot da vse poizkusi, da bi šel domov. Že več kot dvajset let namreč ni videl, ne slišal svoje žene, ni slišal zvona svoje farne cerkve, ni govoril s sosedom, ni videl slovenskega sonca, kako vzhaja in zahaja, ni videl tistih hribov in gora, ki se vid^o izpred domače hiše, in to samo zato, ker je pred dvajsetimi leti pred cer-kv^o mahal s slovensko zastavo brez zvezde. Pa kdo gledališke liste sploh še bere? Zato tudi ti prenehaj in si predstavo raje oglej, ali jima je uspelo ali ne. Vrneta se v domovino in ugotovita, da sta razglašena za mrtva. Tine najde svojo ženo poročeno z drugim, Hrvojevo Regico pa ob srečanju z možem, ki naj bi ga že pokopali v njegovo grobnico, zadene kap. Oba se vrneta v Nemč^o in skleneta ustanoviti pogrebno podjetje, saj sta ugotovila, da je z mrtveci mogoče dobro zaslužiti, zlasti s prevozom mrtvih gastarbajterjev v domovino. Le-teh je v Nemč^i skoraj tri milione.
Ob koncu predstave sta bila igralca Janez Cankar in Borut Kavčič upravičeno deležna dolgotrajnega spontanega aplavza, saj sta gledalce pr^et-no zabavala dobri dve uri.
France Brus
Nastop Vil^a Resnika, ki je privabil na oder tudi otroke.
Voditelj in ma mama
1 povezovalec progra-Manka.
Veselo v Horjulu
Prostovoljno gasilsko društvo Horjul je v soboto, 26. februarja 2011, v športni dvorani pri osnovni šoli v Horjulu organiziralo že peto leto zapored tradicionalni koncert pod naslovom Veselo v Horjulu.
Na koncertu so nastopili narodno-zabavni ansambli: domači Ansambel Mladi godci, Gorski cvet iz Vipavske doline, Akordi iz Postojne, Ansambel Stanka Petriča iz Brezovice, Zaka pa ne iz Tabora v Savinjski dolini, kvintet Dori iz Brodnice pri Rimskih Toplicah z jodlarko Tino Drole, solist Vili Resnik in Ansambel Okrogli muzikantje iz Laškega, ki so pozneje igrali na zabavi vse do jutranjih ur. Program je tudi tokrat povezovala mama Manka z Dolenjske, ki je
vešča tudi solo petja in pripovedovanja. Vsi ansambli so na koncertu igrali svoje lastne skladbe in z njimi navdušili veliko množico obiskovalcev, ki niso prišli le iz Horjula, temveč tudi iz bližnje okolice in iz oddaljenejših krajev. Vse nastopajoče ansamble je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom. Posebno je občinstvo navdušil s svojo impro-vizac^o Vili Resnik, ki je zaplesal in zapel kar med gledalci v dvorani in z improvizac^o igranja kitar z otroki na odru. Nič manj aplavza niso bili deležni člani kvinteta Dori z jodlarko Tino Drole in ob zaključku koncerta voditelj oziroma povezovalec programa mama Manka. Koncertu je sledilo splošno ljudsko rajanje - veselica ob glasbi Ansambla Okrogli muzikantje. Za jedačo in p^ačo so poskrbeli člani PGD Horjul, ki so tudi skrbno organizirali usmerjanje na parkirni prostor in poskrbeli za prometno varnost. Z organizac^o koncertov gasilci pridobivajo prepotrebna sredstva za izobraževanje in nabavo nove opreme.	F. Brus
Stanko Petrič s svojim ansamblom
Nastop domačega Ansambla Mladi godci.
Pogled na udeležence koncerta v športni dvorani pri osnovni šoli
26 NAŠ ČASOPIS
Občina
^Horjul
28. marec 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Horjulci so v dobro založeni Cvetličarni Palma izbrali cvetje za obdaritev za 8. marec.
S Ob dnevu žena
Osmi marec je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno sto državah sveta praznujejo vsako leto 8. marca. To je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk, ki letos zaznamuje stoto obletnico praznovanja. Za enakopravnost žensk se je začela bojevati nemška feministka in socialistka Clara Zetkin. Dan žena so prvič praznovali leta 1911 v Avstr^i, Nemč^i, Švici in na Danskem. Tudi v Slovenci je potekal boj za enakopravnost žensk. Naše slovenske ženske so se zelo približale enakopravnosti, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volil-
na pravica. Čeprav je bil letos 8. marec prav na pustni dan, to ni motilo mož, sinov in drugih moških, da ženam ne bi čestitali za njihov praznik in jim izročili nagelj, gerbaro ali drugi cvet. V Horjulu je bila Cvetličarna Palma Vere Lončar dobro založena z raznovrstnim cvetjem, ki so ga občani podarili ženam za praznik. Horjulska cvetličarka pripravi lepe aranžmaje in rezano cvetje tudi za materinski dan, 25 marec.	France Brus
Podmladek HK Dinamiti Horjul blesti na prijateljskih tekmah
Člani začeli s končnico
Zadnjo nedeljo v februarju je zaznamoval hokej v Športnem parku Horjul, kjer so se v mini prjateljskem turnirju med seboj pomerili hokejisti Prevoj, Poleta iz Trsta in domači Dinamiti Horjul. Razporejeni so bili v starostne skupine U -10, U -14 in U -16. Največ tekem, in sicer tri, smo videli v najmlajši selekcji hokejistkov do 10 let.
V	prvi tekmi, ki je bila že zanimiva za naš klub, so se pomerili hokejistki Dinamiti Horjul proti večnim tekmecem Prevojam. V času kosila so mladi fantje zelo lepo napolnili horjulsko dvorano, kjer so na tribunah kraljevali predvsem domači navlači.
Tekma se je začela povsem po notah Horjulcev, ki so že do prvega odmora nasuli nekaj zadetkov. Na noge so dvigovali občinstvo, kajti nekaj akc^ je bilo res domiselnih.
V	vratih je blestel horjulski vratarski up Mark Fink. Slednji je dobil vpoklic med starejše kolege do 14 let in tam že debitiral ravno na zadnji pr^ateljski tekmi proti Prevojam.
Do konca tekme so domači zabili še nekaj golov, dovolili pa so
V kategorii do 14 let so palice ravno tako prekrižali domači Dinamiti proti Prevojam. Od te tekme pa so gledalci upravičeno lahko pričakovali že zelo dober hokej. Niso se motili,saj je promet večinoma potekal proti vratom Lukovice. Domači so lepo ubogali nasvete trenerja Aleša Fajdige in pridno izkoriščali vse napake nasprotnega moštva. Ob vodstvu z 2 : 0 so sicer nasprotniki znižali na en sam gol, takrat pa so na sceno stopili domačini. Dva gola je dosegel Ahac Lončar, prav tako tudi Tim Fink. Končni rezultat je bil 9 : 1 v korist domače ekipe.
Zadnja tekma je bila tisti dan tudi najbolj težko pričakovana in ob 16. uri se je v horjulski športni dvorani nabralo zelo veliko
tudi svojim nasprotnikom zabiti častni gol. Končni rezultat je bil 7 : 1, naslednja tekma med tema dvema nasprotnikoma pa bo že štela za točke državnega prvenstva.
Domačim hokejistom po koncu te tekme niti ni bilo treba za-rolati z igrišča, kajti na nasprotni strani so jim že stali kolegi kluba Polet iz Trsta. Samo malo so se okrepčali, prejeli nekaj novih navodil trenerja Boštjana Kosa in se pripravili na nov boj. Toda že po nekaj minutah so navlači uvideli, da to niti ne bo boj, kajti Horjulci so rutinirano tresli ita-l^ansko mrežo. Trener je samo menjaval svoje varovance, niti mu ni bilo treba povzdigovati glasu. Roko na srce: Ital^ani so tudi pripeljali mlade in neizkušene igralce v Horjul. Kar pa je bil verjetno tudi namen. Več so si namreč obetali od starejše ekipe, ki je v nadaljevanju palice prekrižala z domačini. No, končni rezultat med domačimi Dinamiti Horjul in Poletom je bil 17 : 0. Med strelce se je vpisalo veliko različnih igralcev horjulskega podmladka.
gledalcev, ki so bili željni dobrega in-line hokeja. Pomerili sta se ekipi Dinamiti Horjul, mladi do 16 let, in Polet iz Trsta. Gledalci so pričakovali trdo in neizprosno igro, čeprav je šlo le za pr^atelj-sko tekmo. Domači so povedli že v tretji minuti in nato samo še stopnjevali ritem. Grobosti ni manjkalo in posledično je bilo tudi nekaj izključitev na obeh straneh. Domači so tudi zadeli z igralcem manj. Pri rezultatu 7 : 1 so mladi Horjulci malo popustili in nasprotnikom dovolili doseči še dva čudovita zadetka, ki sta bila plod domiselne akc^e. Končni rezultat je bil 7 : 3 za Dinamite. Na vseh tekmah v tistem popoldnevu so zmage dosegli Horjul-ci. Upravičeno si tako v vseh ka-tegor^ah lahko obetamo visoke uvrstitve.
V soboto, 5. 3. 2011, se je končno začela tudi končnica v slovenski 1. in-line hokejski ligi. V rednem delu je sodelovalo dvanajst ekip. Zdaj sta se izoblikovali dve skupini, in sicer A in B, v vsaki sodeluje po šest moštev. V prvem delu te končnice se vsaka ekipa z vsako pomeri po dvakrat. Nato
se glede na rezultate in uvrstitev določi ekipe, ki napredujejo v četrtfinale in tako naprej vse do velikega finala.
V skupini A nastopajo tudi naši favoriti Dinamiti Horjul. Slednji so prvo tekmo odigrali proti ekipi Kavke Kranj in jih gladko odpravili z rezultatom 9 : 2. Na tej tekmi je blestel predvsem na novo ustanovljeni 1. napad - Peter Frol, Boštjan Kos, Anže Lončar in letošnji novinec v dresu Di-namitov Gregor Slak. Ta napad skupaj igra šele kakšen mesec in ujeli so se zelo dobro, lahko bi rekli celo »fenomenalno«. Mlados, premešana z izkušnjami, je, kot kaže, zadetek v polno trenerja Ac^a Ferjaniča. Anže, Boštjan in Gregor so dosegli vsak po dva zadetka, enega je dodal še en član tega napada, Peter Frol. Prav tako je dva zadetka dosegel Jure Ferjanič. Ob odsotnosti Simona Žerdina in rahlo poškodovanega Aleša Fajdige, ki je sicer stisnil zobe in odigral nekaj minut, so preostali res lepo napredovali. Za horjulski hokej se tako v nobenem primeru ni bati. Celotno moštvo je igralo zelo zrelo. Prvi napad je določal ritem, preostala dva pa sta samo nadzorovala potek srečanja. Kranjčani so dosegli le dva zadetka, enega celo nekaj sekund pred koncem tekme.
Kmalu pa za Dinamite prihaja že resnejši in bolj nevaren nasprotnik: palice bodo prekrižali z aktualnimi državnimi prvaki Citypark Strelami.
Dinamiti Horjul Mladi, ki nastopajo v 2. ligi državnega prvenstva, še vedno navdušujejo. Po štirih zaporednih zmagah trenutno drž^o 3. mesto na lestvici. Ob tem je treba še posebno pohvaliti ravno najmlajše člane ekipe. Na tekmi proti Gornjemu Gradu je zablestel šele 13-letni Žiga Mazi in prvič v članski konkurenci zabil zadetek v nasprotnikovo mrežo. Vse pohvale temu horjulskemu biseru. Dinamite do konca rednega dela čakajo še tri tekme, zato si zaslužijo vso podporo.
Hokejski klub Dinamiti Horjul vabi tudi vse mlade nadobud-neže od 5. do 10. leta starosti v hokejsko šolo. Vpis je vsak ponedeljek in petek med 16. in 17. uro v Športnem parku Horjul. Informacije dobite pri Boštjanu Kosu po telefonu 031 713 955.
Več podrobnosti na www. dinamiti, si.
Rok Logar, foto: Simon Kokel
Občni zbor Konjeniškega društva Zelena dolina
V dvorani gasilskega doma na Vrzdencu je 11. februarja potekal letni občni zbor Konjeniškega društva Zelena dolina.
V uvodu je predsednik Tone Zdešar pozdravil navzoče člane društva, v nadaljevanju pa sta sledila povzetek delovanja društva in finančno poročilo za leto 2010.
Delovanje Konjeniškega društva Zelena dolina v letu 2010 je bilo naslednje:
Kot že nekaj let doslej so tri konjske vprege peljale mladino k blagoslovu butaric na cvetno
č^o do obeh cerkva, kot se za take slovesnosti spodobi.
19. jun^a je bila organizirana konjeniška veselica z Ansamblom Mladi godci.
Društvo je sodelovalo pri sprevodu konjskih vpreg 27. jun^a na prireditvi Dan pod Lovrencem na Brišah pri Polhovem Gradcu. Društvo je
Sprejem nadškofa Alojz^a Urana na Vrzdencu
bilo zastopano tudi na tekmovanju spretnostne vožnje konjskih vpreg v Zajčji dobravi.
Na štefanovo je bil organiziran že tradicionalni blagoslov konj na Vrzdencu. Natisnili smo tudi konjeniški koledar za leto 2011.
V letu 2011 društvo poleg sodelovanja na različnih prireditvah v naši dolini in zunaj nje načrtuje konjeniško veselico z Ansamblom Toneta Rusa, ki je predvidena za 21. maj v Horjulu v pristnem kmečkem okolju na Bitencovi domačni.
Vsem, ki ste na kakršen koli način podprli delovanje Konjeniškega društva Zelena Dolina, iskrena hvala.
Evgen S. Fotografije: Matej Kogovšek
Povorka ob prevozu novih bronastih zvonov za cerkev na Samotorici
nedeljo z Vrzdenca v Horjul.
Od Polževe domačne do Rebra nad Vrzden-cem je bil 22. maja z dvema konjskima vpregama prepeljan 16-metrski hrastov križ.
Ob sprejemu novih bronastih zvonov za cerkev sv. Mihaela na Samotorici 10. septembra je veliko članov društva s svojimi konji sodelovalo pri povorki: nekateri kot zastavonoše, drugi pa pri prevozu zvonov z enojno, dvojno in trojno konjsko vprego.
Pri obeh slovesnostih, na Vrzdencu 19. jun^a ob blagoslovu evharističnega križa in na Samotorici 12. septembra ob posvetitvi novih zvonov, smo upokojenega nadškofa msgr. Alojz^a Urana ob prihodu lepo sprejeli. Pripeljali smo ga s ko-
1. sejem lokalne samouprave v Sarajevu
Uspešna promoc^a slovenskih občin
80-članska delegacja iz Slovenje se je v organizacji SOS udeležila sejma NE-XPO, med njimi 14 županov, podžupani, zaposleni v občinskih upravah, direktorji podjetj in predstavniki NVO, da bi skupaj predstavili Slovenjo 1000-glavi množici pretežno iz lokalnih skupnosti jugovzhodne Evrope, evropskih institucj in Kitajske.
Lašče), Benedikt Podergajs (Vojnik), Matej Gomboši (Beltinci). V slovenski delegac^i so bili tudi tr^e podžupani, Franci Pišek (Horjul), Robert Potnik (Radlje ob Dravi) in Milan Mikl (Maribor). Slovenski razstavni prostor, v katerem se je predstavilo 22 občin, je obiskal tudi s slovenski veleposlanik v Sarajevu, njegova ekscelenca Andrej Grasselli. Po ogledu stojnic in predstavitvi projektov se je veleposlanik z župani in podžupani odpravil v Župansko kavarno na krajši delovni sestanek, da bi se dogovorili o intenzivnejšem sodelovanju med slovenskimi občinami in veleposlaništvom. Ob zaključku sejma smo veleposlaništvo opremili s precejšno količino promoc^skega materiala občin.
Dvaindvajset slovenskih občin
Na sejmu NEXPO 2011 so bile zastopane občine, članice SOS: Miklavž na Dravskem Polju, Kranjska Gora, Podčetrtek, Vojnik,^ Koper, Majšperk, Pu-conci, Šentjernej, Rače - Fram, Slovenske Konjice, Radlje ob Dravi, Horjul, Maribor, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Velenje, Sevnica, Beltinci, Starše, Velike Lašče, Trzin in Sveta Trojica, ki so predstavile svoje projekte (med drugim tudi EPK), dosežke ter najlepše turistične točke širši zainteresirani javnosti. Skupnost občin je v razstavnem prostoru najela skupne stojnice, na katerih so se občine brezplačno predstavile s pomočjo interaktivne informacijske table, ki je vsebovala predstavitev na sejmu prisotnih občin z opisom, fotografijami, najboljšimi projekti in filmi, na stojnicah pa z informativnimi brošurami in drugim promocijskim materialom, ki je bil na voljo obiskovalcem.
(SO)
Skupnost občin Slovence se je 9. marca odpravila na 1. Mednarodni sejem lokalne samouprave, imenovan NEXPO 2011, ki je potekal v Sarajevu od 10. do 11. marca 2011, z namenom povezovanja občin in reg^ jugovzhodne Evrope, kar je bil prvi tak dogodek po razpadu Jugoslav^e. Z namenom, da našim članicam čim bolj olajšamo organizac^o, je Skupnost občin najela skupne stojnice in avtobus, ki je v zgodnjih jutranjih urah odpeljal iz Maribora, prek Ljubljane do Sarajeva vse zainteresirane brezplačno. Velika mednarodna udeležba Na sejmu so se predstavile občine in asociac^e Albance, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedon^e, Romunke, Srb^e, Turč^e, Bolgar^e, Moldavie, Črne gore in ne nazadnje tudi Slovence. Sejma so se udeležili tudi predstavniki Odbora reg^, Evropske komisme, Sveta Evrope, Sveta evropskih mest in reg^ (CEMR), izjemno zanimanje za sejem NEXPO 2011 pa so pokazali tudi predstavniki lokalnih oblasti s Kitajske, ki so se sejma udeležili s kar šestde-setčlansko delegac^o, ki se je z velikim zanimanjem mudila pri slovenskih stojnicah. Sejem, ki je bil namenjen spoznavanju
in izmenjavi dobrih praks, so zaznamovale osrednje teme, pomembne za vsako občino in njihove občane, npr. energetska učinkovitost, kulturni turizem, transport, socialno vključevanje in e-uprava. Udeleženke in udeleženci so imeli možnost sodelovati na številnih prireditvah, npr. na konferenci Švicarske razvojne agencée o socialnem vključevanju, delavnicah namenjenim inovativnim občinskim praksam, izmenjavi primerov dobre prakse po vsej jugovzhodni Evropi.
Mreženje v županski kavarni, petnajst slovenskih županov, trje podžupani
Kot zelo dobrodošla oblika mreženja se je izkazala Županska kavarna, v kateri so se srečevali župani in podžupani iz vse jugovzhodne Evrope. Slovenski župani, prisotni na sejmu, so bili Matej Gomboši (Beltinci), Jani Jazbec (Horjul), Anton Štihec (Murska Sobota), Peter Misja (Podčetrtek), Ludvik Novak (Puconci), Branko Ledinek (Rače - Fram), Alan Bukovnik (Radlje ob Dravi), Miran Go-rinšek (Slovenske Konjice), Bojan Kirbiš (Starše), Darko Fras (Sveta Trojica), Franc Hudoklin (Šentjernej), Anton Peršak (Trzin), Anton Zakrajšek (Velike



î'iiiiiiili
28. marec 2011
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
27
Odkar imajo svetniki prenosne računalnike, na mizah ni več videti pisnega gradiva.
Občinski svet potrdil osnutek proračuna
Dobrova, 9. marec - Občinski svet se je sestal na 4. redni seji, na kateri je obravnaval zgolj štiri točke dnevnega reda.
Najdlje se je zamudil pri predstavitvi osnutka proračuna za letos, ki na prihodkovni strani predvideva 8,8 mil^ona evrov prihodkov, na odhodkovni pa 9,3 mil^ona odhodkov. Na občini razliko nameravajo pokriti s prenosom sredstev iz lani. Še vedno ostaja osrednja investic^a proračuna poplačilo obnove oziroma adaptac^e osnovne šole Polhov Gradec.
Svetniki so imeli nad vsebino osnutka nekaj pripomb. Anton Potočnik je pogrešal preprostejšo predstavitev dokumenta, Robert Grdadolnik je imel med drugim pripombo na kadrovski načrt občine. Z njim se je strinjala svetnica Andreja Dolinar, ki pa je pogrešala preglede realizac^e investic^ iz prejšnjih proračunov. Svetnik Erland Košec je opozoril na razkorak med zakonsko določenimi in dejanskimi honorarji svetnikov in izrazil željo, da občina razliko nameni socialnim programom.
Kljub vsem pripombam je občinski svet na koncu soglasno podprl sklep in tako posredoval dokument v nadaljnjo proceduro. Tako bodo osnutek podrobno pregledala občinska delovna telesa in sveti krajevnih skupnosti, ki bodo do 24. marca lahko podali predloge in pripombe. Zainteresirana javnost si ga lahko ogleda na sedežu občine ali na njeni spletni strani. V nadaljevanju seje so svetniki med drugim potrdili predlog financiranja političnih strank, ki ohranja dosedanji nivo finančne podpore. (gt)
Svež tok za Polhov Gradec
Elektro Ljubljana je po lanski postavitvi transformatorja v Pristavi v talni izvedbi, do katerega so speljali nov visokonapetostni kabel od čebelarskega doma, od njega pa je elektrika razpeljana v naselje Pristava in tudi mizarsko industrijo v neposredni bližini, spet na delu.
Na pobudo lokalnega investitorja, ki v Polhovem Gradcu gradi novo naselje stanovanjskih hiš, a za priklop le-teh jakost toka ni bila zadostna, je bil februarja v starem delu Polhovega Gradca, na Potoku, postavljen manjši transformator, pritrjen na nov betonski steber obstoječega 20 kV daljnovoda.
Če pogledamo malo širše na to nevidno električno silo, ni prvič in ne zadnjič, da je pogoj za gradbeno dovoljenje novega objekta nadgradnja električnega omrežja. Električna energ^a se proizvaja v elektrarnah, kjer se mehanska energ^a pretvarja v nevidni tok. Na obnovljive vire energie, kot so sonce, veter, voda, jih deluje žal le tretjina, druge poganjajo fosilna goriva in uran. Daljnovodi z visokimi napetostmi so nujni za prenos električne energie na dolge razdalje, saj so izgube le te tako najmanjše. Ko pa pride energ^a do naselja, jo z enim ali več transformatorjev znižajo iz 100.000 V ali 20.000 V na 400 V, kolikor
znaša napetost v trifazni hišni vtičnici. Zaradi hišne razpeljave na fazni in ničelni vodnik pa je v vseh običajnih vtičnicah in lučeh napetost dokaj varna - 220 V. Kot zanimivost: v ZDA le 110 V.
Novi transformator na stebru v naselju Potok ima jakost 250 kVA (kilo-volt amperov) In je zgrajen za celotno naselje na Potoku, ki je bilo doslej pri-klopljeno na TP Polhov Gradec - šola. Torej nekaj več kot 30 objektov je priključenih na »svež tok«, večinoma vsi po obstoječi zračni lin^i. Moč transformatorja je načrtovana do 50 enot, ob 4 kW na gospodinjstvo povprečne moči. Načrtovana nazivna moč za stanovanjsko hišo je sicer mnogo več, okoli 20 kW (kot primer: kopalniški bojler ima naziv-no moč 2 kW, električna peč za centralno ogrevanje mansardnega stanovanja, štedilnik z električno ploščo ali savna pa vsak po 6 kW).
Sebastjan Vehar
Obnova kompleksa Polhograjska graščina
Država pozabila na skoraj pol mil^'ona dolga?
Polhov Gradec - Občina se bo v grajskem parku počasi lotila obnove objekta »pralnica«, ki mu grozi, da se bo podrl. Resda ima novo streho in fasado, a to je tudi vse. Zanesljiva statika objekta je namreč že zdavnaj pomahala v slovo.
»Vložili smo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja in se pr^avili na državni razpis za sofinanciranje obnove objekta. V kolikor bomo na razpisu uspeli, bomo šli v obnovo, za katero ocenjujemo, da bo stala okoli 100 tisoč evrov,« je pojasnila Helena Čuk iz občinske uprave in dodala, da bi občina za omenjeni znesek primaknila približno četrt sredstev, ostalo pa država - seveda, če bi občini uspelo na razpisu. Tako visok strošek obnove gre po besedah Čukove pripisati ureditvi statike objekta, kar je navadno drag poseg. V grajski »pralnici« je predviden večji razstavni prostor in pisarna muzeja.
Že nekaj časa pa občina b^e vojno z državnimi birokratskimi mlini za ureditev objekta »pristava«. Sodeč po sedanjih izkušnjah, obnova objekta verjetno še ne bo kmalu. Popolnoma pa so se zaenkrat ustavili pogovori med občino in kulturnim ministrstvom glede vlaganj v graščino. Občina in krajevna skupnost sta namreč še pred zaključkom denacionalizac^skega postopka vložila v graščino in nekatere spremljajoče objekte okoli 400 tisoč ev-rov. Popis vlaganj je občina leta 2003 ob primopredaji predložila predstavnikom ministrstva, a kot kaže, je bil dokument le nema črka na papirju, saj nanj ni bilo nobenega odziva. Pred časom so na občini ministrstvu znova poslali zahtevek po poplačilu omenjenih vlaganj, a odgovora do sedaj še ni bilo.(gt)
Smučišče Šentjošt
Kupili nov ratrak, v načrtu še bazen
Šentjoško smučišče je 11. marca zaključilo letošnjo sezono, ki se je začela 28. novembra. Čeprav je bil začetek zelo obetaven, saj je narava ponudila debelo snežno odejo že zelo zgodaj, kasneje temu ni bilo tako.
»Na srečo so nam bile v drugi polovici sezone naklonjene temperature za izdelovanje umetnega snega. Sicer ne vem, če bi smučišče obratovalo vsega skupaj dober teden dni,« je pojasnil Robert Oblak iz ŠD Šentjošt. »Tako smo letos zabeležili 62 obratovalnih dni. Organizirali smo šest tečajev, ki se ga je
svojega predhodnika, kar ima za posledico enostavnejši transport, pa tudi manj naravnega snega je potrebno za njegovo delovanje. Vzporedno s tem so štirje člani društva lani naredili tudi izpit za ratrakista, kar bo zahtevala zakonodaja v novi smučarski sezoni.
udeležilo preko sto otrok, starih med 4 in desetim letom.« Pogosti tečaji so društvu vzeli toliko energie, da mu letos nekako ni uspelo pripraviti smučarske tekme odprtega tipa. »Imeli smo nekaj manjših tekem ob zaključku tečajev in še eno ob zaključku sezone, sicer pa ne.«
Smučišče je bilo letos deležno kar nekaj posodobitev. Prva je bila nova črpalka na sistemu umetnega zasneževanja, zaradi katere je top izdelal približno 20% več snega kot ga je pred tem. Druga posodobitev pa je nov teptalec snega, ki ga je društvo tik pred koncem sezone kupilo v Logarski dolini. Prednost nove pridobitve je predvsem ta, da je lažji in ožji od
Letos naj bi se v društvu lotili tudi izgradnje bazena iz katerega bo črpalo vodo za umetno zasneževanje. V načrtu je bazen z okoli 700 kubičnimi metri volumna, kar bi pomenilo, da bi bila na voljo približno šestkrat večja zaloga vode. »Tako bi lahko vršili umetno zasneževanje tudi preko celega dne, če bi bilo potrebno in ne samo nekaj ur, kot smo to prisiljeni sedaj.« Na smučišču bo tekom leta vsekakor še zelo živahno, četudi ne bo snega.(gt)
Športno društvo Šentjošt se zahvaljuje Branetu Borštnarju, Janezu Droftini in Petru Kavčiču za brezplačne storitve, ki so jih nudili društvu.
Preden je država dobila v svoje roke graščino in nekatere spremljajoče objekte, sta občina in KS Polhov Gradec vanje vložila okoli 400 tisoč evrov. Kdaj ali na kakšen način bo država poplačala vlaganja, zaenkrat ostaja neznanka.
Odvoz kosovnih odpadkov
Kosovne odpadke (pohištvo, oblazinjeno pohištvo, vzmetnice, preproge, kopalniško opremo) zložite najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza, vendar ne prej kot 24 ur pred odvozom, poleg posode za odpadke in jih razvrstite glede na vrsto odpadka (kovine skupaj, les skupaj
Avtomobilske gume, gospodinjski odpadki, gradbeni odpadki, zeleni obrez, nevarni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema ne sod^o med kosovne odpadke in jih Snaga ne odvaža.
Morebitna vprašanja in reklamac^e sprejemajo na Snagi, d. o. o., na telefonskih številkah 01/477- 96 - 30 in 01/477- 96 - 67 vsak delovnik od 8. do 14. ure.
Urnik odvoza kosovnega materiala:
•	KS Šentjošt ponedeljek, 11. 4. 2011
•	KS Dobrova torek, 12. 4. 2011
•	KS Polhov Gradec sreda, 13. 4. 2011
•	KS Črni Vrh četrtek, 14. 4. 2011
Vabilo
Krajevna skupnost Dobrova vas vabi skupaj s priznanim podjetjem ogrevalne tehnike Viessman, da se udeležite energetskega dne, ki bo v sredo, 6. aprila 2011, ob 9. uri na parkirišču pred trgovino na Dobrovi.
Seznanili se boste z energ^sko učinkovitimi napravami za ogrevanje, kot so kotli na lesno biomaso ali plin oziroma plinsko olje, ter napravami za izkoriščanje geotermalne in sončne energie, kot so sončni kolektorji, geosonde itn. Lahko boste pridobili informac^e, kje in na kakšen način je mogoče pridobiti finančno subvenc^o od ministrstva RS za okolje in prostor.
Lahko se udeležite tudi predavanja strokovnjaka ogrevalne tehnike, ki bo v dvorani kulturnega doma na Dobrovi z začetkom ob 16. uri! Prisrčno vabljeni!
KS Dobrova
28
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
28. marec 2011
elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Nova Sloven^'a
PROTI predlogu zakona o malem delu
Hf Cs NO¥a SĚoweniia
ĚWZ^Ě KrščanskaIjutiskastranka
V zadnjem času, poleg žalostnih novic o naravnih katastrofah po svetu, v slovenskih me-d^ih veliko beremo in poslušamo o raznih prihajajočih referendumih, kjer bo odgovornost ponovno prenesena na nas državljane. Prvi, o katerem bomo državljani odločali, je razpisan za 10. aprila 2011, in sicer gre za predlog zakona o malem delu, ki mu v Novi Slovenci nasprotujemo.
Res je, da je trenutni sistem slab in v škodo študentom, gospodarstvu in tudi državi. Toda tudi predlog, o katerem bomo soodločali, ne rešuje nepravilnosti na omenjenih področjih. Zato je podmladek NSi vladi in javnosti predstavil svoj predlog celostne reforme študentskega dela v Slovenci. V njej je med drugim zapisano, da bi študentsko delo posredoval Zavod RS za zaposlovanje in ne študentski servisi. Na tak način bi država na leto privarčevala kar 15 mil^onov evrov. Prav tako je v reformi zapisano, da se iz naslova študentskega dela prekine financiranje študentskih orga-nizac^. Žal pa je vlada predlog le pohvalila, ni pa upoštevala predlogov Mlade Slovence, podmladka NSi. Tako je pokazala svojo odprtost in posluh za tiste, ki se jih zakon neposredno zadeva.
Nova Slovenca predlogu zakona o malem delu nasprotuje, ker:
-	se zavedamo, da je za veliko študentov študentsko delo edini vir prihodka, s katerim si plačujejo najemnino za stanovanje, hrano, prevoz in stroške obštud^skih dejavnosti. Poseno izpostavljeni so študenti, ki nimajo stalnega bivališča v kraju štud^a, so brez štipend^ in nezmožnosti finančne podpore staršev. Zakon bi v takih primerih ponovno uvajal socialno neenakost, saj^bi lahko študirali le otroci bogatih staršev. Če bi že želeli vpeljati malo delo, bi vlada morala najprej poskrbeti za dostojne štipend^e, le tako bi lahko študentsko delo pomenilo le dodatek k štipend^am;
-	je predlog v nekaterih delih ustavno sporen, saj se v njem krši več členov Ustave, ki
govorno o pravici do enakosti in svobode dela. Omejevanje dela in zaslužka je poseg v svobodo dela posameznika, kar je protiustavno. Če želi nekdo delati več, naj dela, temu primerno naj bo le obdavčen;
-	predlog pomeni breme tudi za delodajalce, saj bi jih ta obdavčil več kot dvakrat toliko kot študentsko delo zdaj;
-v enak položaj postavlja študente, d^ake, brezposelne in upokojence, kar pomeni mešanje hrušk in jabolk. Ponudba dela bo v univerzitetnih središčih ostala približno enaka, konkurenca pa bo večja, to pomeni neenakopraven položaj predvsem za študente, ki imajo neprilagodljive urnike ter hkrati neurejene socialne transferje;
-	menimo, da mora upokojenec, ki je delal v povprečju 40 let, imeti dostojno pokojnino. Smiselno je, da se ustanovi posebna oblika dela za upokojence, ki pa ni enaka študentskemu delu ali delu za brezposelne, s katero si bo ta služil le dodatek k pokojnini in ne nadomestilo za prenizko pokojnino;
-brezposelni z obliko malega dela imajo manjše možnosti za redno zaposlitev, saj delodajalci raje najamejo fleksibi no delovno silo. Malo delo ni rešitev za več delovnih mest, le navidezno se bo zmanjšalo število brezposelnih. Brezposelni namreč potrebujejo redne zaposlitve, da lahko preživao sebe in svoje družine;
-	predlog uvaja novo obliko dela, ki lahko nadomesti redne zaposlitve, ne omogoča pa rednih zaposlitev za mlade brezposelne;
-	predlog ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja, kot so porodniški dopust, bolniško nadomestilo, malica, regres, dodatek za prevoz idr.
Poleg vseh naštetih razlogov pa velja omeniti še izkušnjo iz tujine, kjer se je malo delo izkazalo za slabo. V Nemč^i in Avstr^i uveljavitev malega dela ni prinesla pričakovanega prehoda v redno delovno razmerje. Povprečno so posamezniki, ki so opravljalo malo delo, redno zaposlitev našli šele po petih letih malega dela.
Takšna so dejstva. Kakšna pa bo po novem usoda šibkejšega družbenega sloja pri nas, bo 10. aprila odvisno od nas državljanov. (np)
/T «1	• • •
Civilna iniciativa
Ste kdaj poskušali na Google natipkati besedno zvezo civilna iniciativa? Poskusite. Verjetno boste presenečeni ugotovili, koliko najrazličnejših civilnih iniciativ pri nas deluje in koliko Ijudi se povezuje vanje. V naši občini smo doslej slišali predvsem za civilno iniciativo za trajno rešitev poplavne varnosti. Le redki vemo tudi za civilno iniciativo Hru-ševo - Selo. V zadnjem času pa je bila najbolj odmevna civilna iniciativa za vračilo prepla-čane električne energie, ki jo je na območju celotne Slovence sprožil Rado Pezdir. Civilne iniciative po pravilu nastajajo tam, kjer pristojni državni, lokalni ali drugi organi in instituc^e ne delujejo tako, da bi lahko v zadostni meri zaščitili in zagotovili uresničevanje pravic neke skupine občanov. V zadnjem času besedno zvezo »civilna iniciativa« pogosto slišimo ali beremo tudi v medlih, saj so nekateri prepričani, da se iz etične in moralne krize, v kateri se je znašla naša država, lahko izv^emo le s precej bolj aktivno civilno iniciativo pri nas.
In kdo je tisti, ki takšno iniciativo lahko sproži? Prav vsakdo, ki se zaveda nekega problema. Tako lahko družba, sestavljena iz posameznikov, oživi in začne oblikovati družbo, v kateri bo veliko pr^etneje živeti.
Starši, ki imamo svoje otroke v osnovni šoli, se kar pogosto pritožujemo nad tem ali onim. A se negodovanja in kritike pogosto ustavno le na šolskem hodniku ali zunaj šole. Ko je treba svoje mnenje povedati pred vsemi starši enega razreda, učiteljico ali celo ravnateljem, je najpogosteje vse kar lepo tiho. Zakaj bi se izpostavljali? Zato, ker s svojim ravnanjem sooblikujemo družbo, v kateri živimo mi, pa tudi naši otroci! Nam je lahko trenutno boljše počutje, ker smo previdno tiho, tako kot vsi drugi, res več vredno, kot pa odgovorno oblikovanje kar najboljše družbe zase in še bolj za naše otroke?
Veliko slabe volje nam prinesejo tudi visoke položnice, ki jih otroci prinesejo iz šole domov. Na njih se skoraj vsak mesec, poleg stroškov malice in kosila, pojavi še vrsta najrazličnejših stroškov za nakup materialov in drugih pripomočkov, obiskov in izvedbo različnih
Slovenska ljudska stranka
predstav, športnih, kulturnih, naravoslovnih in drugih aktivnosti. Tako naša »brezplačna« osnovna šola hitro postane kar pomembna postavka družinskega proračuna, še posebno v družinah, ki imajo več kot le enega šolarja. Čeprav se nekateri s tako visokimi stroški ne strinjamo, nismo naredili še prav nič, da bi jih zmanjšali.
No, prav nič pa tudi ne. Starši OŠ Dobrova smo ob zadnjih položnicah lahko veselo ugotovili, da nam je šola pred nedavnim zaračunane stroške fotokopiranja učnih gradiv za obdobje od septembra do decembra 2010 tokrat vrnila. To je bila ena od posledic »civilne iniciative« staršev, ki smo se zavedali, da je takšno zaračunavanje neprimerno in po vrhu tudi nezakonito. Res ugotavljanje dejstev, kdo ima prav in kdo ne, ni bilo najpr^etnejše, ob rezultatu pa na to ni težko pozabiti.
Ja, pot do boljše družbe ni lahka. Tisti, ki na račun izkoriščanja drugih živ^o bolje, se temu zelo upirajo. Pa naj nas to ne ustavi. Ta boj se nam dolgoročno še kako izplača!
V zadnjem času vedno večje breme prelaga na »civilno družbo« tudi parlament. V kratkem se bomo zopet morali podati na volišča, da na referendumu povemo, kaj si mislimo o Zakonu o malem delu. In komu boste verjeli tu? Jaz verjamem mnenju »civilne iniciative«, ki pravi, da imamo v naši državi omejitev že tako in tako preveč, da si novih, ki jih v Zakonu o malem delu ne manjka, prav nič ne želimo. Mar ni prav, da vsakdo, ki ima možnost in voljo do dela, to delo tudi opravlja s čim manj omejitvami - če bo od tega dela plačal davke in prispevke, ne bi smelo biti nobenih ovir. Če pa država ne zna pobrati davkov tam, kjer bi jih morala, je to drug problem. Prepričana sem, da bi jih z nižjimi davki in prispevki in manjšimi omejitvami imela bistveno manj.
Veste, kje je najlažje zatreti željo in voljo do dela in ustvarjalnosti? Pri mladih. In Zakon o malem delu počne prav to. Kakšno prihodnost lahko pričakujemo v deželi s takšno zakonodajo? Odločitev je tokrat prepuščena tudi nam!
00 SLS Dobrova-Polhov Gradec Andreja Grabner
Novice iz Krajevne skupnosti Polhov Gradec
Člani sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec smo že dodobra zakorakali v novo mandatno obdobje. V novem mandatu smo se zavezali, da bomo zaupano nam nalogo sprejeli z vso odgovornostjo. V prvi vrsti se bomo zavzemali, da bi postali pomembnejši člen in sogovornik pri uresničevanju nadaljnjega razvoja naših krajev. Člani sveta KS Polhov Gradec smo se na uvodnih sejah že seznanili s projekti, ki potekajo na območju krajevne skupnosti in jih vodi občina. Kot je znano, so med prioritetnimi projekti dokončanje izgradnje športne dvorane Polhov Gradec, izgradnja javnega kanaliza-c^skega omrežja, pridobivanje dokumentac^e za izgradnjo poslovilne vežice, umestitev nove trgovine in še bi lahko naštevali. Gre za velike projekte, ki terjajo svoj čas in sredstva. Za izboljšanje življenja so poleg velikih projektov, ki jih Polhov Gradec, še kako potrebuje, pomembni tudi manjši in majhni projekti, ki ravno tako prinašajo spremembe, predvsem v manjših krajih in vasicah.
Vse krajane KS Polhov Gradec vabimo, naj se nam s svojimi pobudami, predlogi, opombami, opažanji, komentarji oglasno na naš elektronski naslov: kspolhov.gradec@siol.net Na vaša vprašanja in predloge bomo skušali čim prej odgovoriti oziroma jih bomo posredovali pristojnim. Vse krajane tudi vabimo, da se s svojimi predlogi, ki se nanašajo na posamezen kraj ali vas, obrnete na predstavnike vaških skupnosti. Vsaka pobuda je dobrodošla, vsako dejanje je lahko prispevek za lepo in urejeno okolico, v kateri živimo!
Vabljeni!
Krajevna skupnost Polhov Gradec Polhov Gradec 13 1355 Polhov Gradec
Predsednik: Dušan Mes Podpredsednika: Franc Grjolj, Ana Oblak Tajnica: Marica Novak Preostali člani sveta KS Polhov Gradec: Janez Trnovec, Simon Malovrh, Marko Čamernik, Alojzq Stanovnik, Janez Yartz, Branko Železnikar, Janja Hari, Zdenko Dolenec, Rok Setnikar, Janko Božnar, Franc Kovač, Janez Marolt
Uradne ure: ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure Telefon: 01 36 45 048.
Velika noč
Praznik pomladi ter največji in najstarejši krščanski praznik - jagnje-tina, šunka, pirhi, potice, pletenice in druge dobrote. Tradic^a praznovanja bega pomladnega praznika, ki ni izvirno krščanski, sega v 4. stoletje.
Zanimivo je, da datum praznovanja določa lunin koledar. Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni ILuni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.
Na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Vendar pa Cerkev nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem.
V Rimskokatoliški cerkvi je v uporabi formula, pri kateri lahko včasih nastane odstopanje za nekaj ur od realne polne lune.
Pravoslavne cerkve uporabljajo za izračun polne lune formulo, ki temelji na Metonovem ciklu. Tako izračunana polna luna odstopa od astronomske polne lune za več dni. Posledično je velika noč v pravoslavju pogosto več kot teden dni pozneje kot v Rimskokatoliški cerkvi, zelo pogosto pa tudi sovpadata na isti dan.
Leta 1923 so pravoslavne cerkve sklenile, da bodo začele uporabljati prenovljen koledar in novo formulo za izračun velike noči. Nekatere so začele uporabljati novi koledar, novo formulo pa je začela uporabljati le finska pravoslavna cerkev.
Verniki praznujejo veliko noč vsako leto na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. V tem času slavijo slovo od zime, turobnega razpoloženja, temnih in debelih oblačil ter dolgočasne prehrane. Hkrati se veseljo pomladi, prebujajoče se narave ter na sploh obdobja, ko se življenje raja in raste. Na veliko soboto je za vernike skoraj povsod po Sloveniji blagoslov velikonočnega žegna.
Opis slednjega je znan že iz 17. stoletja, kot ga je opial Valvazor. Velikonočne tradicije se v veliki meri razlikujejo od države do države. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo - žegnajo jedila, ki jih potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko: suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in preostalo peciva pa trnjevo krono
Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem ali uskrs.
vsem
Voščilo
Drage občanke in občani,
ob prihajajočih velikonočnih ^ Vam in vašim naj bližnjim voščimo blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja in ljubezni. Naj Vam osrečujoča zavest Kristusove zmage nad smrtjo vl^e novo upanje in pogum za jutrišnji dan.
Tajnik OO SDS Dobrova - Polhov Gradec Erland Košec
ČESTITKE ZA MINULI PRAZNIK
Za minuli praznik Vaš,
izrekamo Vam vse lepe želje iz srca na glas,
da bi še naprej tako super mame bile,
da bi našo nagajivost še naprej tako uspešno krotile,
ter čez nekaj ^ let nanje raje pozabile.
tajnik OO SDS Dobrova-Polhov Gradec Erland Košec

%
MATERINSKI DAN
Pred nekaj dnevi so naše mame praznovale materinski dan, ki je neformalen praznik posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marjino oznanjenje, torej 25.marec.
Občinski odbor SDS ima novo vodstvo
Člani občinskega odbora SDS smo se sestali na redni volilni konferenci, ki je bila 14. 3. 2011 v domu gasilcev Hruševo 2a. Volilne konference se je udeležilo petnajst članov oz. 25,42 %, kar e po statutu stranke SDS povsem legitimno, bi a je zagotovljena sklepčnost. Volilne konference sta se udeležili tudi glavna tajnica stranke SDS ga. Anja Bah Žibert in namestnica predsednika Jbliubljanske regjske koordinacje ga. Ladka Furlan. Dosedanjemu vodstvu je potekel 4-let-ni mandat, zato so bile potrebne volitve za izvršilni odbor SDS in nadzorno komisjo.
Izvršilni odbor SDS Dobrova Polho v- Gradec v novi sestavi:
za predsednika lO SDS je bil izvoljen dosedanji predsednik:
Toni Trnovec - kontakt; e-pošta: predsedni-k@dobrovapolhovgradec.sds.si ; GSM 041 410470.
Člani IO SDS:
Franc Bradeško- podpredsednik IO SDS, svetnik
kontakt; e-pošta: franc.bradesko@dobrova-pol-hovgradec.si; tel. 01 3645 973 ; GSM 041 631-875, Stefan Celarc, Erland Košec- ( PR) služba za odnose z javnostjo obljubljanske regje, svetnik: erland.kosec@sds.si; soj.obljubljanska@sds.si, erland.kosec@dobrova-polhovgradec.si; GSM 041 710-950, Janez Oblak, Marjan Pograjc, Jože Sečnik, Franc Urbančič, Tone Zorc. V razširjenem IO SDS je tudi Ana Zorc - svetnica, kontakt; e-pošta: ana.zorc@dobrova-polhovgradec. si ; tel. 01 3645 062, GSM 041 551-670.
Nadzorna komis^a SDS Dobrova - Polhov Gradec:
Pavla Seliškar, Bernard Zorc, Franc Turk.
Za OO SDS Dobrova - Polhov Gradec Erland Košec, svetnik služba za odnose z javnostjo Dobrova - Polhov Gradec
28. marec 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova |J|J - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 29
		
Depon^a Barje, le 14 km iz Polhovega Gradca, je odprta tudi v soboto popoldan.
Biomasa pri vas doma!
Svetovno podnebje se spreminja, saj smo Zemljo in ozračje uspeli uničiti že do take mere, da se pojavljajo hude vremenske motnje. Knjiga Gaia - atlas za bodoče upravljavce sveta: »Človeštvo je za Zemljo bolezen, kot rak, ki se počasi, a nezadržno širi in uničuje gostitelja, ki mu omogoča razvoj.«
na tona azbestne kritine stane okoli 80 evrov ne glede na to, ali je pravna ali fizična oseba. Rakotvorne azbestne odpadke potem odvažajo v severno Evropo v specializirano tovarno za uničenje azbesta. Zemeljski nenevarni odpadki
Gradiš hišo? Ko zaprosiš za gradbeno dovoljenje, je posebno poglavje namenjeno ravnanju z odpadki, torej zemljo. Ko začneš z gradbenimi deli, naj bi sklenili pogodbo bodisi z zbiralci, predelovalci ali odstranjevalci zemlje, torej prevoznikom. Gradbeni inšpektor ima pravico do vpogleda v pogodbo o tem. Tu se praviloma zadeva zaustavi, saj ne kontrolirajo dejanskega kupa odpadne zemlje. Spomnimo se na Merkur Vižmarje, kjer se je zavleklo odprtje nakupovalnega centra, saj niso dobili uporabnega dovoljenja, ker podizva-jalec zaradi neplačil ni oddal dokazil o pravilnem deponiranju zemlje in peska. Zemljo je treba uradno odložiti na depon^i Barje. Uporabljena bo kot neka investic^a nekomu drugemu, ki, recimo, gradi skakalnico, torej potrjena z nekim gradbenim dovoljenjem ^ Kakšna je sankc^a, če nimaš vseh evidenčnih listov o oddaji zemlje? Ne dobiš uporabnega dovoljenja, ki ga izdajajo isti ljudje, ki so izdali gradbeno dovoljenje. Deponiranje zemlje, peska, skal, gline se na depon^i Barje plačuje po 80 €/tono, torej za vsak tovornjak približno 1000 €. Torej je razumljivo, zakaj investitor stanovanjske hiše ne upošteva priporočil iz gradbenega dovoljenja in si raje na vrtu uredi sankališče za otroke. No, vse je za nekaj dobro ^ Optimizem velja!
Sebastjan Vehar
Naš sokrajan Košir z Briš ima poseben rezalnik v obliki dvoosne traktorske prikolice in za Toplarno Ljubljana melje tudi debla in večje kose lesa v lesne sekance za avtomatizirano kurjenje ogromnih kotlov.
Tudi kurjenje vejevja na prostem ni ravno za v 21. stoletje, sploh ker je mogoče vejevje zvezati v majhne butarice, s katerimi podkurimo kuhinjski »šporget« ali centralno ogrevanje. Za tiste, ki so glede kurjave povsem avtomatizirani, pa v Ljubljani na Viču obratuje zgledno urejen Zbirni center za oddajo odpadkov, kjer ločeno zbirajo 30 vrst koristnih odpadkov. Tja lahko vejevje brezplačno odpeljete s prikolico in ga potem zmeljejo v sekance. Včasih so ga sami mleli na depon^o in uporabljali za kompost, sedaj pa ga predajo podjetju, Tisa d. o. o., ki se ukvarja z žaganjem in zbiranjem drevja. Gre za brezplačen prevzem, le-ti poganjajo industr^ske kurilnice, službo za steljo in še in še! Drevo je res čudež narave, saj ko raste desetletja, čisti zrak ogljikovega
dioksida ter s fotosintezo proizvaja nam nujno potrebni kisik. Ko umre, se še koristno uporabi za ustvarjanje toplote ali za mizo, na kateri zdaj tole pišem! Dan Zemlje je 20. aprila.
Pa azbestna kritina?
Z njo smo rasli, se na njej igrali, dokler ni nekega dne: ups, to je strup!! Novi zakon določa azbestne kritine kot svojevrsten problem, rakotvorni odpadek. Pred oddajo na zbirnem centru Barje, pravzaprav že pred prevozom, ga je treba neprodušno zaviti v folijo, in to v manjših paketih, ki jih lahko dve osebi prestavita na poseben kup. Če pa gre za menjavo celotne strehe, torej večjo količino, se plošče naloži na palete, pred prevozom zav^e in odpelje na depon^o Barje naravnost v skladišče, a ni več zastonj. Vsaka odlože-
Mesec kulture v Polhovem Gradcu
Udejstvovanje na kulturnem področju za nas, Polhograjce, ni le muha enodnevnica, ki se zgodi le enkrat na leto ob kulturnem prazniku, pač pa jo skušamo dobesedno gojiti (beseda kultura izhaja iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«). Zato smo se v KUD Gregor Rihar tudi letos odločili, da mesec februar namenimo kulturi ter v kraj pripeljemo različne zvrsti kulturnega ustvarjanja, prav za vsakega sokrajanom ali obiskovalca.
8. februar, slovenski kulturni praznik, nas vsako leto spomni in popelje v mesec, namenjen kulturi. Kulturno društvo Gregor Rihar že tradicionalno pripravlja kulturno prireditev. Tudi letos je bila prireditev klasično obarvana, z recitac^o naših modernistov ter pr^etnimi glasbenimi vložkih domačih in gostujočih pevskih skupin.
19.	februarja je domača Folklorna skupina Grof Blagaj pripravila že tradicionalni letni koncert, na katerem so skupaj z gosti zaplesali in zapeli ter pokazali nove korake in vrtljaje, ki so jih nedavno predstavili tudi ne mednarodnem festivalu na Madžarskem.
20.	februarja je v - tokrat premajhni - dvorani Jakoba Trobca nastopila osmerica talentiranih fantov vokalne skupine Pushluschtae, ki so s svojo izvirnostjo, kakovostnim petjem in izredno zabavnim programom navdušili obiskovalci vseh starostnih skupin.
26. februarja se je v Polhograjski graščini
predstavila pevska skupina Cintare, ki nosi ime po Tavžentroži. Pevke ubrano prepevajo ljudske pesmi iz vseh slovenskih pokrajin in pesmi naših zamejskih Slovencev, z veliko tan-kočutnostjo in občutkom za verodostojnost pa prikažejo tudi običaje ter raznolikosti noš na Slovenskem. Cintare izkazujejo razumevanje za ustvarjalnost ljudskega glasbenega izročila glede načina izvedbe in repertoarja, kar so dokazale in ponesle tudi med polhograjsko občinstvo.
Mesec kulture smo končali 12. marca z nastopom Ansambla Kolovrat, ki je v svoji predstavi združil avtorsko amatersko dramsko igro z živo glasbo in priredil neke vrste mu-zikal. Igra skuša na zabaven način predstavit nastanek skupine in postreže s kakovostnimi narodno-zabavnimi glasbeni vložki. Kombina-c^a vsega tega je občinstvo vidno navdušila.
Kulturni dogodki nas znova in znova opom-n^o, kako zelo se imamo kulturi zahvaliti za obstoj našega, slovenskega naroda, prav zato pa tudi za naše zanamce jo moramo častiti in ohranjati. Vsega tega se v Polhovem Gradcu zavedamo in nanjo ne bomo pozabili, prav tako pa bomo nadaljevali že začeti vzorec.
Člani KD Gregor Rihar se kot organizatorji meseca kulture zahvaljujemo Občini Dobrova - Polhov Gradec za sponzorstvo ter vsem krajanom in ljubiteljem kulture, ki dogodke s svojo prisotnostjo počastio in tako izkažejo podporo našim dejavnostim. (np)
Vokalna skupine Pushluschtae navdušila polhograjsko občinstvo
V sklopu meseca kulture v Polhovem Gradcu se je v nedeljo, 20. februarja, nabito polni dvorani Jakoba Trobca predstavil vokalni osmerec brez krčmarja, Pushluschtae (»pušlušte«).
Puschluschtae, z zelo nenavadnim in nerazumljivo napisanim imenom, so ena najboljših in najpopularnejših netipičnih a capella glasbenih skupin v Sloveniji. Skupino simpatičnih mladih, vokalno izredno nadarjenih pevcev sestavljajo: Ksaver Oberstar in Miha Sojar (1. tenor), Urban Pav-lovčič in Gašper Sojar (2. tenor), Bert Logar in Martin Logar (bariton), Jernej Bradeško in Ambrož Kvartič (bas). Fantje so se, zaradi ljubezni do glasbe
in ustvarjalnosti, lotili za slovenske razmere še zelo redkega koncepta petja, saj so klasično tradicionalno slovensko a cappella formo moškega okteta začinili z zabavnim, »pop-rock-jazz« repertoarjem in ji s svojo mladostjo, razigranostjo, svežino in prismuknjenostjo dodali nove razsežnosti.
Lahko trdim, da je poslušanje njihove glasbe res nekaj posebnega, njihovo petje pa to, kar bi moral vsak vsaj enkrat slišati. Na slo-
vensko glasbeno sceno vnašajo svežo energ^o že več let, v tem času pa se je nabralo že toliko nastopov, da bi jim zavidal marsikateri narod-no-zabavni ansambel. Prihajajo iz različnih krajev Slovence, center njihovega delovanja pa je univerzitetna prestolnica Ljubljana, kjer vsi preživljajo študentska leta. Kakršni so oni sami, takšen je tudi njihov repertoar: pr^eten, šokanten, romantičen, sramežljiv, razburljiv, smešen, skratka pester. Njihovi nastopi so izredno zabavni, sproščeni in kakovostno pripravljeni, prav tako so odpete tudi pesmi. Fantje so resnično nadarjeni.
Tudi iz Polhovega Gradca nihče od poslušalcev ni odšel ravnodušen, »ne staro ne mlado« se ni pritoževalo, temveč uživalo ob pr^etnih harmon^ah ter zabavnih in poučnih komentarjih skupine. Fantje so obljubili, da se v »Grac« še vrnejo in držali jih bomo za besedo. (np)
Večer ljudskega petja v polhograjski graščini
Na povabilo Kulturnega društva Gregor Rihar nas je v soboto, 26. februarja, v okviru meseca kulture v Polhovem Gradcu, obiskala vokalna skupina CINTARE. V Pograjski graščini, ki je še posebno primeren prostor za takšne prireditve, so nam poredstavili del njihovega bogatega programa ljudskih pesmi.
"Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice," bi dejal naš pesnik France Prešeren, če bi bil navzoč na koncertu ljudskih pesmi tisti dan. Mi pa smo navdušeno ploskali in za nagrado dobili še malo dodatka. Po koncertu smo se še malo zadržali in s pevkami sproščeno pokramljali ter nekaj pesmi skupaj zapeli.
CINTARE so vokalna skupina dvanajstih pevk, ki jih druži veselje do prepevanja ljudskih pesmi in želja po predstavitvi raznolikosti vokalne tradicie na Slovenskem. S svojim delovanjem so začele že leta 2003, uradno kot društvo pa skupina deluje od leta 2006. Umetniški vodja Cintar je ga. Mira Nastran.
Njihovo pr^ateljstvo se je stkalo že v študentskih letih, ko so bile plesalke AFS France Marolt in KUD-a Tine Rožanc, sedaj pa so žene različnih poklicnih profilov; med njimi so zdravnice, medicinske sestre, psihologinje, biologinje, inženirke, pravnice ^
Prepevajo ljudske pesmi v kolikor mogoče izvirni podobi (brez prirejanja in stiliziranja). Za svoj spored pesmi zajemajo v zakladnici vseh slovenskih etničnih pokrajin, tudi zamejskih. Pojejo ljubezenske, žalostne, vesele, prigodne, zdravice, obredne in pripovedne pesmi. Gradivo črpajo predvsem iz bogatega notnega in zvočnega gradiva Glasbenonarodopis-nega instituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU.
Ime so si nadele po zdravilni cvetki - tavžentroži, ki se ljudsko imenuje tudi CINtARA (centaurium erythraea). "Zakaj?" bi se človek vprašal. Zato, ker s petjem razveseljujejo ljudi ter tako na svoj način, kakor tavžentroža, pomagajo zdraviti dušo in telo.
V dobri uri trajajočem program so nas popeljale po vsej Slovenci in zamejstvu. Pred vsako pesm^o so najprej predstavile posamezno narodno nošo tiste pokrajine (krilo, bluzo, pokrivalo in obuvalo, ki sestavljajo raznovrstno kostumsko podobo nekdanjih prebivalk slovenskih pokrajih) in nato še ubrano zapele ljudsko pesem iz tistega kraja. Narodne noše, v katere so bile oblečene, so si večinoma naredile same. Še posebno dragocene so bile noše ali deli obleke, ki so jih podedovale od svojih prababic.
Res, večer ni bil le balzam za ušesa, ampak tudi paša za oči.
Janez Nartnik
30
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
Darwin za včeraj, danes in jutri
Tehniški muzej Slovenje je v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani v četrtek, 10. marca, v Muzeju pošte in telekomunikacj Polhov Gradec priredil slavnostno odprtje gostujoče razstave z naslovom Darwinovo življenje in delo.
- Polhov Gradec
28. marec 2011
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Kulturni dogodek se je začel ob 13. uri in je v razstavne prostore privabil veliko obiskovalcev. Uvodni del je s svojim pozdravnim govorom zaznamoval direktor tehniškega muzeja, ki je k besedi povabil tudi župana občine in dr. Barbaro Bajt, ki se je posvetila raziskovanju Darwina in pripravila razstavno gradivo. Obiskovalci so se lahko dotaknili raznovrstnih izsekov iz znanstvenikovega življenja in delovanja, saj so si na razstavnih tablah lahko ogledali njegovo petletno potovanje z ladjo Beagle, se poučili o živalstvu in rastlinstvu Galapaških otokov, spoznali njegove sodobnike, ustvarjalno stran življenja ter nenazadnje tudi znanstvene izsledke
in zaključke. Kot posebnost razstave velja omeniti privlačne spominske znamke, ki prikazujejo Darwinov portret, ter živalstvo in rastlinstvo, ki ju je spoznaval na svoji poti okoli sveta.
V knjižici, ki je pospremila razstavno gradivo, smo lahko prebrali, da je Darwin imel izreden dar za opazovanje narave. Slutil je, da je v naravi - kljub njeni raznolikosti - vse povezano; v prav povezujočem občutenju pa je goste kulturnega dogodka spremljala tudi glasba, ki sta jo s harmoniko ustvarila učenca glasbene šole ter tako s svetlimi toni popestrila kulturno dogajanje.
Manja Zugman Sirnik
ÍI^njeindelo

Dr. Barbara Bajt, ki je priredila in uredila razstavo.
Fit skok v toplejše dni z OK fit centrom
Zima se je (dokončno) poslovila in dnevi postajajo vse daljši in toplejši. V tem pomladnem vzdušju so v minulem tednu v centru OK fit predstavili
vrat, ki je bil za nečlane centra tudi tokrat brezplačen, dokazuje, da so skupinske vadbe pod vodstvom izkušenih inštruktorjev tudi v toplejših
nove koreografije licenčnih programov Les Mills, ki so letnemu času primerno še bolj energični, zabavni in polni raznolikih elementov. Čeprav morda sončni žarki marsikoga že premam^o in namesto v dvorano raje zav^e v naravo, velik obisk ob tednu odprtih
dneh ena izmed bolj priljubljenih oblik športa. »Razlog gre zagotovo iskati v hitrem življenjskem slogu, natrpanih urnikih in seveda pomanjkanju samodiscipline, zaradi česar marsikdo kljub lastnim zaobljubam vse prepogosto izpusti načrtovani sprehod ali
tek. Z odločitvijo za reden obisk skupinskih vadb pa se posameznik (tudi podzavestno) obveže, da bo naredil nekaj za svoje zdravje,« ugotavlja lastnica centra OK fit Katarina Oven, ki dodaja, da je zdaj še pravi čas za začetek z rednimi treningi za vse tiste, ki si želijo poletje pričakati fit in dobro telesno pripravljeni. A ker je sezona teka vendarle pred vrati, so v centru OK fit tudi to pomlad pripravili paket tekaških treningov pod naslovom OKejevci osvajamo kilometre, ki je namenjen vsem ljubiteljem teka, in sicer tistim z manj tekaških kilometrov, pa tudi bolj izkušenim. Največji prednosti skupinskih treningov sta zagotovo spodbuda s strani inštruktorja ter zdravo tekmovalno vzdušje med tekači, kar vodi k hitrejšemu napredku. Poleg piljenja tekaške forme je zagotovo pomembno tudi medsebojno druženje tekaških navdušencev, s čimer postane tek veliko zabavnejši.
Valentina Nahtigal
Delavnica - izdelava suhega cvetja
V petek, 11. 2. 2011, smo izdelovale suho cvetje članice prostovoljnih gasilskih društev, sodelovale pa so tudi krajanke. Zbralo se nas je kar 24. Delavnico sem pripravila in vodila Anica Tomšič, trajala je skoraj pet ur. Navdušenje je bilo veliko, tako da so prisotne izrazile željo, da
bi morali to še kdaj ponoviti. Vsaka udeleženka si je izdelala tri različne šopke cvetja, to so vrtnice, podleski in marjete. Ker iz papirja lahko izdelujemo skoraj vsako cvetje, sem se odločila, da bom s temi delavnicami nadaljevala, seveda, če bo dovolj zanimanja, kajti imam občutek, da je tega v naši občini premalo. Premalo je tudi druženja in prenašanja ročnih spretnosti na mlade.
Anica Tomšič
V
Vpis v vrtec OŠ Polhov Gradec
Starši, ki žel^o vključiti otroka v vrtec s 1. 9. 2011, naj Vlogo za sprejem otroka v vrtec
oddajo do konca aprila. Vpisujemo otroke od 11 mesecev do 6. leta starostiv Vrtec pri OŠ Polhov Gradec in Vrtec pri POŠ Šentjošt. Vlogo za vpis dobite na spletni strani vrtca (www.ospg.si), izpolnjeno pa lahko pošljete po pošti ali osebno oddate na upravo. O sprejemu v vrtec boste obveščeni do konca maja. Ravnateljica: Albina Jerman Slabe
Nepozaben pravljični večer
V Zalogu je čarovnica Mica ustavila svojo metlo
Ko sta na majhno vasico Zalog legla že poštena tema in spokojnost petkovega večera, so se v prostorih PGD Zalog na veliko iskrile otroške oči, ki so z nestrpnostjo že ves teden pričakovale petek, 25. februarja 2011, ko je v naše kraje na svoji metli priletela čarovnica Mica.
Pa smo začeli ... Solne lučke, svetleče zvezdice, prijetno, sproščeno vzdušje - vse to je na otroke vplivalo pomirjujoče in na njihovih obrazih risalo veliko zanimanje za vragolije in tegobe naše čarovnice. Mica nas je vse prisotne popeljala skozi pravljično zgodbo o Ča-
Živali gozda so ji prigovarjale, da bo zvezda izgubila svoj s^aj, če bo zaprta v torbi. Po dolgotrajnem prigovarjanju gozdnih pr^ateljev se je Mica končno vdala in skupaj z otroki zapela veselo pesmico, zvezdico postavila nazaj na nebo in spet je bilo vse v najlepšem redu.
Razstava Darwinovo življenje in delo bo na te in telekomunikaci v P . marca do 10. maja 2011.
ivljenje
ogled v Muzeju pošte in telekomunikaci v Polhovem Gradcu od 10.
rovnici Mici in severni zvezdi. Čarovnica Mica je bila namreč zelo poredna punca in je hotela imeti najsvetlejšo zvezdo samo zase, zato jo je, meni nič tebi nič, odtrgala z neba in jo »pobasala« v velikansko torbo.
S tem pa se pravljični večer za otroke še ni končal, saj je polna miza raznobarvnih papirjev, škar^ in drugih ustvarjalnih pripomočkov kar klicala otroke, naj se svojimi urnimi rokami in norimi idejami podajo
k njej in jo reš^o težkega bremena. Tako so otroci izdelali raznovrstne čarobne paličice in čarobni prašek. Kmalu so začeli razposajeni tekati naokoli in čarati vse povprek. Začaranih žabic in drugih počasti je bilo zmeraj več.
Skozi celotno pravljično urico pa so bili v ozadju tudi starši, ki so se ob skodelici toplega čaja, sladkih piškotih in pr^etni čarovnici Mici vrnili v leta svojega otroštva. Vsekakor pa smo bili njihove pomoči pri ustvarjanju še kako veseli.
Otroci in starši so nas ob koncu zapuščali z velikimi nasmeški na obrazih ter mnogimi spodbudnimi besedami, kar nam, mentorjem, daje veliko spodbudo, da tak nepozaben pravljični večer ponovimo kar čim prej. Za tako čudovit večer velja e največja zahvala naši čarovnici Mici, ki je s svojim pripovedovanjem obogatila otroška srca z novo pravljico in nam vsem pričarala nepozaben večer.
Darja Gerjol
Fotografija: Urša Jankovec
v
Na OŠ Polhov Gradec za pusta prešerno razpoloženi
Že zjutraj se je v šolskih prostorih napovedoval poseben dan. Tudi na hodnikih in v učilnicah je vjugal vonj po slastnih krofih. Vse je utripalo drugače, kot bi to veljalo za povprečen šolski dan.
V minulih dneh smo obudili star običaj, kot je preganjanje zime in privabljanje pomladi. Na pustni torek smo se v prešernem razpoloženju trudili pokopati hladne zimske dni. Učenci so se sprva skrivali za svojimi garderobnimi omaricami, se nekoliko opogumljali stopiti pred radovedne poglede ter drug drugega bodrili k pustnemu rajanju. Tu pa tam si je kak posameznik popravljal ali urejal masko, pripetilo pa se je tudi, da je kateri učenec zato zamudil k pouku. Presenetili pa niso le učenci, temveč so vse svoje pustne čare pokazale tudi učiteljice, ki so se poenotile in se nam predstavile kot črnke. Brez otrok seveda niso mogle, zato so v svoje naročje povile tudi kakšnega dojenčka. Vsekakor so se zelo potrudile, saj so s svojim veselim razpoloženjem na nebo priklicale sonce in privabile pomlad. Lahko zaključim z upanjem, da se bo tudi v prihodnjem letu pusto-vanje zarisalo v najsvetlejših odtenkih in izbrisalo hladne zimske dni.
Manja Žugman Širnik
28. marec 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si	Občina Dobrova IJIJ - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 31
		
Sprehod po modni brvi, v ozadju pa učitelji, preoblečeni v policiste.
OŠ Polhov Gradec
Modna pista za maškarce
Pustni torek tudi na polhograjski šoli ni minil brez pustnih mask. Med drugim je na šoli potekalo organizirano pustno rajanje tudi v popoldanskem času, ki je bilo namenjeno predvsem učencem podaljšanega bivanja od prvega do petega razreda, pridružili pa so se tudi nekateri starejši učenci. Učitelji so želeli vzpodbuditi kreativnost otrok, zato so naredili izbor najboljših mask. Ta je potekal v šolski avli na način, ki je pritegnil veliko pozornosti tudi mimoidočih. Učitelji so namreč zanje pripravili posebno modno pisto, po kateri so se sprehodile tiste maškarce, ki so želele sodelovati v izboru, med sprehodom pa so morale narediti tudi pozo, ki naj
bi najbolj zgovorno predstavljala masko. V drugem delu izbora je potekal še skupinski ples mask, ko so bile maske ponovno pod drobnogledom policistov, v katere so se našemili učitelji. Izbor so končali z razglasitv^o najbolj plesne, najboljše skupinske in najbolj tihe maske.
Zmagovalci so prejeli darilo, ki pritiče pustnemu rajanju: obisk pri ravnateljici, ki jih je pogostila s sladoledom, nato pa razka-zala novi del šole, med drugim jih je povabila tudi v telovadnico, kamor še ni stopila otroška noga (telovadnica je v zaključni fazi gradnje).
(bmt)
»Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 21/2006-UPB in nadaljnjih), 26. člena Zakona o političnih strankah (ZpolS-UPBl (Ur.l. RS, št. 100/2005, 103/2007) in 16. člena Statuta občine Dobrova- Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08), je občinski svet občine Dobrova- Polhov Gradec na svoji 4. redni seji dne 9. marca 2011 sprejel
SKLEP
o financiranju političnih strank v občini Dobrova- Polhov Gradec
1.člen
Politični stranki (v nadaljnjem besedilu: stranka), ki je kandidirala kandidatke in kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, se dodel^o sredstva iz proračuna občine sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah.
Stranka lahko pridobi sredstva iz proračuna občine, če je dobila najmanj 50% glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta in sicer 0,25 EUR na glas volivca, ki je veljavno glasoval za posamezno stranko.
2.člen
Strankam se sredstva nakažejo praviloma na tri mesece oziroma najkasneje do konca tekočega leta na njihove transakc^ske račune.
3.člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o financiranju političnih strank v občini Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 336/07 z dne 26.03. 2007).
4.člen
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.«
Št.: 011-0007/2011-3 Dobrova, 9. marca 2011
Župan
Občine Dobrova- Polhov Gradec Franc SETNIKAR l.r.
Mama, beseda čarobna, gane vsako srce, nobena ji ni kaj podobna, v misel za vedno ti gre.
Ko so najtežji trenutki in ves trud zaman ti gre, takrat najlepšo besedo lahko ti le mama pove.
Vsakdo ve, da dobra mati daje otrokom občutek zaupanja in trdnosti.
Njeni otroci otipljejo njeno obleko drugače kot obleko drugih ljudi. Že ob dotiku njenega krila ali rokava se vznemirjen otrok počuti bolje.
Vsem mamam in očetom, še posebno moji mami in at^u, želim vse lepo in dobro.
Andreja Dolinar
Mami in ati, dala sta mi življenje, me vzgajala, da bom dobra žena in mati.
Ob tej priložnosti se vama zahvaljujem za vse. Zdaj vse razumem, imam svoje otroke in upam, da bodo postali tako dobri ljudje, kot sta vidva. Hvala vama za vse.
Pohod na Volovjo reber
Za marčevski pohod smo si dobrovski upokojenci po-hodniki izbrali Volovjo reber, sleme nad Ilirsko Bistrico.
ravni park in jo ohranili čim bolj neokrnjeno. Tod je naravno zavetje za številne vrste ptic, med drugimi tod gnezdi
peli na vrh Velika Milanja, kjer smo imeli kratek počitek za prigrizek. Z 1088 m visokega najvišjega vrha slemena je bil izjemen razgled na vse strani: na Snežnik, Nanos, Slavnik, Brkine, Učko in celo Kvarnerski zaliv in ker je bilo jasno sončno vreme, tudi na Jul^ce in Dolomite. Spust z vrha, še en krog in vrnitev na izhodišče.
Naš pohod je bil na pustni torek in hkrati tudi dan žena. Najprej so nas razveselile in zabavale vesele maškare, nato so naši kulturniki pripravili kratek kulturni program, ki je bil posvečen vsem ženam in materam. Naša Jožica je vse
Sleme Volovja reber je obširen travnat greben na jugozahodnem delu Snežniške planote. Območje je ekološko pomembno in prav zato se naravovarstveniki zavzemajo, da bi planoto razglasili za na-
tudi planinski orel. Žal ga tokrat nismo videli, morda smo bili preglasni. Najlepše pa je tu maja in jun^a, ko cvetko potonike in lil^e.
Sprehodili smo se po travnatem pobočju, se nato povz-
ženske obdarila s svojimi ročno izdelanimi voščilnicami.
Domov smo se vrnili z lepimi vtisi, novimi spoznanji in ugotovitv^o: Spet smo se imeli lepo!
Aka
OŠ Polhov Gradec
Priklicali smo pomlad in dan naklonili materam
Na OŠ Polhov Gradec je bilo tudi prvi pomladni dan veselo razpoloženje. Učenke in učenci so se s svojimi mentorji pridno pripravljali za nastop, ki so ga sklenili nameniti svojim materam. Program popoldanske prireditve je bil izredno bogat, saj so se na odru zvrstili številni nastopajoči, med katerimi je vsak obiskovalec lahko našel utrinek zase. Glasba, ki ljudem ponavadi prinese prešerno razpoloženje, je zazvenela kot stalna spremljevalka prireditve, saj je zanjo poskrbel otroški pevski zbor (mlajši in starejši), svoje veščine na harmoniki pa je pokazal tudi učenec Bratko Krivokapič, ki je s svojim nastopom zbrane nadvse navdušil. Otroci so se med drugim predali tudi igralskemu ustvarjanju in na šolskem odru uprizorili vsem generac^am zanimivega Petra Nosa, poleg tega pa so nežnejšemu spolu poklonili na srce še recitac^e pesmi znanih slovenskih besednih umetnikov. Moto naše šole smo skozi vse dni pridno udejanjali. Najbrž se je v vsakemu od nas oglasil kot utrip srca, zato smo Z ROKO V rOkI prireditev uspešno izpeljali ter se priklonili našim materam in pomladnem dnem, ki nam nesebično odpirajo svoja vrata.
Manja Žugman Širnik
32 NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
28. marec 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Komunalna čistilna naprava ima naravovarstveno soglasje
Po dolgotrajnih usklajevanjih z Ministrstvom za okolje in prostor ter Zavodom za varstvo narave je občina pridobila naravovarstveno soglasje za gradnjo komunalne čistilne naprave na lokacyi pod avtocesto.
Usklajevali so se kar od oktobra. Ker naj bi načrtovana čistilna naprava posegala v tretje varstveno območje zavarovanega območja Krajinskega parka Ljubljansko barje in na ekološko pomembno območje Ljubljanskega barja, so na MOP-u ugotovili, da mora Zavod za varstvo narave opraviti presojo sprejemljivosti nameravanega posega v naravo. Ta je v novembru ugotovil, da je vpliv posega na cilje zavarovanega območja bistven in s stališča varstva narave nesprejemljiv. Ministrstvo je zato želelo dodatna pojasnila, ki pa jih Zavod ni podal, na ponovno opozorilo so se odzvali šele konec februarja.
Kot so ugotovili ob ponovnem pregledu, čistilna naprava ne bo poslabšala ekoloških razmer in ne bo slabo vplivala na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, temveč celo nasprotno: stanje se bo izboljšalo. Kot so še ugotovili na Ministrstvu, je sedaj vsa odpadna voda neposredno ali posredno usmerjena v potoke, ki se iztekajo v območje habitatov rastlinskih in živalskih vrst. Z ureditv^o čistilne naprave bi dejansko izboljšali stanje tekočih voda in tako posredno stanje habitatov v okolici objekta in na Barju.
Sicer naj bi bila čistilna naprava na Barju, v neposredni bližini avtoceste, njena zmogljivost pa naj bi bila 5000 populac^skih ekvivalentov, kar pomeni, da je načrtovana za kar nekaj desetlet^ naprej. Komunalno čistilno napravo naj bi sestavljali večji bazen ter dve stavbi. V večjem, upravno servisnem objektu, naj bi bila vsa potrebna tehnološka oprema s sanitar^ami, garderobo in pisarno. Manjši, ločen objekt pa naj bi bil namenjen mehanskemu čiščenju vode in bo zgrajen v sklopu s prostorom za de-hidrac^o. V okviru projekta je predvidena tudi rastlinska čistilna naprava odprtega lagunskega sistema z aktivnim dovajanjem zraka.
Sicer pa bodo pred predvideno gradnjo potrebne tudi arheološke raziskave, kar je občini naložil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovence.
Vesna Erjavec
Predstavili še kanalizac^o za naselje Log
Log, 9. marec - S projektom kanalizacye za območje Loga so se občanke in občani seznanili na javni predstavitvi v gasilskem domu na Logu. Tudi loška kanalizacya bo potem, ko so posodobili operativni program, morala biti rešena do konca leta 2015 ter tako izpolnjuje temeljne pogoje za pridobitev kohezyskih sredstev. Z izgradnjo kanalizacyskega omrežja v tem naselju naj bi bilo precej težav, saj so morali del omrežja speljati po zasebnih zemljiščih. Ravno zato na občini pričakujejo, da pri pridobivanju služnostnih pogodb ne bo šlo gladko. Po optimističnih napovedih naj bi bili vsi projekti kanalizacye, na Lukovici, Dragomerju pa tudi na Logu, dokončani do konca leta.
Četrti projekt urejanja kanalizac^e
Člani občinske uprave, projektanta iz Segisa in predstavnica KPV so občanom javno predstavili idejno zasnovo projekta kanalizac^e za naselje Log. lidejna zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda je četrti občinski projekt urejanja kanalizac^e, za njegovo izdelavo pa so se odločili že nekaj mesecev pred posodobitv^o operativnega programa, ki po novem določa, da mora biti tudi aglomerac^a Log, prav tako kot aglomerac^a Dragomer, ki vključuje naselje Lukovico, rešena do konca leta 2015.
Ločen sistem meteorne in odpadne kanalizac^ske vode
Idejno zasnovo kanalizacijskega sistema za območje Loga ter dela Dragomerja ob osnovni šoli so izdelali projektanti Segisa. Skladno s sklepom občinskega sveta bo kanalizacija v celoti iz-
"Problemov bo še veliko, niso samo finančni, bodo tudi tehnični-služnosti in tako naprej. Te stvari bomo morali rešiti na tem območju, na Logu, če bomo želeli, da bo ta kanalizac^a tudi zgrajena," je prepričan direktor občinske uprave Andrej Kos. Z njim se strinja tudi župan Mladen Sumina, ki pravi, da bomo morali biti pripravljeni in tudi solidarni, saj bo najverjetneje sosed sosedu moral nuditi kakšno uslugo: "Mi moramo biti v trenutku, ko bo s projektom možno iti v gradnjo, pripravljeni v vseh pogledih. Prvič finančno, kategorie občanov so različne, nekdo komunale nikoli ni nič plačal, nekdo je plačal delno, nekateri celo za čistilno napravo, ki jo ni bilo in vse te kategorije bo treba popre-dalčkat in se dogovoriti za ustrezne deleže, kijih bo moral vsak pokrit. Drugič, gre tudi za to, da se pripravimo v tehničnem smislu, kako bomo prekopavali dvorišča, kako bomo dostopali do
membni, " je namen kanalizac^e pojasnil Stanko Česen.
K projektiranju kanalizac^e v občini so se pridružili leta 2008
Kot je pojasnila Tanja Krušič, je bil eden izmed prvih korakov, ki jih je občina naredila pri projektiranju kanalizac^e, Idejna zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz leta 2008. To so potrdili tudi svetniki na 21. redni seji, jul^a 2009.
V	skladu s tem dokumentom so projektanti načrtovali kanalizac^o v vseh treh naseljih. Projektante za kanalizac^o za Lukovico, Dragomer, vzhodni del, Dragomer, osrednji in zahodni del, ter Log in čistilno napravo, je občina izbrala na podlagi več razpisov.
V	Občini Log - Dragomer sta dve aglomeraciji: ena je aglomeracija Dragomer, kamor sodi tudi Lukovica, druga aglomeracija pa je Log, ki se-
vedena v ločenem sistemu. Tanja Krušič, ki je na občini zadolžena za področje komunale, je pojasnila: "Sedaj je sistem mešan, ločen pa pomeni, da bodo fekalni odpadki vodeni na čistilno napravo, meteorna voda pa čim prej do vodotokov oziroma potokov. Ta ločen sistem bo treba vzpostaviti v celotni občini." Kanalizac^a se končuje na biološki čistilni napravi, kjer se odpadne vode očistio do parametrov, kijih določa zakonodaja. V načelu je predviden gravitac^ski sistem kanalizac^e, kar pomeni, da vod teče od najvišje točke do najnižje. "Kjer ta princip ne moremo uveljavljati, zaradi samih značilnosti terena, se pravi, da je teren malo valovit, da so kotlinice, tam običajno uporabimo prečrpališče, da se izognemo ekstremno globokim izkopom, ki niso racionalni, niti investic^sko niti za samo vzdrževanje," je pojasnil direktor Segisa, Stanko Česen.
S pridobivanjem služnosti naj ne bi šlo gladko
"Z vsemi projektanti smo dogovorjeni, da se prednostno projektira kanalizac^o po cestah oziroma po občinskih parcelah," je povedala Tanja Krušič. Tam, kjer to ni bilo mogoče, saj so nekatere ceste v zasebni lasti, ponekod je neurejen kataster, so projektanti kanalizac^o speljali po zasebnih zemljiščih, zaradi česar na občini pričakujejo, da se projekt lahko zavleče.
lastnih hiš, ker vemo, da je zlasti na Logu veliko slepih ulic."
Projektanti na sestanku želeli dobiti tudi mnenja občanov
Kot je povedal projektant Česen, so sestanek organizirali, ker so želeli pridobiti mnenja, predloge in izkušnje krajanov: "Projektant nikoli ni tisti, ki je vaš sosed in ker nismo vaši sosedi nikoli ne poznamo vseh specifik, ki veljajo v vaši ulici, ne poznamo vseh specifik vašega terena, kljub temu, da smo ga videli, kljub temu, da ga je posnel geodet. Tu nas zanima tudi vaše mnenje, kakšna izkušnja, ki nam zna zelo pomagati pri izvedbi projekta. Zelo nam boste pomagali z vašimi predlogi, kako drugače nastaviti trase, ki so predlagane, kje naj teče kanalizac^ska cev, da vas bomo čim lažje pobrali s hišnimi priključki."
Sicer pa smo na predstavitvi tudi izvedeli, da se gre v investic^o po eni strani zaradi direktiv EU, ki določa, da je treba zaščititi vire, ki jih imamo, in očistiti za sabo, po drugi strani pa moramo poskrbeti tudi zase. "Zase pa skrbimo tako, da te vire očistimo. Namreč vse kanalizac^ske odpadke, ki jih mi proizvedemo, gredo v vodotoke, to slej ali prej pride v podtalnico, ki se jo zajema in od tam se črpa vir pitne vode. Več kot je takšnega načina onesnaževanja, manj je virov pitne vode in ti bodo v prihodnosti izjemno po-
daj, z novelac^o Operativnega programa za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki je bila sprejeta konec leta 2010, sodi v območje več kot 2000 populac^skih enot, kar je pogoj za pridobitev kohez^skih sredstev. Tudi aglomerac^a Log mora biti s to novostjo v operativnem programu, prav tako kot aglomerac^a Dragomer, zgrajena do konca leta 2015. "Kljub temu, da je ta novost prišla šele konec lanskega leta, je občina k projektiranju pristopila že prej in delamo na tem, da bi pridobili kohez^ska sredstva. V prvi krog pridobivanja Kohez^skih sredstev občina ni bila uvrščena, saj takrat občina Vrhnika ni pristopila k projektiranju kanalizac^e za ta del takratne občine, tako, da sedaj mi računamo na drugi krog," je pojasnila Krušičeva.
Projekt objavljen na občinski spletni strani
Sicer pa so udeleženci javne predstavitve projektantu, upravi in predstavnici komunale postavili dodatna vprašanja glede pridobivanja evropskih sredstev, cen priključevanja na kanali-zac^o, poteka kanalizac^e in o drugem. Tako kot je bilo v navadi pri predstavitvi preostalih projektov kanalizac^e, so skice in projekti dostopni na spletni strani občine in v občinskih prostorih. Občani lahko pripombe na idejno zasnovo ka-nalizac^e podajo pisno na naslov občine, po e-pošti ali pa ustno na občini v času uradnih ur.
Vesna Erjavec
Voščilo!
Vsem občankam Občine Log -Dragomer, mamicam, mamam in starim mamam čestitamo za vaš praznik - materinski dan.
Odbor za ohranjevanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev Ludvik R^ožnik
Letošnja zimska služba naj bi bila cenejša
Kar ni presenetljivo, saj letošnja zima, v nasprotju z lansko, ni pokazala svojega pravega obraza. Nekoliko več pluženja je bilo le ob koncu leta, v vsej zimski sezoni pa so porabili bistveno manj soli kot lani. Vseeno pa so se na nas obrnili občani Loga - Dragomerja, ki vrhniški komunali očitajo posipanje cest v lepem vremenu, kar na KPV zanikajo.
Jože Turk, ki je na Komunalnem podjetju Vrhnika zadolžen za zimsko službo, je pojasnil, da pred vsakim posipanjem na teren pošljejo pregledno službo, ki ugotavlja, ali je posipanje s soljo potrebno ali ne. Pregledna služba, ki je na terenu pogosteje od novega leta naprej, ko je bilo podjetje kaznovano zaradi prometne nesreče, na podlagi vlage v zraku ugotovi, ali je nevarnost poledice. Kot je še povedal Turk, je možnost poledice največja do sedme ure zjutraj, pozneje pa take nevarnosti ni. "Tisti, ki se odpravijo na ceste pozneje, se jim verjetno zdi čudno, zakaj smo ponoči posipali ceste, a če bi želeli videti, kakšno je dejansko stanje, bi morali iti v pregled res zgodaj zjutraj," je še dodal Turk.
Je pa Turk priznal, da so izvajalci zimske službe posipali nekoliko več soli, saj so imeli preveč odprte posipalnike. To naj bi bila posledica tega, da posi-palniki kooperantov niso tako natančni: "Posiplni-kov, ki jih imajo, se ne da tako na fino regulirati, da bi zmanjšali količino posute soli. To je mogoče pri dražjih posipalnikih, ki pa si jih kooperanti za to ceno, za katero izvajajo zimsko službo, ne morejo privoščiti," je še dodal Turk. Zanimivo, in to kljub temu, da nas je v lanski sezoni zimska služba stala kar dobrih 72 tisočakov.
Uporaba soli letos je bila precej manjša kot lani, je pojasnil Turk, ki je še povedal, da so je v vseh treh občinah, ki jih zajema Komunalno podjetje Vrhni-
ka, uporabili od 700 do 800 ton, na območju Občine Log - Dragomer pa okoli 80 ton, kar je približno za polovico manj kot lani. Je pa sol, ki jo uporabljajo za preprečevanje poledice, škodljiva za okolje, beton, železo in ljudi. Posledica posipanja soli čut^o predvsem obcestna drevesa, ki odmirajo, njihov imunski sistem oslabi, prst izgublja kal^ in kalc^ ter zadržuje manj vlage. Posipanje soli nenazadnje onesnažuje tudi podtalnico. In zakaj potem še vedno sol^o ceste? Na Komunali pravijo, da predvsem zato, ker žel^o imeti ljudje čiste ceste, kar je najlažje doseči s soljo. "Posipanje s peskom smo opustile okrog leta 1990, ko se je s povečanjem prometa povečala snežna deska. Ko je prometa veliko, pa se da led očistit le s soljo, ki topi," je Turk odgovoril na vprašanje, zakaj ne iščejo drugih poti z enakimi učinki in dodaja: "V nekaterih državah in nekaterih delih Slovenije še vedno uporabljajo pesek, ampak le tam, kjer so omejitve nižje, kjer je manj prometa, ter tam, kjer imajo primerna terenska vozila, po drugi strani pa posipanje s peskom nima prav nobenega učinka, na primer v klancih."
Vesna Erjavec
28. marec 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
33
Delovna skupina za trgovino začela z delom
Sedemčlanska delovna skupina, ki jo je za razreševanje problematike izgradnje trgovine v Dragomerju, na predlog štirih svetnikov Občinskega sveta Občine Log - Dragomer, imenoval župan g. Mladen Sumin , je začela z delom. Na prvih dveh sestankih je natančneje opredelila delovne cilje in soglašala, da bo v najkrajšem mogočem času proučila vse možnosti za izgradnjo trgovine. Za začetek je predsednik skupine določil morebitna zemljišča, ki bi bila lahko zanimiva za gradnjo samostojne trgovine, in jih pisno ponudil renomiranim vele-trgovcem. Skupina je tudi določila temeljne pogoje za gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta na zemljišču M3 projekta, d. o. o. Ti pogoji omejujejo gradnjo izključno na zemljišču, ki je v lasti M3 projekta, v okviru zakonsko določenih gabaritov (pritličje-eno nadstropje-mansarda), pri čemer mora biti, poleg zadostnega števila parkirišč, zagotovljeno, da bo v strugi razkritega potoka Snežak tekla čista voda - brez fekal^ in da ne bo poplavljanja v deževnem obdobju. Delovna skupina je začela obravnavati tudi problem dolgoročnega obstoja takšne trgovine, saj je v zdajšnjih kriznih časih to še posebno umestno vprašanje.
O delu delovne skupine za trgovino vas bomo še naprej obveščali.
Predsednik delovne skupine za trgovino Ciril Krašovec
[i.-ii
Nova radarska tabla stoji na Šolski cesti
Dragomer, 12. marec -Nova radarska tabla preverja, kako hitri so vozniki na cesti, ki pelje do osnovne šole Log - Dragomer. Rezultati so pokazali, da večina voznikov vozi v okvirih dovoljene hitrosti, in sicer do 30 km/h. Tiste objestneže, ki se izživljajo za volanom, pa niti pogled na otroke na cesti ne prepriča, da bi umaknili nogo s plina. Največja izmerjena hitrost na tem odseku je bila 93 km/h, in to med tednom ob 12 uri. Je rdeči clio vendarle premalokrat v okolici šole?
Sicer pa gre za preventivno radarsko tablo, ki jo je Občina Log - Dragomer kupila prejšnji mesec. Sredstva v višini 3.700 evrov so zagotovljena v letošnjem proračunu.
In kakšni so rezultati sedemdnevnega merjenja hitrosti? S pomočjo table so na občini dobili potrditev, da je pretok vozil mimo šole izjemno velik, saj se tod na teden pelje skoraj pet tisoč vozil, od katerih jih je skoraj 52 odstotkov vozilo v okvirih dovoljene hitrosti, skoraj 40 odstotkov jih je vozilo od 31 do 40 km/h, dobrih sedem odstotkov od 41 do 50 km/h, slab odstotek j)a je bil hitrejših od 50 km/h. Povprečna hitrost voznikov na Šolski cesti pa je bila malo nad dovoljeno, in sicer 31 km/h. Kljub temu so še vedno zaskrbljujoče najvišje dosežene hitrosti, predvsem zato, ker se na tej cesti med sedmo in peto uro popoldan vsak dan dnevno gibljejo otroci. V sedmih dneh je enajst voznikov vozilo več kot 80 km/h, najvišja izmerjena hitrost pa je bila kar 93 km/h. Objestneži so po cesti tako divjali v času pouka, in sicer kar trikrat okoli 9. ure zjutraj in dvakrat okoli poldneva. (ve)

■ ^ jjL.*. [IMJ.PTCI
Prihodnje leto bo v loški gasilski dom zapeljal
rr	• • 1 •	• 1 w
nov ognjeni bojevnik
Kot pravdo gasilci, bo to velika pridobitev za kraj in celotno občino, saj bo zamenjal dotrajano loško in dragomersko avtocisterno. Letos bodo kupili podvozje MAN TGM 18.290, ki ga bodo s cisterno in preostalo potrebno opremo nadgradili v prihodnjem letu, vrednost investicye pa ocenjujejo na okrog 180 tisočakov. Pri nakupu nove avtocisterne jim bo s sredstvi pomagala tudi Občina Log - Dragomer.
žarih, naravnih nesrečah in tudi za prevoz pitne vode. Lani je v sušnih obdobjih, ko je v višjih delih Loga zmanjkalo vode, PGD Dragomer oskrboval z vodo tudi objekte na Logu," je pojasnil Meglen, ki je dodal, da bo nova avtocisterna lahko pripeljala neprimerno večje količine vode. Sicer pa dosedanja avtocisterna zaradi letnika izdelave - 1964 - ne ustreza več potrebam sodobnega gasilstva, zato so se v društvu odločili za nabavo podvozja, ki ga bodo prihodnje leto odpeljali v nadgradnjo.
Kot je povedal Meglen, so na občini prisluhnili potrebi po novi avtocisterni. Letos je v proračunu občine za nakup podvozja vozila rezerviranih 63 tisočakov, prihodnje leto bodo za nadgradnjo namenili podobno vsoto, okoli 55 tisočakov pa loški gasilci nameravajo zbrati s pomočjo dona-c^ občanov ter drugih donatorjev.
Z nakupom avtocisterne se ob vozilih GVC 16/25 in GVV1 zaključuje projekt posodobitve voznega parka v poveljstvu Log - Dragomer, ki je potreben za požarno varnost občine. Poleg tega požarna varnost Ložanov ne bo več odvisna od drugih. "Prevzem nove avtocisterne je za naše društvo dogodek, ki se zgodi enkrat na 30 let in je za nas izjemno pomemben. Stara cisterna nam je služila kar 25 let, tudi nova bo svojemu namenu služila okoli 30 let. Naš vozni park pa ne bo v ponos samo občini temveč tudi vrhniški gasilski zvezi, " je zaključil poveljnik PGD Log Rok Meglen.	Vesna Erjavec
"Prevzem nove avtocisterne je za naše društvo dogodek, ki se zgodi enkrat na 30 let in je za nas n, " pravi poveljnik PgD Log
omemb en.
izjemno Rok Mei
Podvozje avtocisterne AC 24/60 naj bi v loški gasilski dom zapeljalo v začetku maja, uradno pa naj bi ga predstavili in slavnostno prevzeli 28. maja, ko bo Prostovoljno gasilsko društvo Log praznovalo visoko 90-letnico uspešnega delovanja.
Rok Meglen, poveljnik PGD Log, je povedal, da je avtocisterna tehnološko sodobno vozilo, ki bo ob intervenc^i pri požaru s 6000-litrsko cisterno omogočala učinkovito samostojno gašenje pa tudi podporo drugim gasilskim vozilom. Njena učinkovitost pa bo prišla do izraza zlasti na območjih, kjer ni hidrantnega omrežja. Potreba po novem vozilu se je kazala že nekaj časa, predvsem pa ob velikem požaru na Logu ter tudi ob sušah. "Avtocisterna bo služila ob po-
Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer
V Vrtcu Dragomer so uredili vodovod
Kot je pojasnil Martin Martinčič iz občinske uprave, so v starem delu vrtca v celoti obnovili vodovod, ki je bil res potreben obnove, saj je bil popolnoma dotrajan. Za sanac^o celotnega vodovoda so se odločili potem, ko je v starem delu vrtca decembra počila vodovodna cev. Ob iskanju mesta okvare so vodovodarji odkrili, da so cevi preperele, samo delna sanac^a pa težav ne bi rešila. Kot so pojasnili, bi cevi slej ko prej začele puščati na različnih delih. Za novo vodovodno napeljavo v starem delu vrtca so odšteli 21 tisočakov.
Dragomerski športni objekt že dobiva podobo
Z deli je Tehnocommerce, d. o. o., ki je bil izbran za izvajalca javno-zasebnega partnerstva, začel že v januarju, objekt pa naj bi dokončal v septembru. Sicer pa bi objekt, po prvotnih načrtih, moral stati že nekaj mesecev. Kot je pojasnil Jože Remec iz Technocommerca, so
imeli kar nekaj težav pri postopkih: "Projekt ne poteka po planih, saj so še vedno težave s Primisom. Pri njegovih podizvajalcih smo ponovno naročili načrte, ki smo jih sicer že plačali Primisu in sedaj te dobivamo še vroče na mizo. Druga težava pa je bila po zaslugi Športnega društva, ki ni dal soglasja za gradbeno dovoljenje in to brez kakršnihkoli obrazložitev. Na to smo se pritožili, kasneje dobili soglasje, vendar so se nam postopki zavlekli za dva meseca," je še dodal Remec, ki je dejal, da sedaj objekt počasi dobiva prve obrise. (ve)
Kulturno obarvan Občni zbor KUD Kosec
Log - Dragomer, 8. marec - Člani Kulturno-umetniškega društvo Kosec ter drugi ljubitelji kulture so se v prostorih osnovne šole Log - Dragomer zbrali na 2. občnem zboru, kjer so se seznanili s poročili ter sprejeli načrt dela za letos. Občni zbor so zaključili s prijetnim kulturnim programom, pripravili pa so tudi razstavo »razigranih stolčkov«.
Predsednica Kulturno-umetniškega društva Kosec, Maja Trbanc Kljun, je v uvodnem delu zbora predstavila uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti v minulem letu. Kot je pojasnila, KUD Kosec deluje na različnih področjih kulturnega ustvarjanja. Društvo združuje likovno sekc^o, ki bo svoje izdelke predstavila na obsežni razstavi v maju, uspešno pa so izpeljali tudi projekt Razigrani stolčki. Sicer pa je v društvu tudi literarno-gleda-
oblikovanju je tudi glasbena sekc^a, v okviru katere naj bi bila ustanovljena tamburaška skupina. Lani je bila zelo dejavna sekc^a za ohranjanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev, ki je izpeljala kar deset projektov. Pridne so bile tudi klekljarice, ki so pridobile štiri nove pare spretnih rok, zelo vesele pa bodo vseh, ki bi se radi naučili te spretnosti. Trbanc Kljunova je še omenila, da se je ustanovila tudi sekc^a za nabiranje in uporabljanje zdravilnih
Člani KUD Kosec ter drugi ljubitelji kulture so se v prostorih osnovne šole Log - Dragomer zbrali na 2. Občnem zboru, na katerem so se seznanili s poročili ter sprejeli načrt dela za letos.
poročilo disciplinske komisije, ki so jih prisotni potrdili.
Udeleženci zbora so se seznanili tudi z načrtovanim delom društva za letos ter finančnim načrtom. Tako kot lani bo KUD tudi letos sodeloval pri organizac^i številnih občinskih prireditev. V marcu bo sodeloval pri organizac^i materinskega dneva, v maju bo ob občinskem prazniku na sporedu nekajdnevni festival, v okviru katerega bo v občini sodelovalo gledališče, organizirali bodo potopisno predavanje ali literarni večer, otroško likovno delavnico in likovno delavnice s slikanjem na prostem. Festival bodo sklenili s prireditvijo 27. maja. Sicer pa želijo tudi letos izpeljati vse prireditve, ki so jih tradicionalno prirejali doslej.
Po končanem Občnem zboru so si zbrani ogledali krajši kulturni program, ki so ga odprle članice pevskega zbora Spominčice, predstavila se je tudi otroška gledališka skupina Dialog, ki deluje v okviru Kosca, na koncu pa so s svojim nastopom navdušile še Žabice babice.
Sicer pa so na zboru organi-
Občni zbor so sklenili s prijetnim kulturnim programom in licitacijo "razigranih stolčkov".
liška sekcija, ki ima funkcijo organizatorja in moderatorja kulturnih prireditev, v njej pa nekaj mesecev deluje tudi otroška improvizatorska gledališka skupina, ki že pridno pili svoje gledališko znanje. V
zelišč. Lani so v sodelovanju z občino in Osnovno šolo Log - Dragomer uspešno izpeljali kar nekaj lepih prireditev.
Poročilu predsednice so sledila: finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora ter
zirali še licitacijo razstavljenih "razigranih stolčkov", ki so jih ustvarili na delavnici likovne sekc^e. Zbrana sredstva bodo namenili za delovanje KUD Kosec.
Vesna Erjavec
34
NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
28. marec 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Izrabljenim stolčkom so vdahnili novo podobo
V januarju in februarju so se v okviru likovne sekcije KUD Kosec lotili nekoliko drugačne teme. Udeleženci delavnice Razigrani stolčki so prenovili izrabljene otroške stolčke, ki so jih prodali na licitacji ob Občnem zboru društva. Zbrana sredstva bodo namenili za delovanje Društva Kosec.
Udeleženci delavnice so v roke vzeli brusilni papir, čopič, barvo, blago, volno, les in druge materiale ter stolčkom, ki jih je društvu podaril Vrtec Log - Dragomer, ki je ob prenovi igralnic stolčke sicer nameraval zavreči, vdahnili novo podobo. Kot je povedala Barbara Nardoni, vodja delavnice, ideja o ponovni uporabi stolčkov ni nova, je pa vedno bolj aktualna, saj zadeva okoljske in trajnostne teme. "Z organizac^o delavnice sem hotela v ljudeh vzbuditi ekološko zavest in jim prikazati, da je možno stare predmete spraviti v ponoven obtok in jim znova
vdihniti življenje. Da ni potrebno za vsako stvar dirjati v trgovino in da marsikaj lahko naredimo in ustvarimo sami, s tem, ko uporabimo stvari, ki nas obdajajo," je pojasnila Nardon^eva.
Delavnice se je udeležilo kar petnajst udeležencev, nekateri pa so stolčke ustvarjali tudi doma skupaj s svojimi otroki. Pri projektu so sodelovali tudi učenci 3. a razreda Osnovne šole Log - Dragomer. Izpod njihovih spretnih rok so ob koncu delavnice nastali unikatni izdelki, ki niso bili samo zanimivi, izvirni, lepi, temveč tudi uporabni. Ustvarjalci so vanje
vdahnili del svoje duše. Vsak stolček je bil drugačen, enkraten in neponovljiv, uporabljeni pa so bili tudi različni materiali. Kot je še dodala Barbara Nardoni, so udeleženci svoje stolčke vzljubili: "Na videz lahka in kratkotrajna naloga prenove stolčkov, se je spremenila v pravo veselje in premišljeno ustvarjanje unikatne podobe stolčkov."
Na delavnici so ustvarili petindvajset stolčkov, dve svetilki in eno didaktično igro, ki bodo krasili domove udeležencev občnega zbora KUD Kosec, ki so na licitacji kupili stolčke.	Vesna Erjavec
Na delavnici Razigrani stolčki, ki je potekala v okviru likovne sekc^e KUD Kosec, so ustvarili 25 stolčkov, dve svetilki in eno didaktično igro.
S prenovo starim predmetom lahko vdahnemo novo podobo in uporabno vrednost.
Ustvarjalci so bili zelo inovativni: vsak »razigrani stolček« je bil drugačen in enkraten.
Spomladanski del nogometne sezone 2010/11 je pred vrati
Zima z malo snega je bila mrzla in dolga. Lahko nas sicer še preseneti, vendar mi gremo žogo brcat ven iz dvoran. Konec marca se namreč začenja nov, spomladanski nogometni cikel, v katerega gremo najštevilčnejši doslej.
V jesenskem delu letošnje sezone se nam je pridružilo več malih nogometašev, kar nas je pozitivno presenetilo. Vedeli smo, da delamo dobro, da se otroci pri nas počut^o odlično, da so trenerji »face«,
V finalu so priznali premoč velikemu NK Bravu.
Veseli smo dobrih rezultatov, vendar se s tem ne obremenjujemo in želimo, da je tako tudi pri otrocih. Je že res, da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, na prvem mestu morajo vendarle ostati druge zadeve: družina, delo in predvsem šola pri otrocih. Zato je v našem klubu vedno na prvem mestu celostni razvoj otroka, športna vzgoja, otrokovo za-
eno marsikdo želi igrati za naš klub. V naši članski ekipi je kar nekaj zelo dobrih igralcev, ki bi lahko igrali v višjih ligah (dva sta igrala v 1. SNL), nekaj jih je tudi še nedavno igralo v 1. Ligi futsala. Ko smo že ravno pri futsalu: naša članska ekipa igra v zimski ligi v dvorani DUOL na Brezovici, kjer se je z lahkoto uvrstila v finale lige. Pripisujejo ji tudi največ možnosti za prvo mesto.
Ne glede na naše amater-stvo in volonterstvo je kar
bomo prizadevali naprej. Ko bomo ustvarili boljše tehnične možnosti, se bomo v večji meri posvetili tekmovanju. Ljudje radi pridejo med nas, in sicer v tekmovalne vrste in kot gledalci, ker spremljajo naš razvoj in napredek. Prostovoljstvo (letos je leto prostovoljstva), delovne akc^e in podobne zadeve v našem klubu niso neznanka. Vsi akterji, ki delujemo v Športnem parku Log, se tega zavedamo. Vsi smo pripomogli, da park dobiva lepo podobo in
toda vseeno nismo pričakovali tako množičnega vpisa. Sedaj brez težav zapolnimo tri selekc^e. Za tekmovanje v ligi bo treba počakati do jeseni, ko se bo začela nova sezona, kar pa ne pomeni, da do takrat ne bomo igrali. Tekme in turnirji se kar vrstno, nekaj so jih naši najmlajši že odlično odigrali.
Na mednarodnem turnirju v Kranjski Gori smo sodelovali z dvema selekc^ama. Selekc^a U-8 je osvojila odlično 4. mesto med šestnajstimi ekipami, selekc^a U-9 se je uvrstila na 8. mesto med dvanajstimi ekipami. Tekmovali so namreč v konkurenci U-10, kar pomeni, da so bili leto mlajši od tekmovalcev drugih ekip. Na drugem turnirju v Kamniku je selekc^a U-8 osvojila 2. mesto.
dovoljstvo in dobro počutje v našem okolju. Če nam pri tem uspe še vzgojiti odličnega nogometaša, je uspeh popoln.
Tudi pri mladinski in članski selekc^i se nam je v zimskem prestopnem roku pridružilo nekaj novih kakovostnih nogometašev. Z optimizmom lahko pričakujemo spomladanski del tekmovanj. Člane čaka težje delo, saj je za njimi nekoliko slabši jesenski del tekmovanja. Mladinci so jesen končali na visokem četrtem mestu, zato spomladi ne pričakujemo težav. Vzdušje je pri nas na Logu pr^etno in pr^a-teljsko ali ,kot bi nekdo rekel: »Pri nas je dober štimung.« Naš klub deluje na amaterski in volonterski podlagi in se nikogar ne plačuje, pa si vse-
veliko tekmovalnih stroškov Plačevati moramo sodnike, dvorane, razne kotizac^e, prevoze, športno opremo in rekvizite, kakšno malico in še kaj. Finančnih sredstev primanjkuje, vendar v klubu delujemo v okvirju svojih zmožnosti in smo predvsem realni, zato zaenkrat uspešno poslujemo. V času gospodarske krize skupaj z občino in drugimi udeleženci v ŠP Log zadovoljivo skrbimo za športne površine in objekte. Lani smo naredili kamnito škarpo s panelno ograjo ob športni hiši. Zaradi dolgotrajnega jesenskega deževja nam ni uspelo dokončati travnatega platoja za nogometnim igriščem. Dokler ne bomo uresničili potrebe po zadovoljivih pogojih dela, si
smo vsak na svojem področju delovanja dokaj uspešni. Naši pr^atelji Korenjaki bodo imeli letos na Logu svetovni pokal v plezanju, kar ni mačji kašelj in za kar trdo garajo in bodo še garali. Nogometaši imamo to smolo ali pa srečo, da smo v najmnožičnejšem športu in je iluzorno razmišljati o svetovnem prvenstvu na Logu. To pa ne pomeni, da ne moremo biti uspešni na svojem realno dosegljivem nivoju. Tudi zato je treba garati.
Letos smo nogometaši prevzeli organizac^o občinskega Športfejs-ta in ni rečeno, da ne bomo morda organizirali kakšne ekshibic^ske tekme z znanimi vrhunskimi nogometaši.
NK Dragomer A. S.
Upokojenci Dragomerja in Lukovice so se družili na volilnem občnem zboru
Dragomer, 7. marec - Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica je v prostorih domačega gasilskega doma pripravilo volilni občni zbor, na katerem so se seznanili s poročili in sprejeli načrt dela za letos. Izpeljali so tudi volitve v organe društva ter prisluhnili povabljenim gostom, zbor pa so končali z druženjem ob dobri hrani in kapljici ter prjetni glasbi.
V uvodu so zbrani prisluhnili članici odbora na ZDUS-u Anki Tominšek, ki je spregovorila o pokojninskem zakonu ter zakonu o malem delu, članom društva pa je spregovoril tudi župan Mladen Sumina, ki je pohvalil vodstvo, ki veliko truda vlaga v delo društva in novemu vodstvu zaželel veliko uspehov. "Biti predsednik društva v današnjih časih ni lahko, to ve natančno tisti, ki je to poizkusil. Bi priporočil, kadar poskušamo kritizirati svoje vodstvo ali kar tako kogarkoli, dajmo vedno razmislit, koliko sami prispevamo k neki dejavnosti, k neki vsebini, k nekim programom in se dajmo potem odločati."
Uvodnim pozdravom sta sledila izvolitev delovnih teles in poročilo dosedanje predsednice DU Dragomer - Lukovica, Angelce Svete, o delu društva v minulem letu. V društvu je 342 članov, letos pa se jih je na novo včlanilo 17. Sicer pa so člani društva ob rojstvih dnevih obiskovali starejše nad 80 let in jim z voščilom in darilom polepšali dan. V predbožičnem času so obiskali tudi 140 članov društva, ki so jim sami izdelali voščilnice. Družili so se na več lepih izletih, zelo pestro je bilo tudi na področju medgenerac^skega sodelovanja. Za starejše so organizirali osnovni in nadaljevalni tečaj računalništva, učili so se klekljati, dejavna pa je bila tudi balinarska sekc^a. "Igrali smo tudi pikado, za pohodništvo pa nismo preveč zagreti. Sodelujemo tudi v projektu Starejši za starejše," je povedala Angelca Svete. Z meritvami krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter maščob pa so spremljali zdravje svojih članov, ki so, kot ugotavljajo v društvu, precej zdravi.
Poročilu predsednice so sledila še: finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora ter častnega razsodišča, poročilo balinarske sekc^e, verefikac^ske komisme ter poročilo o projektu Starejši za starejše, ki so jih prisotni potrdili.
Na zboru so izpeljali tudi volitve v organe društva, med drugim so bili v desetčlanski upravni odbor imenovani: Mar^a Draksler, Jana Filipič, Jože Sevšek, Ani Vrenk, Jožica Sevšek, Lojze Slabe, Ida Kačič, Jožica Remškar, Ani Pleško in Stane Pezdir, ki bodo izmed sebe sami izvolili predsednika oziroma predsednico, nadzorni odbor in častno razsodišče pa bosta delovala v enaki sestavi kot lani.
Tudi letos bo imelo društvo polne roke dela, saj bodo obiskovali starejše nad 80 let in jih skromno obdarili, obiskovali bodo tiste, ki bivajo v domovih, od umrlih pa se bodo kot doslej poslavljali z nošenjem praporjev in polaganjem cvetja. Z organiziranjem piknika in prednovoletnega srečanja bodo poskrbeli za izredne dohodke, ki jim bodo omogočili delovanje, kot so si ga določili. Za pridobitev dodatnih sredstev bodo sodelovali na občinskih razpisih za šport in humanitarno dejavnost. Pestro bo tudi na področju izobraževanja, organizirali bodo predavanja na zdravstvenem področju ter tudi računalniške tečaje. Prav tako bodo letos, ki je evropsko leto prostovoljstva, nadaljevali s projektom Starejši za večjo kakovost življenja doma ter medgenerac^skem sodelovanjem z druženjem v vrtcu. Podpirali bodo tudi dejavnosti balinarjev, ki so bili tudi lani zelo uspešni. Družili se bodo v domačem kraju in drugod po Slovenci ter se podali na lepe izlete, za katere v društvu pravdo, da jih ne smete zamuditi.
Ob koncu zbora so Angelci Svete v imenu Zveza društev upokojencev podelili priznanje za plemenita dejanja in pomoč starejšim pri delu pri projektu Starejši za starejše. "Priznanja si ne zaslužim sama, tukaj nas je kar nekaj prostovoljk , ki smo odpirale vrata, vnašale podatke, zbirale podatke in pisale poročila," je povedala Svetetova, ki je svojim sodelavkam, ki so sodelovale pri tem projektu, podelila pohvale.
Vesna Erjavec
28. marec 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
35
Krajevne skupnosti

y volilni program DESUS smo zapisali: Krajevni skupnosti sta že bili uspešni in zakaj ju v neki obliki ne bi uporabili. KS ni vezana na pogodbe z raznimi komunalami in marsikaj lahko ljudje, ki delajo zastonj, izpeljejo hitreje in ceneje kot občinska uprava. Poleg tega se razbremeni župana in občinsko upravo, uspešni člani sveta ali odbora KS so poznavalci težav in postopkov in na naslednjih volitvah so lahko odličen in preverjen kader za vodenje občine.
V skladu s pismom o nameri, željami občanom in v skadu z volilnimi programi večine strank smo na decemberski seji oddali pobudo za spremembo statuta s predlogom, da jih čim prej obravnava statutarna komis^a, sveti krajevnih skupnosti pa naj se izvolio ob nekem redferendumu, tako da bodo operativni
pred pripravo proračuna za 2012 ....
Referendumi bodo, ne vemo pa, če bo volja. Zanimivo je, da nihče ne nasprotuje KS, da župan podpira pobude občanov, a vseeno se nič ne zgodi. Ne vem, kdo bi se počutil prizadetega, če bi, npr., KS za nekaj tisoč evrov z domačimi izvajalci v enem tednu uredila pot in parkirišča na pokopališču v Dragomerju ali če bi na Logu namesto plezalne stene hodili gledat javno razsvetljavo na sončne celice.
Na občnem zboru Društva upokojencev Dragomer - Lukovica je bilo rečeno, da bodo upokojenci morali plačati 'najemnino' za uporabo prostorov v Domu krajanov v Dra-gomerju.Ti isti upokojenci so v svojih najlepših letih plačevali krajevni samoprispevek in opravili mnogo delovnih ur, da so zgradili dom, ki sta ga več kot trideset let upravljala KS in GD. Kako pošteno razmišlja občinski svet, bomo še videli, mi pa bomo o tem tudi poročali.
Ciril Krašovec,
predsednik OO Desus
Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo!
OPRAVIČILO
Ob pripravah na lanske lokalne volitve za župane in občinske svetnice in svetnike je Občinski odbor Socialnih demokratov Log -Dragomer oblikoval volilno brošuro, ki so jo razposlali na vsa gospodinjstva v naši občini. V kontekstu tematskih fotografij našega volilnega programa nadaljnjega razvoja občine smo v brošuri (stran 3) objavili fotografijo babice z vnučkom na sprehodu ob športnem igrišču Log. To smo storili brez poprejšnjega dogovora in soglasja naše krajanke in soglasja staršev otroka.
Obžalujemo nevšečnosti, ki smo jih povzročili iz nevednosti in nerodnosti in se prizadetim iskreno opravičujemo
Občinski odbor SD Log - Dragomer
Občina LOG - DRAGOMER
Dragomer, Na Grivi 5 p.p. 9
1358 Log pri Brezovici
Tel.: 01 / 75 07 700 Fax.: 01 / 75 07 705 e-naslov: obcina@log-dragomer.si
Uradne ure:
Ponedeljek: 9.00-12.00
Sreda: 9.00-12.00 in 14.00-16.00
Petek: 9.00-12.00
Tajništvo ima uradne ure vsak dan med poslovnim časom.
Odgovori na pisanja v prejšnji številki NČ
Vesel sem pisanja občinskih funkcionarjev (Kanalizac^a in odgovornost
-	Krašovec, član OS in predsednik DESUS-a), predsednikov društev (Občinskemu svetu glede načrtovanega poslovno stanovanjskega objekta v Dragomerju - Uroš Kovač, predsednik ŠD Dragomer - Lukovica) in občanov (Krajani Dragomerja in Lukovice za drugačno trgovino - dr. Plevnik), ki so s svojimi prispevki zapolnili 39. stran prejšnje številke NČ. Kar je zapisano, pametno ali neumno, resnično ali lažno, je dejstvo, ki ga je mogoče vedno preveriti, marsikaj že sedaj. O verodostojnosti in namenih nekaterih navedb pa se bo mogoče prepričati v kratkem.
Cirilu Krašovcu najprej nisem imel namena odgovarjati, če ravno me v prispevku nekajkrat navaja. K odgovoru so me vzpodbudili klici nekaterih občank in občanov, ki žel^o pojasnila. Na tako poenostavljene trditve in vprašanja je težko poglobljeno odgovarjati. Bralec ne sme ostati v dilemi, treba je povedati resnico in upam, da jo bodo v mojem odgovoru spoznali. Tudi sicer je med občinskimi funkcionarji v našem vaškem okolju nespodoben takšen način komuniciranja. Navedbo, da sem kup zadev peljal »samostojno«, lahko poda samo nekdo, ki ne pozna zakonskih podlag za delovanje lokalne samouprave in ne pozna ali noče poznati dejstev. Trdim, da sem deloval po predpisih. Krašovec, kot občinski funkcionar (tudi drugi) so dolžni sprožiti postopek pred ustreznimi organi, nadzornim odborom, računskim, upravnim ali ustavnim sodiščem, če meni, da je kaj narobe. Dobronamerno mu priporočam, naj se pouči o njegovi vlogi kot člana OS. Če nekoliko poenostavim določila predpisov, je OS zakonodajno ali regulator-no in upravljavsko telo, župan pa je predstavniško, izvršilno predlagalno in še katero telo. Najbližji argument proti trditvi o županovi samovolji lahko najde v isti številki NČ v intervjuju z koordinatorjem CI, ki pojasnjuje, da so podlago za takšno delo in organiziranje CI (po našem statutu ljudska iniciativa, 82. člen, spletna stran občine in Ur. list RS) našli ravno v vzpodbudi in pozivu župana, tega aktualnega in ne katerega drugega. Hkrati koordinator posredno demantira navedbe nekaterih strank in kandidatov za volitve o odnosu župana do CI. Kot župan bom tudi v prihodnje prihajal s predlogi in sklepi. Od članov OS, ki niso pripravljeni sprejeti županovih predlogov, pričakujem boljše rešitve. Z razumevanjem tega nimam težav, zato podtikanja in vojne, ki se jih nekateri gredo, niso potrebne.
Pri kanalizac^i Krašovec ne loči med terminoma naselje in aglomera-c^a. Zadeve so mu bile na sejah OS večkrat pojasnjene, vendar jih očitno ne razume. Aglomerac^a, kakor jo opredeljuje Operativni program za urejanje odpadnih voda, je naselje ali del naselja, znotraj katerega razdalja med pozidavami ni večja od 100 metrov. Zato del okrog Telekoma v Dra-gomerju ni v aglomerac^i Dragomer. Območje Dragomerja okrog šole tudi ne sodi v aglomerac^o Dragomer, ampak v aglomerac^o Log. Po novelac^i državnega operativnega programa ob koncu minulega leta je tudi aglomera-c^a Log vključena v obdobje do konca leta 2015. Ali bomo zamudili vlak za evropska sredstva in kakšna bo višina teh sredstev, se še nič ne ve. Kot kaže, za preostalimi občinami v povodju Čista Ljubljanica zamujamo eno leto. Mimogrede, preostale občine delujejo že najmanj 16 let, nekatere od nekdaj, mi štiri leta. Niti ena od občin v sistemu Čista Ljubljanica do tega trenutka ni sklenila pogodbe za črpanje evropskih kohez^skih sredstev. Dejstvo, da smo lokac^o ČN po sklepu OS prestavili južno od AC, zato sklicevanje na IP ČN, ki ga je ustvarila KS Dragomer
-	Lukovica pod mojim vodstvom za neko drugo lokac^o, Krašovec zamolči. Postopki za projektiranje so bili vodeni natančno po predpisih o javnem naročanju in zaključeni z od-
prtim konkurenčnim dialogom, kar pomeni, da smo si zagotovili najnižje mogoče cene. Ali bomo zamudili evropska sredstva, bo najmanj odvisno o župana, o čemer se bomo lahko kmalu prepričali pri pridobivanju služnosti in zagotavljanju lastnih virov, in sicer občine pa tudi občanov.
Pri Krašovčevem stavku »Jeseni 2010 so po nekaj ulicah v Dragomer-ju položili nekaj cevi in porabili nekaj sto tisoč evrov« gre za sprenevedanje in na žalost za poneumljanje občanov. Kot član OS ima vse relevantne infor-mac^e in se bi o dejstvih lahko prepričal. Tako kot o kateri drugi zadevi bi na občinski upravi lahko tudi o tej pregledal dokumentac^o. Gradnja kanali-zac^e v Dragomerju se je izvajala skupaj z nujno gradnjo vodovoda, zgrajen je tudi cevovod za javno razsvetljavo. Zagotovljena sredstva za kanalizac^o so bila po proračunu 235 tisoč evrov, stroški izvedenih del so bili 198 tisoč evrov. Za vodovod po proračunu 150 tisoč evrov, izvedena dela 108 tisoč evrov. Za oba projekta sta pridobljeni uporabni dovoljenji (za kanalizac^o ob pogoju izgradnje ČN). Vsi projekti kanalizac^e so bili predstavljeni občanom neposredno po ustrezni stopnji priprave projektov. Pri tem se nisem oziral na prihajajoče volitve.
Zadnjega odstavka, ki govori o litru vina, ne želim komentirati.
Slovenski naslov »Občina Log - Dragomer gazela med občinami v letu 2009« demantira veliko večino njegovih navedb (Akademka Sirius in Fakulteta za upravo, objavljeno v časopisu Dnevnik, 22. 2. 2010).
Urošu Kovaču naj odgovorim, da je objektivno opisal stanje in vse, kar se je dogajalo v odnosih med ŠD in občino v času njegovega mandata in predvsem ob projektu stanovanjsko-trgovsko-poslovnega objekta. Kovač ne omenja dejstva, da je bilo vse, kar se sedaj dogaja v ŠP Dragomer (gradnja športne hiše), dogovorjeno s prejšnjim vodstvom ŠD. Celo pobude so prihajale iz ŠD. Imenovana je bila projektna skupina iz predstavnikov občine, ŠD in občanov. Vsi ustrezni sklepi so bili sprejeti na sejah OS. Zato mi je nerazumljivo, kako je mogoče, da so posamezniki, ki so na začetku zagovarjali takšen način reševanja, nato bili v stanju rušiti celoten projekt, za kar so si prizadevali na različne načine. Marsikaj je bilo mogoče prebrati, veliko je bilo tudi zakulisja in manipuliranja z občani. Upam, da se bodo ti posamezniki, ob odprtju objekta, ki se gradi, ponižno umaknili v ozadje, saj so se pokazali kot zelo neverodostojen partner v sistemu javno-zasebnega partnerstva. Sistem javno-zasebnega partnerstva je zelo zapleten sistem, pri katerem je treba predvsem paziti na zaščito javnih interesov in javnega premoženja. To doslej v nobenem primeru ni bilo prizadeto. Morda je bil prizadet kakšen osebni interes, ne vem. Kovač tudi ne omenja, da so bili vsi objekti v ŠP Dragomer zgrajeni nelegalno in da sta teniško igrišče med občino in vrtcem in balinišče še vedno črni gradnji. Nikogar ne obsojam, v preteklosti je bilo ob tihem soglasju lastnika zemljišča, občine in KS, to očitno mogoče. Vlogo za priznanje vlaganj je ŠD pred leti vložilo na Občino Vrhnika. Ob delitveni bilanci, kot nerešeno zadevo, tega spisa nismo prejeli. O tem, ali je mogoče uveljavljati nekaj, kar je bilo zgrajeno na črno in na tujem zemljišču, ne bom špekuliral. Javno naj zapišem, da bom kot župan zagovarjal javni, torej občinski interes, če ravno sem član ŠD od ustanovitve. Trdim tudi, da ŠD ni bilo nikoli in v ničemer neposredno prizadeto v odnosu do KS ali občine, prej Vrhnike in sedaj Log - Dragomer. Ali bo mogoče legalizirati tenis igrišče na prostoru, kjer sta bila nekoč predvidena kulturni dom in balinišče, kjer je bil predviden mini vaški trg, bodo pokazali čas, stroka in krajani.
Ni nepomembno poudariti, da sta bili sporni igrišči v lanski sezoni zasedeni morda 20 % od razpoložljivega časa med 6 in 22 uro.
Dr. Stanislavu Plevniku naj odgovorim, da imajo občani različne poglede na PSTO projekt v Dragomerju.
Na zboru občanov februarja 2009 se je večina izrekla ZA projekt. Investitor je sledil pripombam in znižal projekt in število stanovanj zmanjšal za dve stanovanji ter zagotavlja več zunanjih parkirnih površin. Zaradi spremembe projekta, za mnoge pozitivne, sem se odločil za nov zbor občanov, na katerem projekt ni dobil podpore (tudi to dejstvo demantira Krašovčeve trditve o županovi samovolji). Res je, da z novim projektom posega po na črno zgrajenih športnih površinah, pri čemer novega tenis igrišča ni mogoče zagotoviti takoj. Ali lahko sedaj velja podpora iz leta 2009 za takratni projekt? Sama podpora projektu (pravilno - mnenje k urbanistični presoji k večstanovanjskem objektu) v pomenu urejanja poslovnih razmer^ med občino in investitorjem še ne pomeni ničesar. Že doseženi načelni dogovori o nekaterih vprašanjih v celoti ščit^o občinske interese, kar je razvidno iz gradiva za sejo OS. Ob našem pozitivnem mnenju bi vse načelne dogovore pravno in materialno umestili v pogodbe o medsebojnih razmerjih. Takrat bi tudi preverjali boniteto investitorja. Zato je sklicevanje na boniteto v tej fazi z naše strani nekorektno in za investitorja žaljivo. Kakor koli, veliko je bilo pobud za drugačne rešitve, zato sem imenoval delovno skupino in vsi skupaj upajmo na najboljše rešitve. V skupini je tudi dr. Plevnik.
Vse napisano je dokumentirano in pojasnjeno v občinskih dokumentih, ki so javno objavljeni (spletna stran in Ur. list RS) in tudi novinarsko opisani in komentirani v NČ.
Mladen Sumina, župan
Pojasnilo k članku o občinski seji
Popravek na poročanje vaše novinarke Vesne Erjavec v Našem časopisu z dne 28. februarja o 4. seji občinskega sveta Občine Log - Dragomer, 16. in 17. februarja 2011, pri točki o spremembi pravilnika o plačilih občinskim funkcionarjem, članom delovnih teles občinskega sveta, članom nadzornega odbora ter o povračilih stroškov - v nadaljevanju pravilnik. Vaša poročevalka sicer pravilno ugotavlja, da županov predlog za spremembo pravilnika ni bil sprejet in pri tem navaja, da bi sprejetje spremembe pravilnika za proračun pomenilo 4.300 evrov več.
Verjetno leži vzrok za napačno ugotovitev, da se bo proračun dodatno obremenil za 4.300 evrov, v površno pripravljenem predlogu za spremembo pravilnika, zato je potrebno dodatno pojasnilo. V proračunu za 2011 leto je za delovanje nadzornega odbora -NO - kot tretjega konstitutivnega dela občine že predvideno 5.500 evrov. Tak znesek je bil 22.12. 2010 pri sprejemanju proračuna za 2011 na seji občinskega sveta, OS, že potrjen.
Pri spremembi tega pravilnika v resnici gre za delno prilagoditev namena izplačevanja znotraj proračunske postavke 5.500 evrov in za zagotavljanje formalno pravne podlage za nagrajevanje dela članov NO in ne za povečanje zneska v proračunu.
Lahko, da tega dejstva ni spregledala samo novinarka. Mogoče bi se tudi svetniki odločili v prid spremembam, če bi bilo to dejstvo v predlogu jasno prikazano.
Kajti težko verjamemo, da bi svetniki strank Štorklje, SDS in Županove liste, ki imajo svoje predstavnike v tem odgovornem organu, ki dela v korist OS in vseh občanov v skrbi za pravilnost in zakonitost uporabe sredstev davkoplačevalcev v Občini Log - Dragomer, z lahkoto glasovali proti minimalnemu nagrajevanju kreativnega dela svojih predstavnikov v NO. Ali pač.
Za NO predsednik:
Ratomir Vidakovič
Trgovina v Dragomerju je obveznost občine
Pozdravljam prizadevanje delovne skupine za razreševanje problematike izgradnje trgovine v Dragomerju, ki poskuša najti najustreznejšo varianto, tudi neodvisno od projekta, ki ga predlagajo investitorji v stanovanjsko-
poslovni objekt mestnega tipa. Trgovina v kraju mora dolgoročno tudi obstati in ne samo biti zgrajena.
V	to nas bo prepričal vsem razumljiv ekonomski izračun strokovnjakov, ki se na tovrstno dejavnost spoznajo in je trenutno v izdelavi ter bo določil optimalno velikost trgovine.
Predvsem pa menim, da je občina dolžna poskrbeti za oskrbo svojih občanov, torej tudi za prehrambno trgovino. Krajani Dragomerja in Lukovice so na zboru jasno izrazili potrebo po trgovini, kot nesprejemljiv za to okolje pa je bil označen prej navedeni stano-vanjsko-poslovni objekt s petimi etažami in prevelikim tlorisom.
Civilna iniciativa (Klenovšek, Plev-nik) je pridobila pravno mnenje Odvetniške družbe Zakonjšek - Rupnik
-	Stankić, ki dobesedno navaja:
»Občina je dolžna sprejeti OPN in s tem zagotoviti zemljišča, potrebna za servisne dejavnosti, med drugim tudi za trgovino. Ta obveznost občine izhaja iz Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS), ki v 7. členu določa, da so občine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Zato ni ovir za to, da občina investira v izgradnjo večnamenskega objekta, katerega del bi bili prostori občinske uprave, del prostori za družbene dejavnosti, del pa bi občina oddala v najem nekomu, ki bi se ukvarjal s trgovsko dejavnostjo (poleg tega lahko tudi z gostinstvom ipd.).
Upoštevati je treba tudi, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja med drugim naslednje naloge (21. člen ZLS):
-	upravlja občinsko premoženje,
-	omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine (kamor nedvomno sodi tudi pospeševanje trgovske dejavnosti, op.) in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmet^stva;
-	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena (kar zagotavljanje potrebne oskrbe občanov nedvomno je, op.). Glede na navedeno ne samo, da ni
ovir, da občina ne bi sodelovala pri projektu izgradnje trgovine v Drago-merju, temveč je to celo njena dolžnost, saj glede na jasno izraženo potrebo občank in občanov po izgradnji trgovine ni dvoma, da gre za »drugo lokalno zadevo javnega pomena« v smislu ZLS, ki spada v pristojnost občine. Pristojnost za urejanje nekega področja, pa pomeni tako pravico, kot hkrati dolžnost pristojnega organa, da omenjeno področje na primeren način uredi«.
Glede na aktivnosti, ki jih delovna skupina za razreševanje problematike izgradnje trgovine v Dragomerju vodi, sem prepričan, da bo volja ljudi, izražena na prej omenjen zboru krajanov, uresničena v najkrajšem mogočem času.
Ivan Klenovšek, Dragomer
Svetniki naj pomagajo pri pridobivanju služnosti
V	občini Log - Dragomer se že dlje pripravljamo na graditev kanalizac^e s čistilno napravo. 9. 2. 2011 smo imeli javno predstavitev projekta Kanali-zac^a Log. Glede na tako pomemben projekt je bilo zelo malo vprašanj. Župan je povedal, da lahko nastane ve-ika težava pri pridobivanju soglas^ za služnost prek zasebnih zemljišč. Kot nekdanji občinski svetnik menim, da bi si morali svetniki razdeliti vsak svoje območje občine in od svojih znanih občanov pridobiti ustrezne podpise za služnost za gradnjo te prepotrebne kanalizac^e. Svetniki so tisti, ki bi morali v prvi vrsti poskrbeti za podpise o služnosti, vsak na svojem območju. Svetniki imajo plačano vsako sejo, to pa bi naredili kot uslugo občini, sebi in občanom. Menim, da so soglasja za služnosti lahko zbrane v treh mesecih.
Če tega ne morejo narediti ali jim je pod čast prositi svoje sosede ali bližnjega občana za tovrstni podpis, potem naj pustno svojo funkc^o in bo stvari opravil kdo drug.
Nekdanji svetnik Ludvik Rožnik
36 NAŠ ČASOPIS	Skupne strani	28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Zakonodajni referendum o zakonu o malem delu
Z odlokom Predsednika Republike Slovence, ki je bil objavljen v Uradnem listu, št. 10/2011, je določeno, da bo zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu v nedeljo, 10. aprila 2011.
Vprašanje na referendumu, se bo glasilo:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o malem delu (ZMD), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 16. novembra 2010?«
Na referendumu lahko glasujete na naslednje načine:
a)	na voliščih, ki jih je določila okrajna volilna komis^a, v nedeljo, 10. aprila 2011 od 7. do 19. ure;
b)	na predčasnem glasovanju, ki bo potekalo 5., 6. in 7. aprila od 9. do 17. ure na sedežu Upravne enote Vrhnika, Tržaška cesta 1;
c)	po pošti na območju RS za volivce, ki bodo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali v zdravilišču, zaporu, domu za ostarele občane in bodo do 31. 3. 2011 sporočili okrajni volilni komis^i, da žel^o glasovati na tak način;
d)	glasovanje na domu za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasi-ti na volišču, če bodo najpozneje do vključno 7. 4. 2011 sporočile okrajni volilni komis^i, da žel^o glasovati na domu;
e)	glasovanje na posebnih voliščih -OMNIA; volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in žel^o glasovati na volišču v drugem okraju, morajo to do vključno 7. 4. 2011 sporočiti okrajni volilni komi-s^i, na območju katere so vpisani v volilni imenik.
Okrajna volilna komis^a 3. volilne enote, 2. volilnega okraja posebej opozarja volivce, ki so v prejšnjih letih glasovali na voliščih DOM KS, Tržaška c. 11, da je namesto njega na istem naslovu volišče v prostorih Pihalnega orkestra Vrhnika. Volišče v Župnijskem vrtcu Vrhnika se je z naslova Voljčeva 22 (nova stavba vrtca) preselilo na naslov Hrib 2 (stara stavba vrtca). Zato vse volivce z omenjenih volišč prosimo, da so pri prejemu obvestila o referendumu pozorni na naslov volišča, na katerega bodo vabljeni.
Sklep o določitvi volišč je objavljen na spletni strani UE Vrhnika: http:// www.upravneenote.gov.si/vrhnika/ in oglasni deski UE Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika.
OKRAJNA VOLILNA KOMIS^A 3. VOLILNE ENOTE 2. VOLILNEGA OKRAJA
©
REPUBLIKA SLOVENUA
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
www.upravnccnotc.gov.si/vrhiiika/. c; uc.vrhnika@gov.s Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika t: 01 7507 850, f: 01 7507 880
Spoštovani občani,
obveščamo vas, da si v sprejemni pisarni Upravne enote Vrhnika lahko brezplačno pogledate
prek računalnika naslednje:
-	Spletne strani Zemljiške knjige (vpogled v zemljiškoknjižni izpisek),
-	E-prostor nepremičnine (vpogled v mapne kopje, potrdila o parcelah, posestne liste),
-	UE Vrhnika (vpogled v objave, obvestila za občane ter kontaktni podatki upravne enote),
-	Uradni list (možnost vpogleda v republiško zakonodajo),
-	E-uprava (vpogled v delovanje državne uprave, pomoč pri urejanju življenjskih dogodkov, zadev, navodila za pridobivanje dokumentacije, dovoljenj
-	Občina Vrhnika (vpogled v lokalno zakonodajo, objave, razpisi Občine Vrhnika, kontaktni podatki
-	Občina Borovnica (vpogled v lokalno zakonodajo, objave, razpisi Občine Borovnica, kontaktni podatki
-	Občina Log - Dragomer (vpogled v lokalno zakonodajo, objave, razpisi Občine Log - Drago-mer, kontaktni podatki
-	GIS - geografski informacjski sistem (vpogled
v prostorske načrte Občine Vrhnika, Občine Borovnica ter Občine Log - Dragomer).
Uradne ure sprejemne pisarne:
-	ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure,
-	sreda od 8. do 18. ure ter
-	petek od 8. do 13. ure.
Obvestilo o spremembi zakona o potnih listinah, ki po novem omogoča pridobitev dodatnega potnega lista - »drugi potni list«
5. 3. 2011 je začel veljati noveliran Zakon o potnih listinah, ki bo državljanu omogočal, da ima lahko dve veljavni potni listini iste vrste, to je dva navadna potna lista. Ta sprememba je dobrodošla novost za tiste državljane, ki iz poslovnih in drugih razlogov pogosto potujejo v države z vizumskim režimom in države Bližjega vzhoda, kjer lahko žig ene države v potnem listu povzroči težave pri vstopu v drugo. Pri tem velja opozoriti, da se drugi potni list državljanu izda le, če ima že veljaven potni list in če ima za izdajo
drugega potnega lista upravičene razloge, ki jih mora pred pristojnim organom tudi dokazati. Upravičene razloge v postopku izdaje drugega potnega lista je treba obvezno dokazovati pred vložitvjo vloge. Ob vlogi mora državljan predložiti:
-	dokazilo delodajalca, iz katerega izhaja, da državljan opravlja svoje delo v tujini, služba pa mu nalaga obveznosti potovanja v države z vizumskim režimom oziroma v države Bližnjega vzhoda (za pilote, novinarje, poslovneže, delavce itn.);
-	predložitev »prvega« potnega lista, v katerem stranka pokaže problematičen žig (npr. vstopni žig Izraela, Egipta, Jordanje);
-	izjavo posameznika, podano na zapisnik, v kateri so navedeni razlogi za izdajo, če dokazil ni mogoče predložiti.
Drugi potni list bo vizualno popolnoma enak navadnemu prvemu potnemu listu. Ta potni list ima enako funkcionalnost izkazovanja istovetnosti in državljanstva imetnika in funkcjo potovalnega dokumenta. Slovenja je pri uvedbi novosti sledila praksi drugih držav, ki že omogočajo hkratno imetništvo dveh potnih listov, ko so za to upravičeni razlogi. Taka praksa je v večini držav Evropske unje (Francja, Španja, Portugalska, Avstrja, Nemčja, Češka ZDA, Kanada in Japonska.
NAČELNICA UPRAVNE ENOTE Gabriela MLINAR
VETERINARSKA POSTAJA VRHNIKA d.o.o.
Akc^'a cepljenje psov
Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo vršili obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 2011 na območju občin VRHNIKA , LOG - DRA-GOMER IN BOROVNICA po naslednjem razporedu:
PONEDELJEK: 4.4.2011
Od 10.15 do 11.00 Od 11.25 do 11.45 Od 12.20 do 12.30 Od 13.00 do 13.30 Od 13.45 do 14.00
ČETRTEK: 7.4.2011
Od 8.30 do 9.00
Od	9.15 do 10.00
Od	10.10 do 10.30
Od	10.40 do 11.00
Od	11.15 do 12.00
Od Od Od
12.30 do 13.00 13.20 do 13.30 14.00 do 15.00
Od 15.15 do 16.15
TOREK: 5.4.2011
Od 7.30 do 8.45 Od 9.00 do 9.30
Od 9.45 do 10.00 Od 10.10 do 10.30 Od 11.00 do 11.30 Od 12.00 do 12.30 Od 12.45 do 13.00 Od 13.15 do 13.45
SREDA: 6.4.2011
Od 8.00 do 8.20
Od 8.30 do 8.40
Od 8.50 do 9.20 Od 9.30 do 9.40
Od 9.50 do 10.00
pred trgovino v Dragomerju pri trgovini na Logu pri Verbiču na Logu pri Skodlarju na Logu pri vet. higieniku na Drenovem Griču pri gostilni Kavčič na Fertici
ponovno v Dragomerju pred trgovino ponovno na Logu pred trgovino
pri Špelaku v Bevkah pri Hladniku v Blatni Brezovici
pri Frenku v Sinji Gorici pri Kozincu v Sinji Gorici pri Popitu v Mali Ligojni pri Cankarju v Veliki Ligojni pri Toncu v Veliki Ligojni pri Tomažu na Stari Vrhniki
na križišču v
Razorsko dolino
pri avtobusni postaji pod
Donatom
pri Trohi v Podlipi
pri avtobusni postaji za
Kajndol
pri zgornji avtobusni postaji
Od 8.00 Od 9.00 Od 11.00 Od 11.25 Od 12.00 Od 12.55 Od 13.15 Od 14.00 Od 14.45 Od 15.30
do 8.45 do 10.20 do 11.15 do 11.45 do 12.45 do 13.05 do 13.35 do 14.25 do 15.15 do 16.00
Od 16.45 do 18.00
PETEK: 8.4.2011
Od 8.30 do 9.15
v Smrečju
pri kasarni v Smrečju pri Mivšku v Zaplani pri cerkvi v Zapani pri gostilni Mesec v Zaplani pri Bizjanu v Zaplani
na Bregu pri Mikužu pri Kosu v Borovnici pri Ivanu v Brezovici pri Bizjaku v Ohonici pri Majerju na Dolu v gradu Bistra pri Petričku na Verdu pred gostilno v Pokojišču na žagi na Verdu pri gostilni Marinčič na Verdu
ponovno pri Kosu v Borovnici
Od 9.30 do 10.15 Od 10.25 do 10.45
Od 11.00 do 12.00
pri bivši gostilni Matilda na Vrhniki
pri gostilni Turšič pri Čeponu na Verdu za trgovino
pri Veterinarski postaji Vrhnika, Pot v Močilnik 17, Vrhnika
SOBOTA: 9.4.2011
Od 8.00 do 10.30 za občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica - pri Veterinarski postaji Vrhnika, Pot v Močilnik 17, Vrhnika. Cepljenje je obvezno za vse pse stare še od treh mesecev. Psa naj na mesto cepljenje pripelje odrasla oseba.
S seboj morate obvezno prinesti Knjižico o cepljenju -POTNI LIST, ki ste jo dobili ob lanskem cepljenju in EMSO lastnika psa.
Cepljenje na veterinarski postaji na Vrhniki, Pot v Mo-čilnik 17, vsak dan od 7.00 - 9.00 in popoldan med 17.00 - 18.00.
CENA CEPLJENJA : 34,89 €
PO DOGOVORU TUDI CEPLJENJE NA DOMU (in-formac^e: 041 642 252 & 041 632 851 & 031 793 248) - cena 50 €
VETERINARSKA POSTAJA LJUBLJANA
Cepljenje psov
TOREK, 29. 3. 2011
13.30 - Črni vrh pri gasilskem domu
14.30 - Zalog Pri Štefanu
15.30 - Dvor pri gasilskem dom
16.30-17.30 - Polhov Gradec, Pri
Pratkarju
18.00-18.30 - Podsmreka, pri gasilskem domu
SREDA, 30. 3. 2011 13.30-14.00 - Brezje, Pri Skodlarju 14.30-15.00 - Brezje pri trgovini 15.30-16.00 - Šentjošt pri Trgovini Keršič 16.45-17.15 - Hruševo pri gasilskem domu
17.45-19.00 - Dobrova pri zadružnem domu
PETEK, 1. 4. 2011 (Vič)
13.30 - Žažar pri gostilni
14.30 - Vrzdenec pri gostilni
15.30 - Zaklanec pri gasilskem domu
16.30 - Podolnica pri gasilskem domu
17.30 - Butajnova pri gasilskem domu
18.30-19.00 - Horjul, Pri Prebilu
Cena cepljenja je 34,89 €. Če r bo pes proti steklini cepljen prvič, prinesite s sabo EMŠO lastnika, ki mora biti starejši od 16 let.
Na voljo bodo tudi ampule proti zunanjim zajedavcem.
Če se cepljenja na terenu ne morete udeležiti, lahko psa pripeljete tudi v eno od ambulant Veterinarske postaje Ljubljana (v Mestni Log ali BTC). (er)
Horoskop za april
OVEN (21. 3. - 20. 4.)
Pomemben mesec, ki vam lahko prinese veliko spremembo. Odločitev, ki jo boste sprejeli, bo morda vsebovala kanček tveganja, vendar vam bo prinesla dolgoročno korist. Mars kaže, da boste borbeni in tekmovalni.
BIK (21. 4. - 20. 5.)
Ta mesec bo izjemno romantičen, zato je možnost, da se zaljubite. Ves mesec bo poudarjeno področje študja, tujine in pravnih zadev. Ste razmišljali o potovanju?
DVOJČEK (21. 5. - 20. 6.)
Ker bo Merkur »retrograden«, boste napredovali počasneje in morda reševali zadeve s preteklostjo. Toda to vam bo zaradi povečane
energje dobro uspevalo. Ljubezen? Razdvojeni boste.
RAK (21. 6. - 22. 7.)
Zelo dinamičen, a tudi naporen mesec. V službi bi se zadeve zasukale mimo pričakovanj, zato boste morali napeti vse sile, da ugodite nadrejenim. Mogoče je celo, da začnete nekaj novega.
LEV (23. 7. - 22. 8.)
Odličen mesec! Planeti v Ovnu vam bodo omogočali skladno delovanje in lepo napredovanje. Posebno uspešni boste na intelektualnem po-dročj, ter pri stikih s tujino. Ljubezen? Romantika bo prerasla v strast.
DEVICA (23. 8. - 22. 9.)
Vaš vladar Merkur bo »retrograden«, zato boste veliko razmišljali in popravili napake, ki ste jih storili v preteklosti. Po 23. bo vaša pot spet rav-
na in brez težav boste zajadrali v pomladanske pustolovščine.
TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.)
Mesec novih izzivov! Polovico meseca boste še nežni in romantični, toda življenje vas bo soočilo z nujnostjo boja. Mars v Ovnu kaže, da vas ljudje ne bodo pustili pri miru. Po 23. boste odločnejši in se lažje sporazumevali.
SKORPUON (24.10.- 22. 11.)
Usmerili se boste v delo. Hitri in učinkoviti boste, toda v delovnem okolju bi lahko nastajale težave, okvare in zamude. V ljubezni obilje romantike.
STRELEC (23. 11. - 21. 12.)
Silno dinamičen in živahen mesec! Pričakujete lahko lep napredek, saj boste delovali spontano. Ker vaša ustvarjalnost ne bo poznala meja, boste uspešni tudi pri športu in drugih dejavnostih.
KOZOROG (22. 12. - 20. 1.)
Težavnejši mesec! Napetosti bodo povezane z domom pa tudi s službo in vam bodo jemale veliko energje. Varujte se zaletavosti in jeze, saj vam v zadnjih desetih dneh prihaja na pomoč Venera in vam bo izboljšala počutje.
VODNAR (21. 1. - 18. 2.)
Kar ste se zmenili marca, boste sedaj ponovno »predebatirali.« Projekt boste dokončali po 23. ko boste priviligirani zaradi Jupitra.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
Ljubezen bo v zraku! Venera, ki, bo prehajala vaše znamenje, bo v vas prebudila nežna čustva. V stiku boste s tistimi, ki jih imate zares radi. Med obiskovanjem zabav boste srečali sorodno dušo.
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS
37





Vrhničan prejel zlati znak Civilne zaščite
Videm, 3. marec - Letošnjo regijsko prireditev ob svetovnem dnevu Civilne zaščite je gostila Občina Videm - Dobrepolje. Na njej so podelili priznanja za lani, ki so jih med drugim prejeli nekateri občani Vrhnike in Loga - Dragomerja.
Na prireditvi so bila podeljena priznanja Civilne zaščite posameznikom in organizacijam, ki so jih predlagale občine, gasilske zveze, štabi civilne zaščite, državni organi in društva zaradi njihovega prispevka na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za ljubljansko reg^o so bila podeljena naslednja priznanja: 1 zlato, 7 srebrnih in 74 bronastih priznanj CZ. Bronastih priznanj je veliko predvsem zaradi požrtvovalnega in uspešnega opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah, ki so lani prizadele precejšen del ljubljanske reg^e.
Seznanimo se z dobitniki vrhniške in ložansko-dragomerske občine. Najvišje priznanje - zlati znak Civilne zaščite - je prejel Branko Rajakovič, nekdanji vodja reg^skega centra za obveščanje. Drugi prejemniki priznanj so prejeli bronaste znake. To so bili: Daniel Samotorčan iz Male Ligojne (V času septembrskih poplav je na poziv vodje intervenc^e s svojo gradbeno mehanizac^o opravil nujni prekop poplavljene vrtače, katere razlitje je grozilo več stanovanjskim objektom. Na poziv se je
(-1 I
Skupinska fotografija vseh prejemnikov priznanj
Prejemniki priznanj iz občin Vrhnika in Log - Dragomer. Od leve proti desni: Vinko Keršmanc - poveljnik Gasilske zveze Vrhnika, Grega Slabe - PGD Dragomer - Lukovica, Anton Jereb - PGD Dre-
nov Grič - Lesno Brdo, Peter Jelovšek - PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, Martin Gutnik - PGD Sinja Gorica, Simon Bizjan - PGD Stara Vrhnika, Benjamin Svenšek - poveljnik gasilskega poveljstva Vrhnika, Branko Rajakovič - vodja Reg^skega centra Ljubljana, ~ ■■ " " "	" na mehanizac^a.
Daniel Samotorčan - s. p. gradbena i
odzval v najhitrejšem času in brezplačno, pravočasno in kakovostno opravil delo.), poveljstvo Vrhnika Gasilske zveze Vrhnika (V času septembrskih poplav pravočasno in učinkovito organizirali in vodili delo javne gasilske službe. S svojim organiziranim in razsodnim delovanjem v lokalnem operativ-
nem centru in na terenu so operativcem zagotovili optimalne razmere za reševanje ter poskrbeli za pravočasno razporejanje ekip ter vključevanje novih sil in tehnike), Komunalno podjetje Vrhnika (Komunalno podjetje Vrhnika je na poziv poveljnika Civilne zaščite Občine Vrhnika s svojima ekipama gradbene me-
hanizac^e in pripravo, razvoz ter namestitev protipoplavnih vreč v dneh septembrskih poplav na območju občine Vrhnika učinkovito ter požrtvovalno opravila naloge.), poveljnik PGD Stara Vrhnika Simon Bizjan (S požrtvovalnostjo, obilo dobre volje in energ^je namenja veliko svojega časa izobraževanju, načrtovanju ter operativnemu delu v gasilskem društvu. Ob septembrskih poplavah na Vrhniki in okolici si je izredno prizadeval pri reševanju premoženja ter aktivno sodeloval in organiziral delo pri črpanju vode v stanovanjskih objektih in pri odpravljanju posledic zaradi poplav tudi več dni zapored.), Gregor Slabe iz PGD Dragomer - Lukovica (Pri preprečevanju poplav stanovanjskih objektov in pri odpravljanju posledic zaradi poplav je v kraju
Dragomer več dni zapored in z nočnimi intervencjami organiziral in izvajal črpanje vode na ogroženem poplavnem območju stanovanjskih objektov), Peter Jelovšek (V okviru GZ Vrhnika - poveljstvo Vrhnika opravlja naloge pomočnika za radjske postaje in ureja področje obveščanja in alarmiranja v okviru operativnega načrta gasilskih enot Občine Vrhnika. Izredne zasluge je imel pri septembrskih poplavah na območju Občine Vrhnika, ko se je reševanju najprej pridružil kot član domačega društva, nato pa je prevzel delo kot član štaba operative v poveljstvu, kjer je suvereno opravljal dodeljene naloge (dispečer, pregled nad lokacjami reševanja, nadzor nad zvezami) ter bil tako v veliko pomoč vodji inter-vencje.), Anton Jereb (Od leta
1992 je podpredsednik društva. PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. Bil je tudi predsednik gradbenega odbora za dokončanje dvorane gasilskega doma. Od leta 1998 je predsednik Nadzornega odbora Gasilske zveze Vrhnika. Aktivno sodeluje na vseh prireditvah v društvu, vajah, drugih akcjah v društvu in drugod. Za svoje požrtvovalno delo je leta 2009 prejel gasilsko odlikovanje II. stopnje.) in Martin Gutnik (Je ustanovni član PGD Sinja Gorica. Od ustanovitve gasilskega društva leta 1982 do leta 2008 je deloval kot poveljnik društva. Pod njegovim vodstvom se je v Sinji Gorici formirala operativna enota, ki deluje še danes. Sodeloval je tudi na velikih gasilskih intervencjah (Kras, 2005, Trstelj, 2006, Železniki, 2009).
Gašper Tominc
Letni Zbor veteranov OZVVS Vrhnika - Borovnica
Na rednem letnem Zboru veteranov, ki je bil 25. 2. 2011 v osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici, se je zbralo 91 članov društva. Od povabljenih gostov so nas s svojo prisotnostjo in tudi pozdravi počastili: župan Občine Borovnica g. Andrej Ocepek, predsednik ZVVS gospod Janez Pajer, predsednik PO ZVVS Lj. - okolica g. Darko Čop, predstavnik pVd SEVER odbor Vrhnika - Logatec g. Teo Bizjak, predsednik ZB za vrednote NOB Borovnica g. Franc Drašler, predsednik ZB za vrednote NOB Vrhnika g. Janez Kikelj in predstavnica vrhniške knjižnice gospa Špela Perko.
Z državno himno in simbolnim veteranskim dejanjem smo vzpostavili svečano vzdušje na zboru in v pozdravu je predsednik društva Niko Stražišar poudaril zadovoljstvo, da nas je vendarle obiskal tudi predsednik ZVVS.V nadaljni razpravi v pripravah na glavni zbor ZVVS smo ponovno opozorili državo, da je treba zakon o vojnih veteranih dopolniti tako, da ne bo razlikoval tistih, ki so branili samostojno državo z ramo ob rami. Poročila in zaključni račun za leto 2010 ter načrt aktivnosti v letu 2011 je zbor soglasno potrdil. Izvoljeni so bili delegati Vid Drašček, Branko Dolenc in Tone Jesenko na glavni zbor ZVVS v Celju. Delegati so dobili zadolžitev, da zahtevajo, naj zveza predlog za dopolnitev zakona o vojnih veteranih pripravi čim prej in ga spravi v parlament.
Izrečene besede gostov so nam godile in vsako leto smo veseli njihovih mnenj in pobud.
Andrej Ocepek, župan Borovnice, je vsem izrekel dobrodošlico v Borovnici. Zahvalil se je našemu društvu za sodelovanje, in sicer, ker to počnemo z dobro voljo in čistim srcem. Objavil je, da bo letos v Borovnici kar nekaj proslav: 20. obletnica samostojne države Republike Slovenije, 70. obletnica upora napadu nacistov in fašistov in aprila se bomo spomnili tudi padca borovniškega mostu. Vse bodo imele namen obujati zavest o narodni samobitnosti. Zgodovina naj bo učitelj, kako sodelovati in ne, kako se sovražiti. Opozoril je na neodgovorna blatenja predsednika naše domovine v zadnjem času. Zaželel nam je še dovolj zdravja, da bi lahko opazovali rezultate svojega dela ter da bi se dobro počutili in še prišli v Borovnico.
Darko Čop je vse pozdravil v imenu PO ZVVS Lj. - okoli-
ca, največje pokrajine. Poudaril je, da je to veliko območje in na njem je bilo v vojni leta 1991 veliko dogodkov. Povsod tudi OZVVS dobro delajo in so dobro organizirani, vse pa sloni le na volunterskem delu. Opozoril je, da v ZWS sekcija MSNZ ne deluje, saj ne vemo, ali imamo predsednika sekcije ali ne. Glede dopolnitve zakona o vojnih veteranih je povedal, da je bil leta 1991 v štabu TO v Kočevju in da je bil šest dni tudi v Borovnici, od koder so odpeljali 1000 ton orožja in streliva. Zaveda se, kako so delali pri nakladanju in v Kočevju pri razkladanju in se pridružuje zahtevi, da ti ljudje dobijo status vojnega veterana. Nerazumljivo mu je tudi, zakaj velja, če je barikado postavila milica, za barikade TO pa ne velja enako. Povedal je, da so minuli teden v Grosuplju na zboru govorili o tem, da bodo v sodelovanju z oddajo Zeleni val organizirali okroglo mizo na to temo. Pohvalil je, da sodelujemo z lokalnimi društvi, tako z ZB za vrednote NOV kot SEVER. Vsi nimamo te sreče je dejal, saj jim v Kočevju sodelovanje s SEVER ne steče. Opozoril je tudi, če postavljamo spominske plošče na obstoječe objekte, naj jih zaščitimo z občinskim odlokom, saj je na Kočevskem en tak objekt novi lastnik preprosto porušil.
V naše veselje je med nas prišla tudi gospa Špela Perko in predstavila, da so v Cankarjevi knjižnici Vrhnika organizirali odbor za izdajo publikacje o osamosvojitveni vojni na Vrhniki, pri čemer sodeluje tudi Muzejsko društvo Vrhnika. Pu-blikacja naj bi bila bolj poljudna in ne toliko samo vojaška. Bila naj bi tudi lična in primerna za darilo. Poudarili bi zlati častni znak svobode RS Vrhniki iz leta 1991 in to, da je bila to skupna občina. Potem naj bi bili na vrsti
Predsednik ZVVS Janez Pajer končno tudi na našem območju
Gospa Špela Perko iz vrhniške knjižnice je pozvala k sodelovanju.
mi, veterani in občani, s svojimi prispevki. Zelo je zažejen tudi slikovni material in da bi bili prispevki celotne takratne občine. Maja naj bi šla v tisk in vezavo, 23. junja pa bi jo predstavili. Uvodno besedo bodo dali obrambna ministrica Jelušičeva, minister Žekš in župani zdajšnjih občin. Delo krje knjižnica, le oblikovalka je dodatno plačana. Sicer pa bo potreben denar. Naklada bo stvar odločitve nas vseh udeleženih. Pričakovana cena je od 15 do 20 EUR. Ne-
kaj denarja bodo dali: knjižnica, ZIC, občine, ZSČ, ZVVS. Zavedeno bo kot sponzorstvo in vsi bi povedali, koliko izvodov želijo. Kdor bo dal vsebinski prispevek, bo dobil predlogo na vpogled in bo podpisal izjavo o soglasju za objavo. Predstavitev je končala z dobrimi željami.
Janez Pajer, predsednik ZVVS je pozdravil goste in veterane in izrazil zadovoljstvo, da je z nami. Dejal je, da so lani drugi imeli prednost, danes pa je ob štirih vabilih na zbore OZVVS prišel k nam. Pohvalil je našo pridnost, in to le ob 402 članih. Sicer pa je poudaril, da smo mi morda izjeme, nismo pa hlapci in razmišljamo s svojo glavo. Politikanti pa nam vedno kaj podtikajo. Izjavo Ivana Omana, da bo novo veteransko društvo povezovalo in ne ločevalo, spoštuje, upa pa, da bodo tako tudi delovali. V resnici so razdružili SEVER in ZWS in ko je prišel na položaj predsednika, je bilo v njegovem programu, da se ponovno povežemo. Pozval je, da bodimo tisti, ki dobro mislimo in delamo za domovino, kajti nekateri jo sramotijo. Na glavnem zboru bomo zato letos javno izpostavili problematiko, ki jo politika dela napram državljanom. Če ne bo pobude s strani delegatov, potem bo to jodano z njegove strani. Politice v naši organizacji ni in mora ostati pred vrati. Za nas je pomembno, da ostajamo Slovenci enotni. Ob 20. obletnici plebiscita so priredili zbor novega veteranskega društva. Če bodo delovali v interesu domovine, potem so dobrodošla organiza-cja, če ne, pa bo njihova usoda zapečatena, je menil.
Ndaljeval je, da ima ZVVS 30.000 članov in dober statut. Dosegli smo, da smo dobršen del sredstev dali v OZVVS, ki pa morajo biti v svojem okolju
Delovno predsedstvo zbora in predsednik društva Niko Stražišar
aktivni, kot se pritiče. Sofinanciranje bo tudi letos enako kot lani.
Dejal je tudi, da je Zakon o vojnih veteranih tak, kot je. Več let se trudimo za dopolnitev. Pripravili smo predlog, v katerem so tudi vrhniški primeri. Do predloga nima odkolonilne-ga mnenja ne pozicja ne opozi-cja. Iz našega dela v letu 2010 je letos kar veliko polemik. Lotili smo se resnice o razorožitvi TO in o MSNZ. Zbornik o tem bo izšel 1. marca letos. Resnica bo prikazana, odpadle so krone samooklicanih. Šlo bo še naprej in cirkus se bo nadaljeval. Toda resnica o vojni je v naših srcih. Nekateri so pri tem kalkulirali in nekateri tudi vnovčili.
V predlogu dopolnitve zakona bo tudi, da veterani vojne, ki niso izgubili službe po svoji krivdi, dobjo prednost pri zaposlitvi.
Na koncu nam je zaželel, da še naprej dobro delamo prav na našem pomembnem območju. Želel nam je zdravja, da bomo lahko še uživali pridobitve, med katerimi sta glavni svoja država in svobodna domovina.
Teo Bizjak, PVD SEVER je dejal, da mu je velika čast pozdraviti zbor v imenu severašev, da so mu bile všeč besede predsednika ZVVS in pozval, da delujmo povezovalno in zaupajmo v ljudi. Janez Kikelj, predsednik ZB za vrednote NOV Vrhnika, je spomnil, da se je veliko govorilo o vrednotah okrog domovine. Meni pa, da te ideje niso nastale ob aretacjah v osemdesetih letih, ampak so že stoletja prisotne na naših tleh. Biti moramo
enotni o tem. Delitev veteranov na miličniški in vojaški del je čuden. Povedal je, da se je on v letu 1991 javil kot prostovoljec, a so ga poslali domov zaradi pomanjkanja orožja. Ko je šel čez most nad Ljubljanico, so ga opozorili na mine in tam sta bila z ramo ob rami miličnik in teri-totrialec. Nova tretja veteranska organizacja je po njegovem politični produkt. Zaključil je, da je bil v letu 1991 za vse Slovence osamosvojitveni proces, za nekatere pa projekt bogatenja.
Po zvoku himne slovenske vojske, ki je zaključila uradni del zbora, je predsednik Niko Stražišar v imenu gostitelja župana Borovnice vse skupaj povabil na druženje v Gostišče Godec čez cesto.
Spoštovani občani Vrhnike in Borovnice, opažamo, da občani potem, ko uveljavjo status veterana vojne za samostojno Slovenijo, pričakujejo, da to hkrati pomeni tudi članstvo v našem društvu. Zato vas obveščamo, da je članstvo v OZVVS Vrhnika - Borovnica prostovoljno in če želite del prostega časa nameniti druženju v našem društvu, morate oddati svojo prjavo. To lahko storite vsak četrtek od 18.00 do 19.00 v naših prostorih na Tržaški 11 in pri tem potrebujete dve osebni fotografiji in 11 EUR.
Jožef Molk,
sekretar OZVVS Vrhnika - Borovnica
38 NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Okno v svet
Naši novinarji so tokrat vzeli pod drobnogled internetne povezave v naših občinah, predvsem širokopasovno povezavo. Izkazalo se je, da vsa večja urbana središča večinoma imajo dostop do tovrstnih storitev, kar jim omogoča uporabo paketov »trojček« (telefonya, internet in TV), slabše je na podeželju. Še posebej v hribovitih področjih, kjer so razpršene gradnje. Občani na teh območjih so navadno predaleč od centrale, da bi imeli zagotovljen kvalitetno širokopasovno povezavo, ali pa je telefonska centrala že tako obremenjena, da ne dovoljuje dodatnih storitev, kot je na primer TV. V pogovoru z občinami se je pokazalo, da slednje večinoma ne morejo učinkovito vplivati na kvaliteto ponudbe tovrstnih storitev, poskušajo pa občanom pomagati preko javnih e-točk, sodelovanju na državnih razpisih za sofinanciranje gradnje širokopasovnega omrežja na področjih, ki veljajo za komercialno nezanimiva. A navadno se začne in tudi ustavi pri, komu drugemu le, kot denarju.(gt)
Pogodba z Gratelom zaenkrat le črka na papirju
V občini Vrhnika sta dva operaterja širokopasovnih povezav, in sicer P&Rom in Telekom oziroma tudi vsi drugi ponudniki tovrstnih storitev, ki uporabljajo Telekomovo infrastrukturo. V mestu samem je stanje večinoma povsem zadovoljivo, nekaj težav beležyo v industryskem predelu Tojnic, zgodba zase pa je Pokojiška planota.
pogodbi bi moralo biti mesto omreženo do konca leta 2010, Sinja Gorica, Drenov Grič in Ligojna do poletja 2011. Bolj oddaljeni kraji naj bi dobili UMTS-signal sredi leta 2012. Novica o podpisu pogodbe je tedaj zelo odmevala, a na žalost je za letom debelih krav prišlo sušno obdobje. Gratel je zašel v velike finančne in kadrovske težave, vsebina pogodbe je ostala le še mrtva črka na papirju. Kranjčeva je pojasnila, da se z Gratelom sicer še pogovarjajo, a da zaradi finančne krize vse skupaj zaenkrat ostaja zgolj pri tem. Na občini naj bi sprva Gratel celo obveščali, kdaj se bodo lotili večjih projektov obnove cestišč, da bi lahko položil cevi (kable pa bi položil, ko bi mu dopuščale razmere), a zopet ni bilo nobenega odziva. »Zato smo se odločili, da cevi ob tovrstnih investicijah polagamo na lastno pest, z našimi sredstvi.« Občina želi s tem korakom iti nasproti Gratelu ali komu drugemu, ki bo nekoč poskrbel za omrežje.
Tako tistim občanom, ki nimajo širokopasovne povezave ali pa le-ta dosega majhne hitrosti, ne preostane drugega kot potrpežljivo čakanje. Kaj vse je mogoče, zgovorno priča zgodba z Zaplane. Včasih pozabljena od mesta, je pred leti dobila odlično širokopasovno povezavo, ki je boljša kot marsikje v ravninskem predelu občine. Številni namigujejo, da to samo po sebi ni presenetljivo, saj je bila Za-plana pred leti prebivališče
pokojnega predsednika države. (gt)
Aleš Rom in Emil Plankar iz podjetja P&Rom, ki nudi svoje storitve več kot dva tisoč vrhniškim gospodinjstvom, posameznikom in pravnim osebam. V zadnjem času podjetje posodablja obstoječe omrežje z optičnimi kabli, s pomočjo katerih bo izboljšalo kakovost ponujenih storitev.
Večina Vrhničanov uporablja omrežje lokalnega operaterja P&Rom, ki ima kabelski sistem praktično v celotnem naselju Vrhnika ter v Verdu. »Omrežje smo začeli vzpostavljati od leta 1989 dalje. Danes strankam ponujamo vse tri storitve - telefon^o, televiz^o in internet - s prenosom podatkov do 16 mega bitov na sekundo,« je pojasnil Aleš Rom iz omenjenega podjetja. Na njihov sistem je priklopljenih okoli 2200 naročnikov, od katerih jih polovica uporablja širokopasovni dostop. »Na druga območja se zaenkrat ne nameravamo širiti, kajti gre za tako velike finančne zneske, da jih naše podjetje ne zmore.«
Vsa območja, ki so zunaj omrežja P&Rom, so obsojena na zanesljivost Telekomovega omrežja. Na Pokojiški planoti, na primer, imajo klasični internetni priključek zgolj trije občani - tolikšno obreme-
nitev je prenesla centrala v Borovnici, več ne. Preostali se morajo znajti, kakor se vedo in znajo, navadno prek brezžičnih sistemov. Nekaj podobnega se dogaja tudi bližje mestu, v razv^ajoči se gospodarski coni v Tojnicah. V tamkajšnjem Kemisu imajo zgolj eno samo klasično telefonsko številko, druge so si morali preskrbeti prek internetne te-efon^e, kar pa naj ne bi omogočalo optimalne rešitve.
Na občini so nam potrdili, da se zavedajo težav in da občasno prejmejo kakšen jezen dopis ali klic občana, vendar ne morejo veliko pomagati. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Vesna Kranjc, je občina leta 2009 z Gratelom podpisala pogodbo o izgradnji širokopasovnega optičnega omrežja. Najprej naj bi zgradil omrežje na Vrhniki in ožji okolici, pozneje pa naj bi s signalom UMTS oskrbeli tudi bolj oddaljene kraje. Po
Celotna občina Log - Dragomer je oskrbljena s širokopasovnim internetom
Ponekod v občini je širokopasovni internet izveden z optičnimi vlakni, drugod pa z novejšimi bakrenimi kabli. Na Telekomu Slovenye v delih, kjer optike ni, je ne nameravajo širiti, saj so obstoječa omrežja kakovostna in omogočajo vse širokopasovne storitve.
Kot so pojasnili na Telekomu, je bilo leta 2007 na območju Dragomerja in delno Lukovice zgrajeno optično FTTH-omrežje, na preostalem območju Lukovice in Loga pa je bilo v letih 1999 in 2000 zgrajeno kakovostno bakreno omrežje, ki zaradi kratkih razdalj od vozlišča naročnikom omogoča možnost uporabe širokopasovnih storitev, vključno s sto-ritv^o IP-televiz^e. Kot ocenjuje Boris Ziherl iz Telekomove službe za odnose z javnostjo, je njihovo omrežje na območju Občine Log -Dragomer zelo dobro. " Povsod, kjer v Občini Log - Dragomer nimamo zgrajenega optičnega omrežja; so obstoječa bakrena omrežja kakovostna in omogočajo vse širokopasovne storitve. Širokopasovne storitve lahko ponudimo vsem zainteresiranim občanom, zaplete se lahko le zaradi objektivnih razlogov, recimo
zaradi nepridobitve soglasja sosedov za morebitni potrebni prekop zemljišča," je pojasnil Ziherl.
Sicer pa si kljub dobri oskrbljenosti s širokopasovnim internetom optiko žel^o tudi na Logu in preostalem delu Lukovice, predvsem zaradi velikih hitrosti ter ugodne cene. Vendar njihove želje vsaj za enkrat ne bodo izpolnjene, saj Telekom na območju Občine Log - Dragomer ne načrtuje širitve omrežja z optičnimi vlakni.
Zato po drugi strani boljše novice prihajajo iz občine, kjer razmišljajo o postavitvi brezžičnih internetnih točk. Kot je pojasnil župan Sumina, bodo preverili, kje in na kakšen način bi občanom lahko zagotovili javno uporabo te storitve.
Vesna Erjavec
Internetne povezave v horjulski občini
Mogoče rešitev s Telemachom

Horjulska občina ima pred drugimi občinami prednost, da je relativno majhna in strnjena, kar je zelo dobro za gradnjo katere koli infrastrukture. Zato v samem središču občine ni večjih težav s širokopasovno internetno povezavo, se pa te z oddaljenostjo od telefonske centrale stopnjujejo. V Podolnici, na primer, je že vprašanje, če bi lahko dobili dva trojčka na
eno samo telefonsko linijo. »Na občino sem ter tja dobimo kakšno pritožbo občana zavoljo tega problema, vendar na splošno ni tako slabo stanje, da bi bil to zelo pereč problem,« je pojasnila Jana Jereb, tajnica občinske uprave. Zato se občina ni prijavljala na nobene državne razpise, s katerimi bi lahko izboljšala to področje. Kot kaže, je lahko majhnost v tem primeru tudi prednost.
Ne gre pa spregledati možnosti, ki jo ponuja kabelsko omrežje v občini. Ta pokriva devetdeset odstotkov njenih prebivalcev oziroma je razpredeno po vseh ravninskih naseljih, le Zažar in Korena sta brez njega. Kot je pojasnila Jerebova, je omrežje v lasti občanov, njegov upravljavec pa je Telemach. »Imamo relativno star sistem kabelske tele-viz^e, ki ne omogoča internetne povezave. Zato smo se že večkrat sestali s predstavniki Telemacha, od katerih bi radi dobili poročilo o trenutnem stanju omrežja. Na podlagi tega bi se lahko odločili za nivo posodobitve, ki bi vsekakor vključevala tudi internetno storitev.« (gt)
Širokopasovne povezave v Občini Dobrova - Polhov Gradec
Pripombe so, a pomagajo težko
Občina Dobrova - Polhov Gradec deli tipično zgodbo o slabih internetnih povezavah z drugimi sosednjimi občinami. Na eni strani so v urbanih predelih prenasičene telefonske centrale, ki ne omogočajo novih priklopov ali visokih hitrosti, po drugi strani pa hriboviti predeli sploh nimajo možnosti širokopasovnih povezav, ker so preveč oddaljeni od central.
imajo pogled na Krim, se rešujejo s pomočjo brezžičnega interneta, ki pa ni optimalen oziroma je podvržen vremenskim vplivom. Drugi so se pač spr^aznili in čakajo na boljše čase. Seveda pa je tudi odvisno, kako zahtevni uporabniki so oziroma s kako veliko hitrostjo prenosov podatkov se zadovoljno.
Da bi občina razmere nekako omi-
Kot je pojasnila Helena Čuk iz občinske uprave, na občini večkrat dobivajo pripombe občanov glede na to problematiko, vendar občina ne more pomagati, kajti izgradnja optimalnega sistema se ravna po komercialni logiki operaterja. Drugače povedano: slednji gradi in investira tja, od koder računa, da bo pozsneje nekaj tudi iztržil. »Najslabše je v hribovitih pre-
delih, kot na primer v okolici Črnega Vrha. Ponekod imajo pod 2 mega bita hitrosti celo znotraj nasely, na primer na Osredku. Izvirni greh je v prena-sičenih telefonskih centralah, ali pa so te preveč oddaljene od občanov in posledično ni mogoča širokopasovna povezava.« V teh krajih ljudje rešujejo problem kakor vedo in znajo. Tisti v višje ležečih predelih, od koder
lila, je pred leti uspešno kandidirala na državnem razpisu, v okviru katerega so na Šentjoštu, v Butajnovi, Črnem Vrhu in v Polhovem Gradcu postavili tako imenovane javne e-točke. To so sobe ali pisarne z brezplačnim internetom, sistem pa je narejen tako, da so lahko brezplačen signal »črpali« tudi okoličani. Država je krila stroške interneta dve leti, po preteku tega obdobja pa za stroške poskrbi občina. Sicer omenjeni internet ne dosega širokopasovnih hitrosti, a za pregledovanje elektronske pošte zadostuje. Mnogi vedo povedati, da jim je tak javni sistem prišel še kako prav, ko jim je doma, na primer, zaradi udara strele odpovedala internetna povezava.
Občina je poskušala pripeljati širokopasovni internet tudi na bolj oddaljene območja, ki so komerci-
alno nezanimiva. To je želela storiti prek posebnega državnega razpisa za sofinanciranje tovrstnih projektov, a ni prišla skozi ozko šivankino uho izbora. Kot je pojasnila Čukova, je glavni krivec premajhna kapaciteta prebivalstva na tako velikem območju. Očitno bi država še sofinancirala povezavo do strnjenih na-sel^, nikakor pa ne do posameznih osamljenih objektov. »Mogoče bi bila rešitev, da bi na razpisu kandidirali skupaj z drugimi občinami,« meni Čukova.
Sicer pa, če gre verjeti strategii države, ki jo je sprejela marca 2008, naj bi slednja do leta 2015 90 % prebivalcem omogočila dostop do trojčka oziroma do hitrosti vsaj 20 Mbit/s povezave. Leta 2020 pa naj bi imelo 90 % prebivalcev omogočeno optično povezavo do doma. (gt)
28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Skupne strani	NAŠ ČASOPIS 39
		
Obrobje Borovnice najbolj kritično
Prav neverjetno je, kako močno niha dostopnost do interneta na tako majhnem prostoru, kot je borovniška občina, in to skorajda na pragu slovenske prestolnice. Razdalja zgolj dveh kilometrov v Borovnici odloča ali boste imeli dostop do širokopasovnega interneta optičnega omrežja, ali pa še telefonskega priključka ne. S tem da slednjega zaradi temnih lis signala mobilne telefonie ne morete zadovoljivo nadomestiti niti z brezžičnim internetom.
Optični kabli in fiksna telefonqa
V Borovnici z lastnim fiksnim omrežjem za zagotavljanje internetne ponudbe razpolagata podjetji Telekom Slovence in UPC Telemach. Prvi v sklopu občinskega telefonskega omrežja in optičnega kabla, ki poteka po regionalni cesti Vrh-nika-Podpeč, medtem ko je drugi vezan na optično omrežje Slovenskih železnic in s koaksialnim kablom (kabelska TV) pokriva zgolj področje med železniško postajo, Molkovim trgom in Ljubljansko cesto. Tretji ponudnik internetnih storitev, T-2, lastnega omrežja nima, temveč gostuje na Telekomovem omrežju. Dostopnost do storitev posameznih operaterjev je dandanes že močno omejena.
Ker so želje večine občanov seveda v smislu dostopa do širokopasovnega interneta oz. kar optičnega kabla do posameznega gospodinjstva, je ponudba zaradi (pre)obremenitve omrežja še toliko bolj omejena ali ponekod sploh nemogoča. Da bi se razmere izboljšale, pa zaenkrat nakazujejo le posamične inve-stic^e v Telekomovo omrežje. Telemach, ki je edini ponudnik kabelske TV in ko-
Bi lahko bila rešitev v vzpostavitvi večih Wifi točk?
aksialnega interneta, namreč trenutno naj ne bi imel načrtov za širjenje omrežja, četudi naj bi pred leti bil celo zelo zagret za širjenje v smeri Laz in Dola. Kot zanimivost naj navedem, da bo novo več-stanovanjsko naselje »Ob Borovniščici« pokrito z optičnim kablom, ki pa ga vgrajuje investitor sam. Telekom je v zadnjih letih položil optični kabel iz smeri Podpeči do centrale na borovniški Pošti, letos pa zgradil centralo na Pakem, ki naj bi služila za izboljšanje signala okoliškim prebivalcem, obenem pa postala temelj za vzpostavitev Wifi točke na gasilskem domu na Bregu, ki naj bi zelo koristila tudi Dolu in Lazam. A poznavalci trdijo, da bi bilo potrebno posodobiti tudi centralo na Pošti, saj je danes ne le težko dobiti prosto parico (telefonski priključek), ampak je obstoječa centrala hudo
preobremenjena. V najslabši situac^i so zato prebivalci Kotov, ki bi potrebovali svojo lastno centralo in morebitno Wifi točko, saj se internetni signal na tako velikih razdaljah in majhnem številu lin^ že močno porazgubi.
Brezžični internet
Obstajajo pa tudi ponudniki inter-netnih storitev, ki operirajo preko brezžičnih povezav: Mobitel, Si.mobil ter Tušmobil, deloma menda celo Lastovka. Mobitel uporablja UMTS 2100 tehnologijo in ima oddajnik na Likovem dimniku. Vsa gospodinjstva v zračni lin^i pol kilometra od dimnika imajo odličen signal, ki pa se nato z večanjem razdalje hitro znižuje. Tušmobil uporablja tehnolog^o UMTS 900, zato naj bi bila jakost njegovega signala skorajda identična z Mobi-telovim. Boljši sprejem naj bi imeli tisti uporabniki, ki se lahko povežejo z ver-škim oddajnikom. Si.mobil, ki ima oddajnik na Trebelniku, svoje tehnolog^e še ni nadgradil, zato je povezava v najboljših primerih skoraj desetkrat slabša. Še najboljša je v Zabočevem. Pravi črni luknji kar se signala tiče, pa sta kot kaže Ohonica in Pako.
Da bi se stanje ponudbe interneta izboljšalo, bi, po izjavah poznavalcev, morala večja skupina Borovničanov pričeti organizirano oddajati zahtevke za optično povezavo na naslov obeh operaterjev, ki sta sposobna izpeljati projekt izgradnje optičnega omrežja (Telekom in Telemach), pri tem pa bi lahko pozitivno organizac^sko vlogo odigral tudi občinski svet in občinska uprava.
DD
Občani občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika najboljši v Slovenci v ločenem zbiranju odpadkov
Ko smo v enakem obdobju minulega leta začeli odvažati ostanke komunalnih odpadkov na 14-dni, smo sicer pričakovali dobre rezultate, vendar ste nas kljub vsemu pozitivno presenetili. V letu 2010 ste namreč občani omenjenih občin z vestnim ravnanjem pri ločenem zbiranju dokazali, da zmorete že zdaj to, kar predvideva EU za leto 2020.
Največji uspeh pa je gotovo to, da občani zdaj drugače gledamo na odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvu, če jih takoj po nastanku odložimo v pravi zabojnik, škatlo ali vrečo.
Ko ločimo moker, tako imenovani organski odpadek od ostale embalaže, naredimo že prvi, najpomembnejši korak. Preprečimo »smrad«. Drugi korak je, da vso embalažo, v katero sod^o steklo (steklenice, kozarci, embalaža iz stekla), papir (embalaža iz papirja in kartona, papir in lepenka, časopisi, reklamni letaki, pisarniški material, rev^e, knjige, zvezki, katalogi), plastična in kovinska embalaža (plastenke, pločevinke in konzerve, plastične fol^e, stiropor, kartonska embalaža za tekočine - tetrapak, pokrovčki, druga embalaža iz umetnih mas), odložimo ločeno in odnesemo na ekološki otok.
Ostane nam še tretji korak, ostanek komunalnih odpadkov, med katere spadajo vreče sesalnikov, smeti, ki nastanejo pri pometanju, plenice, uporabljeni higienski
izdelki, vata, gumbaste rokavice, cigaretni ogorki, umazana fol^a, odpadki in iztrebki malih živali (zaviti v vrečki), žvečilni gumi, kosi tekstila, neuporabna obutev _ V gospodinjstvu je njihov delež najmanjši, kljub temu pa jih ni mogoče ponovno uporabiti ali jih reciklirati. Zato jih odložimo v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov. V letu 2010 smo na depon^o Ostri Vrh v Logatcu odložili 3007 ton ostankov komunalnih odpadkov, kar je 1355 ton manj kot v letu 2009. To z drugimi besedami pomeni približno 271 manj odvozov s smetarskimi vozili na depon^o Ostri vrh. Z ekoloških otokov in iz Zbirnega centra smo v letu 2010 oddali v predelavo 2003 tone stekla, papirja ter plastične in kovinske embalaže, kar je 588 ton več kot v letu 2009.
Iz zelenih zabojnikov pa smo v letu 2010 odpeljali 3068 ton organskih odpadkov. Podrobnejše primerjave si lahko ogledate v priloženih tabelah in primerjate leti 2009 in 2010.
Zaposleni v JP KPV, d. o. o., se vam zahvaljujemo za vestno sodelovanje pri ločevanju odpadkov. Zaradi vaše visoke okoljske ozaveščenosti je okolje manj obremenjeno. Morda se nam bo pridružila tudi tista peščica občanov, ki vztrajno zavrača vsa načela ravnanja z odpadki in ki si še vedno »upa« odložiti odpadke v naravo. Mnogo več pa vas je takih, ki to opazujete in tudi ustrezno ukrepate, tako da kršitelje pr^avljate Medobčinski inšpekc^ski službi. Občani lahko pripeljete v Zbirni center vse vrste odpadkov, ki pa jih je treba razvrstiti po materialih ali po skupinah. Po veljavnem ceniku JP KPV, d. o. o., vam bomo zaračunali le odložene ostanke komunalnih odpadkov (če jih imate večje količine in ne morete vseh odložiti v zabojnik doma), in azbest, za katerega veljajo posebna pravila ravnanja. Za več informac^ lahko pokličete na tel. št. 750 29 59. Z veseljem se bomo pogovorili z vami.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
Bliža se akc^'a zbiranja nevarnih odpadkov
ki bo 19., 20. in 21. aprila 2011 od 15. do 18. ure na treh lokac^ah:
DRAGOMER na parkirišču bivše KZ TOREK, 19. april 2011 BOROVNICA na železniški postaji SREDA, 20. april 2011 VRHNIKA pred OŠ na Tržaški cesti ČETRTEK, 21. april 2011
Gospodinjstva v občinah Log - Dragomer, Borovnica in Vrhnika vabimo, naj se udeležbo akc^e zbiranja nevarnih odpadkov
in tako pripomorejo k zmanjšanju onesnaževanja okolja.
Oddajanje nevarnih odpadkov za gospodinjstva je BREZPLAČNO!
Občani omenjenih občin lahko pripeljete nevarne odpadke iz gospodinjstev poleg organizirane akc^e na terenu tudi na Center za ravnanje z odpadki Vrhnika, kjer imamo zabojnik za zbiranje
nevarnih odpadkov - ZBIRALNI KONTEJNER. Urnik Centra za ravnanje z odpadki: ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek od 7. do 15. ure
sobota od 8. do 16. ure.
Med nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, sod^o:
BARVE: in barvam sorodne snovi, premazi, lepila, črnila, kartuše, tonerji _ ČISTILA: organska topila, jedka čistila, odstranjevalci ^
ZDRAVILA: tablete, sirupi, mazila, preparati,
kapsule _
MOTORNA OLJA: mazalna, hidravlična, zavorna _
KEMIKAL^E: kisline, baze, fotokemikal^e ^ PESTICIDI: herbicidi, fungicidi, insekticidi, sredstva proti zajedavcem ^ KOZMETIKA: laki, barve za lase, pršila, odstranjevalci laka _
BATERCE: urne (gumbne), navadne, alkalne, Ni-Cd ^
AKUMULATORJI: svinčevi akumulatorji iz avtomobilov ^
ODPADNA EMBALAŽA, ONESNAŽENA Z NEVARNIMI SNOVMI: plastična, kovinska, lesena, steklena.
FLUORESCENTNE CEVI: varčne žarnice, žarnice ^
PRŠILA: prazne in polne tlačne posode ^
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
www.kpv.si e-pošta: info@kpv.si
Največja vrednota, ki jo človek lahko ima, je zdravje!
Misliti na zdravje, ko je človek zdrav,
bi moralo biti tem.eljno življenjsko pravilo vsakogar
od nas.
Odpiramo vrata novega ZDRAVSTVENEGA CENTRA ZLATICA - ZA PREVENTIVO IN IZOBRAŽEVANJE, ki je v trgovskem centru Špar na Vrhniki, poleg lekarne Zlatica. Za vas smo pripravili:
•	PREDAVANJA ONKOLOGINJE O BOLEZNIH DOJK Z EDUKATIVNIM PREGLEDOM DOJK
Začetna znamenja bolezni lahko odkr^ete same, če jih le poznate in ste nanje pozorne.
Med take bolezni sodi tudi rak na dojki. In ker v Slovenci vsako leto za tem rakom zboli več kot 1000 žensk, ne odlašajte - udeležite se predavanj onkologinje o boleznih dojk z edukativnim pregledom dojk v dneh:
o četrtek, 7. 4. 2011, ob 19. uri, o četrtek, 14. 4. 2011. 2011, ob 19. uri, o četrtek, 21. 4. 2011. 2011, ob 19. uri,
Predavanja in preglede bo opravila specialistka ginekologinja, onkologinja, primar^ mag. Vida Stržinar, dr. med. Svojo prisotnost predhodno sporočite na telefonsko številko 7502-447 vsako sredo, četrtek in petek od 8. do 12. ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine.
•	PREVENTIVNE PREGLEDE PROSTATE
Prostata je spolna žleza, po obliki in velikosti podobna plodu divjega kostanja, njena poglavitna naloga pa je izločanje semenske tekočine.
Kmalu po 45. letu starosti začnejo moški »zaznavati« obstoj žleze v spodnjem delu trebuha, ki jo imenujemo prostata. Le-ta lahko s postopnim zvečanjem povzroči nadvse nepr^etne težave pri odvajanju seča.
Žal ugotavljamo, da se pojav raka prostate v Slovenci bolj povečuje kot pojavnost drugih oblik raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen. Zato ne dovolite, da napreduje predaleč: odkrite jo pravočasno in jo ustavite.
Poznamo dva načina obrambe:
-	seznanite se z rakom na prostati,
-	po 50. letu starosti enkrat na leto opravite pregled prostate, ki obsega prstni rektalni pregled in test iz kapljice - PSA, ki ga določimo laborator^sko.
Predavanja in pregleda se lahko udeležite v dneh: o sredo, 6. 4. 2011, ob 17. uri, o sredo, 13. 4. 2011, ob 17. uri,
Predavanja in preglede bo opravil zdravnik Primož Rus, dr. med., spec. splošne medicine, druž. medicine. Svojo prisotnost predhodno sporočite na telefonsko številko 7502-447 vsako, sredo, četrtek in petek od 8. do 12. ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine.
•	PREDAVANJA, KAJ VSE LAHKO SAMI NAREDIMO ZA BOLJ ZDRAVO SRCE
Izmerili vam bomo tudi krvni tlak, sladkor in holesterol. Srce je votla mišica, približno tolikšna kot stisnjena pest. Ta najpomembnejša mišica v telesu se od rojstva do smrti nenehno krči in razteza ter tako po telesu pošilja hrano v obliki s kisikom obogatene krvi.
Večina od nas si predstavlja, da lahko najpomembnejšo mišico v telesu varujemo in zdravimo z medicinsko znanostjo v obliki novih zdravil, nove kirurške tehnike, laserja ali kaj podobno zapletenega in neskončno dragega. V času velikega napredka tehnolog^e smo od medicine že kar nekako vajeni pričakovati, da nam »od zunaj«, brez večje lastne udeležbe odpravlja bolečine in vrača zdravje. Kar težko zares verjamemo, da na videz preproste odločitve, ki jih vsak zase sprejema dan za dnem
-	kakšno hrano jemo, kako se odzovemo na stres, se vdajamo razvadi kajenja ali ne, se redno in dovolj gibljemo, koliko ljubezni podarjamo in sprejemamo - lahko zelo vplivajo na naše zdravje in kakovost življenja.
Predavanja se lahko udeležite v dneh: o ponedeljek, 28. 3. 2011, ob 17. uri. o ponedeljek, 4. 4. 2011, ob 17. uri, o ponedeljek, 11. 4. 2011, ob 17. uri,
Predavala bo Angelika Mitrevski. Svojo prisotnost predhodno sporočite na telefonsko številko 7502-447 vsako sredo, četrtek in petek od 8. do 12. ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine.
Vljudno vabljeni!
ZDRAVSTVENI CENTER ZLATICA ZA PREVENTIVO IN IZOBRAŽEVANJE
NAROČNIK OGLASA: STUDIOR. d.o.o., Na Klancu 22, 1360 Vrhnika
40 NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
URNIK ODVOZA ODPADKOV ZA OBČINE Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika
Odvoz organskih odpadkov - vsak teden (a, b, c, d, e) • Odvoz ostankov komunalnih odpadkov s smetarskim vozilom - na 14 dni (A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K) • Odvoz ostankov komunalnih odpadkov s kombjem - na 14 dni (L, M, N) • Odvoz ločenih frakc^ - pogodbe - vsak teden (STEKLO, PAPIR, EMBALAŽA) • Odvoz kosovnih odpadkov (vsako prvo soboto) • opomba: * zaradi praznika bo odvoz en dan kasneje
		APRIL 2011						
		PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
		28.mar	29.mar	30.mar	31.mar	1.apr	2.apr	3.apr
	2.TEDEN	C,D		H,K	J		odvoz kosovnih odpadkov	
	BIO	a	b	c	d	e		
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		4.apr	5.apr	6.apr	7.apr	8.apr	9.apr	10.apr
	1.TEDEN	A,B	E	F,G	I			
	BIO	a	b	c	d	e		
			L	M	N			
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		11.apr	12.apr	13.apr	14.apr	15.apr	16.apr	17.apr
	2.TEDEN	C,D		H,K	J			
	BIO	a	b	c	d	e		
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		18.apr	19.apr	20.apr	21.apr	22.apr	23.apr	24.apr
	1.TEDEN	A,B	E	F,G	I			
	BIO	a	b	c	d	e		
			L	M	N			
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		25.apr	26.apr	27.apr	28.apr	29.apr	30.apr	1.maj
	2.TEDEN		C,D*		H,K*	J*		
	BIO	PRAZNIH ■ a*		b*	c*	d*	e*	
						pogodbe (PVC)*	pogodbe (STEKLO, PAPIR)*	
								
		MAJ 2011						
		PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
								1.maj
	2.TEDEN							PRAZNIK
	BIO							
								
		2.maj	3.maj	4.maj	5.maj	6.maj	7.maj	8.maj
	1.TEDEN		A,B*	E*	F,G*	I*		
	BIO	PRAZNIH ■ a*		b*	c*	d*	e*	
				L*	M*	N*		
						pogodbe (PVC)*	pogodbe (STEKLO, PAPIR)*	
		9.maj	10.maj	11.maj	12.maj	13.maj	14.maj	15.maj
	2.TEDEN	C,D		H,K	J		odvoz kosovnih odpadkov	
	BIO	a	b	c	d	e		
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		16.maj	17.maj	18.maj	19.maj	20.maj	21.maj	22.mai
	1.TEDEN	A,B	E	F,G	I			
	BIO	a	b	c	d	e		
			L	M	N			
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
		23.maj	24.maj	25.maj	26.maj	27.maj	28.maj	29.maj
	2.TEDEN	C,D*		H,K*	!*			
	BIO	a*	b*	c*	d*	e*		
					pogodbe (PVC)*	pogodbe (STEKLO, PAPIR)*		
		30.maj	31.maj	1.jun	2.jun	3.jun	4.jun	5.jun
	1.TEDEN	A,B	E	F,G	I			
	BIO	a	b	c	d	e		
			L	M	N			
					pogodbe (PVC)	pogodbe (STEKLO, PAPIR)		
								
	prvi teden	drugi teden	BIO	naselje				
H JS N ^ O ^ ^ tfi	ponedeljek	ponedeljek	a	JANEZOVA VAS, LOG, LOG -vas. JORDANOV KOT, del Vrhnike (od Vrtnarje do Petrola), Pod Hruševco				
	torek	torek	b	VRHNIKA, VRHNIKA - klanci, VERD, PODLIPA, LIGOJNA				
	sreda	sreda	c	BOROVNICA, BISTRA				
	četrtek	četrtek	d	DRAGOMER, LUKOVICA, Robova, Partizanski tabor, Delovsko naselje, STARA VRHNIKA				
	petek	petek	e	BEVKE, BLATNA BREZOVICA, SINJA GORICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO				
	prvi teden	drugi teden	NEKORISTNI ODPADKI	naselje				
JD o > o (S tfi	ponedeljek		A	VRHNIKA - Idr^ska, Betajnova, Notranjska, Gabrče, Grilčev grič, Turnovše, Raskovec, Pavkarjeva pot, Močilnik, Kolesarska, Med vrtovi, Pot k studencu, Prisojna pot, Ob potoku, Ob beli, Opekarska, Mokrice, Rožna, Kuclerjeva, Vrtnarja, Pod Hruševco, Zlatica, Kolodvorska, Možinova, Sivkina, Ob progi, Ljubljanska-del				
	ponedeljek		B	BOROVNICA, DOL				
		ponedeljek	C	VRHNIKA - klanci - Dobovičnikova, Pri lipi, Pot na Košace, Na klancu, Pot k Trojici, Čuža, Petkovškova, Vas, Tičnica, Stara cesta, Cankarjev trg, ZAPLANA				
		ponedeljek	D	VRHNIKA, Mirke, Lošca, Prečna pot, Pot v Mnočilni, Usnjarska, Mrakova, Sušnikova, Kopališka, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Ob igrišču, Robova (od Loke do Mantove), Tržaška cesta (desna stran smer Logatec do Gradišča), Voljčeva, Na klisu, Hrib, Kurirska, Cesta 6.maja, Na Zelenici, Krožna, Poštna, Krpanova,Cesta gradenj, Tržaška cesta (desno smer Ljubljana do priključka avtoceste)				
	torek		E	JANEZOVA VAS - vse ulice, STARA VRHNIKA, PODLIPA, KROSlJEV GRIČ				
	sreda		F	SINJA GORICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO				
	sreda		G	LOG, JORDANOV KOT				
		sreda	H	BEVKE, BLATNA BREZOVICA, MALA LIGOJNA, VELIKA LIGOJNA, VRHNIKA - Delovsko naselje, Partizanski tabor, Robova				
	četrtek		I	VERD, BISTRA				
		četrtek	J	DRAGOMER, LUKOVICA, Pot na mah, Barjanska, Pot na Plešivico				
		sreda	K	BOROVNICA - Ljubljanska, Demšarjeva, Cesta pod goro, OHONICA, BREZOVICA PRI BOROVNICI, NIŽEVEC, ZABOČEVO, PAKO, BREG				
B o	torek		L	STARA VRHNIKA-del, TROJICA, TANKOVSKA, STAR MALN, LIGOJNA-del, MIRKE, BEVKE, BLATNA BREZOVICA				
	sreda		M	BOROVNICA-CERKOVA, POT V JELE, POKOJISČE, DRENOV GRIČ-del. LESNO BRDO-del, LOG-del				
	četrtek		N	PODLIPA-del, SMREČJE-del,				
o tfi	četrtek	četrtek	pogodbe (PVC)	Občine Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika				
	petek	petek	pogodbe (STEKLO, PAPIR)	občine Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika				
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS 41
Območna revija odraslih pevskih zborov
Nastopilo je devet zborov
Vrhnika, 18. marec - V Cankarjevem domu je potekala 44. območna revja odraslih pevskih zborov in skupin občin Vrhnika, Borovnica, in Log-Dragomer. Nastopilo je devet zborov, strokovni spremljevalec srečanja je bil Gregor Klančič. Prireditev, ki jo je povezovala Slavica Bučan, je organiziral Javni sklad kulturnih dejavnosti območna izpostava Vrhnika. Ubranega petja vam ne moremo posredovati, da pa boste začutili vsaj delček utripa, vam posredujemo fotografije nastopajočih zborov.
Mešani cerkveni pevski zbor KUD Podlipa - Smrečje
Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla, Vrhnika
42
NAŠ ČASOPIS
Kultura
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Doživljaji Martine Žerjal
Vrhnika, 1. marec - V galerii Cankarjevega doma je odprla svoja vrata slikarska razstava v Kopru rojene diplomirane slikarke Martine Žerjal. Likovnica se je predstavila z barvitimi akrili na platnu, ki jih je ob odprtju razstave kritik Dejan Mehmedovič poimenoval kar »rožna poetika«. Motivi so namreč prek nakazane figuralike videti kot nepregledna množica pisanih cvetnih listov, ki jih je dvignila sapa vetra in se z njimi poigrala v harmoniji barvnega ozadja. Sicer pa slikanje
Avtorica razstave Martina Žerjal v skupini Mandolina, tretja z desne. V ozadju njena slikarka dela.
ni edina umetnostna muza, s katero se spogleduje Žerjalova. Zelo rada zabrenka na mandolino - še več, je celo članica man-dolinske skupine Mandolina ital^anske skupnosti Giuseppe Tartini iz Pirana, ki se je ob odprtju razstave ravno tako predstavila vrhniškemu občinstvu.
Sicer pa Žerjalova deluje tudi kot mentorica ljubiteljskih skupin za mladino in odrasle, veliko razstavlja in sodeluje v različnih likovnih kolon^ah. Na Extempore Piran je lani prejela celo veliko odkupno nagrado mednarodne strokovne žir^e. Živi in deluje v Izoli. Razstava bo odprta do 3. aprila.
JSKD Vrhnika
V^a vaja, na Cankarjevem odru se dogaja
Vrhnika, 9. marec - Območna revija plesnih skupin je letos dokazala svojo upravičenost, kajti na odru se je zvrstilo več kot 150 otroških plesalcev z različnimi plesnimi zvrstmi.
Nastopilo je 12 plesnih skupin iz občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, kar je več kot prejšnja leta. Tako se je povečala pestrost plesnih zvrsti. Zato ne preseneča, da je bila Nataša Bre-gant Možina, vodja vrhniške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je bil organizator prireditve, nadvse zadovoljna. »Na odru Cankarjevega doma iz leta v leto nastopa več otroških plesnih skupin, obenem pa se povečuje tudi žanrska pestrost koreografij. Letos smo lahko videli solo in duo izvedbo plesa, prav tako me veseli prisotnost sodobnega plesa.« Nataša Bregant Mo-žina je med drugim navdušeno omenila tudi bevško skupino, ki je nastopila prvič, in to z zelo domiselno koreografijo.
V množici staršev, ki so si prišli ogledat plesne korake svojih in drugih malčkov, je sedel tudi strokovni spremljevalec rev^e Igor Svederski, plesalec, pedagog in koreograf, ki je diplomiral na Baletni akademiji v Stockholmu. Tudi on je bil nad prikaza-

^ i
à ^ M

Zanimivo predstavo so pripravili »bevški srhljivi škrati«.
nim navdušen, kljub temu pa je še vedno našel nekaj praktičnih nasvetov za mentorje, kako bi predstavo še izboljšali. Regijsko srečanje plesnih skupin bo v drugi polovici maja.
Plesna skupina Plesnega studia Peter Pan z Vrhnike s predstavo Zlata ladja.
Borovniška skupina s predstavo Pleš.
Plesna skupina Vesoljski povžki
Na Stari Vrhniki se je tresel oder
Stara Vrhnika, 12. marec - Plesna skupina Vesoljski povžki, ki deluje kot sekcja lokalnega kulturnega društva, je upihnila osmo svečko. Obletnico so obeležili s celovečernim nastopom na domačem odru.
V uri in pol dolgem programu so se s sodobnimi plesi predstavile vse plesne skupine, ki so se v teh letih izluščile iz začetne skupine. To so najmanjši vesoljski polžki, njihovi starejši sovrstniki, ki zdaj obiskujejo že srednjo
šolo ali fakulteto, ter fantovska skupina »vrhniški jump team«. Zgodba vesoljskih polžkov se je začela leta 2003, še preden je obstajalo kulturno društvo. Do leta 2008 je mentorske vajeti držala v rokah Catherine Janež, njo pa
»Vesoljke povžice«
m


1 -«.'W b
Fantje razv^ajo svoj stil plesa, tako imenovani »jump styling«.
Najmlajši povžki, ki so jih že pritegnili sodobni plesni ritmi.
je nasledila domačinka Tina Krvina, ki je članica skupine že od ustanovitve.
V osmih letih je skupina nastopila na številnih krajevnih in občinskih prireditvah, večkrat je sodelovala na plesnih rev^ah v organizac^i Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Še več, skupina je navdušila tudi četico najmlajših starovrhniških otrok, ki že veselo posnemajo korake svojih starejših sovrstnikov in sovrstnic. Tu smo namenoma zapisali oba spola članov plesne skupine, kajti že dolgo je del njihove skupina tudi skupinica fantov. Ti so v zadnjem času razvili svoj stil, tako imenovani »jump styling«, ki ga predstavljajo s solo točkami ali pa kot del skupne koreografije z dekleti.
Na prireditvi se je skupini zahvalila tudi predsednica kulturnega društva Anka Grom, ki je dejala, da brez Vesoljskih povžkov društvo zagotovo ne bi bilo to, kar je. V sklopu celovečernega nastopa so se s krajšo točko predstavili tudi starovrhni-ški člani nav^aške skupine Žabice, ki se bo letos udeležila svetovnega prvenstva v ZDA.
Sicer pa bodo povžki za nekaj mesecev odložili svoje plesne drese. Njihova mentorica Tina, ki je včasih plesala tudi pri Kazini, namreč odhaja na operac^o kolena, zato bo skupina verjetno nadaljevala z vajami šele jeseni. (gt)
<2> cDkular foto klub vrf
Dobra napoved v kulturi
Bila je in vedno bo skupina, ljudje, ki jih vodi navdih. To so vsi tisti, ki si delo izberejo zavestno in ga opravljajo z ljubeznjo in domišljjo.
Prvotna zamisel o povezavi umetnikov z Vrhnike in od drugod nam je danes v pomoč pri organiziranju skupnih projektov. Nastala je vez med ustvarjalci z različnih področ^. Ta umetniška akc^a je dobila tudi ime: Festival ljubezni in umetnosti (FLU), Foto klub Okular (FKO) in nenazadnje Mala mestna galer^a (MMG) Vrhnika, kjer bodo stalni prostori za izvajanje
in predstavljanje umetniških del. Ustvarjalci bomo izkoriščali tradicionalne oblike organiza-c^e, kot so vsakoletne kolonce, simpoz^i, razstave in delavnice. Prav tako je treba podpirati ad hoc projekte nevsakdanjih razstav, po možnosti kot skupen projekt več umetnikov. Ne le da nas, ustvarjalce, osvobaja tovrstna ideja, je hkrati trdo delo, razmišljanje, kritika in boj. Dobra napoved za oživitev mesta, kakor podoba izvzeta iz časa, ki poskuša izraziti skrivno bistvo življenja in skrito resnico. To je pričakovanje in poskus umetnikov ustvarjalcev, da bi razkrili možnosti življenja, ki ga večinoma zaznavamo površinsko. Ustvarjalci si prizadevamo odkriti usodo, ki ne bi pomenila odtujitve, temveč spravo človeka z naravo, človeka z ljudmi. Saj nam to, da smo ljudje, ni podarjeno že ob rojstvu, ampak moramo to šele postati. Toda v naši kričavi dobi je veliko lažje priznati lastne hibe, če jih le učinkovito pred-
staviš, veliko težje je predstaviti vrline, ker so globlje skrite in vanje ne verjameš do konca. Kaj vse zmore in zna narediti rokodelče-va roka? Umetnost zrcali to, kar smo, življenje postaja hibrid kultur, vrednote slepilo, trdna stvarnost vprašljiva. Modeli oblasti nas spreminjajo tudi v umetnosti. Vrednotenje in ocenjevanje umetniških del in dogodkov je strokovno odgovomo in težka naloga. Nehvaležno je govoriti o zmanjšanju ali rasti kakovosti umetniških dogodkov. Negotovost v umetnosti današnjega časa producira nivoje vseenosti. Prostora za kritično analitične teorije je čedalje manj.V takšnih razmerah nastaja ponekod stagnacija v umetnosti, ki lahko traja generacijo in še več. Avtorji ideje ali gibanja se zavedamo in ni nam vseeno za nivo, kulturo, umetnike in njihov napredek. Vemo, da v galeriji in samo tam ni mogoče govoriti, izvajati produkcij. Želimo še opozoriti na mogočo pot in globlji smisel izpeljav niza projektov, zajetih v načrt, ki izključuje kla-novstvo, povprečnosti, samozadostnosti, ki ne potrebuje več presežkov Z vso občutljivostjo bomo sprejemalipravilne programske odločitve. Tako bodo dogodki, ki se bodo dogajali v našem skupnem prostoru, na visoki ravni in ne bomo dovolili, da bi ugled in znanje potisnili ali preselili v senco ali stagnac^o umetniških kolektivov. Naš prvi javni nastop bo predvidoma 27. aprila 2011 ob odprtju Male mestne galerie (fotografska razstava članov Foto kluba Okular) ter 5. maja 2011, odprtje razstave Forma V - zaključna razstava kiparskega simpoz^a s fotografskimi ustvarjalci Foto kluba Okular: Elo Mihevc, Iko Kraševec, Emir Sikirić in Bojan Senjur. Predstavili se bodo tudi kiparji : Alenka Vidrgar, Paola Korošec, DragoVit Rozman in Bojan Mavsar.
Razstava bo v galerii Zavoda Ivana Cankarja, v avli Male galerie pa se bodo s pregledno razstavo predstavili člani Fotografskega kluba Diana.
Programski vodja mag. Bojan Mavsar, akademski kipar Foto: Elo Mihevc, AFIAP
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
43
Fotografije Barja gostujejo na Vrhniki
Razstava fotografij z naslovom Barje je svoje gostovanje po slovenskih krajih začela 16. marca popoldne v Cankarjevem domu na Vrhniki. Njeno odprtje smo člani Humanistično umetniškega društva Karel Barjanski iz Borovnice tudi tokrat pospremili s kulturnim programom, ogledate pa si jo lahko do 15. aprila 2011. Nizu fotografij Marka Gorenca, Tomaža Krašnje, Žige Rebolja in Vida Rotarja, ki je v tednu ob kulturnem prazniku navduševal predvsem občane Borovnice, so se na Vrhniki pridružile še nove. Poseben čar dajejo razstavi tudi nagrajeni posnetki udeležencev borovniške fotografske delavnice in pahljača s predstavitvyo društva, njegovega dela in donatorjev.
Razstava Barje je prvi večji projekt mladega borovniškega društva HUD Karel Barjanski, ki je združil vse tiste, ki se želimo izražati malce drugače in ki nam - kot pravimo sami - za svet jutranjih meglic, belih vitkih brez in črne prsti preprosto ni vseeno. Z glasbo, fotografijo, literarnim ustvarjanjem, ekološkim osveščanjem in še čim si želimo dvigati zavest o še danes ugrezajočem se svetu, ob katerem živimo. Razstava Barje je nastala na
udeleženci fotodelavnice pod vodstvom profesorja Marka Gorenca, Cirila Hrovatina in Vida Rotarja podali na večurno terensko delo. Vsak izmed njih je Barje doživel in predstavil na svojstven način ter z uspešnimi posnetki naredil nemalo dela mentorjem in ocenjevalcem. Izstopajoče fotografije Mirana Menarta, Romane Grdina, Emine Merlak Susman, Mileta Milosavljevića in Francka Rotarja smo zadnji dan nagradili, manjkale pa niso niti strokov-
Pri nastajanju razstave so nam pomagali:
Fotoatelje
Marko Murovec s.p. Birosistemi, Bojan Čebela s.p. Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Občina Borovnica Danilo Kralj s.p.
Vsem se iskreno zahvaljujemo.
pobudo Marka Gorenca, profesorja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Razstava je svoja vrata prvič odprla 7. februarja na Dolu pri Borovnici. Ves teden je navduševala obiskovalce, ki so se z veseljem udeleževali tudi spremljajočih prireditev in pozorno pregledovali spremljajoče gradivo. Še posebej pahljačo, ki sta jo ustvarila Ciril Hrovatin in Bojan Čebela. Glasbeni in kulturni večer, predavanje o digitalni fotografiji ter ostala druženja so takrat poskrbela, da fotografije niso nikoli samevale. Dogajanje je bilo še posebej pestro in zanimivo predzadnji dan, ko so se
ne utemeljitve in napotki za nadaljnje delo. Z nedeljskim opoldanskim obiskom gospe Nataše Bregant Možina pa je razstava dobila svojevrstno priznanje - povabilo na Vrhniko. V sredo, 16. marca 2011, so se torej fotografije devetih avtorjev preselile v Cankarjev dom na Vrhniki. Kulturni program je povezovalka, dramska igralka Vanja Plut, začela s Konsom Srečka Kosovela. Vprašanje o razumevanju življenja, trditvi o civilizac^i brez srca in srcu brez civilizac^e je navezala na razstavljene fotografije in ugotovitev, da življenje morda razumemo šele takrat, ko se vse ustavi in utiša. Pomemb-
.skd
.'iBL-TUUďiIMtiWOfTt
Območna izpostava Vrhnika
VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE
Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 13.4. 2011, od 18.00 do 21.00 ure. Obvezna predhodna prhava.	LITERARNA DELAVNICA Ustvarjalno srečanje s pesnico Ano Porenta.
Cankarjev dom Vrhnika, torek, 5.4.2011, ob 17.30 uri. Vstopnina 3 EUR Otroci gratis vstopnice	»TA POMLAD JE NAGAJIVA MARSIKAJ POD SNEGOM SKRIVA« OBMOČNA REVIJA PREDŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer
Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 13.4. 2011, od 9. do 12. ure. Vstop prost	REGUSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN KOORDINACUE OSREDNJA SLOVENCA
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 20 39; E - mail: oi.vrhnika@jskd.si	
je zahvalil gostiteljem, še posebej gospe Nataši Bregant Moži-na in gospodu Darku Slabetu.
Člani društva HUD Karel Barjanski smo v Borovnici večino prostega časa preživljali na razstavi. Marca in aprila ga na Vrhniki ne bomo. Tudi v krajih, kamor bo pot še zanesla fotografije, ne. Naše delo bo že namenjeno novim idejam
in seveda povezano s svetom, ob katerem živimo in smo si ga izbrali za temo ustvarjanja. Morda je naš naslednji projekt opisan v besedah Petra Semoli-ča in pesniški zbirki Barjanski ognji: »Morost diha. Morost spi. Morost spomladi praznuje
z vodo in se spominja jezerskih časov^«
Za HUD Karel Barjanski: Simona Stražišar Fotografije: HUD Karel Barjanski (Vid Rotar, Bojan Čebela, Mile Milosavljević)
no mesto je dobila še idejna misel društva: »Pravdo, da so vse dobre stvari ves čas okoli nas, le pogledati jih moramo s pravimi očmi in le tistim brez hudega v srcu jim je dovoljeno dotakniti se. Pravi namen ima pravo pot, ta pa vodi do tega, da nas napravi srečne in zadovoljne.« Spregovorila nam je tudi gostiteljica, vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Vrhnika, gospa Nataša Bregant Možina. V sproščenem nagovoru je podoživela pr^etne ure ob obisku razstave na Dolu in svojo željo, da govorico ustvarjalcev fotografij Barja prenese prebivalcem vrhniške občine. Svoj umetniški pogled na projekt nam je predstavil še akademski slikar Karl Plemenitaš, ki je tudi recenzent razstave. Prireditev je s kitaro in avtorsko glasbo popestril Boris Bezek, član skupine Charlie Brown, zaključil pa predsednik Humanistično umetniškega društva Karel Barjanski Jože Zorman. Občinstvu je predstavil mlado društvo, se spomnil njegovih prvih zametkov in rojstva, nekaj besed pa je namenil tudi obogateni razstavi. Ob tem se
MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA
28. in 29. maja 2011 organizira ekskurz^'o na Madžarsko.
Na madžarskem podeželju bomo spoznavali njihovo tradicionalno arhitekturo, življenjske navade in bogato zgodovino, ki jo sestavljajo tudi drobci naše preteklosti.
1.	dan: Vrhnika-Zalaegerszeg-Zalavar-Heviz
Odhod ob 7. uri z Vrhnike, mejni prehod Dolga vas, v Zalaegerszegu ogled muzeja na prostem (postavljen leta 1968, 40 stavb iz reg^e Zala) ter ogled ugrofinskega etnografskega muzeja. Mogoč tudi ogled madžarskega muzeja naftne industrie. Popoldan v Zalavarju ogled spominskega obeležja Cirila in Metoda, nato vožnja do Blatnega jezera, madžarskega morja. Ogled mesta Festetics, prenočitev v najstarejšem zdravilišču na Madžarskem.
2.	dan: Vožnja po severnem delu Balatona do manjše kmetje, tipične madžarske »puste«; ob tradicionalni postrežbi ogled spretnosti madžarskih konjskih pastirjev »csikosev«. Postanek na slikovitem polotoku Tihany, vožnja s trajektom na južno stran Balatona, nato vrnitev domov. Cena: 115 €/ na osebo (najmanj 40 oseb) vključuje vožnjo z avtobusom, cestne in druge pristojbine, prevoz s trajektom, ogled predstave csikosev s toplim obrokom, polpenzion v hotelu 3***, ogled muzeja na prostem, DDV, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizac^a potovanja.
Prgave v prostorih Muzejskega društva Vrhnika, na Tržaški cesti 23, vsak ponedeljek od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni!
44
NAŠ ČASOPIS
Kultura
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Canfi	: nam jPrcgramprireditevzaaprillOll | j) ^^ B
TOREK 5. 4. 2011 ob 17.30 uri Vstopnina: 3 € Otroci gratis vstopnice	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA TA POMLAD JE NAGAJIVA Revija predšolskih pevskih zborov Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SREDA 6. 4. 2011 ob 20. uri (108 min.) Vstopnina: 3 €	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO ČRNI LABOD Drama/triler (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK 7. 4. 2011 ob 18. uri Razstava od 4. do 8. 4. 2011 Vstop prost	OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA DOBRODELNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Od 4. do 8. aprila razstavljajo učenci 2. in 3. razreda ročna dela in različne izdelke v Avli in Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki (organizator: Šolski sklad OŠ IC Vrhnika)
PETEK 8. 4. 2011 ob 20. uri (113 min.) Vstopnina: 3 €	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO NEZNANEC Misteriozni triler, drama (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA 10. 4. 2011	OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 3. VOLILNE ENOTE 2. VOLILNEGA OKRAJA ZAKONODAJNI REFERENDUM Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PONEDELJEK 11. 4. 2011 ob 19. uri Vstop prost	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Janez Sodja LES, PAPIR IN PLATNO Slikarska in kiparska razstava bo odprta do 4. maja 2011. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
SREDA 13. 4. 2011 od 9. do 12. ure Vstop prost	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH LUTKOVIH SKUPIN Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK 15. 4. 2011 ob 19.30 uri Vstop prost	GLASBENA ŠOLA VRHNIKA SVEČANI KONCERT OB 35-LETNICI GLASBENE ŠOLE VRHNIKA Gostja Darja Švajger Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PONEDELJEK 18. 4. 2011 Ob 20.30 uri Vstopnina: 18 €	ŠPAS TEATER MENGEŠ 5 MOŠKIH.COM Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK 19. 4. 2011 ob 20. uri (70 min.) Vstopnina: 3 €	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO OČA Slovenski film (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK 22. 4. 2011 ob 18. uri (107 min.) Vstopnina: 3 €	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO RANGO Animirana družinska pustolovščina, sinhronizirano Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si	
Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
Kako zadiši, ko se srečata ciprska mitologija in kulinarika?
čitalnica na mladinskem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika je v torek, 1. marca 2011, gostila zanimiv, a nenavaden dogodek. Pravljičarka, ga. Zlata Brezovar, je za ta dan pripravila pravljično urico na temo ciprskega pripovedništva, kamor spadajo tudi grške legende in miti. Dogovorjeno pravljično urico pa je dopolnila s predstavitvijo ciprske kulinarike. Učenci interesne dejavnosti Evropska vas so ob prihodu ostrmeli, saj sta nas pričakali dve polni mizi grških dobrot. Z zanimanjem smo si ogledali pripravljene jedi in poizvedeli, iz česa so. Potem je napočil čas za poslušanje. Izvedeli smo veliko legend, na koncu pravljične urice pa smo lahko poizkusili vse pripravljene jedi. Učenci so bili presenečeni nad njihovo raznovrstnostjo. Na koncu je gostiteljica Zlata vsakemu podarila lonček soli. Vas zanima zakaj? Preberite legendo o nastanku mesta
Pafos in izvedeli boste!	mentorica Andreja
it
^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas vljudno vabi na odprtje slikarske in kiparske razstave Janeza Sodje LES, PAPIR IN PLATNO.
Odprtje bo v ponedeljek, 11. aprila 2011, ob 19. uri
v galerii Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 4. maja 2011 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Od 4. do 8. aprila 2011
bo v galerii in avli na ogled
Razstava različnih izdelkov in ročnih del
učencev 2. in 3. razreda OŠ Ivana Cankarja
Vrhnika.
Do 15. aprila 2011 bo v avli na ogled fotografska razstava BARJE, ki sta jo pripravila
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI
Vrhnika
in
Humanistično umetniško društvo Karel Barjanski:
Marko Gorenc, Tomaž Krašnja, Žiga Rebolj in Vid Rotar.
Vse razstave si je mogoče ogledati tudi ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Vabljeni!
Cankarjev dom Vrhnika Ponedeljek, 18. april 2011, ob 20.30 KULTNA PREDSTAVA 5moških.com PONOVNO NA ODRU!!!
Na željo obiskovalcev se vračajo na oder. Moški, ki znajo nasmejati tako ženske kot moške. Moški, ki vam zaupajo, kaj mislio oni in kako to razumejo one. Moški, ob katerih ženske prikimavajo, možje pa se zamislio. Moški, ki si jih je ogledalo že več kot 191.000 gledalcev. Moški, ki bodo odigrali omejeno število predstav za tiste, ki ste jih zgrešili, a jih nikakor ne bi radi zamudili, pa tudi za vse, ki si jih želite videti ponovno!
Posebni moški so:
Lado Bizovičar, Sebastian Cavazza, Matjaž Javšnik, Rado Mulej, Matjaž Tribušon Na čelu z režiserjem in igralcem Jurkem Zrnecem.
Mislite, da ste jim kaj podobni? So vaši moški takšni kot oni? Prepričajte se!
Vljudno vabljeni!

i
MQSKIH.CQM
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
45
•Klub Zakon • Klub Zakon • Klub ZakOn • Klub Zakon • Klub Zalkom • Klub Zakon
sobota, 9. aprila 2011, ob 22. uri
Odprti oder kluba Zakon: The Đipsiz, Ride on, Kržo & NL
Štiričlanska zasedba The Đipsiz igra energičen blues, ki se mu lahko zgodi, da postane psihede-lični rock ali ritmični funk. Bendu dodajo specifičnost distorzirane orglice, ki popeljejo že tako veselo in energično muziko
Mlada raperja Kržo & NL se s hip hopom samostojno ukvarjata že nekaj let. Lani pa sta se odločila, da združita moči in začneta sodelovati. V svojih besedilih opisujeta dogodke iz svojega življenja in jih skušata predstaviti na svoj način. Svoj material pod producentsko taktirko mladega producenta Gala predstavljata na demopos-netkih na internetu in občasnih živih nastopih.
o pravih čutnih Vstop prost
ekstaz. Dolžina skladb in posledično koncerta
je navadno odvisna od trenutnega razpoloženja. Čeprav za skladbo velja neko določeno trajanje, se ob dobri energii njena dolžina poveča tudi trikrat, skrajša nikoli. Koncertirajo približno eno leto in so v tem času so nastopili na različnih slovenskih festivalih (Rulstock, Festival Sanje ter klubih.
Ride on je novejši garažni rock bend z Vrhnike. Po menjavah v zasedbi in sodelovanju na kompi-lac^i Rockerji pojejo pesnike so se ustalili v zdajšnji postavi ter resneje začeli s koncertiranjem. Muziko črpajo predvsem iz klasik rock'n'rolla, punkrocka, bluesa ipd. »Ukradeno« iz naštetih glasbenih zvrsti skušajo strniti v bendu lasten glasbeni izraz, pri tem pa se trudno ohraniti ostrino in pristnost rock'n'rolla izpred desetlet^. Pridružite se jim torej na njihovi »vožnji«. Ride on!!!
www.myspace.com/rideonbend
Sreda, 30. marca 2011, ob 18. uri.
Okrogla miza o zakonu o malem delu
Ena izmed večjih tem v zdajšnjem času je zakon o malem delu, o katerem bomo 10. aprila 2011 odločali na referendumu. Ker veliko ljudi zakona o malem delu ne pozna, smo se odločili, da na to temo organiziramo okroglo mizo in poskušamo čim objektivneje predstaviti zakon o malem delu. Okrogla miza bo potekala v prostorih krajevne skupnosti Vrhnika na Tržaški cesti 11 v sredo, 30. marca 2011, ob 18. uri. Vabljeni!
Nedeljski filmski večeri
Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekcijo in dobrim ozvočenjem po-ustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televizij ci nimajo posluha. S predlogi na forumu (www.kvs-klub.si/ forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film!
KVŠ-jev nogomet
KVŠ-jevega nogometa se lahko udeležiš vsako nedeljo od 17.00 do 19.00 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja. Če ti zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu je ne bi še ti? Tvoja udeležba je zaželena in ^ brezplačna!
Postani član/-ica Kluba vrhniških študentov
Vabimo te, da prineseš pristopno izjavo in potrdilo o vpisu (ali šolanju) na naše duri. Tvoje kuverte bomo veseli tudi po pošti. Pristopna izjava se skriva na naši spletni strani, naslov pa že poznaš: Tržaška 11. Ne odlašaj, tudi danes je še zmeraj povsem čisto zares pravi dan! Z brezplačnim članstvom v Klubu imaš pravico do številnih ugodnosti in popustov: v Cankarjevi knjižnici Vrhnika je Jetna članarina brezplačna, če jim pokažeš KVŠ-jevo člansko izkaznico, poleg tega so članske vstopnice za dogodke v klubu Zakon cenejše. Petinski popust lahko uveljavljaš v Aikido klubu Vrhnika. Vsak član ali članica pa po pošti prejme en velik USB-ključ.
Malo delo
Letos smo priča negotovemu boju glede prevetritve študentskega dela, in to zlasti v študentskih krogih, četudi so v Zakon o malem delu vključeni tudi brezposelni in upokojenci.
Kakšni so argumenti posameznih instituc^ glede Zakona o malem delu, zakaj ga je dobro sprejeti ali zavrniti, smo povprašali predstavnike najpomembnejših instituc^, ki jih ta zakon zadeva, čeprav se nekateri tega ne zavedajo dovolj.
Obeta se povečanje socialne varnosti
Zaradi zakona o malem delu se najbolj ogroženi počut^o študentje. Neka študentka, ki noče biti imenovana, prejema republiško štipend^o in otroški dodatek v skupni višini 250 evrov. Ker sta njena starša brezposelna in prejemata denarno socialno pomoč s centra za socialno delo, mora tudi sama popr^eti za delo, da lahko preživi. Ali ji bo z uvedbo zakona o malem delu še omogočeno delo in ali bo to zadostovalo za preživetje, smo povprašali na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zoran Ko-tolenko, vodja sektorja za programe zaposlovanja, je odgovoril: »Omejitev v zakonu je 720 ur in 6000 evrov na leto, doslej pa so študentsko delo tisti, ki resnično študirajo, opravljali v manjšem obsegu od navedene. 93 odstotkov zdajšnjih študentov zasluži manj kot 4000 ev-rov na leto, zakaj torej ne bodo mogli delati?« Po Kotolenkovih besedah bo zakon prispeval tudi k večji socialni varnosti. To naj bi dosegli z bistvenim dvigom cenzusa za državne štipend^e, in sicer z dozdajšnjih 380 evrov na družinskega člana na 610 evrov, kar je več kot minimalna plača. To pomeni, da bo po novem državna štipend^a dostopna vsem študentom iz družin, v katerih, npr., oba starša dobita minimalno plačo.
Zakaj toliko negodovanja in pritoževanja čez ta zakon?
Kot negativne učinke zakona je predsednik mariborskega ŠOUM-a Žiga Schmidt navedel: »Malo delo bo prva vstopna točka na trg dela, zato bodo mladi težko prišli do redne zaposlitve za določen ali nedoločen čas. Namesto tega bodo ostajali pri malem delu, z manj socialnimi pravicami in nižjo socialno varnostjo. Malo delo študentom ne bo več zagotavljalo zadovoljivih sredstev za štud^, saj nova socialna zakonodaja predvideva 'racionalizac^o stroškov' pri podeljevanju socialnih transferjev, kar se bo poznalo tudi pri podeljevanju novih štipend^.«
Koristi in pasti malega dela za nezaposlene in upokojence
V študentski organizac^i Slovence so skeptični tudi zaradi vpetosti upokojencev in brezposelnih v Zakon. Za brezposelne je Katja Vatovec iz zavoda za zaposlovanje povedala: »Ta zakon je dodatna možnost za pridobitev novih znanj in delovnih izkušenj na različnih področjih.« Kako pomemben je stik brezposelnih s trgom dela, Vatovec ponazarja s programi aktivne politike zaposlovanja - 48 odstotkov vključenih v program usposabljanja na delovnem mestu 2010/11 je do konca avgusta 2010 našlo zaposlitev. Predsednica sindikata SKEI Lid^a Jerkič vidi največjo past prav v brezposelnih. Po njenem mnenju so problematični zlasti majhni stroški za delodajalca, ki jih malo delo prinaša, zato se ji zdi, da bo malo delo konkurenca razmerjem za nedoločen čas. »To področje bi bilo lahko dobro, če bi bilo nadzorovano. Če ne bo nadzora z močnimi kaznimi, pa bo se bo malo delo 'sfiži-lo' v eno od poceni oblik dela,« meni Jerkičeva. Kritično in nezadovoljno ocenjuje Zakon o malem delu Jože Boben, sekretar Sindikata upokojencev Slovence. Za upokojence pomeni ta zakon negotovo prihodnost, saj se prispevki za ZPIZ iz zakona o malem delu bistveno zmanjšajo, pojasnjuje in dodaja:
»Mislim, da so upokojenci slabo seznanjeni o tem, saj se številke v besedilu lepo skr^ejo.« Malo delo za mlade pomeni brodolom, zlasti za tiste, ki v senci študentskih organizaci sledjo naivni čredi ovac. Kaj pa če bi malo delo vzeli za priložnost dokončati štud^ v doslednem času in se dostojno zaposliti po zagotovilih države? Ali je upokojencem ta zakon res le »druga violina«, ker so svojo možnost že izkoristili? Pa najšibkejši člen? Jim bo ta zakon res ponudil samo izhod v sili kot boj za preživetje ali je njegov domet širši? Odgovori bodo kmalu na dlani.
Predavanje Zanemarjeno črevo - gojišče bolezni
Drugo predavanje Mojce Pavčič, diplomirane medicinske sestre in ko-lonhidroterapevtke, smo začeli z debato o koristnosti uživanja probiotičnih izdelkov, ki pospešujejo prebavo. Predavateljica je dejala, da z njimi samo polenimo svoje črevesje in ko prenehamo z njihovim uživanjem, je problem še večji.
Zaupala nam je recept za domači jogurt (1 l mleka + 1 jogurt zmešamo in postavimo v pečico na 50 stopinj za tri ure, potem izklopimo in pustimo). Črevesna flora (bakterie, glivice mora biti v ravnovesju. Kadar uživamo preveč sladkari, se telo »zasluzi« in slabše sprejema hranila in vitamine. Izpuščaji, paradontoza, glavoboli ^ so znaki za zakisanost telesa. Z zdravili samo prekinemo ko-munikacio med bolečino in možgani. Zgaga je znak, da je telo izsušeno (sluzni-
ca ne more narediti dovolj sluzi in zato stene prebavil ne more zavarovati pred solno kislino, ki nastaja ob prebavljanju hrane). Predavateljica je svetovala, da uro pred obrokom po-piemo pol litra vode, da se naredi zaščita v telesu. Sodoben način življenja (stres, premalo gibanja, neprimerna prehrana
izpostavljenosti stresu telo za srce in možgane vodo črpa iz črevesja in krvi. Kri zato postane gostejša; gosta kri pa je nevarna, ker pritiska na stene žil in zato naše telo za obrambo pred takimi poškodbami izdela holesterol.
Vzroki za težave v črevesju: • hrana (mleko vsebuje kozein, ki deluje kot le-
ruši črevesno floro. Stres izsuši telo in zelo vpliva na povečanje holesterola. Ob nepravilni prehrani, pomanjkanju tekočine ali
pilo, zato posledično po uživanju mleka nastaja veliko sluzi; s kuhanjem hrane uničimo encime), stres,
•	pomanjkanje gibanja,
•	zdravila, še posebno pomirjevala.
Nasveti za zdravo črevo in pravilno prebavo:
•	uživajmo naravno/zdravo hrano,
•	veliko se gibajmo,
•	med obroki naj bo 4 ali 5 ur presledka,
•	redno uživajmo sveže sadne in zelenjavne sokove,
•	občasno se postimo s sadnimi in zelenjavnimi sokovi,
•	občasno očistimo črevesje s klistiranjem ali kolonhidroterapio,
•	dovolj počivajmo,
•	mislimo pozitivno in bodimo dobre volje,
•	med uživanjem obrokov ne piemo,
•	dobro prežvečimo hrano,
•	jemo, kadar smo lačni. Da bi vam uspelo »živeti« čim več nasvetov, vam želim Sonja Žakelj iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika.
"Ptice" v Cankarjevi knjižnici Vrhnika
Čudovito razstavo fotografij ptic smo zaključili s predavanjem V naravo z javnim prevozom in kolesi! Tanja Šumrada, študentka biologie v Ljubljani in predsednica mladinske sekcie Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenie, nam je predstavila projekt, ki je bil zasnovan za mlajše in starejše, saj prav ti velikokrat ne morejo ali ne smejo uporabljati avtomobila. Projekt izvaja mladinska sekcia, izdali so tudi brošuro, v kateri je predstavljenih 20 izletov.
Tanja Šumrada nam je podrobneje predstavila štiri lokacie. Na zadrževalniku Medvedce (v bližini Pra-gerskega) lahko opazujemo več kot 120 vrst ptic, najprimernejši čas za obisk pa je marca, aprila, avgusta in septembra.
Zbiljsko jezero so ustvarili v 50-tih letih in tam lahko občudujemo laboda grbca, velikega žagarja, mlakari-co, lisko, čopasto črnico ... Urejena je krajša sprehajalna pot, lokacia pa je idealna za družinski izlet. Še posebno je primerna za družine z majhnimi otroki, saj so ob jezeru postavljena otroška igrala. V naravnem rezervatu Iški Morost so ohranjeni izjemno lepi vlažni travniki, urejena je Koščeva učna
pot, najprimernejši čas za obisk pa je proti koncu poletja. Tam lahko opazujemo in poslušamo repaljšči-co, rjavega srakoperja in velikega srakoperja.
Na 120 ha na pragu Kopra je naravni rezervat Škocjanski zatok. Urejena je krožna učna pot v dolžini 2 km; prilagojena je tudi za uporabnike s posebnimi potrebami. V tem rezervatu lahko opazujemo več kot 60 vrst ptic (npr: pritlikavega kormorana, pribo, regljo...).
Predavateljica je s seboj prinesla več različnih zloženk. Vse ljubitelje narave in nedeljskih izletov zato vabimo, da se oglasite v naši čitalnici, si vzamete zloženko ter se z njo morda kdaj odpravite na krasen nedeljski izlet v naravo.
Sonja Žakelj
iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika
46
NAŠ ČASOPIS
Kultura
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Pustni pravljičarji v Borovnici
V ponedeljek pred pustnim torkom je bilo v Krajevni knjiž-niči dr. Marje Boršnik Borovnica prav posebno vzdušje. Na
pravljično urico so prišli sami nenavadni gostje: 2 hudička, klovn, Harry Potier, Pika Nogavička, princesa, vila, ura, ... Bilo je zelo prijetno in zabavno. Za sodelovanje se zahvaljujem vsem maskam in njihovim staršem. Še pustni pozdrav in zimi čau čau!
Miška Sonja
Knjižne novosti v februarju 2011
Zeliščarski recepti naših babic.
V sredo, 6. aprila, ob 18. uri vas vljudno vabimo na predstavitev knjige ZELIŠČARSKI RECEPTI NAŠIH BABIC. Knjigo bo predstavil mag. farmacie Jože Kukman. Vljudno vas vabimo v čitalnico Cankarjeve knjižnice Vrhnika.
Vabilo na knjižno čajanko!
V četrtek, 21. aprila 2011, ob 9. uri vas vabim na sedmo KNJIŽNO ČAJANKO te sezone. Njen naslov je ZA ROJSTNI DAN. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti kakovostne knjižne novosti za otroke in odrasle. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika!
Zlata Brezovar
Slovenski okus Evrope je med
Tehniški muzej Slovenje je v torek, 1. marca 2011, v Bistri pri Vrhniki zaznamoval slavnostno odprtje mednarodne razstave Okus Evrope.
V projektu sodelujejo še evropski muzeji iz Češke, Finske, Madžarske, Portugalske, Škotske, Danske, Švedske in Estonije. Razstava obiskovalcem predstavlja pridelavo in potrošnjo hrane, predvsem pa vzpodbuja razmislek, s čim se prehranjujemo. Na prizorišču ponuja podobnosti in razlike med posameznimi narodi, hkrati pa se dotika tudi vplivov potrošnje hrane tako na naše okolje kot tudi podnebje. Ustvarjalci razstavnega gradiva željo spodbuditi medkulturni dialog o dediščini ter o pridelavi in potrošnji hrane. Poleg tega so pripravili še bogat izobraževalni program, ki je namenjen izpopolnjevanju mladih. Projekt povezuje skupna zgodba, ki jo dopolnjujejo samosvoji utrinki posameznih muzejev, ki so razstavo razširili s samostojnimi tematskimi prispevki o nacionalnem pridelovanju živil.
Razstava je hkrati na ogled v vseh devetih državah, ki sodelujejo v projektu. Švedska je pripravila prispevek o mleku, Madžarska o pšenici, Danska o svinjini, Češka o pivu, Estonija je predstavila krompir, Finska vsakodnevno živilo - kruh, Škotska je razstavo zaznamovala z ribami, Portugalska pa z oljčnim oljem. Slovenski del razstave je obiskovalcem ponudil na ogled kranjsko sivko in med ter povezanost domačega človeka s čebelami v preteklosti in dandanes. Projekt spremlja še vrsta dodatnih dejavnosti, kot so medeno obogateni jedilniki posameznih slovenskih restavracj, zbiranje najzanimivejših receptov, ki bodo po presoji profesionalnih kuharjev in prof. dr. Janeza Bogataja tudi nagrajeni.
Projekt je uresničen s pomočjo Evropske komisje v okviru programa Kultura in sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Razstavabo obiskovalcem na ogled do 3. decembra 2011.	Manja Žugman Širnik
SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,EN CIKLOPED^E,ZBORNIKI... SEDEM knjižnih zakladov Pirana TAYLOR, P.: Practical calligraphy
FILOZOF^A.ETIKA.OKULTIZEM.
PSIHOLOG^A.
BAKRAČEVIČ Vukman, K.:
Psihološki korelati učenja učenja COOPER, D.: Ključi do vesolja ELLEGAARD, A.: Superženska je v tebi
KATZ, Elliot Postanite (močan) moški, kakršnega si želi vsaka ženska
KOIDL, Roman M.: Prasci LABINOWICZ, E.: Izvirni Piaget SIMON, M.: 222 vaj za popoln spomin
VERSTVO
A C Bhaktivedanta Swami P.: Veda o samospoznavanju BEGAN, v.: Resnica in cerkev se izključujeta!
GRUN, A.: O čudežu življenja ŠTAMPAR, J.: Križniki v Slovenji
SOCIOLOG^A.POLITIKA.
EKONOM^A.PRAVO.VZGOJA.
ETNOLOG^A.
KAJZELJ, M.: Bovško
NASILJE je out, mi smo in
PLESNIČAR, M.: Kompas za starše
ŠUBELJ, B.: Davki
VERTOT, N.: Starejše prebivalstvo
v Slovenji
ŽNIDARŠIČ, T.: Imena v številkah
OKOLJE.MATEMATIKA.
ASTRONOM^A.FIZIKA.KEM^A.
BIOLOG^A.
KLINC, T.: Predavanja iz
matematike
SBRIZAJ, I.: Ljubljansko barje in njega osuševanje
MEDICINA.TEHNIKA. KMET^STVO.VODENJE. INDUSTR^A.OBRT. ČERNIGOJ, B.: Nemško-slovenski strojniški slovar ČUDINA, M.: Črpalke in kompresorji Laboratorjske vaje DUBBERLEY, E.: Zabava s fetiši EBNER, I.: Bela omela : zdravljenje z Viscum album (VAE) GOLLI, D. K.: Avtomatizacja klimatizacjskih naprav LEBEAUME, J.: Želiš izvedeti? MERLJAK, M.: Zdrava prehrana je prava odločitev SKRIVNOSTI našega telesa : smešni in zaresni odgovori na večne otroške zakaje
TUMA, M.: Energetski sistemi UMETNOST.ARHITEKTURA.
FOTOGRAF^A.GLASBA.ŠPORT. HUNTER-Jones, S.: Ustvarjalna knjiga za princeske LESTER, P.: Lady Gaga - u potrazi za slavom : život pop princeze LINDEMANN, A.: Collecting design PETERNEL, M.: Najlepši turni smuki Avstrjske Koroške ROWE, F.: 6 minut na dan WEISS, J.: Hans Gerstner
JEZIKOSLOVJE
OROŽEN, M.: Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika
RAJH, B.: Gučati po antujoško KNJIŽEVNOST
BOLANO, R.: Nacistična literatura v Amerikah
BOŽIČ, Z .: Slovenska literatura v šoli in Prešeren
HARAM^A, D.: Holokavst skozi otroške oči
POEZIJA.
AHAČIČ, K.: Ti si čarovnica, jaz sem grobar
CAPUDER, A.: Rimski soneti PENGOV, T.: Drevo in zvezda PEROVIĆ, Ž.: Sinapse ZUPAN, U.: Oblika raja
DRAMATIKA. PIRANDELLO, L.: Henrik IV. ŠVAJNCER, J.: Gledališke igre
ROMANI.KRATKA PROZA. BART, A.: Tovarna muholovk CAST, P C: Hiša noči Neukročena FALDBAKKEN, M.: Skandinavska mizantropja 3, Unfun FUKS^, L.: Moji črnolasi bratje GAL Štromar, M.: Misli name, ko ti je lepo
GOŠTE, I.: Sledi korakov HABJAN, V.: Čez rob KARAKAŠ, D.: Kino Lika KARDOŠ, Š.: Pobočje sončnega griča
KING, S.: Dreamcatcher LARSSON, S.: Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo LYONS, D.: Paparac MEAD, R.: Klic duha MERC, D.: Pedagoški triptih PANTIĆ, M.: Če je to ljubezen PETERSEN, J.: Gospodinjska pomočnica POLLICK, M.: Tabu POTOČNIK, R.: Prekletstvo preteklosti
RANSMAYR, C.: Leteča gora RUBIN, S.: Urban, sodoben ati ali oči SELIČ, Lojze Zakleta rodovina SPAHIĆ, O.: Hansenovi otroci STEINDL, A.: Zgodbe iz maminega albuma
VELIKONJA, I.: Naj počiva v miru VOGRIČ, M.: Dediči brez dediščine
ESEJI.HUMOR.SPOMINI. DNEVNIKI.POTOPISI. DEŽULOVIĆ, B.: Zločin i kazna KLANČIČAR, S.: Kako sem doživljal vojno in svobodo KOLŠEK, P .: Vaserkeber in druge dogodbe
OCVIRK, D.: Raj --- z napako THACKER, B.: Couch surfing
M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BARKAN, J.: Čričkova pesem BLADE,A.: Temni kotel KODRIČ, Z.: Ekovedek Jagoda in malina
KORITNIK, A.: Mala siva miška MAJ, N.: Tianov čudežni svet
DOMOZNANSTVO.GEOGRAFJA. ZGODOVINA.BIOGRAFJE. DYLAN, B.: Zapiski ELLIOTT, M.: Belgium & Luxembourg
HAWLINA, P.: Rodoslovni priročnik INKRET, A.: In stoletje bo zardelo KREK, J. E.: Janez Evangelist Krek MAXWELL, v.: Tuscany & Umbria O'NEILL, Z.: Amsterdam encounter RUTAR, S.: Beneška Slovenja SCHULTE-Peevers, A.: Dubai SIMONIS, D.: Barcelona ŠTOLFA, F.: Italja in Italjani - naša usoda
TRNOVEC, B.: Kolumbova hči
Najbolj izposojene ali iskane knjige v februarju 20ll
1.	Woodiwiss, K. E.: Shanna
2.	McCarthy, M.: Ko se boš prebudila
3.	Gabaldon, D.: Tujka
4.	Woodiwiss, Ka. E.: Vreden ljubezni
5.	Dostoevski, F. M.: Zločin in kazen
6.	Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru
7.	Woodiwiss, K. E.: Zimska vrtnica
8.	Varna vožnja : priročnik za voznike
9.	Brown, S.: Nebeška vročica
10.	Enoch, S.: Škandalozna stava
Glasbeni CD za mladino in odrasle Černetič, S./ Aynee: Zdaj sem tu Hughes, G.: Addiction KinPingMeh: KinPingMeh Little Richard: The best of Little Richard
MacGowan, S.: The Crock of gold Mackenzie, N.: The best of Nick Mackenzie
Moody Blues: The magnificent moodies
Pengov, T.: Drevo in zvezda Rainer: The Farm
Rose Tattoo: Rose Tattoo Skale, Vlado V.: Kefa
Zvočni CD - drugo Moksha: Divine touch Payne, R.: Simply Piano
Filmi za mladino
Bine, čuvaj parka: Ježkov balon,
Jazbečeva kopel
Fantasia 2000 = Fantazja 2000
Florjan, gasilski avto: Dobro
opravljeno delo. Zimske razmere
Hiawatha
Ivanhoe
L'italiano con Tobi la tigre : 10 storie da mimare Moč srca
Phineas and Ferb. Christmas
vacation! = Perryjev božič
Santa Claus = Božiček
The karate kid = Karate kid
The last of the Mohicans = Poslednji
Mohikanec
The sorcerer's apprentice = Čarovnikov vajenec
Filmi za odrasle
Captain Corelli's mandoline =
Corelljeva mandolina
City by The Sea = Mesto na obali
Décalage horaire = Noč na letališču
Elvis has left the building = Elvis je
odšel
Frygtelig lykkelig = Grozljivo srečen Game of death = Igra smrti Gledališke igre Inception = Izvor
Jing wu men = Fist of fury = Jeklena pest
Meng long guo jiang = The way of the dragon = Na zmajevi poti Moonlight mile = Ljubezen v mesečini
New town killers = Mestni ubjalci Nothing but the truth = Predsedniška igra
Nowhere boy = Zgodba o Johnu Lennonu
Si wang ta = Tower of death = Stolp smrti
The 39 steps = 39 stopnic
The losers = Zgube
The man from Elysian fields = Žigolo
U zemlji čudesa = V čudežni deželi
V leru
Dokumentarni filmi:
Pozabljena dediščina. Del 1-3,
Hrušica, Rupnikova linja in Alpski
zid, Logatec
Prebudi najboljše v sebi
Predators = Predatorji
Simply pilates
The gift of yoga
Računalniški CD
Bergant, K., Cegnar, T.: Okolje se spreminja
Izbor gradiva: Niko Nikolčič

M
Tehniški muzej Slovenije
Tehniški muzej Slovence Bistra pri Vrhniki 01/750 66 70, 01/436 64 90 info@tms.si www.tms.si
Odpiralni čas:
torek-petek: 8.00-16.00 (julj in avgust: 10.00-18.00) sobota: 9.00-17.00 nedelja in prazniki: 10.00-18.00 Zaprto od 4. decembra do 1. marca
Tehniški muzej Slovence v Bistri pri Vrhniki vas vabi, da se v aprilu udeležite:
Nedeljske prireditve
SLAVNOSTNA NEDELJA
V nedeljo, 3. 4. 2011, Tehniški muzej Slovenije praznuje 60. letnico ustanovitve. Od 14. ure dale vam bomo sodelavci muzeja prikazali svoje delo in predstavili oddelke. Restavratorski delavnici, ki sta po navadi zaprti za obiskovalce, bosta ob tej priložnosti na ogled širši javnosti. Pridite in z nami upihnite 60 svečk! Na ta dan bo vstop v muzej prost. Točen program bo objavljen na domači spletni strani: www.tms.si
Znanstveno-naravoslovna nedelja: Dnevi inovatorjev
Dnevi inovatorjev bodo potekali v ne-
deljo, 10. 4., od 11. do 18. ure, torek, 12. 4., in sredo, 13. 4. 2011, od 9. do 15. ure. Pripravljamo jih v sodelovanju z Inova-torskim centrom ASI (Aktivni slovenski inovatorji).
V	nedeljo, 17. 4. 2011, si med 15. in 18. uro oglejte prikaz žaganje hlodovine z žago venecjanko ter delovanje prenovljene furnirnice. Ob 15. uri se pridružite vodstvu višjega kustosa Vladimirja Vil-mana, vodje gozdarskega in lesarskega oddelka, po lesarskem oddelku.
PROJEKCISKA NEDELJA: Kratki filmi na temo čebelarstva
V	nedeljo, 24. 4. 2011, si od 15. ure dalje v okviru razstave A Taste of Europe/Okus Evrope oglejte kratke poljudne filme o čebelarstvu.
DELAVNICE
Za vse delavnice so obvezne prjave do srede pred izvedbo delavnice preko telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. V primeru premajhnega števila prjav, delavnica odpade.
Delavnica kaligarfije
V	krajšem uvodnem predavanju vam bo mentorica predstavila kaligrafijo in osnovne značilnosti gotice. V praktičnem dele pa se boste učili pisati posamezne črke in na koncu izpisali še praktični kaligrafski izdelek. Delavnico vodi Anita Treven.
Najnižja starost udeležencev je 14 let. Prosimo, da udeleženci prinesete ravnilo (po možnosti dve ravnili), svinčnik in radirko. V soboto, 2. 4. 2011, ob 9.30 uri. Cena delavnice je 18,00 EUR/osebo. Delavnica poteka približno 6 ur in ima 2 odmora.
PEKA KRUHA V KRUŠNI PECI
V	soboto, 9. 4. 2011, ob 9.30 uri vabimo, da se udeležite tečaja o peki kruha. Mentorica vas bo naučila ves postopek starega načina peke kruha, od mesenja testa do peke kruha v krušni peči. Spečen hlebec slastno dišečega kruha boste odnesli domov. Na delavnico prinesite posodo za mesenje testa. Cena tečaja je 12,00 EUR/ osebo.
Delavnica izdelovanja sveč za ODRASLE in otroke
Vabimo vas na delavnico izdelovanja sveč. Delavnico bo vodil g. Rafael Samec, avtor unikatnih skulptur iz voska.
V	soboto, 16. 4. 2011, od 9.30 do 14.30 ure. Cena delavnice je 50,00 EUR na osebo. Delavnica je namenjena odraslim. V času delavnice bodo lahko vaši otroci sodelovali na delavnici oblikovanja voska.
RAZSTAVE
Mednarodna razstava A TasTe of Europe / Okus Evrope
To je zgodba o osupljivi, dolgi in ovinkasti poti, ki čaka hrano, preden iz morja in polja prispe na našo mizo. Zgodba o njeni proizvodnji in potrošnji. O podobnostih, razlikah, spremembah in trendih. O tem, zakaj jemo, kar jemo, in kaj lahko naredimo za boljše okolje. Razstava je na ogled do 3. decembra 2011.
V	okviru razstave smo pripraviliijirogra-me za osnovnošolce in srednješolce, ki bodo obogatile vaše učne ure, ter pester spremljevalni program sobotnih delavnic in nedeljskih prireditev.
Več informacj o projektu na spletni strani www.tms.si in www.atasteofeurope. eu.
Občasna razstava ROD šTEFE IN AR-PADA
Ris v Slovenci
Razstava obiskovalce popelje skozi življenje in zgodovino risov na slovenskem ter osvetli vzroke, ki so privedli do njihovega izumrtja ter ponovno naselitev sredi 70. let preteklega stoletja. Razstavo smo podaljšali do konca maja 2011.
Muzej pošte in telekomunikaci
Grad Polhov Gradec Polhov Gradec 61 1355 Polhov Gradec www.tms.si, muzejpt@tms.si
Telefon: 01/ 364 00 83 Odprto od torka do petka, ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure (vstop do 16.00)
Zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacj, Telefonistke in telegra-fistke in predstavitev zgodovine Polho-grajske graščine.
SLAVNOSTNA NEDELJA
V nedeljo, 3. 4. 2011, Tehniški muzej Slovenje praznuje 60. letnico ustanovitve. Ob 15. uri vas vabimo na vodstvo po muzejskih zbirkah. Skupaj si bomo ogledali zbirki Zgodovina pošte in Zgodovina telekomunikacj, razstavo Telegrafistke in telefonistke in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. Na ta dan bo vstop v muzej prost.
Občasna razstava Darwinovo življenje in delo
Leta 2009 je bila 200-letnica rojstva Char-lesa Darwina, enega največjih naravoslovcev in utemeljitelja evolucje. Na ogled od 10. marca do 10. maja 2011.
28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	N/ Sport in rekreac^a	NAŠ ČASOPIS 47
		
Miran Stanovnik (1964) najhitrejši puščavski lisjak
Motorist Miran Stanovnik, ki si je z rednimi nastopi na puščavskih relijih Dakar prislužil ime puščavski lisjak, se je pred slabima dvema mesecema vrnil iz Južne Amerike, kjer je na prestižni dirki Dakar osvojil enajsto mesto v skupnem seštevku. Ložan je rezultat kariere dosegel z izkušnjami, potrpežljivostjo, jekleno voljo in številnimi odrekanji. Za Naš časopis je spregovoril o letošnjem nastopu, konkurenci, dirki Dakar, avtomotošportu ter svojih treningih in pripravah na tekmovanja.
Miran, minila sta že skoraj dva meseca od vašega nastopa na reli-ju Dakar. Verjetno ste v tem času že strnili vaše občutke in dodobra pretehtali letošnji rezultat. Kako ste zadovoljni z 11. mestom v skupnem seštevku?
Zagotovo, če bi gledal nazaj, sem prav gotovo še bolj kot z uvrstitv^o zadovoljen z nastopom, ker enostavno je šlo tako, kot smo načrtovali. Sicer prve tri, štiri dni mera dirkanja še ni bila čisto polna, malo je bila po sredi še tehnika, saj je bilo treba nekaj dni porabiti za to, da so bile nastavitve čisto prave. Po tem pa je bilo prvič vse pod kontrolo in niti enkrat ni prišla dirka pod vprašaj, ja ali ne. Skratka, vse je teklo tako, kot mora. Tudi
vam ni uspelo izpolniti, vendar verjetno zaradi tega niste razočarani?
Ne, prav gotovo, da ne. Jaz si postavljam cilje vedno nekoliko višje, kot bi kdo rekel, da so realni, čeprav še zmeraj pravim, da sta oba cilja dosegljiva; jasno tukaj mora biti tudi malo prisotna športna sreča. Deseto mesto se mi je dejansko izmuznilo zelo zelo za las in verjamem tudi to, da če bi bila dirka dolga še dve etapi več, bi bilo deseto mesto doseženo ali pa še boljša uvrstitev. Tudi etapna zmaga je bila praktično mogoča, vendar vemo, to se pač zgodi in treba je gledati naprej na druge dirke.
Vi ste edini amater, ki se mu je uspelo uvrstiti med prvih 25 tekmo-va cev. Kako vam to uspeva?
ko v Abu Dhab^u za svetovni pokal konec marca. Tudi mehaniki in v tovarni so se potrudili, da so motor pripravili do zadnje sekunde, ko je bilo motor treba peljati na ladjo. Vendar se obljube sponzorjev niso uresničile. Tako v bistvu nisem dobil za to namenjenega niti enega evra in po petnajstih letih praktično konstantnega dirkanja v Abu Dhab^u sem letos moral prvič dirko odpovedati, tako da v bistvu ostajam doma. Posvetil se bom dirkam, ki so bližje mojemu domu in temu primerno seveda cenejše.
Ste sami prispevali veliko denarja?
Če bi gledal to, da jaz dirkam že več kot petnajst let, je treba vedeti, da v mojih začetkih seveda ni bilo mo-
Če bi primerjal zadnja tri leta, ko smo dirkali v Argentini in Čilu, lahko rečem, da je bila dirka najtežja v zadnjih treh letih. Je pa to drugačna dirka, odkar dirkamo v Južni Ameriki, kot takrat, ko smo dirkali v Afriki. Tam so bile dirke dolge tri tedne, toliko daljše etape, napornejše, bolj iz-črpajoče za motorje in za ljudi. Temu primerna je bila tudi uvrstitev tekmovalcev, ki je bila takrat povprečno 30-odstotna. Se pravi, če nas je štarta-lo 180, je največ 60 ljudi prišlo v cilj. Zdaj pa se je ta odstotek dvignil nekje na 50, 53 odstotkov. Kar pomeni, da tekmovalci nekako lažje prenašajo napore, ker je tudi dan daljši in se potem vožnja temu primerno podaljša v dnevni svetlobi. V Afriki pa je že
Miran Stanovnik v družbi z zmagovalcem pri avtomobilistih, Al Atyah Nasser-jem iz Katarja
dirkal sem s tistimi najboljšimi na svetu, z ramo ob rami, in to je meni letos največ pomenilo. Mi pa enajsto mesto pomeni zelo zelo veliko, ampak seveda bolj kot to, pa mi pomeni samo dirkanje.
Z 11. mestom ste dosegli najboljši rezultat kariere, vse se je izšlo veliko bolje kot lani, ko ste zaradi nesreče hitro končali z dirko. Vseeno pa je bilo nekaj smole z nesrečami in težav z motociklom.
Ja, lahko bi omenil dva bolj nesrečna primera v etapi, v kateri bi dejansko lahko zelo zelo resno konkuriral tudi za zmago. In sicer se mi je zgodilo to, da se mi je 80 kilometrov pred ciljem debela žica navila okrog zadnjega kolesa in sem potem seveda moral počakati in to rešiti. S tem sem nekako izgubil 15 minut in seveda je potem šla dobra uvrstitev po vodi. Enkrat pa sem doživel padec, ki ni bil hujšega značaja, vendar me je kot tekmovalca v tej špici odvrnil od tega, da bi potem v tisti etapi res konkuriral za najvišja mesta. Sicer pa lahko rečem, da manjši padci so zagotovo odraz tega, da sem dirkal na polno, da ni bilo neke rezerve. Ves čas je bilo prisotno do katere mere je še mogoče dirkati in tukaj, ko tekmovalec išče pravo mero, pride tudi do prestopa čez mejo varnega in zgodi se tudi nepredviden dogodek, padec ali pa kar koli drugega. Z vašo desno nogo je verjetno že vse v redu?
Ja, ne še čisto. Posledice poškodbe čutim še vedno. Hematom se je relativno dobro resorbiral, ampak je ostala mišična kila, rezultat tega pa jev tem trenutku tudi težava s kolenom. Vendar to ne pomeni neke drame, ampak je čisto klasična zadeva, ki jo rešujemo.
Pred odhodom na reli ste si želeli uvrstitev med prvo deseterico oziroma morda celo etapno zmago. Ciljev
Ja, zdaj je treba povedati, da kljub temu, da sem amater, jaz zelo resno treniram Treniram zelo trdo, tako kot profesionalci, vendar imam pa za razliko od njih manj dirk. Rekreativci na mojem nivoju, se pravi tisti, ki bi morali biti moj nivo, pa manj trenirajo in se temu posvečajo v manjši meri kot sam. Tukaj se gre zahvaliti temu, da imam velik motiv za trening, da mi ni žal nobene ure, ki jo preživim na treningu ali v pripravi na dirke. Skratka, gre za način življenja, ki pa je včasih vse drugo kot enostaven. Čeprav seveda tisti, ki gledajo od daleč ta moj šport, se jim zdi vse zelo imenitno in vse zelo lepo. So morda kakšne razlike med vašim motociklom in tistimi, ki jih imajo profesionalci?
Zvezde svetovnega motošporta imajo tudi drug material. Čeprav se ne smem pritoževati, saj imam tudi sam dober material, ker z roko v roki že vrsto let sodelujem s tovarno KTM. Zanje tudi testiram motorje, ki jih potem voz^o najboljši vozniki. Vendar gre tukaj za hierarh^o in določenega materiala, ki ga uporabljajo res najožji tovarniški vozniki, mi ne moremo dobiti. To je morda do neke mere tudi prav. Čeprav pa verjamem, da bo nekoč prišlo do tega, da se bo ta razlika bolj zmanjšala. Za enkrat pa je razlika tudi v materialu, tako kot sem rekel, poleg tega, da so oni bolj "navoženi" oziroma več voz^o. Dirka Dakar velja za elitno tekmovanje. Ali potem sponzorji kar trkajo na vaša vrata?
(Smeh) Ja, trkajo, da bi povedali, da ne morejo več podaljšati pogodbe, zato v zadnjem času trkajo. Ja, ni enostavno, ravno v teh zadnjih tednih je bila precej na sporedu živčna vojna, ker smo dobivali motor in vso opremo iz Argentine v francosko pristanišča Le Havre. Vse je šlo v tem smislu naprej, da štartamo dir-
Levo Luc Alphand - svetovni prvak v smuku, nekdanji dirkač z avtom, dandanes pa strokovni sodelavec Eurosporta. Desno 9-kratni zmagovalec Dakarja Stephan Peterhansel.
goče in tudi realno pričakovati preveč denarja iz sponzorskih sredstev, ampak je bilo treba delati sam v svoj šport. Kot sem že rekel, to delam v prostem času. Takrat je bilo treba res ogromno, tudi 90 odstotkov stroškov nositi iz svojih prihrankov. Zdaj pa se je ta odstotek obrnil meni v prid. Še vedno prihaja do tega, da moram nekatere stroške kriti iz svojih prihrankov, vse drugo pa pokr^ejo sponzorji.
Se boste naslednje leto udeležili Dakarja?
Vse delam v tem smislu, da ja, je pa tudi res, da ni vse odvisno od mene. Nekaj je odvisno tudi od tega, kje bom služboval v tistem času, ker jaz kot vojak, kot časnik Slovenske vojske, sem vključen v sistem, ki ima svoja pravila in lahko se zgodi, da sem poslan na službovanje nekam, kjer tega ne bo mogoče opravljati. Verjamem pa, da bo po tej strani prevladala zdrava pamet, da se v tem smislu ne bo zgodilo, vendar nikoli ne vemo. Jasno, vse je povezano s stroški in morebitnimi poškodbami in mojim zdravjem. Imam pa še voljo dirkati in temu primerno tudi trenirati. Kakšna je bila letošnja dirka v primerjavi z dirkami iz prejšnjih let?
ob 6. uri tema in takrat seveda slabši tekmovalci ne prihajajo v cilj. Kako pa je s konkurenco? Ali je z leti vedno hujša ali nasprotno?
Konkurenca je vedno hujša, sploh zdaj, ko smo v Južni Ameriki. Tekmovalci, predvsem domačini, lokal-ci, iščejo svoj prostor pod soncem. Tisti njihovi matadorji, njihovi domači asi hočejo pokazati, kdo je boljši, da je to le njihov teren in iz etape v etapo se hočejo bolj dokazovati in časih celo malo na silo. Vendar je res, da tiste izkušnje, ki smo jih mi dosegali, tudi nekaj veljajo in potem se na koncu dirke le nekako »zbalansira« in pridejo na površje tudi izkušnje. Ampak je pa konkurenca zelo zelo huda. Vemo tudi, da mlajši tekmovalci, ki prihajajo iz Evrope, žel^o spet biti boljši kot starejši, dokazati, da so zdaj pa oni tisti, ki so na vrsti. Tukaj se kakovost zagotovo dviga. Etape so izjemno dolge. O čem premišljujete, ko se vozite po osamljeni pokrajini?
Tisti boljši tekmovalci nimamo časa razmišljati o nobeni drugi stvari, razen čisto ozko, fokusirano na dirko, na navigac^o, na tekmovalce okrog sebe, na podlago, na tehnične pomanjkljivosti oziroma na kar koli je
že narobe na motorju. Skratka, vse je osredotočeno na dirkanje in ta fokus se nam zelo zelo oži s hitrostjo. Se pravi, ko enkrat hitrosti dosegajo prek 150 km/h, je to že zelo hitro in takrat se res niti za stotinko sekunde ne sme človek spustiti v kakšno razmišljanje o čeme rkoli.
Kako vam ob naporih uspe ohraniti koncentrac^o?
S koncentrac^o je verjetno tako, da več kot ima tekmovalec izkušenj, lažje jo ohranja. Je pa res, da koncen-trac^a pobere zelo veliko energie. Ne morem reči, da imam kakšno posebno pripravo, kakšno psihološko pomoč, kjer koli že. Jaz se sprogrami-ram pred dirko in potem pred vsako etapo in ne samo pred etapo, temveč zvečer poskušam vizualizirati naslednjo etapo in tako naprej. Skratka, skoncentrirati se na to, da tistih 700 oziroma 800 kilometrov, ki nas čaka, ni najhujša stvar na svetu in da smo tam prostovoljno in to pomaga. Takšne dirke zahtevajo veliko priprav. Predvidevam, da z motocikom ne dirkate po loških in okoliških gozdovih oziroma zanima, me kje in kako se pripravljate?
Zagotovo ni vsak teren primeren za naše treninge. Tako v bistvu lahko rečem, da v 17 letih mojega tovrstnega ukvarjanja nisem imel niti enega samega incidenta s komer koli ali pa čimer koli. Sicer pa izbiram največ proge za motokros, ki pri nas še obstajajo in imajo tudi določen čas obratovanja. Tudi na Madžarsko se dostikrat odpeljem na nekajdnevne treninge. Jasno, da se združiti tudi kakšen trening na domačih kolovozih ali pa tudi po Barju se da potreni-rati. Tu ne mislim barje kot teren barje, temveč po makadamskih cestah ob avtocesti in tako naprej. Takrat, seveda, ko ni to nevarno za kakšnega sprehajalca oziroma to izbiram običajno slabe vremenske razmere, takrat, ko niti kmetje niti sprehajalci ne gredo na tiste kolovoze. Sicer pa trening ni sestavljen samo iz vožnje z motorjem, ampak tudi iz fizične priprave. Delam na fizični pripravi, od kolesarstva, v zelo veliki meri, do boksa, smučanja, turne smuke in tako naprej, kar se da čim več iztisniti. Kako pa ocenjujete razvoj tekmovalnega avtomobilističnega in mo-tociklističnega športa v Sloveniji? Kako na ta šport gledajo Slovenci?
Jaz mislim, da Slovenci na večino športov gledamo pozitivno. Mislim, da je moje dirkanje malce specifično in dostikrat sem priča komentarjem različnih skupin ljudi, od najmlajših do starejših, ki mi zagotavljajo, da jih ta šport ne zanima. Ampak takrat, ko sam dirkam, pa z veseljem spremljajo moje dirke, ker je zraven prisotno še kaj drugega, ne samo športna dirka. Kar se pa tiče avtomotošporta v Slovenci in razvoja, je treba prav gotovo narediti še kar veliko. Najprej pri ozaveščanju športnikov, začeti moramo pri sebi, da vemo, kje nam je mesto, kje je naše mesto v družbi, kje mesto za trenirati, prav tako, kako se moramo obnašati. Treba je ugotoviti, kaj nam pomeni narava in se temu primerno obnašati. Na drugi pa s primernim obnašanjem vplivati na okolico in mogoče na politiko oziroma kar koli že, da potem poskušamo pridobiti primerne poligone, da se zadeve res postavko na organizirano raven. Temu primerno pa seveda tudi zaostriti ali prilagoditi tudi kaznovalno politiko, ker vemo, da samo zakoni brez izvajanja v Slovenci in tudi v svetu ne pomen^o nič dobrega.
Vesna Erjavec
48
NAŠ ČASOPIS
N/
Sport in rekreac^a
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

- « J




v
ř y
Zimski vklop 2011 - aktivne počitnice za otroke
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v sodelovanju z Zavodom Sent tudi letos pripravil aktivne zimske počitnice za osnovnošolce, k sodelovanju pa so povabili še številne vrhniške in okoliške klube. Letošnjo zimo so organizatorji pripravili kopico novih programov, med njimi zimsko orientacyo, smučanje in sankanje na Starem vrhu ter tudi ustvarjalne delavnice in zanimive športne aktivnosti.
Osnovnošolski otroci so se "vklapljali" v tednu zimskih počitnic, od ponedeljka, 21. 2., do petka, 25. 2. Otroci so teden začeli s spoznavno uro in igrami z žogo, popoldan pa so se jim pridružili člani Namizno-teniške sekc^e Sd Vrhnika, ki so skupaj z otroki preigravali za zelenimi namiznoteniškimi mizami. V torek so otroke obiskali floorbalisti iz Borovnice, popoldan pa so se podali na zimsko orientac^o. Tudi v sredo je bilo zelo pestro, saj so se skupaj s šahovskim društvom učili prvin šaha, s sabljaškim društvom iz Sd Tabor pa sabljanja, pomerili so se tudi v pravih dvobojih in si ogleda-i animiran mladinski film. V četrtek so se otroci "vklapljali" na Starem vrhu, kjer sta Sd Sent in Sd Vučko pripravila dan zimskih radosti na snegu. Otroci so se sankali oziroma smučali, zanje pa so skrbeli usposobljeni smučarski učitelji in vaditelji. Tudi zadnji dan "vklopa" so preživeli aktivno. Dopoldan so igrali rokomet in druge igre z žogo, popoldan pa so počitnice sklenili z "igrami brez meja". Z udeležbo na letošnjem Zimskem vklopu so organizatorji zadovoljni, saj se ga je udeležilo dvakrat več osnovnošol-kot lani. To delno pripi-
Letošnjega Zimskega vklopa na Vrhniki, ki je potekal v času počitnic, se je udeležilo dvakrat več osnovnošolcev kot lani.
; je 1
sujejo temu, da je lani Zimski vklop potekal prvič, delno
pa je osnovnošolce privabil tudi pester program športnih
^ fer' /-i i
r U
cev
Organizatorji so pripravili pester program z zanimivimi športnimi aktivnostmi in delavnicami. Otroci so se podali tudi na smučanje in sankanje na Stari vrh ter zimsko orientac^o.
aktivnosti in delavnic. Vsak dan je počitnice aktivno preživljalo okoli 40 otrok. Kot je pojasnil Sebastian Zalar iz društva Sent, se je letos aktivnih počitnic na Vrhniki čez ves teden skupaj udeležilo skoraj šestdeset otrok, ki prihajajo iz kar šestih različnih občin. Večina otrok je prihajala z Vrhnike, pr^avili pa so se tudi otroci iz Borovnice, Loga - Dragomerja, Horjula, Logatca in Ljubljane. Zalar je še povedal, da se na "vklope" vsako leto prgavi več otrok, prav
tako pa vsako leto pripravno pestrejši program.
Medtem, ko je lani Zimski vklop potekal v dvoranah, so letos organizatorji pripravili tudi zunanje aktivnosti. Sicer pa je Zimski vklop del večjega projekta, ki predvideva orga-nizac^o aktivnih počitnic med vsemi šole prostimi dnevi. Sicer pa bodo otroci aktivno lahko preživeli počitnice še na spomladanskem, poletnem, jesenskem in božično-novo-letnem vklopu.
Ne samo, da so takšne po-
čitnice za otroke, kot smo se prepričali, zabavne, sprošču-joče, aktivne, razgibane ter družabne, temveč staršem ponujajo tudi rešitev varstva in problematike zapolnitve prostega časa svojih otrok v času, ko ni pouka. Zato se bodo v Zavodu Ivana Cankarja trudili, da bodo Zimski vklop organizirali tudi prihodnje leto, prizadevali pa si bodo tudi za organizac^o aktivnega preživljanja prostega časa v času vseh preostalih šolskih počitnic.	Vesna Erjavec
it
^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport In turizem Vrhnika
Zimske radosti
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v sodelovanju s športnimi društvi letos drugič organiziral zimske športne počitnice in dva sobotna smučarska izleta. Osnovnošolski otroci so se športnih in drugih aktivnosti udeležili v času šolskih zimskih počitnic od 21.2. do 25.2. ter smučarskih izletov v soboto, 5. in 12.2.
Lanski zimski vklop smo nadgradili in obogatili s še pestrejšo ponudbo. Z različnimi športnimi društvi smo pripravili športne delavnice: od namiznoteni-ških, kjer smo spoznali pravila in samo igro namiznega tenisa, do orientac^skih, kjer smo se učili orientac^e v naravi in delavnic floorballa, rokometa, nogometa in šaha ter četrtkovega sankaško-smučarskega izleta na smučišče Stari vrh nad Skof-jo loko. Da teden ni minil samo športno, smo si v sredo v kinu Cankarjevega doma Vrhnika
ogledali tudi animiran mladinski film Marmaduke.
Zaradi bogatega programa se je na vklop pr^avilo skoraj 60 otrok. V času počitnic se je dnevnih športnih aktivnosti v povprečju udeležilo 39 otrok, smučarskega izleta 5. in 12. 2. pa celo 49 oziroma 55 otrok.
Organizacija vklopov je velik finančni in organizacijski zalogaj, zato program poleg staršev in donatorjev sofinancirala Občina Vrhnika ter Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Organizacijsko so nam pomagali še: Zavod Sent in Športno društvo Vučko ter za posamezne delavnice Na-miznoteniška sekcija Športnega društva Vrhnika, Floorball sekcija TVD Partizan Borovnica, Šahovsko društvo Vrhnika, SD Rokometna šola Vrhnika in ŠD Sent.
Aktivne športne počitnice so po naših večletnih izkušnjah koristne za otroke, saj jih v času počitnic izpred ekranov preselimo v naravo in športne dvorane. Koristne so tudi za starše otrok, saj jih v veliki meri razbremenimo skrbi, navsezadnje pa so koristne tudi za samo občino, ker se otroci uč^o vestnega ravnanja, poštene igre in sodelovanja.
Daniel Cukjati
Strokovni sodelavec za šport
Ski-race - vedno dogaja
Mesec je hitro minil, na smučišču pa se je veliko dogajalo. Za nami so zimske počitnice. S poostrenim nadzorom policistov ter nadzornikov k sreči ni bilo večjih nesreč. Vreme nam je bilo naklonjeno, vendar pa realizacya enkrat manjša kot lani, saj so počitnice trajale le en teden. Organizirani tečaj sem izpeljal, vendar pa je razvidno, koliko različnih ponudb se pojavi v tem času, ko jih v novoletnem terminu primanjkuje.
Na pustno soboto smo v sodelovanju z radiem Ekspress ter brunarico Sonček organizirali veleslalom v maskah, ki je bil za vse maske brezplačen. Sončen dan je privabil številne obiskovalce in veliko mask, tako da je bilo vzdušje res zabavno. Program sta vodila moderatorja jutranje ekipe radia Ekspress. Veliko nagradnih iger in tekmovanj je dogajanje še popestrilo. Glavno tekmovanje je bil veleslalom, ko se je
na progo podalo okofi 50 različnih mask. Proti večeru smo vsi pričakovali nastop skupine Sama Duo, ki sta nas ob zvokih bobnov ter bruhanjem ognja navdušila in tako prejela dolgo ovac^o občinstva. Na koncu je sledil še izbor mask v različnih kategorijah z lepimi nagradami. Ob uspešno zaključenem dogodku smo bili enotnega mnenja, da pustni veleslalom na Krvavcu postane tradicionalen. Najnovejše smuči custom made, slovenskega proizvajalca Dedra, so že na voljo za brezplačno testiranje samo na Krvavcu v naši šoli. Nakup po vaših nastavitvah pa bo mogoč jeseni za naslednjo sezono. Več o smučeh je bilo napisano v prejšnji številki v članku Popolni zavoj. Zaključek sezone, dogodek, ki ga pripravljamo v brunarici Sonček, bo 2. 4. 2011 prav tako v sodelovanju z radiem Eks-press. Za vas pripravljamo številne nagrade, glavna nagrada sezone pa bodo smuči znamke Kessler. Zato vas vabimo, da se še zadnjič v zimski sezoni družimo ter zabavamo. Aktualne informac^e lahko spremljate na naši spletni strani www.ski-race.net, za dodatne informac^e pa po telefonu: 041-497-514 Mario ali 041-714-802 Gregor.
Ostanite v stiku z najboljšimi!
Mario Blagojevič
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
N/
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
49
Favoriti tekmovanja za svetovni pokal v balvanskem plezanju na Logu
Tekmovanje za svetovni pokal, ki ga bo 7. in 8. maja na Logu organizira o Športno plezalno društvo Korenjak, se približuje z nezadržno hitrostjo in do velikega dogodka nas loči le še kratek čas. Priprave so v polnem teku in predstavili smo vam tudi že vse slovenske tekmovalke in tekmovalce, ki so se vmes izkazali z novimi izjemnimi dosežki. Da pa ne bomo pristranski, je prav, da napišemo nekaj besed tudi o najboljših tekmovalcih, ki prihajajo od drugod.
Favoriti so iz zelo različnih držav, iz evropskih in az^skih. Zlasti močni sta japonska in avstr^ska reprezentanca. Nekaj o najuspešnejših med njimi si ahko preberete v naslednjih vrsticah.
Akiyo Noguchi
Akiyo je doma na Japonskem in ob plezanju piše tudi blog, v katerem pravi, da je povsem običajno japonsko dekle, ki ima plišaste medvedke in težave pri fantih. V Slovenci je bila nazadnje na zaključni tekmi Svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Kranju novembra lani, kjer se je s svojim trenerjem zadržala tudi pri našem šotoru z informativnim gradivom za letošnje tekmovanje svetovnega pokala v balvanskem plezanju in pokazala precej navdušenja nad Slovenko ter zanimanja za tekmo in tekmovalni prostor, kjer bo tekma potekala. Lahko se pohvali s številnimi uspehi na največjih tekmah, osvojila pa je tudi že naslov zmagovalke svetovnega pokala v balvanskem plezanju.
Najboljši rezultati:
-	zmagovalka svetovnega pokala v balvanskem plezanju v letih 2009 in 2010,
-	2. v končni razvrstitvi svetovnega pokala v balvanskem plezanju leta 2008,
-	prvakinja az^ske celine v letih 2009 in 2010.
Anna Stohr
Mlada Avstr^ka Anna, ki je doma v Innsbrucku, pravi, da športno plezanje ni njen edini konjiček, da ima poleg njega še precej drugih. Eden izmed njih je deskanje na snegu, pri katerem jo najbolj vznemirja hitrost. Poleg ukvarjanja s športom rada fotografira in potuje, kar ji omogoča tudi plezanje, saj se udeležuje tekem za svetovni pokal v mnogih različnih državah. Ob balvanskem plezanju včasih nastopa tudi na tekmah v hitrostnem plezanju, je pa tudi ena redkih plezalk, ki ji je uspelo preplezati balvan z oceno 8b.
Anna Stohr
i
Adam in Akiyo
Najboljši rezultati:
-	2. mesto v končni razvrstitvi svetovnega pokala v balvanskem plezanju leta 2010,
-	zmagovalka evropskega prvenstva v balvanskem plezanju leta 2010,
-	2. v končni razvrstitvi svetovnega pokala v bal-vanskem plezanju leta 2009,
-	zmagovalka svetovnega pokala v balvanskem plezanju leta 2008.
Adam Ondra
Komaj osemnajstletni Čeh je v plezanju začel dosegati izjemne rezultate že kot deček in že tedaj pritegnil pozornost svetovne plezalske javnosti, saj mu je uspelo preplezati nekatere izmed najtežje ocenjenih smeri, česar niso zmogli mnogi največji mojstri. Izjemne rezultate dosega v balvanskem in težavnostnem plezanju, zato od njega lahko pričakujemo še veliko. Na vsaki tekmi sodi med glavne favorite. Seveda bo tako tudi na tekmi na Logu.
Najboljši rezultati:
-	zmagovalec svetovnega pokala v balvanskem plezanju leta 2010,
-	2. mesto na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju leta 2010,
-	v letih 2007, 2008 in 2009 svetovni mladinski prvak,
-	komaj trinajstleten preplezal smer Martin Krpan v Ospu, ocenjeno z oceno 9a.
Kilian Fischuber
Kilian je še en avstr^ski plezalec, ki prihaja iz Inns-brucka. Je večkratni državni prvak v balvanskem in težavnostnem ter enkrat tudi v hitrostnem plezanju, kar kaže, da je precej vsestranski plezalec, čeprav vseeno velja zlasti za balvanista. Pleza že od leta 1995, od leta 1999 je v avstr^ski državni reprezentanci in je med drugim preplezal že smer s težavnostjo 9a ter tudi balvan, ocenjen z 8b+. Odlične rezultate pa dosega tudi na tekmah na najvišji ravni, kar ga prav tako uvršča med favorite na naši tekmi.
Najboljši rezultati:
-	2. mesto v končni razvrstitvi svetovnega pokala v balvanskem plezanju leta 2010,
-	3. mesto na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju leta 2010,
-	zmagovalec svetovnega pokala v balvanskem
Vrhniški atleti uspešni v začetku sezone
Ob koncu januarja potekajo tradicionalna državna dvoranska prvenstva v atletiki za posamezne starostne kategorie. Sodeč po nedavnih nastopih atletov se obeta sezona z odličnimi rezultati. To potrjuje statistika: osvojitev treh naslovov državnih prvakov, dve drugi mesti, eno tretje, tri četrta in dve peti mesti.
Poglejmo natančneje:
Državno dvoransko prvenstvo za kategor^o U 12, Slovenska Bistrica
2. mesto, Žan Dobrovoljc v skoku v daljino (4,56 cm)
1.	mesto, Žan Dobrovoljc v teku na 60 metrov (8,91 sek), nov državni rekord
2.	mesto, Gaja Bastarda Pokljukar v skoku v višino (120 cm)
18. mesto, Rok Kramarič v teku na 60 metrov, (9,56 sek)
Državno dvoransko prvenstvo za kategor^o U 16, Ljubljana
1.	mesto, Jaka Fefer v skoku v višino (175 cm)
2.	mesto, Martina Jan v skoku v daljino (526 cm)
4. mesto, Pia Zupan v skoku v višino (156 cm)
Posebej je treba omeniti odličen dosežek Žana Dobrovoljca, ki je v teku na 60 metrov, kjer je konkurenca najhujša, dosegel nov državni rekord, nato pa malo pozneje natopil še v skoku v daljino in zasedel drugo mesto.
Državno dvoransko prvenstvo za kategor^o mlajših mladink in mladincev, Ljubljana
1.	mesto, Maja Petrovič v skoku v daljino (5,42 metra)
4.	mesto, Maja Petrovič v teku na 60 metrov (8,11 sek), osebni rekord
Državno dvoransko prvenstvo, starejše mladinke in mladinci, Ljubljana
2.	mesto, Maja Petrovič v skoku v daljino (5,39 metra)
5.	mesto, Martina Jan v skoku v daljino (4,87 metra)
2. mesto, Luka Mesec v teku na 60 metrov (7,10 sek)
Državno prvenstvo za mete, kategor^a U16, Celje, 19. 2. 2011
4.	mesto, Ožbej Kropec
5.	mesto, Jernej Marčič
Tekači na dolge proge so imeli 3. februarja Državno tekmovanje v Linzu v Avstr^i. Ker v Slo-
znova dokazovali, da je mogoče s požrtvovalnostjo in dobro voljo tudi v slabih razmerah za trening doseči odlične rezultate. Seveda je želja vseh, da bi se stanje na Vrhniki čim hitreje spremenilo. Le tako bodo na Vrhniki vzgojeni atleti ostajali v domači sekc^i in se jim ne bo treba seliti v druge klube.
Zlata medalja okoli vratu državnega rekorderja Žana Dobrovoljca
ven^i ne premoremo ustrezne dvorane, AZS vsako leto najame dvorano v tujini in izpelje tekmovanje. V Linz smo iz ASV peljali tri atle-tinje..^Vse so nastopile dobro. Pohvaliti moramo Leo Železnik, ki je v teku na 800 metrov pritekla peto mesto in Nino Hrvatič, ki je v teku na 400 metrov postavila osebni rekord z odličnim časom 63,67 sek.
Državno prvenstvo Slovence v krožnih tekih
5. mesto, Lea Železnik v teku na 800 metrov s časom 2:25,08 sek
13. mesto, Nina Hrvatič v teku na 400 metrov s časom 63,30 sek
23. mesto, Tina Jesenovec v teku na 400 metrov s časom 68,90 sek
Kot kaže, nas bodo atleti znova razvajali z dobrimi uvrstitvami in s svojimi nastopi vedno
Sodeč po nedavnih nastopih atletov se obeta sezona z odličnimi rezultati. To potrjuje statistika: osvojitev treh naslovov državnih prvakov, dve drugi mesti, eno tretje, tri četrta in dve peti mesti.
Slednje se namreč dogaja, saj morajo atleti, če žel^o uspešno nadaljevati tekmovalno kariero, po končanju osnovne šole, ko se poveča intenzivnost treningov, prestopiti v klube,^ki jim omogoč^o možnosti za zimski trening. Čeprav jih trenirajo vrhniški trenerji, nastopajo v imenu drugih klubov, kar pripomore k slabi prepoznavnost vrhniške atletike v Slovenci. V preteklosti so zaradi navedenega odšli v ljubljanske klube odlični vrhniški atleti, kot so Alenka Bikar, Kaja Rogelj, Ana-Mar^a Jeraj, Jak Rogelj, Grega Mrgole, Peter Kunstelj, Helena Trček in drugi. Trenutno za AK Kronos nastopata Luka Mesec in Miha Jereb, ki ju trenira vrhniški trener Luka Drašler mlajši. Oba sta na dvoranskem državnem prvenstvu dobro nastopila. Luka je v teku na 60 metrov, s časom 7,10 sek, v kategorii starejših mladincev, zasedel drugo mesto, Miha Jereb pa je v članski konkurenci v skoku v daljino s skokom 6,97 metra zasedel tretje mesto.
Jernej Fefer
plezanju leta 2009,
-	zmagovalec svetovnega pokala v balvanskem plezanju leta 2008.
Tsukuru Hori
Zadnji izmed poglavitnih favoritov je še en Japonec, Tsukuru Hori. Tudi on ima že precej izkušenj s tekmami na najvišji ravni, saj se je tekmovanj za svetovno prvenstvo udeleževal že z mladinsko reprezentanco, kjer se je tudi uvrščal v finale. Zdaj, ko je v članski reprezentanci, se le redko pojavi na tekmi v težavnostnem plezanju, večinoma se udeležuje le tekem v balvanskem plezanju. Vendar pa ga dobri rezultati na teh tekmah uvrščajo v krog favoritov za finale, morda celo za medaljo.
Najboljši rezultati:
-	3. mesto v končni razvrstitvi svetovnega pokala v balvanskem plezanju leta 2010,
-	2. mesto na prvenstvu az^ske celine leta 2010,
-	2. mesto na prvenstvu az^ske celine leta 2009.
To so le nekateri izmed favoritov, saj je vrh najboljših v balvanskem plezanju precej širok in je mnogo tekmovalcev, ki bi se utegnili uvrstiti v finale. Seveda upamo, da bo med finalisti čim več slovenskih predstavnikov, da bodo s svojim plezanjem razveselili domače občinstvo.
Še enkrat torej vabljeni 7. in 8. maja v športni park Log - Dragomer, ki se razprostira ob stari cesti Vrhnika-Ljubljana tik za trgovino Mercator. Videli boste vso svetovno plezalsko smetano, v finalu v nedeljo pa se med drugim obeta še pravi spek-takel, ki ga bo vodil znani komik Boštjan Gorenc
-	Pižama, plezalske nastope pa bosta v živo pospremila še Sergej Ranđelovič z bobni, s kitaro pa Jani Hace, član svetovno znane skupine Siddharta.
L.M.
Novičke Športne zveze Vrhnika
Župan nam je sporočil svojo odločitev glede imenovanja članov Komisme za vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis. Upošteval je naš predlog in imenoval Matjaža Justina za predstavnika tekmovalnega športa in Danila Todoroviča za predstavnika športne rekreac^e.
Komis^a v sestavi: Jernej Fefer, Marjan Mo-žina in Janko Skodlar, imenovana na 4. seji Izvršnega odbora dne 25.1.2011, je pripravila poročilo, ki vsebuje stališča o programih, ki so predvideni pri podanih arhitekturnih rešitvah bodoče ureditve Sportnega parka Vrhnika.
Poročilo smo posredovali županu Občine Vrhnika in Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika. O odzivu vas bomo obvestili. V marcu smo se odzvali vabilom Sportnega društva Dren, Mladinsko športno kulturnega društva Verd in Sportnega društva Vrhnika in se udeležili njihovih letnih občnih zborov. Člani Izvršnega odbora smo se 22. marca sestali na 5. redni seji, člani Nadzornega odbora pa na 2. seji. Vsebina sej je bila priprava na redno letno skupščino, ki bo predvidoma 5. aprila 2011.
Začeli smo pripravljati novo spletno stran. Da bo »zaživela« vas prosimo, da nam posredujete informac^e o dogodkih v vaših društvih, več o tem pa se bomo pogovorili na skupščini.
Članarino za leto 2010 je poravnalo 24 športnih društev oz. klubov. Prosimo še ostale 4 člane, da to storno pred skupščino. Da ne pozabite: rok za predložitev vlog na Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2011 je 31. marec 2011. Ta dan je tudi rok za predložitev letnih poročil AJ-PES-u.
Za vse informac^e nas pokličite na telefon 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sport-nazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi poslovnega dela telovadnice Partizan.
Športna zveza Vrhnika
50 NAŠ ČASOPIS	N/ Šport in rekreac^a	28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
S prvo prvenstveno tekmo se je začela sezona ritmičark A1
V nedeljo, 6. 3. 2011, je v Šentvidu v organizační KRG Šiška, pod okriljem Gimnastične zveze Slovence, potekala prva prvenstvena tekma v ritmični gimnastiki A1, kateri bosta sledili še dve. Na prvenstvenih tekmovanjih se dekleta razvrsti za tekmovalno mesto na državnem prvenstvu. Na prvo tekmovanje smo pr^avili pet skupinskih ekip. Mlajše deklice: Laura Jelovšek, Ivona Vukičević, Urša Troha, Urška Bašelj, Lena Bogataj in Tjaša Rozman Muha so prikazale čudovito sestavo in si pritekmovale svojo prvo medaljo v RG, saj so zasedle 3. mesto.
Deklice, v sestavi: Nina Žižmod, Lina Groznik, Manca Rozman Muha, Nastja Podvratnik in Sara Jazbec so letos prvič tekmovale z rekvizitom. V njihovi starostni skupini ima lahko del deklet v ekipi rekvizit, del pa ne, vendar si ga morajo med sestavo večkrat izmenjati, tako da pridejo vsa dekleta v skupini v stik z izbranim rekvizitom. Naša dekleta so si izbrala kolebnico in s težko sestavo dobile oceno za 5. mesto. Tina Kolar, Meta Mramor, Metka Močilar, Žana Erznožnik in Ajda Ratkovič so se predstavile v kategorii kadetinj, in sicer z vajo z obročem in domačo zbirko medalj dopolnile še s srebrno. Letos so se v kategorii članic in mladink dekleta lahko prvič predstavila tudi v posebni kategorii, in sicer v skupinski vaji brez rekvizita. Vrhniške članice so pripravile dve tekmovalni vaji: eno z obročem in eno brez rekvizita. Katja Grum, Neža Celarc, Daniela Kalizan in Klavd^a Makuc so se najprej predstavile v vaji z obročem, s katero so si prislužile 5. mesto, nato pa sta se jim pri tekmovanju s sestavo brez rekvizita pridružili še Tina Grum in Anja Mikuš ter s predstavo dosegle 4.^mesto. Na tekmovanju smo pogrešali dolgoletno tekmovalko Špelo Jilek, ki je za dekleta doma stiskala pesti, saj je zbolela. Vendar konec enega tekmovanja s tako lepimi uspehi ne pomeni počitka, ampak le nov izziv obdržati ali pa še izboljšati rezultate. Prav tako pripravljamo nastop za naše mame, na katerem bomo ponovno pokazali, kaj znamo. Nastop bo 24. 3. 2011, na katerega vse vljudno vabimo.
Ines Jerina, GD Vrhnika
Šah na Vrhniki!
Šahovsko društvo Vrhnika obvešča vse ljubitelje šaha, da od aprila nudi možnost igranja šaha na Tržaški 9 na Vrhniki (Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem). Dobimo se vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 19. do 22. ure. Poleg prostih part^ bomo v primeru zadostnega števila zainteresiranih organizirali tudi
turnirje.	Vabljeni!
Akrobati odlično tekmovali v Renčah
12. 3. 2011 je v OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša v Renčah potekalo 16. Odprto prvenstvo v skokih z male prožne ponjave (MPP). Tam so se naši akrobati Gimnastičnega društva Vrhnika (GDV) izkazali več kot uspešno. Cicibani in cicibanke so tokrat nastopili v kategoriji začetnikov, kar je mogoče le na tem tekmovanju, kjer tekmuje vsak zase in vsi, ki osvojijo zadostno število točk, prejmejo tudi bronasto medaljo, drugi pa diplomo. Ker so naši dečki zelo dobro nastopili, si jih je kar pet priskakalo medaljo, trije pa diplomo. Medalje so osvojili: Mark Novak, 3., Nik Poličnik, 7., Ivan Šraj, 8., Svit Svalina, 9., Matej Drašler, 10., diplome pa: Erazem Jazbinšek, 11., Ambrož Jilek, 12., in Matic Slave, 13. Fantje so bili točkovno zelo skupaj, kar pričajo tudi njihove zaporedne uvrstitve. Tistim, ki so dobili diplome, je do medalje zmanjkalo zelo malo. Tudi cicibanki sta svoje delo opravili dovolj dobro, da
sta prav tako dobili bronasto medaljo, in sicer, Laura Drašler kot 4. in Katja Fortuna kot 19. Pri mlajših deklicah so kot posameznice v hudi konkurenci dobro nastopile tudi Iza Šraj Miklič, ki je osvojila 34. mesto, Ajda Novak 42. in Manca Kotnik 68. Manca je v zadnjem skoku žal izvedla napačen skok, sicer bi bila uvrščena blizu preostalih dveh. Prav tako je pri mlajših dečkih dobro tekmoval tudi Jan Šraj Miklič, ki je osvojil končno 30. mesto. Pri vseh so še skrite rezerve, ki jih kažejo na treningih in upamo, da jim to kmalu uspe tudi na tekmovanjih, saj bi se z malenkost natančnejše izvedenimi skoki lahko kar dobro približali 10-erici. Za kaj več pa bo treba tehnično izpopolniti težje skoke (salte s pol, enojnimi in dvojnimi obrati). Naslednji nastop bo v počastitev materinskega 24. 3. 2011 v OŠ Martina Slomška, tekmovanje pa 9. 4. 2011 v Ljubljani - 36. Odprto prvenstvo Bežigrada. Vsem akrobatom iskreno čestitamo! Vsi rezultati in fotografije so dostopni na naši spletni strani: http://5k. amadeus.si/gd/ Matej Fefer, GD Vrhnika
Teniški klub Vrhnika - vabilo na Občni zbor!
Nova teniška sezona na Vrhniki je pred vrati, zato vse člane Teniškega kluba Vrhnika vabimo na Občni zbor, ki bo v torek, 12. aprila, ob 18. uri v prostorih OŠ Janeza Mraka.
Na Občnem zboru bomo predelali poročilo za leto 2010, razgrnili načrte za 2011 ter predstavili predloge sprememb statuta, o katerih bomo tudi glasovali (osnutek novega statuta si boste lahko še pred Občnim zborom prebrali na www.tenis-vrhnika.si). Občni zbor bomo končali s
točko »razno«.
Teniški klub Vrhnika je bil letos aktiven tudi v zimski sezoni. Po večletnem zimskem spanju smo decembra organizirali klubski prednovoletni teniški turnir v igri dvojic, ki je potekal v Teniškem cen-
TENISKI klubvRHNIKA
tru Škulj. Družabnega turnirja se je udeležilo 24 tenisačic in tenisačev. Zmagovalca turnirja sta postala Boni Petkovšek in Peter Kavčič, ki sta po napetem dvoboju premagala dvojico Ronko Gostiša - Dejan Mesec. Športni dan je minil v odličnem vzdušju, zato se bomo potrudili, da bi zimski klubski turnir postal tradicionalen.
Za vse dodatne informac^e nam pišite na info@vrhnika-tenis.si ali pa nas obiščite na www.tenis-vrhnika.si.
Moto klub Nauportus Vrhnika
http://www.mknauportus.si
Člani MK Nauportus z Vrhnike pr^azno vabimo voznike
motorjev, mopedov in skuterjev na blagoslov, ki bo v nedeljo, 10. aprila 2011, ob 11.30 pred cerkv^o sv. Pavla na Vrhniki.
Po blagoslovu se bomo odpeljali na krajši izlet.
Četrtega marca letos smo imeli motoristi z Vrhnike občni zbor. Udeležba je bila dobra in tudi povabljeni gostje nas niso razočarali. Po poročilu predsednika g. Danila Leskovca je sledila razprava. V njej so
sodelovali: komandir PP Vrhnika g. Mirko Nunič, predsednik ZŠAM Vrhnika g. Franjo Čretnik, predstavnik MzM-ja g. Vili Kopše in vrhniški župnik g. Blaž Gregorc. Vsi so pohvalili delo kluba v minulem
letu, poseben poudarek pa je bil na delo s področja vzgoje, preventive in varnosti v cestnem prometu. Prireditev Dan varne vožnje je bila dobro obiskana, posebno z mladimi udeleženci v prometu, kar je
najpomembneje. V nadaljevanju smo sprejeli načrt dela. Po blagoslovu motorjev, ki bo v aprilu, bo tudi letos zadnjo soboto v maju prireditev Dan varne vožnje na Vrhniki. Pri izvedbi sodelujejo še MzM, SPV Občina Vrhnika, Polic^-ska postaja Vrhnika, ZŠAM Vrhnika in drugi. Določili smo datume motorističnih izletov in Blažev izlet na Zasavsko Žalostno goro. Kot vsako leto, bo tudi letos zaključek sezone s srečanjem ob jezeru. Vsem motoristom želimo varno vožnjo in pridružite se nam.
Tajnik MK Nauportus JG

ren
ŠPORTNO DRUŠTVO DREN DRENOV GRIČ - LESNO BRDO
vabi na
29. tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo,
ki bo v PONEDELJEK, 2. maja 2011, od 10. ure naprej v Športnem parku DREN na Drenovem Griču pri Vrhniki.
ŠTARTNINA:
•	PROGA A - 500 m.........................5 €
•	PROGA B - 1000 m..........................7 €
•	PROGA C - 7 km........................10 €
•	PROGA D - 14 km........................12 €
KRATEK OPIS PROGE
•	Proga poteka po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo, in sicer po asfaltni cesti, peščeni poti, obronku gozda in delu travnika.
•	Na progi bo poskrbljeno za okrepčila.
ZDRAVSTVENA SLUŽBA:
•	Prireditelj zagotavlja zdravstveno službo na štartu/cilju.
ČASOVNICA
•	7.30: prgave na štartu
•	9.45: ogled proge A (in proge B samostojno)
•	10.00: štart proga A, deklice, kategorii 1. in 2.
•	10.10: štart proga A, dečki, kategorii 3. in 4.
•	10.20: štart proga B, deklice, kategorii 5. in 6.
•	10.35: štart proga B, dečki, kategorii 7. in 8.
•	11.00: štarti za višje starostne kategorie
•	13.00: predvidena podelitev priznanj in praktičnih nagrad
PRIZNANJA:
•	Prvi tr^e v vsaki kategorii bodo prejeli medalje ter praktične nagrade.
•	Vsak otrok bo prejel spominsko medaljo, prvi tr^e pa medalje in praktične nagrade.
PRAVILA TEKMOVANJA
•	Organizator si pridržuje pravico diskvalifika-c^e v primeru, če:
a)	bo tekmovalec kršil pravila Atletske zveze Slovence.
b)	tekmovalec ne bo nosil štartne številke v skladu s pravili Atletske zveze Slovence.
c)	bo tekmovalec odtekel drugačno razdaljo ali kategor^o, kot jo je pr^avil ob dvigu štartne številke.
•	Tekmovalec bo tekmoval na lastno odgovornost.
SPLOŠNE DOLOČBE:
•	Za garderobe in tuše bo poskrbljeno.
•	Za svoje stvari bo odgovarjal vsak sam.
•	Vsak tekmovalec bo prejel topel obrok in napitek.
•	Organizator si pridržuje pravico do spremebe razpisnih pogojev ter spremembe programa prireditev.
•	Prireditev bo potekala v vsakem vremenu.
PODROBNEJŠE INFORMAC^E: • www.sd-dren.si , www.timingljubljana.si • tek11@sd-dren.si • gsm : 040 749 119, 041 344 716
Turnir v namiznem tenisu
ORGANIZATOR: ŠD Šentjošt
KRAJ: Šentjošt, dvorana kulturnega doma Šentjošt
DATUM: sobota, 9. april, začetek ob 9.30
PR^AVNINA: 12 €, v ceno sta všteta sendvič in topel obrok v gostišču Brunarica GRIČ.
NAGRADE: pokali in medalje
Tekmovalci bodo tekmovali v eni starostni kategorii, sistem tekmovanja bomo določili na dan tekmovanja.
Prgave sprejemamo po telefonu 041 296 644 do petka, 8. aprila, do 19 ure.
Vodja tekmovanja: Hinko Košir.
ŠD Šentjošt Sekc^a namizni tenis
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
N/
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
51
ŠKRAT ČULIBRK VABI NA:
8-URNI TEČAJ ROLANJA ZA OTROKE
KDAJ: APRIL-MAJ 2011, MAJ-JUNUJ 2011 TOREK in ČETRTEK 17.00-18.00 ali 18.00-19.00 ZAČETEK TEČAJA: v torek, 19. 4. 2011 KJE: ŠPORTNI PARK BEVKE OPREMA: rolerji, čelada, ščitniki za komolce, kolena in dlani!
4-URNI INTENZIVNI TEČAJ ROLANJA ZA ODRASLE
Ob zadostnem zanimanju odraslih za tečaj rolanja bomo termin razpisali naknadno.
Za več informacq oz. prgavo nas pokličite.
Pohitite s prgavo. Število tečajnikov je zaradi kakovosti dela in varnosti omejeno!
PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE
KJE: v telovadnici na OS Ivana Cankarja na Vrhniki ali na prostem (ŠPB Bevke PRIPRAVIMO VAM RAZLIČNE PROGRAME ZA AKTIVNO PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE
•v telovadnici: elementarne igre, med dvema ognjema, nogomet, poligon, štafetne igre, ples, igra s padalom, baloni, plezanje ^
•na prostem: rolanje, štafetne igre, med dvema ognjema, vodne igre, skrivalnice ^
INFO IN REZERVAC^E: 041/753-682 (Spela), 041/229-255 (Tomaž), skrat.culibrk@gmail.com
ŠD Optimisti Borovnica
Razpis za ligo malega nogometa
Začela se bo 3. aprila. Igralci bodo igrali ob nedeljah (spomladi in jeseni) na šolskem igrišču v Borovnici. Igrali bodo po sistemu 4+1, igralni čas 2 x 20 minut s polodbojno žogo, velikosti4.
Pr^avnina: 150 evrov na ekipo.
Prgave in informac^e:
Zoran Subotić: 041 994 086, Matjaž Ocepek: 031 622 587, Ivo Mršić: 040 515 478.
Prgave zbiramo do 31. 3. 2011, ko bo žreb. Pr^avnino lahko poravnate osebno ali na tekoči račun.
Dryland Sleddog tekma - Logatec 2011
Sobota, 16. april, in nedelja, 17. april, v Logatcu
Tekmovanje vlečnih psov v disciplinah: tek s psom, kolesarjenje s psom in vprega na kolesih s štirimi ali šestimi psi. Osrednje dogajanje bo v grajskem parku v Logatcu, proge za tekmovanje pa bodo speljane po poteh okoli Sekirice. Več podrobnosti na: www.skd-logatec.net/dryland2011
Tudi kužki hod^'o v šolo
Sportno-kinološki klub Vrhnika že vrsto let uspešno deluje na prostornem vadišču med Sinjo Gorico in Malo Ligojno. Iz leta v leto z veseljem opažamo, da se vedno več ljudi odloča,
pasjega frizb^a, poleti bomo organizirali tečaj trikcev, zainteresiranim pa bomo pripravili tečaj razstavljanja. Naša izkušena inštruktorica, Branka Hobič, bo predstavila nov način pasjega sledenja z eteričnimi olji.
V	mali šoli se bo vaš mladiček socializiral z drugimi psi, ljudmi in stvarmi, ki jih bo pozneje v svojem okolju mirno sprejemal. Poznejše sožitje bo tako lažje in prijetnejše.
V	osnovni šoli se bodo psi naučili osnovnih vaj poslušnosti, poleg tega pa boste okrepi i vaš odnos s psom, ki bo tako okolju prijazen in nemoteč, vaše življenje z njim pa prijetno in lepše.
Agility je pasji šport, s katerim bo vaše pasje življenje aktivnejše in zabavno. Primeren je za vse pse, ne glede na poreklo ter velikost, poleg tega pa nudi prijetno obliko rekreacije za oba.
Rally obedience je nova kinološka disciplina pri nas, je nekakšna mešanica poslušnosti in trikov. Tudi v tej panogi ni nobenih omejitev glede pasme ali velikosti, psi pa v njej spoznajo poslušnost kot zabavno in pestro disciplino, tako da je v veselje vodnikom pa tudi psom.
Kot vidite, je kinološko dogajanje v našem klubu pestro. Veseli bomo, če se nam s svojim pasjim prijateljem pridružite tudi vi in spoznate radosti prijetnega in aktivnega človeško-pasjega sobivanja.
da svoj prosti čas preživljalo aktivno s svojim psom in da so psi vse bolj pravi družinski člani. Sobivanje s psom pa je prijetno le, če je pasji spremljevalec lepo vzgojen in zadovoljen. Zato vam v našem ŠKK-ju nudimo spomladanske in jesenske tečaje male šole, osnovne šole, agilityja in rally obediencea. Letos bomo v program vključili tudi vse bolj priljubljeno športno disciplino
Športno-kinološki klub Vrhnika je že začel z vpisovanjem v spomladanske tečaje. Tečaji se začnejo v začetku marca oz., ko bodo to omogočale vremenske razmere. Vprašanja ali kar prgave sporočite Valentini na št. 041/921-722 ali na skk.vrhnika@gmail.com. Informac^e: www.skk-vrhnika.si.
Kam bodo šle Žabice aprila, kaj je ICU&IASF?
ICU & IASF - svetovni združenji za cheerleading in cheer ples
^ ^Članska skupina Žabice iz SSD Log - Dragomer bodo 26. 4. 2011 odpotovale v Ameriko, točneje v Orlando na Floridi. Tam bodo nastopile na svetovnem prvenstvu IASF in ICU. Zanimalo nas je, kakšno svetovno prvenstvo sploh je to ... Pa poglejmo, kaj so nam povedale!
IASF je kratica za International All Star Federation, ki združuje več kt 1500 klubov iz vsega sveta. Klubi se med letom udeležujejo kvalifikac^-skih tekmovanj, na katerih se bor^o za pravico do udeležbe na svetovnem klubskem prvenstvu, ki ga IASF enkrat na leto izpelje v Disney Worldu na Floridi. Žabice (Frogs) so se za vstopnico potegovale na tekmovanju ELITE Cheer-leading Championship maja 2010 v Nemč^i. Na svetovnem IASF prvenstvu, ki bo 30. 4. in 1. 5. 2011 se bodo predstavile v kategorii International Open Coed (Level 5), v kateri bo sodelovalo 50 ekip iz 9 držav (Avstralca, Ekvador, Velika Britanca, Slovenca, Kolumbca, Mehika, Nemčca, Kanada in ZDA). Na celotnem tekmovanju se bo predstavilo približno 17.000 tekmovalcev iz 600 ekip, ki prihajajo iz 70 različnih držav. Žabice gredo na IASF, ker:
•	je to največje tekmovanje v cheerleadingu na svetu,
•	so se lani izkazale kot najboljša slovenska ekipa v tej panogi,
•	je bil to dveletni cilj, za kar so vložile veliko časa, truda in energce,
•	želco izboljšati uvrstitev izpred dveh let (41. mesto),
•	imajo veliko podpornikov, ki verjamejo vanje in so jim pomagali zbrati potrebna sredstva,
•	v društvu imajo ljudi, ki si upajo peljati skupino 30 otrok v ZDA, starši pa jim zaupajo.
ICU je kratica za International Cheer Union, ki je največje neprofitno svetovno združenje za cheerleading in cheer ples, v katerega je trenutno vključenih 95 nacionalnih zvez, tudi Sportna cheerleading zveza Slovence. Ena od primarnih nalog ICU je pridobiti priznanje za cheerleading in cheer ples s strani Mednarodnega
ekip iz več kot 70 držav. Izbor reprezentantov je potekal junca 2010. Treningi reprezentanc cheerleading so večinoma v športni dvorani OS Log - Dragomer, plesne reprezentance pa se pripravljajo v Novi Gorici. Selektor reprezentance cheerleading, Matjaž Gerbec, in njegova pomočnica, Urša Ramuta, prihajata iz SSD Log
olimpijskega komiteja ter skrbeti za razvoj tega športa na vseh celinah. ICU od leta 2009 enkrat na leto organizira svetovno prvenstvo, na katerem se zberejo državne reprezentance iz vsega sveta. Slovenca se lahko pohvali z dvema odličnima uvrstitvama - dve zaporedni bronasti medalji sta za Slovenco v kategorci partnerskih dvigov osvojila Sara Gruden in Matej Kavčnik. Na Floridi bo letos 33 slovenskih reprezentantov (od tega 22 Žabic) Slovenco predstavljalo v šestih kategorcah: Cheer Freestyle Pom (cheer plesna skupina), Doubles Cheer Freestyle Pom (plesni par), Doubles Cheer Freestyle Jazz (jazz plesni par), Elite Coed (cheer-leading skupina), Coed Partner Stunt (partnerski dvigi) in All Girl Group Stunt (dekliški skupinski dvigi). Na samem tekmovanju bo predvidoma nastopilo 180 nacionalnih
- Dragomer, na kar so Žabice še posebno ponosne!
K. A.
Zakaj so Žabice organizirale glasbeno akrobatski spekta-kel z naslovom ZA.ŽABICE.SI?
Žabice se koncem aprila 2011 odpravljajo čez veliko lužo na svetovno prvenstvo v cheerleadingu, imenovano ICU & IASF?
Naše Žabice so po ameriški zakonodaji mladoletne, zato jih bodo na poti novih osebnih in tekmovalnih izkušenj spremljali:
g. Matjaž Gerbec - njihov trener, ga. Urša Ramuta - pomočnica trenerja, ga. Mojca Samotorčan kot organizatorica in vodja potovanja, ga. Nataša Jeršin kot strokovna sodelavka s področja zdravstva in ga. Mojca Bašič in ga. Mili Gerbec, ki bosta kot vedno poskrbeli za dobro počutje,
vzdušje, za polne želodčke in za primerno dolg počitek.
Na enem prvih sestankov, ki je bil namenjen staršem tekmovalcev članske cheer-leading skupine Žabice, smo se odločili, da mladino na tekmovanje pošljemo. Izbrali smo vodjo potovanja in ji popolnoma zaupamo. Mama dveh fantov iz te skupine, ki je to nalogo prevzela, se je že do danes izkazala s skrbno organizacijo vsega, kar k takemu potovanju in življenju v tujini spada. Kmalu po odločitvi, da je mladino vredno poslati v svet in podpreti njihovo športno zavzetost in zagnanost, pa smo se začeli zavedati, da bodo stroški za marsikatero družino kar veliki. Se posebej smo ob tem pomislili na družine, ki bodo na letalo pospremile po dva člana. Kar sama se je kazala potreba, da je nujno nekako pridobiti nekaj sredstev, ki bodo nekoliko razbremenili starše velikih finančnih obveznosti, ki so neizogibni spremljevalec tako oddaljenih tekmovanj. Starši smo videli več poti, a se je najbolj prcela ideja, ki zdaj nosi naslov ZA.ŽABICE.SI.
Hitro smo se sporazumeli, da za žabice.smo tudi mi. Pospešeno smo se lotili orga-nizacce. Srečevali smo se z znanim in neznanim, a vse nas je obogatilo in nam prineslo nova znanja in spoznanja. Srečali smo veliko ljudi, ki so nam finančno omogočili celoten dogodek, in take, ki so nam držali hrbet, da smo zmogli. Posebej se bomo zahvalili prav vsakomur od vas, če se v tej zgodbi prepoznate. Samo ena neznanka je ostajala do zadnjega dneva: »Ali bomo na dogodek ZA.ŽABICE.SI uspeli povabiti zares veliko gledalcev?«
Danes, ko to berete, je dogodek že za nami. Sporočamo vam, da smo ga z veseljem pripravljali za vse vas, ki ste bili v dvorani in nam s tem izkazali naklonjenost in podporo in tudi za tiste, ki ste ga spremljali bolj od daleč. Veseli smo, da ste nas počastili s sodelovanjem in z obiskom.
Nataša Grom
52
NAŠ ČASOPIS
N/
Sport in rekreac^a
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Mednarodni ekipni turnir Alpe-Adria v dvorani OŠ A. M. S., štirinajst postavljenih namiznoteniških miz
Namizni tenis
Uspešen začetek leta
Vrhniški namiznotenisači smo leto začeli v pričakovanju novih turnirjev in tekmovanj, saj je okoli novega leta tekmovalna sezona malce potihnila. Še pred koncem prejšnjega leta smo se z nekaj mlajšimi igralci udeležili 3. Mednarodnega odprtega turnirja za pokal Alpe-Adria v Tržiču, kjer se je več kot odlično izkazal Teo Ponikvar v kategorii fatnov do 10 let in osvojil 3. mesto. Tudi drugi so igrali odlično. Nik Kovač se je v isti kategorii uvrstil med najboljših osem, Nejc Nagelj v kategorii do 12 let med najboljših šestnajst, prav tako Miha Grampovčnik v kategorii do 15 let. Naslednja tekma je bila namenjena članom do 21 let, saj so v NTK Muta organizirali 2. Odprti turnir NTZS za člane do 21 let. Turnirja se je je udeležil Matic Kaiser in se uvrstil med šestnajst najboljših mlajših članov v Slovenci. Naslednji vikend, natančneje 15. januarja, smo se odpravili še na Ptuj, kjer je potekal 2.Od-prti turnir NTZS za mlajše kadete. Nastopili so: Nik Kovač, Jan Vrhovec in Nejc Nagelj in prikazali zelo dobro igro. V finalni del se je uvrstil Nejc Nagelj in se prebil med najboljših
36 mlajših kadetov v Slovenci. V februarju se je sezona nadaljevala z odprtimi turnirji Namiznoteniške zveze. V nedeljo, 13. 2., sta se Rok Semič in David Cirikovič udeležila 3. Odprtega turnirja za mladince, kjer pa se jima ni uspelo uvrstiti v finalni del. 20. 2. so se Jan Vrhovec, Izak Oberčkal Pluško, Miha Grampovčnik in Nejc Nagelj udeležili 3. Odprtega turnirja za kadete. Mihu se je po nesrečnem naključju kljub dvema dobljenima tekmama, v katerih je nasprotnika premagal s 3 : 2 zaradi razlike v točkah ni uspelo uvrstiti v finalni del.
V februarju smo pričakali tudi namiznoteniški dogodek leta na Vrhniki, saj smo v Na-miznoteniški sekc^i Športnega društva Vrhnika zopet pripravili Mednarodni ekipni turnir za pokal Alpe-Adria. Tekmovanja se je udeležilo 37 ekip mladih namiznoteniških igralk in igralcev iz dvanajstih klubov. Vseh igralcev je bilo na koncu več kot 80, od tega tudi ena ekipa deklic in dve ekipi fantov iz ital^anskega kluba Kras iz zamejstva. Turnir, ki je potekal v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška, na štirinajstih namiznoteniških mizah, sta okoli 10. ure zjutraj odprla predsednica Športne zveze Vrhnika, Irena Oblak, ter podpredsednik Medreg^ske namiznoteniške zveze, Aleksander Rozman. Tekmovalci so
se pomerili v sedmih kategorijah - mladinci do 19 let, kadeti do 15 let, mlajši kadeti do 12 let, dečki do 10 let, kadetinje do 15 let, mlajše kadetinje do 12 let ter deklice do 10 let. Ekipe so bile sestavljene iz dveh ali treh igralcev ali igralk in so tekmovale po tako imenovanem Corbilion sistemu, do treh dobljenih tekem. Sprva so se pomerile po skupinah po tri ali štiri ekipe vsaka z vsako, nato pa po turnirskem sistemu na izpadanju. Ogledali smo si lahko kar nekaj napetih in dolgih dvobojev ekip, zelo zanimive so bile tudi tekme dvojic, ki v Corbilion sistemu igrajo po dveh odigranih tekmah in lahko odločajo o zmagi ali porazu posamezne ekipe. Izmed naših igralcev so se več kot odlično izkazali Teo Ponikvar, Nik Kovač in Darko Savič, ki so v kategorji dečkov do 10 let premagali vse nasprotnike in tako odnesli pokal za prvo mesto. Po kar 72(!) ekipnih tekmah, ki so jig igralci odigrali, smo dobili zmagovalce v vseh ka-tegor^ah; objavljamo v nadaljevanju članka. Za pomoč pri izvedbi tekmovanja se najlepše zahvaljujemo glavnemu sponzorju tekmovanja, podjetju Marinium design, ter podjetju Emba Mercator iz Logatca, ki je za zmagovalce prispevalo praktične nagrade, in trgovini DG69, ki je za vse obiskovalce in tekmovalce priskrbelo sveže sadje.
PILATES
V STUDIU FORTE
StudioForte
Brigadirska 12 Vrhnika- Verd
STUDIO FORTE
Moč športa
M 051 77 04 77, T 05 9928 025 E info@studiofbrte.si, www.studioforte.si
Pilates
Včasih je manj več
Vadba za telo in duha, ki je stara že 80 let, je bila od začetka ustvarjena za zdravje ter dobro počutje vsakega od nas.
Joseph Hubert Pilates, ustanovitelj pilate-sa, je v mladosti bolehal zaradi astme, sklepne revme in rahitisa in je zato začel razvrati vaje, ki jih je pozneje razvil v sistem vadbe, ki jo zdaj poznamo kot pilates.
Med prvo svetovno vojno je svojo vadbo delil ter preizkusil na zelo poškodovanih vojakih, ki so zaradi te vadbe hitreje okrevali in pridobili več moči, kot so jo imeli. Po prvi svetovni vojni je Pilates odšel v New York, kjer je s svojo ženo odprl prvi studio za pilates. Kmalu so se za pilates začeli zanimati slavni igralci, plesalci in športniki.
Ravno zaradi kombinac^e preprostosti in hkrati učinkovitosti je postala ta vadba priljubljena pri ljudeh vseh starostnih skupin s popolnoma različnimi telesnimi zmogljivostmi in drugačno motivac^o. Vsaka vaja pilates ima veliko dodatkov, s katerimi lahko vajo otežimo ali pa jo naredimo lažjo, tako da ima vsaka vaja vsaj eno različico za vsakega posameznika. Mišice trupa aktivno sodelujejo pri izboljšanju moči, gibljivosti in pravilni drži.
Pilates krepi mišice, jim daje tonus, zagotavlja gibljivost ter ravnovesje, združuje telo,
misel in dušo ter pomaga ustvariti lepo oblikovano telo. Torej ima pilates vs, notranje in zunanje učinke. Zdravje ter lepoto.
Pri pilatesu upoštevamo osem načel, ki jih upoštevamo pri vsaki vaji. Prvo načelo je koncentrac^a, saj se gib začne v možganih ne v mišicah, tako da je vaja pravilneje izvedena, če smo skoncentrirani. Bolj kot je vaja pravilno izvedena, večje učinke pusti na telo. Pri pilatesu namenimo veliko pozornosti na trebušne mišice, mišice medeničnega dna ter hrbtne mišice, saj vse vplivajo na pravilno držo in tudi varujejo naše organe. Pomembno je tudi dihanje, saj z dihanjem pošljemo kisik v mišice, tako da dob^o večjo moč, prožnost, um se sprosti, tako vaje delujejo tudi antistresno. Vadimo tudi ob popolni kontroli gibanja, saj z natančnostjo vodi do hitejšega napredka ter kontroliranja svojega telesa.
Pri pilatesu se naše telo na novo uči določenih gibov, saj se zaradi zdajšnjega načina življenja telo prepusti napačnim gibom, kot je na primer ukrivljena hrbtenica zaradi preveč sedenja ter prevelike uporabe računalnika. Torej pri pilatesu poskrbimo za spremembo že utečenih gibalnih vzorcev s tem, da pri vsakem gibu poskrbimo za pravilno držo ter jo s pomočjo vaj pilates učvrstimo z mišicami. Tako dobimo močne, lepo izoblikovane mišice, ki poskrb^o za naše zdravje ter lep videz.	Špela Tovornik
Fantje U-10
1.	mesto: NTS Vrhnika (Ponikvar, Kovač, Savič)
2.	mesto: NTK Preserje (Ogrič, Bečaj),
3.	mesto: NTKFužinar Interdiskont (Žigon, Breznik),
Dekleta U-10:
1.	mesto: NTK Log. + NTK Jes. (Mihevc, Vovk)
2.	mesto: NTK Preserje (Pavlič, Kete, Jeras)
3.	mesto: NTK Križe (Novak, Polanec)
Dekleta U-12:
1.	mesto: NTK Logatec (Okorn, Vindiš, Čolič)
2.	mesto: NTK Jesenice (A. Bolte, N. Bolte)
Fantje U-12
1.	mesto: NTK Fužinar Interdiskont (Cvetko, Jamšek)
2.	mesto: NTK Merkur Kranj I (Vidmar, Zupan)
3.	mesto: NTK Ljubljana (Filipovič, Tičar)
Fantje U-15
1.	mesto: PPK Rakek (Stankič, Strohsack)
2.	mesto: NTK Logatec (Kožul, Petrovec, Dobrovoljc)
3.	mesto: NTK Križe (Steiner, Krpič)
Dekleta U-15
1.	mesto: NTK Logatec (Mihevc, Kelečevič)
2.	mesto: NTK Križe (Dobrin, Štular)
3.	mesto: NTK Preserje I (Lukič, Matjašič)
Fantje U-19
1.	mesto: PPK Rakek (Zdovc, Urbanc, Jernejčič)
2.	mesto: NTK Križe (Legat, Bapič)
3.	mesto: NTK Vesna (Peterka, Vehar)
Za povrh pa nas je kljub vsem uspehom in tudi uspešnim mednarodnim ekipnim turnirjem konec februarja, 27. 2., v Novem mestu razveselil še Miha Grampovčnik, ki je na 4. Odprtem turnirju Medreg^ske zveze v kategorii učencev 8. in 9. razred, zasedel 3. mesto in tako domov odnesel pokal. Na tekmovanju so iz naše sekcie sodelovali še Darko Savič, Teo
Ekipa NTS ŠD Vrhnika (desno) in Ekipa NTK Iskra Avtoelektrika Vrtojba (levo) pred dvobojem 13. kroga 3. Slovenske namiznote-niške lige
Teo Ponikvar (skrajno desno) s [jokalom za 3. mesto na mednarodnem odprtem turnirju Alpe-Adria v Tržiču, 19.12. 2010.
David Cirikovič (NTS ŠD Vrhnika) med igro s Kristjanom Peršoljo (NTK Iskra Avtoel. Vrtojba)
Ponikvar, Jan Vrhovec, Nejc Nagelj, Izak Oberčkal Pluško, Rok Semič in David Cirikovič, od katerih se jih je večina uvrstila v finalni del in tako pridobila dragocene točke, ki bodo štele za končno uvrstitev ob koncu sezone. V februarju in marcu so se nadaljevale tudi tekme v 3. Slovenski namiz-noteniški ligi. Naša ekipa, v sestavi: David Cirikovič, Jer-
nej Ogrin, Miha Grampovčnik in Domen Granda, je odigrala 12., 13. in 14. krog lige in tako končala ligaško tekmovanje za to sezono. Fantje so zasedli zadnje mesto v ligi, a jim tega ne gre očitati, saj so se glede na svoja leta skozi sezono izredno dobro borili in dosegali tudi posamične zmage.
Za NT sekcio zapisal: Žiga Perović
v
Še en uspeh naših boksarjev
Člani Boksarskega kluba Barje so 26. 2. 2011 v Mariboru še enkrat dokazali, da Vrhnika ima kakovostne športnike in še enkrat pokazali, da v našem klubu gojio borilne športe. V četrtem krogu Lige prvakov v boksu sta se med 36 tekmovalci iz 14 klubov iz Slovenie udeležila
naša dva boksarja, ki sta v zelo močni konkurenci prepričljivo premagala svoja nasprotnika. Bojan Dražetič je premagal tekmovalca Nejca Juvančiča, člana B. K. C. Litia iz Litie. Miha Kralj je s prekinitvio v prvi rundi premagal Morisa Kovačiča, člana Ž.B.K. Maribor iz Maribora.
Fanta se pripravljata za naslednjo tekmo - šesti in finalni krog Lige prvakov v boksu, ki bo 26. 3. 2011 v Kopru. Iskrene čestitke za zmage in veliko uspehov na naslednjih tekmah.
Novi vpisi!
Boks-kickboks-k1-low kick
Pridruži se nam v Boksarskem klubu Barje; deležen boš kakovostnih treningov, ki ti bodo morda celo uresničili tvoje sanje - postati zmagovalec! Preprosto, pridi na spoznavni trening, ki bo v torek, 5. 4. 2011, kjer te bomo z veseljem sprejeli in vključili v ustrezno skupino.
VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 19.30 DO 20.30
V TELOVADNICI DOJOFIT, Pod Hruševco 42.
Več informaci po tel: 031-810-649 in 031491-377.
VLJUDNO VABLJENI!
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
N/
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
53
Karate
3. mesto Bineta na mednarodnem turnirju Slo open 2011
V soboto, 12. 3. 2011, je Laško gostilo 11. THER-MANA SLO OPEN, na katerega je bilo pr^av-ljenih 650 tekmovalcev iz 80 klubov. Turnirja so se udeležili tekmovalci iz kar dvanajstih držav: Avstr^e, Nemč^e, Madžarske, Slovaške, Hrvaške, Svice, Srb^e, Črne Gore, BIH, Italie, Romunke in Slovence. Vrhničani smo imeli prijavljenih osem svojih tekmovalcev v katah in borbah. Največji uspeh je dosegel naš najmlajši Bine Cvetković, ki je v kategorii kate najmlajši dosegel izvrstno 3. mesto. Ne smemo pozabiti preostalih tekmovalcev, ki so se borili po svojih najboljših močeh in žal tokrat ostali brez uvrstitev na stopničke.
Vrhnika ima državno prvakinjo v karateju!
V Velenju je v nedeljo, 20. 2. 2011,potekalo Državno prvenstvo v katah in borbah za člane in veterane 2011, ki sta ga organizirala Karate zveze Slovence in tehnični organizatoa KK Ti-
ger Velenje. Barve Karate kluba Vrhnika so zastopali štirje člani in dva veterana, ki so dosegli izvrstne rezultate in osvojili komplet medalj.
V	konkurenci članov, kjer je nastopalo 70 tekmovalcev iz 30 klubov, so naši člani dosegli naslednje rezultate:
-	1. mesto - NASLOV DRŽAVNE PRVAKINJE - borbe, članice, 68 kg - SABINA BUR-JAK,
-	3. mesto - borbe, članice, +68 kg - ALEKSANDRA RADOVIĆ,
-	3. mesto-- borbe, člani - 67 kg - KRISTJAN BUH.
Na tatam^ih smo imeli še Anžeta Pečarja, ki pa je v drugem krogu v močni konkurenci žal izpadel iz nadaljnjega tekmovanja.
V	konkurenci veteranov, kjer je nastopalo 23 tekmovalcev iz 14 klubov, pa so naši veterani dosegli:
-	2. mesto - kate, veteranke - 50 - MATEJKA PEKLENK.
Tudi v kategorii veteranov smo imeli v boju za odličja še enega člana, in sicer Ton^a Kra-šovca, vendar tudi njemu v močni konkurenci žal ni uspel preboj med najboljše.
Karate klub Vrhnika je po številu osvojenih medalj dosegel odlično 4. mesto!!!
V	imenu vseh bi se ob tej priložnosti radi za-
hvalili trenerju in mojstru Džemalu Mustafiću za trud, ki ga je vložil v priprave na Državno prvenstvo. Upamo, da smo mu z uspehom povrnili vsaj delček tega, kar nam nesebično daje že vsa leta aktivnega dela v klubu!
Hvala tudi vsem drugim, ki nas podpirate na naši športni poti!
Uspeh na 9. mednarodnem turnirju v Žalcu
Člani Karate kluba Vrhnika smo se v soboto, 5. 3. 2011, za odličja borili na 9. Mednarodnem turnirju v Žalcu, ki ga je organiziral Karate klub Žalec. V konkurenci 465 tekmovalcev iz Slovence, Hrvaške, Avstr^e, Madžarske in Kosova je klub zastopalo sedem mlajših članov, ena kadetinja in tr^e veterani, ki so ponovno dosegli odlične rezultate in skupno osvojili kar devet medalj.
V konkurenci mlajših članov so naši karateisti dosegli naslednje rezultate:
3. mesto - kate, dečki - Andraž Peklenk, 3. mesto - kate, dečki - Benjamin Husaković in
3. mesto - kate, ekipno dečki - Bine Cvetković, Nejc Cvetković in Edin Čehić.
V boju za odličja sta bila med mlajšimi še Brina Arsič in Matic Žust Sprah, ki sta žal izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. V kategorii kadetov nas je z odličnim rezultatom razveselila Sara Arsič, ki je osvojila končno 3. mesto.
Med veterani smo imeli v boju za odličja tokrat tri člane, ki so dosegli izvrstne rezultate, in sicer:
1.	mesto - kata +35 - Džemal Mustafić,
2.	mesto - kata +45 - Džemal Mustafić,
2.	mesto - kata +45 - Darja Gorjup,
3.	mesto - kata +35 - Mateja Peklenk, ter 1. mesto - kata +45 - Mateja Peklenk.
Omeniti je treba nastop našega trenerja in mojstra Džemala Mustafića, ki je po šestnajstih letih ponovno kot tekmovalec stopil na tatam^e. Opazovati mojstra karateja je bilo za vse nas posebno doživetje. S svojim nastopom nam je ponovno podaril delček mozaika, ki ga sestavljamo na naši športni poti in se mu zahvaljujemo, da se lahko učimo od njega.
Ne smemo pozabiti tudi na številno podporo s tribun, ki je glasno navdala za nas in pripomogla k dobrim rezultatom.
M. P.
Veseli Triglavci po Ratitovcu in Bohorju
Bohor je pogorje, ki se razteza nad Senovim, katerega najvišji vrh je Veliki Javornik (1024 m), na jasi pod Plešiv-cem (925 m) pa stoji Koča na Bohorju.
Od koče ali z bližnjega Ple-šivca (Spic hriba) je lep razgled proti jugu, kjer vidimo Senovsko dolino, del Brestanice, položnejša južna pobočja, kjer se vrstno gozdovi, travniki in polja v smeri proti Koprivnici in še naprej proti Bizeljskim goricam, vidno je gričevje na drugi strani Save z Velikim Trnom in široko Krško polje z Gorjanci v ozadju in v lepem vremenu je viden tudi Snežnik.
Pripeljali smo se po asfaltirani cesti iz smeri Senovega do kraja Jablance, kjer je tudi izhodišče za vzpon na Bohor.
Ker bi bil sam vzpon na Bohor prekratek, smo se napotili ob Dobrovském potoku v dolino Blanščice na izhodišče poti po Bohorskih slapovih.
To je zelo zanimiva in razgibana pot po štirih Bohorskih slapovih in zanimivi pokrajini. Naš prvi cilj je bil slap Bojanca, do katerega smo prišli po večkratnem prečkanju istoimenskega potoka in vzpenjanju po skobah, saj je na nekaterih mestih pot speljana čez strme stene ob potoku. Sam slap je bil zaradi suhe zime bolj miren, je pa nudil lep pogled na strme stene, porasle z bršljanom.
Že kar malo plezalna pot nas je pripeljala na Rigel, ki je nad slapom, kjer smo se malo odpočili in si nabrali energ^o za naprej.
Po počitku smo se odpravili do naslednjega slapa Pekel, nad katerim stoji skalni osa-melec Igla, ki je viden že od daleč. Tudi ta slap je bil zara-
di malo vode bolj miren, a sta nam pogled na iglo in lepo jasno nebo pričarala lep razgled.
Od slapu smo se povzpeli do kmetje Vrtec, kjer raste najdebelejša trta v Slovenci (tako vsaj trd^o domačini), naprej pa po travnikih do zaselka Puste Ložice, kjer smo imeli krajši počitek ob vaškem vodnjaku pod mogočnimi lipami.
Malica in sveža voda iz vodnjaka ter toplo sonce so nam dali novih moči za pot naprej.
Naslednji slap, do katerega smo se povzpeli, je Ub^avnik in je na Dobrovskem potoku. Ta slap je med hladnimi ste-
pot mimo zaselka Bukovščica in naprej do Jablnc, kjer nas je čakal avtobus.
Za nami je bil zopet čudovit dan, ki smo ga preživeli v manj znanih in obiskanih krajih (rekli bi bogu za hrbtom, saj nismo videli nobene cerkve), ki nud^o v vsakem letnem času veliko možnosti za lepe pohode, še posebno, ko je zraven pr^etna družba veselih ljudi.
Simon Zalar
Na pohodu po Ratitovcu
V gorah zima še kar traja, zato smo se planinci Planinskega društva Vrhnika, po-
V	pogorju Ratitovca je več vrhov; iz Selške doline sta vidna Gladki vrh (1667 m) in Kosmati vrh (1643 m), zahodno od nj^u je najvišja vzpetina Altemaver (1679 m).
Na severno stran se pobočja spuščajo proti mogočnim gozdovom Jelovice.
Razgled z Ratitovca je eden najlepših v slovenskih gorah, zato je zelo obiskan vse leto, saj na njem stoji tudi Krekova koča, ki je odprta vse leto.
V	soboto zjutraj, 19. februarja, smo se z avtobusom odpeljali mimo Podlipe, Smrečja, Lučin v Poljansko dolino in naprej skozi Škofjo Loko do
nas je pričakala Krekova koča, v kateri smo se okrepčali in si pogreli premražene ude.
Po počitku smo se podali še na Altemaver, kjer smo uživali v zares lepem razgledu na naše Alpe, le doline so se skrivale v megli, iz katere sta izstopala le Blegoš in Porezn.
Že uhojena gaz nas je vodila nazaj proti koči, od tam pa smo krenili proti Vratcem, od koder se razteza eden najlepših pogledov na Triglav, obdan s smrekovim gozdom.
Sonce je počasi začelo zahajati in metati vse daljše sence na pokrajino, mi pa smo se počasi odpravili v dolino. Nekateri so si zaradi varnosti nadeli dereze za varnejši korak, saj pravijo, da je cilj hribovcev
v dolini.
Na koncu smo se ustavili na pr^etni turistični kmet^i Mohorič v Prtovču, kjer smo se okrepčali z divjačinskim golažem, domačim kruhom in flancati.
Za nami je bil zares pr^eten dan, ki smo ga preživeli v naravi z enkratnim vremenom in v pr^etni druščini. Za konec še refren, ki ga poje Vlado Kreslin v svoji pesmi: Nekaj pa je še takih ljudi, ki se jih človek razveseli in z njimi dan preživi.
Pr^etno vabljeni vsi, ki si želite sproščene družbe veselih ljudi, pr^etnih pohodov, da se nam pridružite in uživate z nami na naslednjih pohodih!
Simon Zalar



■5
nami in so ga ledni plezalci uporabili in s pomočjo cevi in mraza izdelali ledno steno za plezanje. Ker je bila letošnja zima hladna in dolga, se je ohranilo še kar nekaj ledu.
Od slapa nas je nekaj časa vodila kar strma pot iz korita Dobrovskaga potoka in naprej do koče. Na Spic hribu nas je pričakala Koča na Bohorju, kjer smo si vzeli daljši počitek za malico in uživanje na soncu. Po počitku smo se odpravili v dolino, kamor nas je vodila
hodna skupina Veseli Tri-glavci, podali v sredogorje na Ratitovec (1666 m) in Altemaver (1679 m).
Ratitovec je dolgo travnato sleme, ki se dviguje nad Selško dolino in poteka v smeri vzhod-zahod in spada k Ju-l^skim Alpam. Ratitovec je po obliki ravno nasproten kot večina naših gora, saj je južno pobočje strmo - prepadno odrezano, severno pa polož-nejše in poraslo s smrekovim gozdom.
Železnikov, kjer se cesta odcepi za Prtovč (1011 m), kjer je bilo izhodišče našega pohoda.
Megleno jutro nam ni pokvarilo veselega vzdušja in kar hitro smo jo mahnili po shojeni poti proti Ratitovcu. Po kakšni uri hoje sta se že nasmihala sonce in jasno nebo, severni veter pa je odpihnil oblake proti jugu.
Vse višje smo se vzpenjali, čarobnejša je bila zimska pokrajina, ki se je lesketala v soncu. V zavetju Gladkega vrha
54
NAŠ ČASOPIS
N/
Sport in rekreacca
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Po Rilkejevi poti
Kaj je pritegnilo planince, da so se tako množično odzvali vabilu na drugi del pohoda po Rilkejevi poti? Večdnevno sončno vreme, hrepenenje po morju in toplih krajih, zanimiva trasa? Udeležencev je bilo za veliki avtobus in še za enega manjšega.
Odpeljali smo se do Proseka, kjer smo jeseni končali prvi del poti. V Proseku nas je pričakala močna burja. Sprva je bila res malo neprcetna, a smo se je kmalu privadili, tako da nas je počasi začela celo zabavati. Čeprav je bila skupina zares velika in bi bila zato težko obvladljiva, nas je vodnik Roman Novak nekajkrat uspel zbrati, da nam je predstavil kraje, po katerih smo hodili, njihove naravne, geografske, zgodovinske, gospodarske in predvsem narodnostne posebnosti.
Kraji Barkovlje, Prosek, Kontovel, Nabrežina, Sesljan, Devin so kraji iz ene najbolj znanih primorskih pesmi Buči, buči, morje Adrcansko. To so kraji iz zgodb legendarnega borca za slovensko besedo in pravice manjšine pisatelja Borisa Pahorja in kraji letošnjega Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute. Slovensko prebivalstvo teh krajev zaznamujejo mnoge preizkušnje, od turških vpadov do gospodarskih kriz, vojn. Fašizem se je bil namenil uničiti slovenski jezik in slovenstvo. Boj za narodnostno identiteto še traja. Državne meje se rahljajo, meje
v glavah bi za to rabile več pametne politike, medsebojnega spoštovanja in sosedskega sporazumevanja. Pohodne poti so eden od najbolj naravnih načinov zbliževanja, lahko so graditeljice mostov tudi tam, kjer drugi načini odpovedo.
Raba slovenskega jezika je bila vezana na življenje in delo ljudi v prejšnjih stoletjih. Preživljali so se z obdelovanjem borne zemlje, s pomorstvom, ribištvom in kamnoseštvom. V nabrežinskem kamnolomu je v najboljših časih delalo tudi do štiri tisoč delavcev. Z na-brežinskim kamnom so gradili ceste, mesta, vozili so ga vse do Dunaja, iz njega je tam zgrajen parlament. S sadovi morja in zemlje so zalagali Trst in druga večja mesta na obali in v notranjosti. Gospodarski razvoj je prinesel nov način življenja. Dejavnosti, od katerih so živeli, so začele zamirati, z njimi pa navade, opravila, običaji. Zelo se je zmanjšala gospodarska moč manjšine, kar je ogrozilo obstoj manjšine in rabo mater-nega jezika. Boj manjšine se nadaljuje.
Pohodna pot, imenovana po velikem evropskem pesniku
Nedostopna obala in divje pečine pred devinskim gradom.
Izlet smo sklenili z dvema sonetoma pesnika Rilkeja, ki ju je čudovito recitirala Katja.
Rainerju Marii Rilkeju, pomaga oživljati kraje, mimo katerih vodco pomembne prometne poti od morja proti notranjosti. Pot je pretežno speljana po skalnem robu, ki strmo obroblja zaliv od Trsta do Tržiča. Prava Rilkejeva pot je sprehajalna pot, dolga le 2 km in vodi od Sesljana do Devina. Mi pa smo jo podaljšali tako, da smo jo začeli v Proseku, šli skozi Kon-tovel, kjer je cerkev sv. Hiero-
nima, obšli grad Miramar z njegovo znano in slavno zgodovino. Ob poti je tudi kraška jama Pod Kravjakom. Na raz-gledišču Sv. Primož se pogledi naužcejo morja in sonca. Kmalu smo prispeli v Križ, značilno kraško naselje. Njegov starodavni videz moti gosta mreža elektronskega žičja, speljana po zraku od hiše do hiše. Napredek terja svoj davek. V nadaljevanju poti smo videli dva
lepo obnovljena vodna stolpa, ki spominjata na gradnjo južne železnice (Dunaj-Trst v letih 1842 do 1857 ) in na oskrbo s pitno vodo. Iz Nabrežine vodi še ena pot: Kugyjeva pot pelje v dolino Glinščice. Uredili so tudi Ribiško pot, ki se z roba spusti do morja in obiskovalce seznanja z življenjem in delom nabrežinskih ribičev, še posebno z njihovimi znamenitimi čolni čupami, ki so izdelani podobno kot deblaki barjanskih mostiščarjev.
V obeh svetovnih vojnah so bile na skalnem robu opazovalnice, v zalivu pa nastanjene pomembne enote in poveljstva.
Naslednje naselje na naši poti je bil Sesljan, ki je zdaj znan turistični kraj z marino in kopališčem. Leta 1954 so tod naselili begunce iz Istre italijanskega rodu in narodnostna sestava se je spremenila v škodo Slovencev, ki so bili dotlej avtohtoni večinski živelj v tem kraju.
Naš pohod se je bližal Devinu, staremu gradu na mogočni skali. Znašli smo se v zavarovanem rezervatu z značilnim rastlinstvom o in živalstvom, tudi z nekaj endemiti. Na razgledni ploščadi je Roman predstavil življenje in delo pesnika Rilkeja. Pesnik je devinsko grofico spoznal v Parizu okrog leta 1910 in jo nato večkrat obiskal. Na gradu so se občasno mudili tudi pisatelj Mark Twaine, skladatelja Strauss in Liszt ter druge slavne osebnosti. Rilkeja je kraj tako navdihoval, da je
svoje elegce poimenoval De-vinske. Katja, ljubiteljica po-ezce, je pohodnikom prebrala dva soneta, ki ju je Rilke dodal Elegcam.
Devinski grad ima dolgo in burno zgodovino. Začetki segajo tja v leto 1000. Pozneje je novi grad postavila rodbina Valese in je bil sedež devinske-ga gospostva, ki je segalo od Vipavske doline, Notranjske, Krasa do Reke. Med 1. svetovno vojno je bil zelo poškodovan; njegovo vojno usodo omenja pisatelj Prežihov Voranc v romanu Doberdob. Zdaj je grad last princa Karla della Torre e Tasso in njegove družine. V sklopu gradu je mednarodna šola Jadranskega zavoda Združenega sveta, ki usposablja odlične dcake iz številnih držav vsega sveta za najboljše univerze. Zdajšnji grad je kopija gradu izpred prve svetovne vojne.
Skupina pohodnikov je bila res velika, a je hodila strnjeno in zbrano sledila vodniku Romanu, ki so mu pomagali vodniki Sonja Zalar Bizjak, Mirko mALNERSIČ in Jože Skolč. Ob koncu smo se razveselili napovedi, da bo društvo za prihodnje leto uvrstilo v načrt nadaljevanje, ki bi potekalo od Devina mimo Stivana in izvira reke Timav do Doberdoba.
Za odlično pripravljen pohod se planinci zahvaljujemo organizatorjem.
Besedilo: Katja Hvalica
Fotografije: Miro Malneršič
f - ■ -

Mladinci z vlakom v Divaško jamo
Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika je v soboto, 15. januarja, organiziral planinski izlet za osnovnošolce v Divaško jamo. 105 mladih planincev se je zjutraj zbralo na železniški postaji Verd, od koder smo se z vlakom odpeljali do Divače. Za tiste, ki so se prvič peljali z vlakom, je bilo vse novo in so z zanimanjem opazovali vse okoli sebe. V kupeju so punce priredile manjšo plesno zabavo, nekateri pa so iz nahrbtnikov potegnili malico in malo prigriznili. Z železniške postaje v Divači smo krenili proti Divaški jami po poteh Divaškega krasa. Pot je opremljena z različnimi informaccskimi tablami, na katerih so opisane razne naravne znamenitosti. Že takoj na začetku poti smo bili priča čudovitemu pogledu na jamo udornico. Ob poti smo videli tudi veliko značilnih drevesnih vrst, značilnih za Kras.
Ko smo prišli pred jamo, smo se razdelili v dve skupini in tako je šla vsaka skupina posebej na ogled jame pod vodstvom jamarja iz Jamarskega kluba Divača. V njej smo bili priča bogati »opremljenosti« z raznimi naravnimi pojavi, ki jih ponuja kraško podzemlje: velike dvorane, mogočni stalaktiti, stalagmiti in stebri, zavese in tudi majhni ledeni kapniki. Po enournem ogledu jame smo imeli na travniku pred jamo čas za malico, kramljanje in razposajeno igranje. Po vrnitvi na železniško postajo v Divači smo si ogledali starinsko parno lokomotivo, nato pa vstopili na vlak in ponovno uživali v vožnji do postaje na Verdu. Od tam smo peš krenili do šole in na veselo snidenje s starši. Fotografije si lahko ogledate na spletni strani društva - www.pd-vrhnika.si
Tomaž Stržinar
Pohod na gospodično na Gorjancih
Na pustno soboto so se vrhniški mladi planinci odpravili na izlet na Dolenjsko. Obiskali so Gorjance, gozdnato pobočje, ki se južno od Novega mesta dviguje tik ob meji s Hrvaško.
Naš cilj je bil Gospodična, kjer stoji planinski dom.
Avtobus nas je pripeljal do vasi Gabrje, majhne vasice pod Gorjanci, vzhodno od Novega mesta. Tam sta nas pričakala vodnika Borut in Nina iz lokalnega planinskega društva. Pred odhodom proti vrhu so se otroci posladkali s krofi, kar se na pustno soboto spodobi. Tako je bila pot navkreber lažja.
Nina je pohitela na čelo kolone in nas vodila po markirani gozdni poti. Na tleh je bilo še kar nekaj snega in udeleženci so morali previdno stopati, da ni nastal kakšen zdrs. Med hojo smo se nekajkrat ustavili, si slekli odvečna oblačila ali pa popili skodelico čaja iz nahrbtnika.
Dobre pol ure vzpona po razgibani poti nas je pot pripeljala iz bukovega gozda na rob prvega travnika, ob katerem smo se začeli spet vzpenjati. Na tistem mestu smo se nekateri ozrli nazaj, ker so se med drevesi odprli prvi pogledi na razgibano dolenjsko pokrajino. Vendar je to bilo le za hip, saj je pot hitro zavila nazaj v gozd in spet nas je čakal približno
polurni vzpon do naslednje košenice, kjer so razgledi lepši, saj smo se dvignili že za dobrih 350 višinskih metrov. Ker je bil oblačen dan, razgled ni bil ravno najlepši, vendar že sam pogled na dolino nas je opogumil, da smo nadaljevali s potjo navzgor.
Otroci so uživali v zimskih radostih, saj je bilo kar nekaj snega. Do cilja naše poti je bilo od zadnjega travnika le še slabih 15 minut hoje skozi gozd. Ko so nekateri že spraševali: »Koliko je še do konca,« smo nad seboj med drevesi opazili streho Doma Vinka Paderšiča na Gospodični. Ker smo že skoraj dosegli naš cilj in videli kočo, smo zagledali tudi studenček na Gospodični, ki je znan iz Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih.
Preostala nam je samo še pot po stopnicah, mimo izvira Gospodična do doma in prispeli smo.
Vstopili smo v prostorno, urejeno kočo in se posvetili zasluženi malici. Zbrali smo tudi planinske dnevnike in vanje pritisnili štampiljke.
Pred kočo je prostran raven prostor, ki je vabil na dvoboj v kepanju. Nekateri so celo dejali, da je »zmanjkalo snega« po vseh zmetanih kepah.
Pred odhodom v dolino je vodnik Andrej fotografiral celotno skupino s kočo v ozadju.
Vračali smo se po drugi poti, saj so Gorjanci naravnost prepredeni z mrežo gozdnih cest, kolovozov in pešpoti. Navzdol nam je šlo hitreje, nekateri so celo pozabili, da niso vodniki in korak jih je zanesel pred vodnico Nino. Ven-
dar smo uspešno prispeli do našega izhodišča v vasi Gabrje, kjer nas je že čakal avtobus. Poslovili smo se od Nine in Boruta in krenili proti Vrhniki.
V dobri uri in pol smo prispeli na Vrhniko, kjer so nas že čakali naši starši.
Naj omenim, da so se izleta udeležili učenci OS Ivana Cankarja, OS Log - Dragomer in
mednarodnega oddelka na OS Danile Kumar v Ljubljani. Med nami je bil npr. 7-letni deček iz Indce, ki je prišel na izlet prvič. Dejal je, da bo zopet šel na planinski izlet, saj je bil po končani turi izredno ponosen nase. Mislim, da ni bil edini. Fotografije si lahko ogledate na naši spletni strani ( www.pd-vrhnika.si ).
Ksen^a Bernetič
28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	N/ Šport in rekreac^a	NAŠ ČASOPIS 55
		
PLANINSKA LITERATURA
Planinski vestnik, 116. letnik, leto 2011, marec, številka 3.
Prva spomladanska številka Planinskega vestnika je posvečena etiki. Blaž Stres piše o možnosti izbire alpinistične poti vsakega posameznega alpinista, ki je tudi odgovoren zase, Tomaž Jakof-čič ne odobrava večjega števila ponovitev iste smeri v enem letu, Andrej Grmovšek pa ne odsvetuje skalnega plezanja z opremo za ledno plezanje. Tina Leskošek je pripravila nekaj mnenj znanih slovenskih alpinistov o etičnih dilemah alpinizma ter zapis, v katerem meni, da alpinisti ne hod^o v nekoristen del našega planeta. Vladimir Habjan se je pogovarjal s himalajskim zdravnikom Damjanom Meškom, Dejan Ogrinc pa z Reinhaldom Messnerjem, ki meni, da je za Zemljo že prepozno. Slavko Prezelj je obujal spomine na visokogorske pašnike, David Erik Pipan, predsednik Društva soške fronte v Novi Gorici, pa je zapisal nekaj spominov
na pred sto leti ustanovljeno 1 ^r^ rAM prvo vojaško enoto, ki je pozne-I ^^ lili	je služila v prvi svetovni vojni.
Olga Kolenc se je potepala po Kaninskem pogorju, Luka Pavlin pa opozarja, da ni lepo iti z avtomobilom v hribe. V rubriki z nami na pot Vid Pogačnik predstavlja nekatere slapove v Slovenski Istri, Mitja Peternel pa zimske ture v sosednji Av-str^i. Manca Čujež je obiskala ledeniško jezero Kicho v Argentini, Alenka Pergar pa je opisala prvenstveno pot Valentina Staniča na Watzmann, imenovan nemški Triglav. Dušan Škodič je obiskal zadnjega pastirja in mlekarja na planini Zajavor, Vanja Sossou pa se je povzpel na Mehavček v zimskem času. Elizabeta Gradnik se spominja rojstva sodobnega alpinizma na Slovenskem z ustanovitv^o Turistovskega kluba Skala pred 90 leti, Matej Ogorevc pa je spremljal trinajst korejskih planincev na najvišji vrh Slovence. Emil Pevec se je pogovarjal s Tonetom Škarjo, enim najbolj zaslužnim Slovencem za naše uspehe v Himalaji. Mire Steinbuch napoveduje 5. mednarodni filmski festival gorniške-ga filma v Domžalah, Dušan Klenovšek pa predstavlja posebna drevesa z velikimi ali manjšimi dupli, pogovor z njim pa je pripravila Irena Mušič Habjan. Gregor Vertačnik in Miha Pavšek sta pripravila poročilo o snežni odeji na Kredarici v zadnjih sto letih, Zdenka Mihelič pa piše o srečanju lednih plezalcev v Slovenci.
SIDARTA, d.o.o., Ljubljana, Trpinčeva ulica 39, tel. št. 01 561 34 73, 01 561 25 36, office©sidarta.si , www.sidarta.si
Založba Sidarta, ki sta jo pred desetletji ustanovila alpinista Janez Skok in Ines Božič Skok, je v veliki meri prevzela izdaje planinskih knjig, ki naj bi jih sicer izdajala Planinska Zveza Slovence. Osrednja slovenska planinska organizac^a in njena Planinska založba sta tedaj imeli pomanjkanje finančnih sredstev in še česa. Dandanes obe založni delujeta in izdajata knjige s področja planinstva v zadovoljstvo slovenskim aktivnim in pasivnim ljubiteljem planin. Slednji knjige z veseljem preberejo, se ob tem česa tudi naučio, aktivni planinci pa vodnike vzamejo tudi s seboj na pot.
Pred časom je pri tej založbi izšel razširjeni vodnik po Brezpotjih z novim podnaslovom Najlepše neoznačene poti slovenskih gora avtorja Vladimirja Habjana, ki je tudi odgovorni urednik Planinskega vestnika. V vodniku je opisanih 50 poti po nemarki-ranih poteh Jul^skih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, ki potekajo po travnikih in med ruševjem, po nekdanjih pastirskih in lovskih poteh, po meliščih in med skalami, kjer je kdaj pa

kdaj treba tudi malo poplezati do največ III. težavnostne stopnje, ter po mulatjerah v Jul^skih Alpah, ki so jih nadelali ital^anski in avstr^ski vojaki v prvi svetovni vojni. Opisi poti so jasno in razločno zapisane, z nekaterimi opozorili in posebnostmi, ki jih lahko srečamo in doživimo. Avtorjeva priporočila neizkušenim gornikom, naj na neznane poti najamejo gorske vodnike, ni odveč. To pa ne velja za svet Polhograjskega hribovja, saj ste tam, če bi se zgubili v megli ali noči, lahko prišli v katero koli smer prej kot v eni uri do hiše in ljudi, ki vam bi pokazali pot domov
V	knjigi niso samo za okras fotografije nekaterih avtorjevih sodelavcev ter perorisbe in akvareli Danila Cedilnika Dena, ki predstavlja ciljne točke in smeri posameznih poti. V priročniku je pr^etno prebrati nekatere originalne zapise podnaslovov: Na pot, kjer ni poti - Gorska bisera odročnega sveta - Neznan pristop na znano goro - Gorska pravljica - Otok nedotaknjene
divjine - Okus po alpinizmu - V senci velikanov - Po tihotapskih stezicah - Pozabljene poti na pastirsko goro - Majhen, a zahteven - Po sledeh gamsov - V svetu orlov - V nikogaršnjem svetu - Po poteh turnih smučarjev itn.
Zadnje poglavje nas povezuje s pred nedavnim izdano knjigo Mitje Peternela, ki je v knjigi Najlepši turni smuki avstr^-ske Koroške pričaral pravljični svet na smučeh, namenjen večinoma le izkušenim smučarjem. Ta vodnik predstavlja 78 vzponov in spustov s posameznih vrhov, med katerimi so nekateri tudi v bližini naše državne meje (Peca, Obir, Vrtača, Stol, Ovčji vrh, Vajnež, Hruški vrh), do podnožja drugih na še slovenskem etničnem ozemlju pa ni daleč (Golica, Ojstrnik, Krniške in Ziljske Alpe, Polinik, Dobrač). Le malo naprej pa je do Velikega Kleka ali Grossglocknerja, prvaka avstr^skih gora. Ko si bomo privoščili nekaj spustov, si lahko preberemo še opise drugih, bolj oddaljenih turnih smukov v naši sosednji pokrajini. V vodniku je mnogo fotografij in zemljevidov s tega področja. Knjigi je priložena tudi knjižica potovalnih originalnih (v nemščini) zemljevidov s tehničnimi opisi tur.
Četrto delo založbe Sidarta je alpinistični priročnik Prvi koraki v svet vertikale, ki ga je pripravil Vili Guček s podnaslovom Vaje in nasveti za uspešno plezanje. Namenjen ni le plezalnim inštruktorjem, ampak tudi staršem, ki bodo svojim otrokom želeli približati prve korake v svet alpinizma.
V	kratkem bo izšla tudi knjiga Vladimirja Habjana Čez rob.
Janša Klemen, Karavanke. Planinski vodnik. 1. izd. Ljubljana, Planinska zveza Slovence, 2010. 360 str., fotogr., ilustr.
Slovenci radi hodimo v gore. Ker so nam vse gore blizu, saj je Slovenca med najmanjšimi državami na svetu, si mnogi predstavljajo, da jih poznamo, da poznamo tudi vse poti, ki nas pripeljejo na njegove vrhove. Pa ni povsem tako. Tudi sam sem velikokrat premišljeval tako, pa sem se kar nekajkrat izgubil. Srečo sem imel, da sem se vedno našel, da sem vedno našel pravo pot ali izhod oziroma povratek. Takrat mi je bilo lepo, saj sem to storil ne le po sreči, ampak po temeljitem premisleku. Rad se pohvalim, da se rad izgubim, ker mi je potem, ko zopet najdem pravo pot, lepo.
Neveščim pohodnikom in planincem pa priporočamo, da si najamejo planinske ali gorske vodiče, odvisno od tega, kakšno pot so si izbrali. Vsekakor pa ne bi hodili v gore brez napisanih
planinskih vodnikov, ki jih v Slovenci premoremo nemalo. Le te ne izdaja samo Planinska založba pri Planinski zvezi Slovence, pač pa tudi mnoge druge velike in majhne založbe. Mnogo je plezalnih, planinskih in pohodniških poti, ki jih lahko obiščemo v različnih letnih časih.
Slovenski gorski svet je razdeljen na posamezna gorstva. Eno od teh so Karavanke, ki potekajo od Trbiža do hrvaške meje v dolžini 120 km. Na našem ozemlju se Karavanke pričnejo na gori Peč (1510_m), ki leži prav na tromeji med Italko, Avstr^o in Slovenko. Karavanški greben se v^e dalje proti vzhodu, po katerem teče tudi meja s sosednjo Avstr^o vse do Košute. Tu se meja obrne proti Kamniško-Savinjskim Alpam, greben Karavank pa se nadaljuje po avstr^skem ozemlju na Obir, na naše ozemlje pa se vrne na Olševi in nadaljuje na Peco, Raduho in Uršljo goro.
Gorstvo Karavank, njegovi vrhovi in poti tja gor, so bila doslej opisana v planinskem vodniku, delo dr. Stanka Klinarja. Ta
knjižica je izšla prvič leta 1971 in drugič leta 1975. Popravljena in dopolnjena izdaja pa leta 1983 in leta 1997. Pred kratkim pa je pri Planinski zvezi Slove-n^e izšel novi vodnik, ki ga je pripravil Klemen Janša. Zgradba vodnika je podobna, kot so zgradbe večine drugih takih vodnikov. Prvo je zapisana predstavitev gorovja, izhodišča iz posameznih dolin, nato sledjo opisi koč, prehodov in posameznih vrhov po skupinah od zahoda proti vzhodu.
Zapisani podatki so zapisani berljivo in natančno, kar je pr^eto že za branje, kaj šele za uporabo ob poti. Upoštevane so vse spremembe in novosti, ki so se v tem delu slovenskega gorskega sveta zgodili zadnjem desetletju. Ne manjkajo pa tudi podatki za sosednje kraje na severni strani karavanškega grebene na avstr^skem ozemlju.
Besedilo spremljajo lične perorisbe planinskih koč, ki sta jih pripravila Anton Rojc in Jadran Lasnibat. Razveselimo pa se lahko tudi zares lepih fotografij gorskih vrhov in pokrajine pod njimi, ki so jih prispevali Bojan Ambrožič, Klemen Janša, Božidar Lavrič, Oton Naglost in Uroš Podovšovnik. Za tiste, ki še niso osvojili Karavank, naj navedem nekaj posebnih zanimivosti.
Prek karavanškega grebena je več gorskih prelazov, ki nas popeljejo v severno sosedo. To so Korensko sedlo (1073 m), Ljubelj ((1058 m), Jezerski vrh (1218 m) in Pavličevo sedlo (1339 m). Prehodi pa so še nad Mežico, pri Homcu in Viču, ki sta znana kraja iz obdobja osamosvojitve. Ne smemo pa prezreti Karavanškega predora.
Najvišji vrh Karavank je Stol (2236 m) s Prešernovo kočo pod vrhom, na spominskem križu na vrhu pa je zapis v nemščini in slovenščini »Gore pr^ateljstva«. Najbolj opevana gora v Karavankah je prav gotovo Golica (1835 m), kateri je posvečena tudi največkrat predvajana Avsenikova pesem. Na vrhu Celovške Špice sta postavljena dva spominska križa, na enem od njih piše v nemščini lep citat »Gor in spomini ostajajo«. Pod Olševo je jama, imenovana Potočka z^alka, v kateri so našli ostanke kosti medveda, na Uršlji gori pa stoji cerkev sv. Uršule, najviše ležeče cerkve na Slovenskem.
Z vseh vrhov so zelo lepi razgledi na vse strani neba. Visokogorski pašniki so pokriti z različnim gorskim cvetjem. Na marsikaterem pa so še žive planšar^e, kjer se lahko okrepčamo s kislim mlekom in doma narejenim sirom. Skratka: Vabimo vas na pot.
Ciril Velkovrh
>W
ZIC
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
FITNES CENTER
Vas tudi v sezoni 2010/2011 vabi k vadbi. Fitnes je odprt od ponedeljka do petka od 17. do 22. ure. Cena mesečne vadbe: 22 EUR, enkratni obisk fitnesa: 4 EUR Vljudno vabljeni!
STÍHL: DmngC.
^tríglav pv^agode EHU]
56 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
SHIFT the way you move
iSAN.
VRHUNSKA VOZILA NISSAN SEDAJ V AVTOHIŠI MALGAJ NA VIČU
Od G. apríla naprej obi^ile nov^bn in s^rvLs Nissan v Avta hiši M al ga) Tržaški cesti 108 v Ljubljani.
Sprehodite se med avtoniiobili Nissan, izberite svojega in ga odpeljite na testno vožnja
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS
57
Novost v Avtolevu
Predstavili dve novi vozili
V začetku marca so v avto salonu PEUGEOT, AVTO LEV na Vrhniki predstavili dve novi vozili - peugeot 508 in električni avtomobil iOn.
Z novim vozilom se je Peugeot zopet uvrstil med vodeče proizvajalce sodobnih limuzin ter med eno prvih novih tehno og^ novih generac^. Od vseh prisotnih, predvsem poslovnih partnerjev, ljubiteljev Peugeotovih vozil, koncesionarjev in drugih, sta novi vozili limuzino 508 in break 508 SW ob razgrnitvi prejeli velik aplavz.
Nato sta direktor in komercialni direktor odkrila še najnovejšo novost, električni avtomobil iOn, ki je ena pomembnih prihod-
nosti v Peugeotovi proizvodnji avtomobilov. Seveda so električni avtomobili še v razvoju in stvar prihodnosti. Zato ni nič čudnega, če so se v Peugeotu odločili, da čim hitreje poskrb^o za »zeleni trend«. Proizvodnja je stekla in novi električni avtomobil PEUGEOT iON je zagledal luč sveta. Res je to vozilo zaenkrat kar drago (30.000 EUR), vendar ga je že mogoče polniti prek vtičnice 220V na večjih mestih po Slovenci, tudi že na Vrhniki. S polnimi baterkami doseže razdaljo do 150 kilometrov. Še nekaj tehničnih podatkov: elektromotor, moč: 47 kW pri 3500-8000 vrt/min; navor: 180 Nm od 0-2000 vrt/min; samodejni menjalnik; hitrost: 130 km/h; pospešek: 15,9 s; poraba: 1,5 EUR/100 km; emis^e: 0 g CO2/km.
Po končani predstavitvi obeh Peugeotovih novosti je bila mogoča še poskusna vožnja obeh novih vozil. Skoraj vsi so pohvalili sodobnost, inovativnost in udobnost vožnje.
S. S.
Limuzina 508 je zagledala luč prodajnega salona AVTO LEV.
Nov iON je nov »zeleni trend« v proizvodnji Peugeota.
V prepolnem prodajnem salonu so najprej odkrili povsem novo vozilo peugeot 508, ki je v obliki limuzine in breaka. Novo vozilo je nastalo po inovativni zasnovi in ima vrhunsko opremo. Resnično poosebljata obe obliki vse pristne lastnosti znamke Peugeot. Obe vozili sta namenjeni dolgim razdaljam, ker potnikom omogočata visoko kakovostno vožnjo v vsakem trenutku.
NOVI PEUGEOT 508 SW.
Cas zase.


V A
■{y
csr
P>EUCEOT"M..<,..M,>TtoTAl. Poraba (ko^
ožnie, I/IOO km): od 4,4 do 7,3: i
Čas je dragocen, zato ga preživite kakovostno Po zaslugidovršene tehnologije, kakovostnih materialov, dinamičnega videza in izvrstnega udobja v vožnji, boste kot lastnik novega Peugeota 508 SW komaj čakali, da sedete vanj Pokličite 080 1 508 in se naročite na preizkusno vožnjo novega Peugeota 508 SW
PEUGEOT SOS
J^\/lT(O I-^VV^.O,.^. VRHNIKA
Ljulbiljanîîka 16a, 1360 Vrhnika, SERVIS: 01 755 80 16, PRODAJA: 01 755 80 10, info@avtolev.si
PEUGEOT
MOTION e EMOTION
Nova trgovina z obutv^o - Štikla
V vrhniškem Spar centru je bila v petek, 11. marca, odprta nova trgovina z obu-tvyo, ki je dobila ime Štikla.
Ob odprtju se je zbralo kar precej ljudi, predvsem poslovnih pr^ateljev lastnice Metke Bakić. Nova trgovina je na res lepi lokaciji Spar centra, kako
pa bo s prodajnim uspehom, je seveda odvisno od kupcev in njihove kupne moči. Tako bodo v novo trgovino prišle v prvi vrsti na račun predvsem
ženske z izbiro najnovejših modnih trendov čevljev in raznih usnjenih modnih dodatkov. V prvi vrsti so na voljo čevlji italijanskih proizvajal-
ií9Jí3l>
TRGOVINA Z DBUTVUD
Pogled na novo trgovino Štikla z lastnico Metko Bakić
Rok Partizani z Vrhničani v razširjeni sestavi
cev s 100 % usnjem. Na izbiro so tudi najnovejši razstavni, vzorčni in sejemski modeli z manjšimi lepotnimi napakami, seveda po znižanih cenah tudi do 70 % od normalnih cen. Vse razstavljene modele si je vredno ogledati kar v novi trgovini Štikla.
Ob odprtju so poskrbeli za glasbeno popestritev, saj je zbranim zaigrala znana slovenska skupina Rok Partizani. Pri muziciranju in petju so se jim pridružili Vrhničani Azmir Čvorak, Borut Drašler in Jože Hauko. (SS)
58
NAŠ ČASOPIS
Oglasi
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
ZMAGOVITA KOMBINACIJA!
CITROËN C3 Selection
popust do
3.000 €
z upoštevanim zmagovalnim bonusom v vrednosti 500 €**
CITROËN BERLINGO
že za
11.990 €
z upoštevanim zmagovalnim bonusom v vrednosti 500 €** in možnostjo še dodatnega popusta -^^^^obliki družinskega bonusa do 700 €*
Izbira Citroena Berlingo, zmagovalca* v segmentu kombiniranih osebnih vozil ali izbira nadstandardno opremljenega Citroena C3 Selection, je več kot samo pametna izbira, saj vas z vsem kar pričakujete od avtomobila, čaka še zmagovalni bonus v višini 500 evrov. Družinam pa pri nakupu Citroëna Berlingo pripada tudi dodatni popust za vsakega otroka v družini v višini do 700 evrov.
CREATIVE TECHNOLOGIE
CITROËn
"Vir |ATO Dynamics, rezultati november 2010 """Zmagovalni bonus" 500 € velja v primeru financiranja Citroën Credit & Leasing ob nakupu novega osebnega vozila Citroën razen za vozila DS3 """Možnost dodatnega popusta v obliki "družinskega bonusa" pripada vsaki družim, ki ima od enega d . .........
število otrok, kar za družino z enimi otrokom pomeni 200 EUR", z dvema 400 EUR, s tremi 500 EUR, s štirimi 600 EUR in petimi otroki 700 EUR popusta Dve leti pogodbene garancije, Citroën Kredit & Leasing Ugodna ponudba velja do 31 marca za omejeno količino vozil oziroma do razprodaje zalog za fizične osebe Citroënovih vozil, ki sodelujejo v akciji Primer informativnega izračuna finančnega leasinga za vozilo Citroen Berlingo (X Vti 95 BVM) - mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenimi popusti 11 990 EUR, DDVje obračunan v obrokih, mesečni obrok je 144,44 EUR pri 30% pologu znaša 7,57% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,09%, financirana vrednost 8 393 EUR, skupni znesek za plačilo 13697 EUR Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajal
o 169 g/km Slike so
rok Višina bonusa narašča glede na
pooblaščenih prodajalcih :OM na dan 28 02 2011 Poraba goriva predstavljenih modelov
Avto Merlak d.o.o.
Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; avto.merlak@gmail.com, Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007
ZIC
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
FITNES CENTER
Vas tudi v sezoni 2010/2011 vabi k vadbi. Fitnes je odprt od ponedeljka do petka od 17. do 22. ure. Cena mesečne vadbe: 22 EUR, enkratni obisk fitnesa: 4 EUR Vljudno vabljeni!
v" Janez Kopač Gabrje 5a Dobrova
Za kmet^sko pridelavo vzamemo v najem travniške in njivske površine v oddaljenosti do 10 km iz Dobrove.
Kontakt: 031 555 236, Janez
ŒIED	Strojne instalacije oljni Hotli * oljni líondenzacjjsHi liotli
	plinsiii líondenzaciísiií liotli
	toplotne črpalhe-ogrevanje * toplotne črpalhe-sanitama voda
iiJ	lesno uplinjevalni kotli * Hotli na pelete
	* solarni sistemi
	novogradiûe-adaptacue radiatorsHo ogrevanje
1	talno ogrevanje * elehtrično ogrevarye * regulatorji ogrevanja
	svetovaiye-montaža
	Andre] Drašler s.p. Ljubljanska cesta 19 1353 BOROVNICA Tel.: 059 035 873 Fax: 059 061 809 GSM:041 254 848 andrej.drasler@t-2.net
I	
Revya Kluba Gaia
Oaia
NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE
NARAVE
(Rubriko ureja Klub Gaia)
Dobrodošlica vrtnicam
Vrtnice že pomladi potrebujejo nekaj naše pozornosti, da lahko pozneje skozi rastno sezono opravičyo sloves kraljice vrta.
Že v začetku pomladi je zelo pomembno, da vrtnice obrežemo. S tem opravilom poskrbimo, da bodo lepše cvetele, bile bolj zdrave in bi vrsto let ostale v dobri kondic^i. Obrežemo jih lahko na več načinov. »Nizka rez« je primerna v starejših nasadih; pri tej rezi poganjke skrajšamo na dva do tri očesa. Cilj omenjene rezi je pomlajevanje grma. Tiste vrtnice, ki so zelo vitalne, prikrajšamo do petega očesa, druge (odvečne) pa izrežemo pri osnovi. To rez imenujemo tudi »srednja rez«. Opravimo lahko tudi »visoko rez«, ki temelji na krajšanju poganjkov nad petim očesom. To rez uporabljamo samo eno leto, torej če smo prejšnje leto opravili visoko rez, v tem letu opravimo nizko ali srednjo rez.
Pravila obrezovanja
Za tiste, ki potrebujejo pravilo, kdaj so vrtnice godne za rez, si velja zapomniti: ko zacveti rumena forzic^a. Za obrezovanje potrebujemo močne usnjene rokavice, vrtne škarje, vzvod-ne škarje in sadjarsko žagico. S kakovostnimi enoreznimi škarjami gre delo mnogo bolj od rok kot z dvoreznimi, ker ne trejo stebel. Pomembno splošno pravilo je tudi, da odstranimo vse poganjke, ki so očitno bolni. Tudi star les na vrtnici nima kaj iskati. Pri mnogocvetni-cah in velecvetnicah dobro cvetko samo lanski poganjki, pri popenjavkah pa lanski in predlanski. Starost poganjka ločimo po barvi lica: lanski so sveže (ali rdeče) zeleni in popolnoma
gladki, dvoletni so zelenkasti in s prvimi po-dolžnimi razpokami. Kar je starejše, porjavi in dobi skorjo, ki se lušči.
Poleg rezi poskrbimo še za popolno oskrbo
Vrtnice je v začetku vegetac^e vsekakor treba ustrezno dognojiti. Najprej jih okopljemo in odstranimo ves plevel, nato pa okoli njih potrese-mo pelete dolgodelujočega organskega gnojila Biogrena. To organsko gnojilo, ki za obogatitev
tal vsebuje nadpovprečno število mikroorganizmov, uporabimo tudi pri sajenju vrtnic. Z njim obogatimo prst, s katero zasujemo sadike. Konec marca ali v aprilu vrtnicam dodamo še membransko gnojilo Plantella Formula 365 za vrtnice, ki s prilagojenimi hranili poskrbi za zdravo rast rastline in bogato tvorjenje cvetnih nastavkov. Ker se membransko gnojilo sprošča postopoma, je vrtnice z njimi treba dognojiti le enkrat na leto.
Vsak ljubitelj vrtnic ve, da je večina sort zelo izpostavljena različnim boleznim. Nemalokrat se zgodi, da že v zgodnjem poletju ostanejo brez listov. To lahko preprečimo, če jih že od pojava prvih listov naprej redno škropimo z naravnim varovalnim pripravkom Bio Plantella
Natur-f, ki rastline tudi krepi. Na mladih poganjkih se rade pojavno uši, ki jih učinkovito odpravimo z ekološkim pripravkom iz naravnega piretrina Bio Plantella Kenyatox Verde. Z njim škropimo ob prvem pojavu škodljivca. Pripravek pred uporabo pretresemo, ob škropljenju pa pazimo, da listov preveč ne omočimo.
Strokovnjaki Kluba Gaia
Ste tudi vi srčni ljubitelji vrtnic, a ste vsako leto razočarani nad cvetočim rezultatom. Za nasvet povprašajte Gaine strokovnjake na brezplačni telefonski številki 080 81 22 oziroma kliknite na www. klubgaia.com.
Nagradno vprašanje:
S katerim membranskim gnojilom zagotovimo vrtnicam dovolj hranil za bleščavo skozi vse leto?
Pred izidom nove izdaje Našega časopi šanje, in jih obdarili s praktičnim darilo
isa bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vpra-om
Odgovor : PLA _ TE_ _A FO_ _UL_ 365 ZA _RT_ _CE
Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiv specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 iz tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com!
Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revije Gaia! Za samo 15,90
' , zanimiva predavanja in delavnice, " ' T izvodov revje Gaia. Vabljeni
spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubga
Ime in priimek _
Naslov	_
Pošta in poštna številka _
Želim postati član Kluba Gaia: DA NE
Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA.
Iz prejšnjega nagradnega vprašanja smo dobili le en odgovor in sicer gospo Jožice Ogrin iz Stare Vrhnike. Nagradili jo bomo z Bio Plantella rumenimi lepljivimi ploščicami.
Datum	Zobozdravnik	Naslov ordinac^e
01.04.2011	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
02.04.2011	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
08.04.2011	Matej Leskošek, dr.stom.	ŠZA Ivan Cankar
09.04.2011	Matej Leskošek, dr.stom.	ŠZA Ivan Cankar
15.04.2011	Judita Cvelbar, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
16.04.2011	Judita Cvelbar, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
22.04.2011	Mar^a Ogrin, dr.stom.	OŠ Anton Martin Slomšek
23.04.2011	Mar^a Ogrin, dr.stom.	OŠ Anton Martin Slomšek
29.04.2011	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
30.04.2011	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
		
06.05.2011	Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
07.05.2011	Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
13.05.2011	Kristina Tozon, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
14.05.2011	Kristina Tozon, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
20.05.2011	Melan^a Legat, dr.stom.	Log, Cesta na polje 2
21.05.2011	Melan^a Legat, dr.stom.	Log, Cesta na polje 2
27.05.2011	mag. Miljenka Knezović, dr.stom.	ZP Borovnica
URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK	112
	
ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA	
uprava	75 55 110, 75 55 111
splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec.	75 55 135
nadomestna zdravnica Mirjam Levstik Bravničar,dr.med.	narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si
	
dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med.	75 55 130 narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si
splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec.	75 55 154 narocanje.prebil@zd-vrhnika.si
zobni rentgen	75 55 143
fiziologna	75 55 132
laboratory	75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si
patronažna služba	75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si
glavna medicinska sestra	755 51 15, 051 390 920
dispanzer za otroke in šolsko mladino	
Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.	75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si
Sreten Nakićenović, dr.med.spec.	75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si
Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med.	75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si
Branka Čegovnik, dr.med.	5 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja	75 04 033
Matej Leskošek, dr.dent.med.	narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica	75 47 104
mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med.	narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer	75 66 414
mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med.	narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si
ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA	
mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.	75 53 847
Dunja Piršič Koren, dr.med.	75 05 418
Primož Rus, dr.med.	75 04 755
ZASEBNI PEDIATER	
Gregor Caserman, dr.med.	051 632 120
ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA	
Mar^a Munda, dr.med.	75 48 300
Majda Žagar, dr.med.	75 48 300
PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA	
Mar^a Žakelj, dipl.m.s.	031 880 745
ZASEBNI PSIHIATER	
Irma Kuhar, dr.med.	75 55 150
MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA	
Mitja Miklič, dr.med.	75 51 269
FIZIOTERAPNA	
Irma Brus, višja fizioterapevtka	75 53 361
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 59
75 55 110, 75 55 111
75 55 135
narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si
75 55 130
narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si
75 55 154
narocanje.prebil@zd-vrhnika.si
75 55 143
75 55 132
75 55 133
laboratory @zd-vrhnika.si
75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si
755 51 15, 051 390 920
Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.
Sreten Nakićenović, dr.med.spec.
Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med.
Branka Čegovnik, dr.med.
šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja
Matej Leskošek, dr.dent.med.
75 55 121
narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si
75 55 128
narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si
75 55 123
narocanje.kunsteli@zd-vrhnika.si
5 55 129
narocanie.cegovnik@zd-vrhnika.si
75 04 033
narocanie.leskosek@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta
ZP Rorovnira
mag. Miljenka Knezović,
dr.dent.med.
75 47 104
narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer
mag. Miljenka Knezović,
dr dent med
75 66 414
narocanie.knezovic.drag@zd-vrhnika.si
ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA
mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847
Dunja Piršič Koren, dr.med.
Primož Rus, dr.med.
75 05 418
75 04 755
ZASEBNI PEDIATER
Gregor Caserman, dr.med.
051 632 120
ZASEBNI SPT OŠNI AMBUT ANTI V ZP BOROVNICA
Mar^a Munda, dr.med.
Majda Žagar, dr.med.
75 48 300
75 48 300
PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA
Mar^a Žakelj, dipl.m.s.	031 880 745
ZASEBNI PSIHIATFR Irma Kuhar, dr.med.
MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA
Mitja Miklič, dr.med.
7R RR IRn
FIZIOTERAP^A
Irma Brus, višja fizioterapevtka
Škof
AfC¥7 A n CTirrfe
7R R1 96Q
7R R^ ^61
Mar^a Murn, višja fizioterapevtka
75 53 361
75 51 628
ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI
Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.
Judita Cvelbar, dr.dent.med.
Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med.
Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont
Jožef Keršič, dr.dent.med.
Melan^a Legat, dr.dent.med.
Mar^a Ogrin, dr.dent.med.
Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)
75 02 333
75 53 785
75 02 345
75 05 295
75 57 310
75 66 003
75 02 492
75 47 190
GINEKOLOŠKA AMBULANTA
Mar^a Il^aš Koželj, dr.med.
75 04 539
ZASEBNI ZOBOTEHNIK
J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj
75 53 227
Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00.
Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714
Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic
RAČUNOVODSTVO
BOITJAN ŽIROVNIK S.P
Računovodske storitve Davčno svetovanje
ÇakcijQ
Za nove stranke orvi mesec brezolačno
Boštjan Žirovnik s.p. Verdie
1 V/rkniUa
GSM: 041/801-801
E-tnail: bostianSOOSiavahoo.com
Mali oglas
Zaposlim frizerko z
izkušnjami. Ponudbe po telefonu: 040 468 577
www cicnf oi I
Strokovna-kvalitetna dobava in montaža notranjih-zunanjih vrat.
Nudimo tudi izvedbo Dredelnih sten in vrat v steno.
ŠKOF PETER s.p. M« 041 771 Q7S
Dekor senčila d.o.o. Ljubljana PE Vrhnika, Pod Hruševco 44g,Vrlinika Tel.: 01 755 47 88 www.dekor-sencila.si
flal^nr	not
Oglašujte v Našem časopisu -
031/392 153
Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah
Datum
01.04.2011
02.04.2011
08.04.2011
09.04.2011
15.04.2011
16.04.2011
22.04.2011
23.04.2011
29.04.2011
30.04.2011
06.05.2011
07.05.2011
13.05.2011
14.05.2011
20.05.2011
21.05.2011
27.05.2011
Zobozdravnik
Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.
Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.
Matej Leskošek, dr.stom.
Matej Leskošek, dr.stom.
ludita Cvelbar, dr.stom.
Judita Cvelbar, dr.stom.
Mar^a Ogrin, dr.stom.
Mar^a Ogrin, dr.stom.
Jožef Keršič, dr. stom.
Jožef Keršič, dr. stom.
Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.
Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.
Kristina Tozon, dr.stom.
Kristina Tozon, dr.stom.
Melan^a Legat, dr.stom.
Melan^a Legat, dr.stom.
mag. Miljenka Knezović, dr.stom.
Naslov ordinacne
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar
ŠZA Ivan Cankar
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
OŠ Anton Martin Slomšek
OŠ Anton Martin Slomšek
Brigadirska ul. 16, Vrhnika
Brigadirska ul. 16, Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstvena postaja Borovnica
Zdravstvena postaja Borovnica
Log, Cesta na polje 2
Log, Cesta na polje 2
ZP Borovnica
Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od 08.00 do 12.00 ure.
ASEDEJ, d. o. o.
Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika
Nudimo vam:
•	AVTOVLEKO,
•	PREVOZ VOZIL IZ TUJINE,
•	ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL.
Telefon: 051 221 000.
Peter Caserman s.p.
Pod Hruševco 14
VRHNIKA
Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680
•	izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER
•	katalizatorji ATOFAA'
•	športni izpušni sistemi CSC, REMUS
•	menjava olja in oljnih filtrov
•	vsa mehanična popravila vseh vrst vozil,
•	AVTODIAGNOSTIKA,
•	priprava vozil na zimo in za tehnične preglede,
•	pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA.
»> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «<
A VTOPUN
PUNEKS skupina m PRiniTK m se prepriča jte sami m
OPTIK & OČESNA ORDINACIJA
JELOVČAN
VRHNIKA
STARA CESTA 5
T- 01 /755 61 05
'1
www.opttk-telovcan.com
60 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
VW ©©[PWD© MlPgD©
SERVIS VULKAIMIZERSTVO
-	prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI
■	priprava vozila za tehnični pregled
-	testiranje zavor in amortizerjev
-	zavorni servis menjava amortizerjev
■	menjava olja
-	vulkanizerske storitve na osebnih vozilih
, avtosoTIa ,
^ AVTOTRADE, VRHNIKA
TEHNIGNI PŘĚ^QEDI-
ZA MOTORNA VOZILA, MOTORNA KOLESA IN PRIKOLICE
Pooblaščeni smo za:
-	overitve pogodb
-	izdelavo HOMOLOGACIJ za uvožena vozila

TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o.
CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80
SUepanje zavarwanj za zavarovalnice: TRIGLAV, ADRIATIC SLOVENKA, MARIBOR, TIUA IN GENERAU
Možnost plačila s karticami:
Delovni Čas:
pon. - pet: 7.00 -20.00
sobota: 7.00-13.00
Tečaj cestno prometnih predpisov za Itategorije A, B, EliB, H, C in C+E. Pričetek tečaja11.4. in 9. 5. 2011 ob 17.00 uri v prostorih Avtotrade d.o.o., Vrhnika
*Možnost opravljanja izpita v Ljubljani ali Postojni
*Možne prijave preko Interneta Informacije na tel. št.: 041/601 707 Dušan Kužner; aii 01 750 51 99.
*V sodelovanju z Rdečim križem organiziramo tečaj Prve pomoči 3. In 4. maja organiziramo tečaj za ravnanje s tral(torjem in priključki.
>Bere nas 35 tisoč občanov obči^ Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova — Polhov Gradec in Log — Dragomer.«
Od nabave do izvedbe:
ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC
keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje
•OIMETI •FASADE •GRADNJE •SANACIJE •HIAB DOSTAVA • KiPEUFTt FL*Fei[Etoro:2:i
IVIARKO SMRTNIK S.p. HIAB DVIG-Vel. Ligojna 8a, Vrhnika IZKOPI-
I^HIRB	ŠKARPE-
ini6| !i f KANALIZACI JE-
VRHNIKA
delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00
Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika
Telefon: 01/750-24-89; Telefaks: 01/750-24-90; Mobilni: 031/678/490

BLUE&ME PROSTOROČNi SiSTEM TELEfONiRANJA iN ZABAVE
ODBiJAČi V NOVi SVETLEČE čRNÍ BARVÍ
športna	# INTELÍCENTNí
LÍTA PLATiŠČA R15	START&STOP SISTEM
KLiMATSKA NAPRAVA
PUNTO MYLIFE. HiCh TECH NA DOSECU ROKE.
OD 9.990 EUR
S TRANSPARENTNO FIATOVO DOBRO CENO
Fiat Punto MyLife poraba goriva: 5,2 - 5,7 1/100 km. Emisije CO,: 123 - 132 g/km.
AVTOTRADE, Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika, telefon (01) 750 51 99
Kako pa vi poskrbite zase?
Ženske smo zanimiva bitja. Igramo nešteto vlog. Smo žene, mame, sestre, hčere, uslužbenke, gospodinje, prijateljice, kuharice,^. Nosimo svoja bremena in velikokrat še bremena drugih.
SE PREPOZNATE V TEM OPISU?
Tako to pač je. Kako pa poskrbimo zase? Žal velikokrat zelo slabo. Ker ni časa. Ker ni energie. Ker morda ni samozavesti. Velikokrat obstaja KER. Ker premalo skrbimo za nas, pa ima posledice. Mnoge med nami se počut^o prazne, utrujene, iztrošene, nesamozavestne. Veliko jih ima težave s samopodobo. Okolica žal velikokrat ni ravno v pomoč.
Mnoge med nami iščejo svojo uteho v prehrani. Kar ima posledice. Sedaj smo v situac^i, ko ni ranjena samo naša duša, ampak smo ranile tudi svoje telo. Ni več kondic^e? Telo ni gibčno? Oblika pa tudi ni takšna, da bi pomagala pri naši samopodobi. Morda nam celo nagaja zdravje in nam vrača za naše napačno ravnanje. MI VAS RAZUMEMO. TO JE NAŠE POSLANSTVO.
Že dolgo časa se ukvarjamo z oblikovanjem telesa. Bodimo pošteni, ukvarjamo se z oblikovanjem vašega zavedanja.
V kolikor vas zanima, kako vam lahko pomagamo, nas pokličite na 01/ 750 10 21 in si rezervirajte svoj termin za brezplačen posvet. Kdo ve? Morda pa bo ravno to vaš prvi korak k novemu načinu življenja. K življenju, kjer ste VI nekaj vredni. Več na: www.lineasnella.si Center dobrega počutja d.o.o. Center Linea Snella Vrhnika Pod Hruševco 30 1360 Vrhnika
d.o.o.
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 61
O pripravi besedil in fotografij
Po jezikovnem pregledu dobi besedilo v roke odgovorni urednik. Ker je prispevkov veliko (za 64 in več strani), je potreben določen rok, da so besedila pripravljena za tisk. Zato tudi vedno objavimo na prvi strani datum, do kdaj sprejemamo besedila za objavo. Vendar pa ga vsi ne upoštevajo, s čimer nam povzročajo velike težave pri vrstnem redu obdelave prispevkov.
Tehnična navodila za predložitev prispevkov
Tipkopis naj bo na papirju napisan na eni strani z dvovr-stičnim ali vsaj z 1.5 vrstičnim razmikom. Natisnjen naj bo z računalniškim tiskalnikom,
z razločnimi naslovi, podnaslovi. Napisan naj bo z eno osnovnih oblik pisave (Pala-tino Lynotype, priporočeno) velikosti 12, besedilo naj bo levo poravnano. Odstavek se konča s piko in z entrom določi naslednjega. Kar želite v besedilu poudariti, napišite z bold ukazom.
Naslovi se pišejo z malimi črkami.
Besedilo naj bo napisano v Wordu.
Ne oblikujte besedil v okvir ali stolpec !!!
Tabel in slik ne vstavljajte v besedilo !!!
Vsaka slika, fotografija naj bo shranjena v posebni datoteki
v enem od standardnih grafičnih formatov (JPG, PDF, TIF,). Internetne fotografije niso primerne za tisk.
Na koncu rokopisa pod avtorjem prispevka naj bo napisano ime slike (npr. DSa00001) Izdelani oglasi naj bodo shranjeni v: (pdf-priporočljivo, jpg, tif formatu, cdr v krivuljah). Vsaka tabela mora biti na koncu prispevka priložena na posebnem listu papirja. Za vse tehnične nejasnosti se obrnite na: gsm 040/234 090 in 031/392 153.
Vsa gradiva pošiljajte na elektronski naslov:
nascasopis@zavod-cankar.si
Uredništvo
Škof
MIZARSTVO
www.skof.eu
Cenik oglasov v glasilu Naš časopis
Enota mere	Cena v EUR z DDV
1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev	4,51
Vi strani	225,34
V strani	450,68
cela stran	901,35
zahvale	67,60
POGREBNE STORITVE
ANTON VRHOVEC
W^fÍM
1360 Vrhnika, Drenov Grič 128
s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617
Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za Vi strani in 1/1 stran (agenc^ski popust).
Preklic
Preklicujem spričevalo 4. letnika in spričevalo zaključnega izpita za 4. letnik Srednje strojne šole TAM Maribor (šolsko leto 1991/92). Drago Leskovar, Vrtnarja 2B, 1360 Vrhnika.
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA
Kupon za
10%. ._____
na serviSne Storitve
popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela
MoUš« ^
SELISKARÍ
Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252
e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si
www.avtohisa-seliskar.si
ZAHVALA
Ciril
in
Gabriela Podobnikar
Tih in prazen je naš dom, odkar sta odšla, draga oče in mati. Oče Ciril je odšel jeseni leta 2000, dobro desetletje za njim pa smo v marcu 2011 pokopali še mamo Gabrielo. Petintrideset let skupnega življenja sta zaužila v letih od februarja 1965, ko sta sklenila zakonsko zvezo, in do novembra 2000, ko smo pokopali očeta. V tem času sta si zgradila pr^eten dom na Dobrovi. V zakonu sta se rodila sinova Silvo in Rudi. V zrelih letih sta postala dedek in babica štirim vnukom. Veliko pr^etnih spominov me veže na starše. Pr^aznost, odprtost in srčnost sta nosila v svojih srcih. A čas teče naprej in celi rane. Spomini pa ostanejo. Hvala vsem, ki boste svoj korak ustavili na njunem skupnem grobu in prižgali svečko v njun spomin.
Silvo Podobnikar Dobrova, marec 2011
A
GRADBENA DELA IN IZKOPI
•	Razniizkopi
* Traktorski prevozi > Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč
•	Raznih škarp
• Zimsko čiščenje snega
Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418
T: 041742 018
v.
Opravičilo
V prejšnji številki nam je tiskarski škrat pri zahvalah zamenjal fotografiji Angele Osredkar in Alojz^e Slovša. Domačim, sorodnikom in vsem prizadetim se iskreno opravičujemo.
Naš časopis

ZAHVALA
Zapustila nas je
Angela Osredkar
roj. Plečnik, iz Velike Ligojne (1922-2011)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje in sveče. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Raskovec, trobentaču in duhovnemu pomočniku z Vrhnike Jožetu Brileju za lepo opravljeno pogrebno storitev.
Vsi njeni Februar 2011, Velika Ligojna
Zdaj se sj)očij, izmučeno srce, zda] se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
V 75. letu starosti je za vedno zaspal in prestopil prag večnosti naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
Anton Dolinar
po domače Lavrov ata iz Bevk
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, zanj darovali cvetje, sveče, molitve in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo ekipi NMP reševalne postaje Ljubljana ter vsem na Oddelku za intenzivno interno medicino v Kliničnem centru Ljubljana za medicinsko pomoč in skrbno nego v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala župniku g. Janezu Očkonu za lepo opravljen obred, domačim pevcem za vse zapete pesmi, pogrebcem, Pogrebni službi Vrhovec, trobentaču, g. Jerneju Lenarčiču za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste se z dobro mislio poslovili od njega ter ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste zanj storili kar koli dobrega v njegovem življenju. Hvala!
Vsi njegovi
62 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
ZAHVALA
Nikoli nisi ločeval ljudi Jo nacionalni pripadnosti. Naučil si me gledati stvari brez pristranskosti. Več me nisi mogel naučiti, Oče.
Ob izgubi našega moža, očeta, deda in pradeda
Hasana - Dušana Šabića
(1936 - 2011)
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti.
Žena Ivanka, sin Dušan, vnuk Andraž z Majo in pravnuk Lan
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustil
Jernej Justin
Zalaznikov Jernač iz Smolnika 3 1942-2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Hvala tudi osebju doma Hmelina - Radlje ob Dravi, g. župniku Bogdanu Oražmu, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustil nas je
Jakob Trček
(1951-2011)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili sveče, darovali za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala g. župniku Janezu Mihelčiču za lep cerkveni obred, hvala pevcem za lepo petje in trobentaču. Zahvala sestram Doma upokojencev Vrhnika za nego in skrb. Vsem še enkrat prav lepa hvala.
Vsi njegovi Dragomer, februar 2011
ZAHVALA
Odšel je naš dedi
Stanislav Kogovšek st.
1928-2011
Z žalostnim spominom se zahvaljujemo vsem za izrečeno so-žalje, cvetje, sveče in spremstvo ob zadnjem slovesu. Posebej se zahvaljujemo dr. Rusu in sestri Metki za dolgoletno pomoč in skrb, društvu ZŠAM za poslovilni govor in častno postrojenje, DU Vrhnika in Klubu Maksa Perca za poslovilne besede, hvala pevcem za lepo zapete poslovilne pesmi, gospodu župniku za poslovilni obred, Pogrebni službi Vrhovec za izvedbo in pomoč ob ded^evem slovesu. Hvala vsem.
Vsi njegovi
Marec 2011
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je v Domu upokojencev Vrhnika tiho zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica
Veronika Drašler
rojena Martinčič (1. 1. 1922 - 18. 2. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in pr^ateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego in pomoč. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, Pogrebni službi Pieta, pogrebcem in pevcem. Vsem še enkrat hvala.
Sinova Milan in Janko z družinama, vnukinja Tjaša z družino in vnuk Gregor
Borovnica, februar 2011
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
Ana Antonia Voljč
1942-2011
Hvala vsem za pomoč v času njene bolezni, vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami.
Njeni domači Vrhnika, marec 2011
V 84. letu starosti nas je zapustil
Franc Debevec
(1927)
Hvala vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo^se Pogrebni službi Pieta, pevcem in gospodu župniku Janezu Šilarju.
Vsi njegovi Borovnica, februar 2011
Na pragu pomladi prišel je tvoj ko za vedno si odšel od nas ^
ZAHVALA
čas,
Ludvik Celarc
(1927-2011)
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in strica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Blažu Gregorcu za opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se gospodu Bizjanu za poslovilne besede. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo dr. Heleni Rožmanc - Drašler za njeno skrb in pomoč v času njegove bolezni. Hvala patronažni sestri Andreji Jesenovec. Hvala Alenki in Tonetu za pomoč.
Žalujoči žena Slavka, hči Vida z možem Milanom, hči Mira z Matjažem, nečaki Janez, Marjan in Mirko z družinami.
V 77. letu starosti je umrl
Alojz Smrtnik
2. 5. 1934 - 22. 2. 2011
Hvala vsem, ki ste ga obiskovali, mu pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi Dragomer, februar 2011
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati.
ZAHVALA
Mar^'a Knez
8. 3. 1925 - 15. 2. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala župniku Alojzu Golobu za opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Šujica, februar 2011
ZAHVALA
Zapustila nas je
Angela Zdešar
iz Zaklanca (1917-2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred in osebju Doma upokojencev Vrhnika. Hvala tudi Pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni, Horjul, marec 2011
ZAHVALA
Manca Otrin
rojena Gabrovšek 4. 7. 1928 - 10. 3. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, za svete maše. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Mojca, brata Janez in Slavko z družinama in Simnovčičeva.
28. marec 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Nagradna križanka	NAŠ ČASOPIS 63
		
Nagrade za križanko »Prešeren«
V uredništvo je zopet prispelo veliko pravilno rešenih križank prejšnje številke. Osrednja tema križanke je bil mesec kulture - februar, za katerega je prav, da se ne konča 28. februarja, marveč nas spremlja do konca leta. Sreča je tokrat obiskala naslednje pošiljatelje:
1.	nagrada (80 evrov): Janez Zalaznik, Ulica Vladimirja Dolničarja, Dobrova,
2.	nagrada (60 evrov): Jozo Djurdjević, Gradišnikova 8, Borovnica,
3.	nagrada (40 evrov): Beti Novak, Poštna ulica 7a, Vrhnika.
Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih pozivamo, naj na uredništvo Našega časopisa (Naš časopis, Tržaška c. 9, 1360 Vrhnika ali na nascasopis@zavod-cankar.si) čim prej pošljejo svojo davčno številko, EMŠO in transakc^ski račun. Pripišite tudi, pri kateri banki imate odprt račun.
Križanka »Pust«
Čeprav je norčavi pust za nami, smo se odločili, da ga še enkrat podo-živimo skozi križanko. Pravilne rešitve pošljite na naslov uredništva najpozneje do 13. aprila. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri pošiljatelje, ki bodo prejeli denarne nagrade (80, 60 in 40 evrov).
Naslov uredništva:
Naš časopis, »Nagradna križanka«, Tržaška c. 9, 1360 Vrhnika.
Rešitve križanke »Prešeren«: knjiga, ua, kap, lih, de, tvor, t, ukrepi, Prešeren, it, panteon, el, asni, sel, tip, etape, r, mazurka, zaseka, mem, rp, i, utor, kokoni, kamal.
Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): danka, sarkom, Avarka, koralda, nadpastir, šjor, Enna, pelat, ura, sardela, ričet, Rilke, Nanak, kanat, setev, prvak, lekarna, ion, afekt, cima, škot, avtoličar, kasarna, najada, artist, narok.
^. flSTRO KLUB
^ fls.îROLOGun " ; . - *nnGELSKEKHRTG . *
y	^ * v ♦ »
« Upe^UqiSKG RHRTG
* flíT40L0(ilHJfllI10J(flíajflH(l(Í.P * (jiNw^vTJKi í.mm
Ime in priimek:
Točen naslov:
1	2	3	4	5				6	7	8	9	10	11
12					13		14						
15						16			iT				
18					19						21		
	22			23					24	25			
		26						27					
	28						29						
30						31						32	
33				34	35				H2|36				37
38			39		40				41				
42				43				44					
45									46				
SIMETRIČNA KRIŽANKA
sestavil: Peter Udir
VODORAVNO:
1. italijanski plemiški naziv za grofa; 6. zabavljica, smešnica; 12. priprava, stroj; 14. tip trdnjavskih utrdb v Španiji; 15. privrženka radikalnih naziranj ali ukrepov; 17. neroden, okoren človek; 18. del statev; 19. japonska zdravilska umetnost; 21. nizek ženski glas; 22. bog smrti v grški mitologiji; 24. naselje pri Mojstrani; 26. indonezijske palme vzpenjavke, ki se uporabljajo za pohištvo; 27. francoski pisatelj pustolovskih romanov (Jules); 28. ptica pevka s kratkim, debelim kljunom; 29. ameriška pevka (Ross); 30. apostol, Jezusov učenec (Peter in ...); 31. eden najbolj priljubljenih svetnikov (Nikolaj); 33. atom, molekula, ki je pridobila ali izgubila elektrone; 34. kdor je po izvoru iz Azije; 36. ugasel centralni vulkan v obliki lija; 38. agavi podobna tropska rastlina; 40. ženska, ki je izločena iz kake družbe; 42. snov iz celuloze za izdelovanje umetne svile; 44. travniška rastlina, uročnik; 45. obdobje stare grške in rimske kulture; 46. seneni drobir;
NAVPIČNO:
I.	barva igralnih kart; 2. viseč snežni zamet na gorskem grebenu; 3. kar je nad naravnim, izkustvenim; 4. vsako tretje leto prirejena umetniška razstava ali prireditev; 5. v grški mitologiji sodnik v podzemlju; 6. slovenski glasbenik (Lojze); 7. drog z železno kljuko za plavljenje lesa; 8. kradljivec; 9. poravnavanje; 10. kraj v osrednjem delu Dravske doline;
II.	krepost, odlika, vrlina; 13. umetna masa za prekrivanje atletskih stez; 14. Polifemov tekmec v grški mitologiji; 16. si. gimnast, olimpionik (Štukelj); 20. vzor; 23. hunski kralj, imenovan šiba božja; 25. okrasek; 27. slovenska nagrada za medijske dosežke in dosežke v popularni kulturi; 28. glina najboljše vrste; 29. uspavalo; 30. reka v severni Italiji; 31. kos pohištva; 32. žakarska tkanina; 35. dojka (nar.); 37. razred členonožcev s škrgami; 39. gorske reševalne sani; 41. neomejeno trajanje; 43. okej;
NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. urednika) in Gašper^Tominc (novinar in organizator). Dopisniki: France Brus, do^ pisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, dopisnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: nascasopis@zavod-cankar.si. Pokličite nas lahko tudi po mobitelu: Gašper Tominc (031 392 153) ali Simon Seljak (040 234 090). Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Vsi objavljeni prispevki so last Našega časopisa. Brez pisnega soglasja uredništva Našega časopisa je prepovedana vsakršna reprodukc^a, distribuc^a, predelava ali dajanje avtorskih del ali njihovih delov. Zahvale so po enotni ceni 67,60 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DDV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Strani časopisa pred tiskom ne pošiljamo v predogled avtorjem prispevkov. Rokopisov in fotografi ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo f naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Uredništvo bo objavilo le prispevke strank, ki bodo pisale o svojem delu, načrtih in aktivnostih. Grafična
prispevki, poslani za objavo, opremljeni s p a realizac^a: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., N(
olnim imenom in naslovom; če je mogoče, ovo mesto.
64 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
28. marec 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Samsung Corby 3G
1€*
Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani.
Nokia X3
Touch&iype
Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.
Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.
Samsung Shark 1€*
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani.
-30%
POPUSTA NA AVTOPOLNILEC
ob nakupu akcijskega aparata.
Sklepanje
iških razmerij in podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d.
meg(g)phone
TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika ^01 755 71 6Ï1139041 342 000
^^^01 755 71 6jm04
Tolea d.o.o. pooblašče
Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika M: 041 26 48 48, T: 01 750 51 70 E: prodaja@molekservis.com www.molekservis.com
RAČUNALNIŠTVO • SERV
prodaja in servis računalnikov mrežna oprema printanje iz USB ključev barvno in črnobelo fotokopiranje ^ rabljeni računalniki in prenosniki ""w izposoja blagajn pridemo tudi na dom
/13JS

Asus prenosnik K72JR-TY137V:
17,3'' LED zaslon, Core i3 2,4Ghz, RAM 4GB DDR3, Af Radeon HD5470 1GB, HDD 500GB, DVD-RW enota, čitalec karfc, spletna kamera, Bluetooth, WLAN, 4x USB, HDMI, Win Home Premium 64bit, garancija 12 mesecev CENA: 699 EUR
Obiščite prodajno mesto Tušmobil MOLEK SERVIS in sklenite svoj BREZMEJNI paket.
Lenovo IdeaPad G560e:
15,6" LED zaslon, Intel DCT3500, RAM 2GB DDR3, HDD 500GB, DVD-RW enota, čitalec karfc, spletna kamera, Bluetooth, WLAN, 3x USB + eSATA, HDMI, garancija 12 mesecev
CENA: 399 EUR


1 EUR
%
MOBILNITELEFONIZEZA	/ ■ -
1 iUiC-	>
...................	. MOBILNI TELEFON +
p	USB MODEM + 2 SIM KARTICI
I- ~ ^ p = ■■ 'I.	V ENEM PAKETU
	WWW.TUSMOBIL.SI 070 700 700 ^jL^ tUSITlObil Med nami nI me
jreklica. Več informacij v Ceniku, na www.tusmobil.si. brezplačni številki 080 700 700 tet nalske opreme je odvisna od izbire paketa in trajanja vezave. Vseh naprav morda ne bo ibolične. Navedene blagovne oz. storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnik e v besedilu. Vse cene vključujejo DDV.