Mara štiri milijarde tolarjev »se * »Vojni invalidi so na skrbi države « SUPER NAGRADE ■ I * t M >n H? P"1W«- SKB hi^»ior, »egati- /j l omui-- ne W te, popusta steno* »n p k i fliu * J™1 borate dobite sam paroh Pfrai Roškovic. V njegovem vozilu so odkrili prospekte za omenjene radijske postaje in račun za 27.000 nemških mark, kar je bilo dovolj za sum, da na tovornjakih niso samo živila in obleke. Radijske postaje so seveda zasegli, konvoj pa je po nekaj urah nadaljeval pni na Madžarsko, od tam pu v Bi jeli no v Rili. Carina in policija bosta sprožili ustrezen postopek zoper osumljenega dobrotnika, Domnevajo namreč, da so bile radijske postaje namenjene četnikom $. S. VREME Ob koncu ledna bo prevladovalo sončno vreme, v popoldanskem času so možne posamezne nevihte. Pregovora Oh kresi se dan obesi. Kakor je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic. SiBBMMM. Je vladna zasnova nove gospodarske poli like realnost ah zgolj nabiranje političnih točk za prihodnje volitve, je vprašanje, ki se mi je zastavilo ob prebiranju ne sicer obsežnega, vendar zahtevnega gradiva. ki so ga pripravili za tiskovno konferenco, na koleri je predsednik nove vlade dr. Drnovšek predstavil zasnovo vladne gospodarske politike Vendar že nekoliko temeljitejša analiza pokaže, da je program dobro zasnovati m bi ob njegovem doslednem izvajanju lahko dosegli nekatere rezultate in pozitivne premike. Sedanja vlada se je v zasnovi gospodarske politike zlasti dobro lotila f inančne politike, lega pa ne bi mogli trditi za prejšnjo, ki so ji zato nekatera dogajanja ušla z vajeti. Z.ato tudi sedanja vlada začenja brez oprijemljivejših osnov in potreben bo čas. da se bodo razmere na nekaterih področjih normali-Realnost ali prevara? znale. Inflacija še vedno m obrzdana, in čeprav je po zagotovilih vlade gospodarski program zasnovan izrazito protiinflacijsko, nas v celoti ne prepričuje. V prihodnjem obdobju se bo namreč slovensko gospodarstvo še srečevalo s številnimi objektivnimi težavami, ki bodo izhajale iz krčenja tržišč, težavnega likvidnostnega položaja in iz številnih drugih problemov, ki bodo še vplivali na gospodarsko recesijo, v takšnih razmerah pa je normalizacija otežena. Prav zato daje vlada poseben poudarek konsolidaciji slovenskega gospodarstva, predvsem finančni, ukrepi za dosego lega cilja pa temeljijo na uporabi proračunskega primanjkljaja m povečanju javnega dolga. Seveda bo ob tem najpomembneje. kako učinkovito bodo uporabljena proračunska sredstva in na kakšen način naj bi se financira! proračunski primanjkljaj. Tega bo po vladnem predlogu potrebno v prvi vrsti uskladili s tekočimi plačilnobilančnimi presežki, uporabiti za financiranje menjalnih sektorjev. za finančno restrukluriranje podjetij in bank, prilagajanje tečaja. za pritisk na znižanje obrestnih mer ler za spodbujanje tehnološke prenove m novih naložb, financirati pa ga izključno iz domačih virov Trenutna gibanja kažejo, da je največ možnosti za pridobitev proračunskih sredstev v zadolževanju pri delu javnega sektorja pri zavarovalnicah, bankah, gospodarstvu in prebivalstvu Na podjetniški ravni vlada uvaja institucijo predstečajnih postopkov, za katere pa je vprašljivo, če bodo dah ustrezne rezultate, posega pa tudi na področje osebnih dohodkov, kar je gotovo eno najbolj občutljivih področij. Zgolj zaostajanje plač za rastjo cen in določanje izhodiščne plače namreč nista dovolj, zato bo vlada morala sprejeti nov krog pogajanj za sklenitev socialnega sporazuma. Kar ob vsem najbolj bode v oči. pa je dejstvo, da ni jasne strategije razvoja slovenskega gospodarstva, kar je gotovo pogoj za njegovo prihodnost in prihodnost slovenske družbe. LUDVIK KOVAČ FINALE FINALE FINALE ZA ŠPORTNIKE IN MURSKI VAL I VELIKO FINALE 28. JUNIJA 1992 NA LETALIŠČU RAKIČAN L NAGRADA MONTAŽNA HIŠA JELOVICE iz Škofja Luke_ 2. NAGRADA TRAKTOR UNIVERZAL, PODJETJE TRGOPREVOZ LENART 3. NAGRADA OSEBNI AVTO RENAULT S, Agro«ervi» Murska Sobota 4. NAGRADA POMIVALNI STROJ GORENJA iz Velenji 5. NAGRADA MOLZNI STROJ, POLJOOBSKRBA Vladni program za brzdanje inflacije str, 3 VESTNIKOV KOLEDAR 18. junij, Četrtek, telovo 19. junij, petek. Julijana 20. junij, sobota, Cvetka 21. junij, nedelja, Alojz. 22. junij, ponedeljek, Ahac 23. junija, torek. Kresnica 24 junija, sreda, Janez Krstnik POLJOaPSKRBA Trgovina MARIBOR, tet.: (062) 303-984 Trgovina M. SOBOTA, tet,: (069) 21-048 • nahrbtne škropilnice SOLO • nahrbtne in vrtne kosilnice Vsa kmetijska mehanizacija in rezervni deli’ aktualno po svetu ^Politični barometer------------------------------x Bo potegnil drugačen veter? Zaradi napetega vojaškega položaja v Sarajevu se je glavni štab mirovnih sil Združenih narodov preselil v Beograd. Selilo se je okrog 450 pripadnikov štaba in zaščitnih enot. V Sarajevu bo ostala le manjša enota, katere naloga bo oceniti krivdo za nastali položaj in poročati poveljniku, ki bo imel sedež v Zagrebu. Potemtakem se dogaja zanimiva zamenjava: v Beogradu je bilo začasno poveljstvo mednarodnih sil, katerih naloga je, še posebno po 15. maju, ko se je misija modrih čelad na kriznih žariščih v Jugoslaviji tudi uradno začela, prevzeti nadzorstvo nad umikom nekdanje jugoslovanske vojske s hrvaškega ozemlja, razorožitev paravojaških četniških formacij ter ustvarjanje razmer, da se bodo pregnanci lahko vrnili v svoje vasi in domove. Po drugi strani pa so iz Beograda odpotovali veleposlaniki iz držav Evropske skupnosti, in sicer v skladu z odločitvijo zunanjih ministrov ES. Ker je to stališče kot sankcijo zoper Srbijo, ki naj bi bila glavni krivec za vojno v Bosni in Hercegovini, potrdila tudi ameriška vlada, je Beograd že zapustil tudi ameriški veleposlanik. Kako bo general Nambiar organiziral delo svojega štaba v Zagrebu, bo jasno v prihodnjih dneh, medtem ko bodo na kriznih območjih še naprej preštevali mrtve, ranjene in pregnane ljudi. Hkrati se nadaljujejo prave tolovajske akcije, katerih cilj je etnično očistiti okupirano območje na Hrvaškem in v BiH in v domove pregnanih ljudi naseliti srbske družine. Razumljivo je, da je takšen položaj vzbudil med ogroženim prebivalstvom dvom o celotni mednarodni operaciji na spornem ozemlju, še posebno, ker se vse to dogaja pred očmi pripadnikov modrih čelad. Treznejši opozarjajo, da dvom v enote OZN in v mirovni načrt Vancea ni umesten, češ da mednarodne sile še niso v svojem polnem sestavu in da zaradi tega ne morejo prevzeti odgovornosti za tisto, kar se dogaja na okupiranem delu nekdanje Jugoslavije. Oglaša se tudi vedno več tujih komentatorjev, ki poskušajo razčleniti ozadje tega dogajanja in zmajujejo z glavami. Težko namreč razumejo, da se narodi na Balkanu tako radi zatekajo v zgodovino in se sklicujejo nanjo, težko pa tudi razumejo grško nasprotovanje imenu makedonske države. V vsakem normalnejšem svetu bi že samo misel na veto zaradi imena druge države sprejeli s porogom. Nov pritisk na Srbijo in nekdanjo jugoslovansko vojsko je izvedel tudi varnostni svet OZN, saj je soglasno zahteval takojšnjo ustavitev spopadov v BiH in spoštovanje prekinitve ognja, kar je bilo dogovorjeno že 12. aprila, umik vojske s hrvaškega ozemlja in razorožitev vseh paravojaških sil. Doslej smo bili priča stopnjevani aroganci, ko so sklenili kak nov dogovor o premirju, pa če so ga podpisali še tako ugledni mednarodni dejavniki. Morda bo tokrat zapihal drugačen veter, kajti znane so konkretne sankcije zoper Srbijo. Vztrajno ponavljanje možnosti, povezanih z blokiranjem srbskega depozita, naftni embargo in blokiranje trgovinske izmenjave je zdaj bolj želja ogrožene vlade, da se pritisk ne bi še stopnjeval, kot pa dejanski okvir ukrepov, s katerimi bi onemogočili krivce, ki so spravili jugoslovanske narode v zelo slabo luč pri nekdaj nam vsem naklonjenih sosedih in drugih Evropejcih. _________________________________ MILAN JERŽE^/ globus BONN — Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je sprejel avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka. Pogovarjala sta se o razmerah v razpadli Jugoslaviji, izidu danskega referenduma in o priključitvi Avstrije k Evropski skupnosti. WASH1NGTON - Ameriški in ruski zunanji minister Baker in Kozirjev sta se dogovorila za dodatno zmanjšanje jedrskega orožja do leta 2000 na 4700 jedrskih konic. Zmanjšanje bo zajelo več kot polovico vojaških zalog obeh držav. KIS1NJOV - Moldovski premier Muravski in skoraj vsi ministri so ponudili svoj odstop. Razlogi niso navedeni. Medtem pa potekajo oboroženi spopadi med moldov-skimi silami in pripadniki dnjestrske republike. PARIZ — Predstavniki ruandske vlade in uporniške domoljubne fronte so se po tridnevnih mirovnih pogajanjih dogovorili, da bodo državljansko vojno v Ruandi skušali ustaviti s pogajanji o prihodnosti države. JOHANNESBURG Južnoafriški predsednik De Klerk je po vrnitvi s turneje po Rusiji, Japonski in Singapurju dejal, da je Južnoafriška republika spet postala del mednarodne skupnosti. To je hkrati priznanje za politiko odpravljanja rasnega razlikovanja. ZAGREB — Portugalski zunanji minister Pinheiro se je mudil na krajšem obisku na Hrvaškem. V Zagrebu se je udeležil slovesnosti, ki jo je ob portugalskem državnem prazntku pripravil vodja opazovalne misije Evropske skupnosti. WASH1NGTON - ZDA so zavrnile poziv predsednika BiH Alije Izetbegovica, naj bombardirajo oporišča srbskih sit okoli Sarajeva. Drnovšek v Riu Na mednarodni konferenci o okolju in razvoju v Riu de Janeiru je spregovoril tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Med drugim je govoril o Sloveniji, ki v mednarodne odnose vstopa pripravljena sodelovati pri urejanju skupnih problemov. »Zavedamo se, da reševanje ekoloških problemov ne bo lahko, vendar verjamemo, da bo tudi Slovenija s prehodom v parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo ter z ustreznimi ekološkimi programi in z vključevanjem v evropske integracije prispevala k reševanju ekoloških vprašanj.« Hkrati je mednarodno skupnost pozval, naj ustavi nasilje na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Klaus novi premier ČSFR Predsednik Ceško-Slovaške federacije Vaclav Havel je imenoval Vaclava Klausa, voditelja meščanskodemokratske stranke, za mandatarja za novo zvezno vlado. Klausova stranka je dobila po uradnih podatkih v zveznem parlamentu 79 poslanskih mest. Na Slovaškem pa je dobila največ glasov stranka Gibanje za demokratično Slovaško, ki je postala hkrati druga najmočnejša stranka v zveznem parlamentu, na Slovaškem pa bo imela skoraj popolno večino. Ker se ta stranka zavzema za samostojnost Slovaške, ne izključujejo možnosti, da se bo zvezna država Češko-Slovaška v prihodnje razbila na dva dela. Čehi in Slovaki še skupno? V Brnu sta se sestala voditelja dveh zmagovitih strank na nadaljnjih splošnih volitvah: češki Vaclav Klaus in slovaški Vladimir Mečiar. Pogovarjala sta se o prihodnji državno-pravni ureditvi Češko-Slo-vaške. Čeprav so še vedno bistvene razlike glede novih odnosov, seje češka stran vendarle uklonila slovaški zahtevi, naj oba naroda na referendumu odločita, ali hočeta živeti v skupni državi. S tem je Praga dejansko priznala legitimnost slovaške poti v neodvisnost, toda to še ne pomeni odcepitve od Češke. Skoraj vse javnomnenjske raziskave kažejo, da je tudi večina Slovakov pripravljena živeti skupaj s Čehi; seveda enakopravno. Dogovorili so se tudi, da bo zvezni predsednik češke narodnosti — mimogrede: Slovaki še vedno nasprotujejo izvolitvi Vaclava Havla — predsednik parlamenta pa naj bo po rodu Slovak. Turčija za muslimane Turško zunanje ministrstvo je sporočilo, da iz Beograda ne bo umaknilo svojega veleposlanika. To so sporočili po ostrih parlamentarnih razpravah o BiH. Nekateri od razpravljalcev so zahtevali celo vojaški poseg v BiH. Na dlani je, da se Turčija še posebno zanima za muslimane v Bosni, saj gre za zgodovinske in čustvene razloge. Bosanski muslimani upirajo svoje poglede v Ankaro, toda uradna Turčija gleda na BiH kot na nekakšno breme. Svoje poglede namreč upira bolj na vzhodno stran, saj bi želela sodelovanje uperiti predvsem v pet turških republik nekdanje SZ. Zato se zdi turško vojaško posredovanje v BiH v zdajšnjih razmerah nerealno. K Jugoslaviji so idealne razmere za Tujsko legijo — teren, nevarnosti. divjina, vse to nam ustreza. Naš odhod v Jugoslavijo je malce neugoden le s političnega vidika. Alain Fen ton, poveljnik francoske Tujske legije V demokraciji imajo ljudje tako oblast, kakršno si zaslužijo. Na Hrvaškem še vedno niso dobili dovolj. Der Teleg raaf. nizozemski dnevnik Kje se skriva Miloševič? Beograjska radijska postaja B 92 je sporočila, da ‘lJ1, predsednik Slobodan Miloševič zaradi varnostnih ra®' ■ ^tii1 iz Beograda. Govori se, da je nekje na podeželju, me'h’7_Iie«sii * Dobanovci. V informativnih oddajah RTV Srbije oni ; komentirali, kot tudi niso poročali o zborovanju zveznim parlamentom. V informativnih oddajah radi ; s l v glavnem brali brzojavke, v katerih ljudje izražajo po P nu Miloševiču. Miloševič naj gre v S. Korejo! Najprej je treba iz Beograda nagnati komunistično-šovinistično vlado Slobodana Miloševiča, v intervjuju za pariški Figaro zatrjuje pretendent na jugoslovanski presto! Aleksandar Karadjordjevič, ki se še ni odrekel razmišljanju o ustavni monarhiji kot najprimernejši državni ureditvi za razpadlo federacijo. Po mnenju prestolonasledniške-ga londonskega poslovneža, ki se bo konec meseca znova napotil v Beograd na pogovore »z vsemi silami, ki verjamejo v moč demokracije«, Slobodanu Miloševiču, ki je »državo spravil v izolacijo, ne gre zaupati«. Srbski voditelj, za katerega Aleksandar Karadjordjevič trdi, da polagoma izgublja oblast, ker se nezadovoljstvo in nasprotovanje širi celo med njegovimi sodelavci, računa predvsem na podporo ljudstva in vojske, ki naj bi Miloševiča prisilila k odhodu. Kam? V Severno Korejo, kjer so njegovi pravi prijatelji. Konec voždove vladavine »Vaš čas se je izteke! in k»že, da boste morali č«st*f stavo, grbom, himno, sodelavci, svetovalci in general** »r* teze za blagor vseh niste dolžni storiti samo zaradi m bolj zaradi notranjih razlogov.« Pismo s tako vsebino J*^,^ lp kratsko gibanje Srbije, ki šteje okrog 10.000 '1 organizacij, in ga je poslalo srbskemu predsedniku - _^«llt ču. Po njihovih besedah je posta) Miloševičev žet), politična usoda pa zapečatena. Mednarodna skup |e^ samega glasu proti izrekla sodbo Srbiji. To so Nemčija in Rusija, temveč celo 1.1. tretji svet, ki g* F gala ustanoviti. Umik JA s Hrvaške - 19. junija? ............................., Jugoslovanska armada naj bi do 19. junija po' Ije Hrvaške in se umaknila v Srbijo. Že mesec dni P® bi bila ta območja pod dejansko oblastjo hrvaške drži '^^11*^ ni kom misije Svetovne banke med obiskom y Zagre finančni minister Jožo Martinovič. Povedal je tudi. « 0, r’ da bi modre čelade patruljirale vzdolž hrvaške meje ozemlju. Zaščita sarajevskega letališča Kozirjev: nobenega Svetovna organizacija je storila nov korak na oolgi poti k ustavitvi srbske agresije in k uveljavitvi miru v BiH. Varnostni svet OZN je namreč skleni) poslati za zaščito sarajevskega letališča 1100 pripadnikov enot OZN. S tem naj bi, vsaj v začetni fazi, omogočili pri- stajanje letal s človekoljubno pomočjo. V New Yorku razumljivo opozarjajo, da bo to doslej najnevarnejša operacija svetovne organizacije, saj je bil sklep o tem sprejet v času najhujših bojev v Sarajevu. Obrambne sile, očitno opogumljene s prihodom 6. ameri- ^1 škega ladjevja v Jadransko morje, so pričele silovit protinapad in zavzele nekatere pomembne strateške točke, s katerih so agresorske srbske sile dva meseca uničevale Sarajevo in pobijale svoje donedavne sosede. Zunanji minister BiH Silajdžič je v Helsinkih znova zahteval takojšnje posredovanje pakta Nato, Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju pa se zaradi nasprotovanja Rusije še vedno ne more odločiti za izključitev Jugoslavije iz helsinškega procesa. popuščanja . »Popustljivost bi zgolj spodbujala beograjske na^ r in jugoslovansko armado, ki so že prelili reke sj"'® da niso bili zmožni zaščititi SFRJ ali Srbov v drug / več so s to krvjo obudili v življenje temne demon J štvo in vojne. Morda so za več prihodnjih .^nt ri’ o* vno združitev bratskih narodov,« je zapisal ruski drej Kozirjev v Jzvestijah. Kaže, da gre za odgo™ , ,„,1■ , poslanico Beograda, naslovljeno na vodstvo »Miti«® da, s katerim nas vežejo globoke korenine, pnjat J potef["'tjč vne vezi in sodelovanje.« Kozirjev je z vso ostr v. med domačimi demokrati in »nacionalpatnotH > • mentu razveljaviti sankcije proti ZRJ ' Solzivec za rojstni ? riti R) mil TS rrvuin. |R|| ' Namesto da bi mu za 68. rojstni dan jjMjnik* spravili v jok Tako bi lahko povzeli postanek pr® * ha v Panami, kjer so ga sprejeli z neredi in na invazijo ZDA decembra 1989, ko so strmogia g^ner go, je bil nedavno še oživljen spričo obsodbe uje 50te|j ge na sojenju na Floridi. Policija je s solzivcem «t>°’ monstrante, toda plin je odneslo naravnost na der se je Bush moral umakniti s solznimi očim- h h V ŽARIŠČU Svitanje v Čedalje bolj je jasno, da so Danci $ tem, ko so na referendumu rekli ne evropski integraciji, pokazali, da je nekaj zdravega v državi Danski. Pač zato, ker je Danska majhna država in živijo v njej razsvetljeni ljudje, plebiscitarne odločitve pa nikoli niso zgolj matematični seštevek glasov, marveč so tudi izraz duhovnih tokov. Te tokove je laže zaznati v majhnih državah kakor v velikih. Ne morda zato, ker je množica na referendumu preglednejša in je rezultate lažje sešteti, ampak zato, ker je manjše nacionalno telo bolj občutljivo na tok dogodkov. Kar pa spet ni nič drugega kot samoohranitveni instinkt, ki mora imeti v manjši skupnosti nižji prag vzdražno-sti kakor v velikih nacionalnih tvorbah. Evropa je Evropa in Združene države Amerike so Združene države Amerike. Tako preprosta in tavtološka je resnica, ki jo je potrebno izpeljati iz odziva Dancev na vprašanje, ki ga je državljanom postavila oblast: če so za uresničitev sklepov iz Maastrichta. Hamletovi rojaki so odločali kakor med biti ih ne biti in rekli: ne. Dali so znak, da nacionalno zavedne Evrope ne bo mogoče kar tako zgnesti po ameriškem vzorcu v Združene države Evrope. Dancem se je torej začelo svitati. Oglašajo se že tudi Angleži in celo Nemci. Evropejcem postaja jasno, da z vsemi posebnimi statusi, ki naj bi jih posamezne države dobile v evropski integraciji, narašča stopnja izenačevanja. Če se moraš pogajati za uveljavitev, svoje specifičnosti, je jasno, da bo vse drugo regulira- * majhnih naciona temami je v njih ne vl^ lerj njih ni h« tem, le P* |tiif' moči, se rfin' .a 'L/ nekaterih jnt^,« , referendum - „ evropsko sku? iaK ker stvari se sprejem vol ,, ; se zdi, llJ ’ de na to, "N p.dH11 • Aj ko ali Kakor je v e«. ; • > državah no plansko in zadeva bo navsezadnje še najbolj podobna planskemu gospodarstvu v nekdanji Sovjetski zvezi. Različnost, kolikor je bo, bo je pa toliko, kolikor bo dobljena po sklepih »evropskega centralnega komiteja«, ne bo izvirala iz naravne in etnične različnosti, marveč bo podeljena Odvisna bo od taktičnih namenov evro-kratov, ki bodo svoj imperij vodili tako, kakor se imperiji vodijo: z bičem in pogačami. V glavnem pa z bičem. Nas pa še vedno tako hudičevo vleče v evropsko skupnost. Vprašati pa se je seveda potrebno, ali nas res vleče? Nas državljane namreč. Ali ne govorijo o tem koraku predvsem naši politiki, ki po velikih državotvornih dogodkih ne morejo obstati pri »majhnih« državnih temah, ampak bi se hoteli spet ukvarjati s čim velikim. Namesto z reševanjem hrvaškega vprašanja — recimo vprašanja meje na Muri ali pa tik pod Hotizo, kamor jo naklepajo postaviti Hrvati — se ujčkajo z nekimi že zapoznelimi zgodbami o integracijskih tokovih. Resnica je seveda ta, da se s tistim, kar jim velja kot veliko ne ukvarjajo oni, temveč tako imenovano veliko opleta z njimi. Če se združimo v EGS, če bo ta takrat, ko bomo mi po nekih danes obstoječih kriterijih zanjo zreli, še obstajala, se mi ne bomo ukvarjali z njo, ampak se bo ona z nami. Preprosto se nas bo pogoltnila. Z našimi velikimi političnimi Predsednik < I se ie. to M i nekoliko t ustavno nadsir. ■o naši P? 9 stra^'^' no« vezani S< trn policaj1; ^val1 .-n;. nj,adi CP*' n O h kai o 11 _ m‘‘ •«1 'd 1 wh, kaj'j,p ji ar ve vlade seveda še in nekaj J« e nrV>'‘> *k*val° H ■ UJHčni drž® Ktlll< , . ta hi fr । h STRAN 2 aktualno doma - ^anez Drnovšek predstavil vladni gospodarski program Za brzdanje inflacije * J»i d n 4 , To besedah Janeza Drnovška je vlada v tem trenutku skušala ponuditi najboljši go-spodaski program, ki je seveda bnlagojen sprejetim proračunom možnostim. Seveda se no-'; vlada pri tem srečuje s številnimi težavami, saj doslej pravih rezultatov ni bilo in tudi trdnih osnov za nadaljnje delo. Gospodarska aktivnost, " se je v zadnjih štirih letih ne-nehno zmanjševala, je lan’ Padla v pravo depresijo, saj se P družbeni bruto proizvod lajšal kar za 15 odstotkov. Pl tudi v tem letu ni čutili bi-izboljšanja. Nekatere okoliščine položaj še zaostrujejo, saj je gospodarstvo ujeto v Pnrnež Vrtenja pomembnega tla ttga, nakopičenih finan-problemov in zoženih lenosti, da bi se novim raz-prilagodilo izključno z “Slnim ukrepanjem. Pa za slovensko gospodar-‘j’ v lem 'renutku značilen ■■ zunanjetrgovinski prese-t&kšna gibanja pa bi ob ^'^znih spodbudah lahko bi-“ Permanentna. Vlada si je za-zastavila nalogo, da bo z ukrepi spodbujala . 1 na tuja tržišča, izpad na ’ jugoslovanskih trii-pa bodo preusmerjali na Se ob deviznih •*?: . Ustavlja vprašanje Vin k’ že Pada Pod Ju. ki je zanimiva za iz- Sedanji gospodaski položaj v Sloveniji še ni takšen, da bi zagotavljal mirno spanje. Inflacija še vedno ni pod kontrolo, trenutna mesečna inflacija je nad evropskimi standardi, zato bodo vsi ukrepi ekonomske politike protiinflacijsko usmerjeni. Tako je ob predstavitvi zasnove ekonomske politike na tiskovni konferenci sredi prejšnjega tedna zatrdil predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. S temeljnimi cilji vladne politike soglašajo tudi v Banki Slovenije in v Gospodarski zbornici Slovenije, kar daje upanje, da nam bo inflacijo uspelo obrzdati. Poleg ustavitve inflacije je eden od osnovnih ciljev vladne politike tudi sanacija finančnega sistema. Pri tem bo dan poseben poudarek sanaciji bank, opredelitvi in sanaciji javnega dol- ga ter sanaciji gospodarstva. voznike. Na to področje država administartivno ne bo posegala, saj bo morala tečaj z ustreznimi ukrepi urejati Banka Slovenije. Izboljšanje gospodarskega položaja bo mogoče doseči z izboljšanjem likvidnostnih in finančnih razmer v gospodarstvu, in to predvsem s prečrpavanjem likvidnosti iz domačih sektorjev v sektorje, ki sodelujejo v mednarodni menjavi, hkrati pa bo treba vpeljati prvine predstečajne sanacije za finančni, proizvodni in tržiti pre-ustroj podjetij in bank. Za to bo potrebno uporabiti proračunski primanjkljaj in povečati javni dolg. V sedanjem položaju se država devizno ne bo zadolževala, saj bi se s tem ponudba deviz še povečevala, pač pa bo proračunsko porabo pokrivala z izdajanjem vrednostnih papirjev. Republiški proračun za leto 1992 je ocenjen na 26,5 odstotka bruto družbenega proizvo- da, predvidena sredstva za intervencije v gospodarstvo pa bodo znašale l ,7 odstotka bruto družbenega proizvoda ali 6,4 odstotka proračunskih izdatkov. Predvideni proračunski primanjkljaj znaša 11 odstotkov proračunskih izdatkov, prav v zvezi s tem pa se zastavlja vprašanje možnosti še večjega primanjkljaja, njegovega funkcionalnega razreza in njegovega financiranja. V vladi so mnenja, da je primanjkljaj potrebno uskladiti z možnim in smiselnim presežkom v menjavi s tujino in ga uporabiti za financiranje menjalnih sektorjev (izvoz, uvoz), financirati pa izključno iz domačih virov. Kot smo že zapisali, je zasnova vladne gospodarske politike naravnana izrazito protiinflacijsko, kar se bo čutilo tudi pri osebnih dohodkih. Tu bo vlada ponudila nekatera nova izhodišča, osebni dohodki pa bodo rasli počasneje od inflacije. Uravnavanje plač prek kole- obiskal Gočovo! Ul —MCI m t Gotovi S’>' A 11 Avstrije — \ Lj; 11 in njegove sodelavce. 1 iij. ZHČer, sicer napoveda-\ O31 občinskih mož. S Ikn k’ n4spratujejo rjadnp ' W * Gotovi in U Ji V?1 ptičje, w x pofiivar j«'1 ■ »s ^oazija ■ • v A Sg? 'h '« mirmiln mnenje I občini sr 'vana nekat«i r* n J Van je J®"0 gradnjo Sj^vai Jnrovskem ? S*’ Pa ’ dajeta ie a Prav to- nehal '^mber-k nost' | b' 2a’ 0 Pajeza ta dan predsednik občine Jože Skr lec napovedal, da bodo začeli z gradbenimi deli. Toda ko smo ga poklicali, je bil z besedami zelo skop. Povedal je, da ne daje nobenih izjav, dokler ne dobijo vseh potrebnih papirjev. Katere »papirje« še morajo dobiti, nam ni hotel povedati, samo: tiste papirje, ki so potrebni, dobili pa jih bodo v najkrajšem času. Na vprašanje, kdo je naročil in izvaja) sondacije na neodkupljeni njivi, je odgovoril: »Sondacijoje izvajala neka inštitucija, ki se s tem ukvarja. Katera? Ne bi vam dal imena, katera?« Do 15. junija bi morali tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor končali poročilo, ki naj bi bilo osnova za pridobivanje vseh drugih dovoljenj Emil Žerjal je povedal, da je poročilo še v rokopisu, da pa o rezultatih ne bo dajal nobenih izjav, dokler ga ne bo dobil v ruke naročnik, to pa je Vodnogospodarski biro Maribor. Dovolj zgovoren pa je stavek: »Težave bodo v vsakem primeru,« bbp az'skovalni tabor W?->izn?ProsrllVoli delo Most iz Ljubljane, podjetje Bistri-. iitriAi ir,/'.'rodni riLie In Društvo za varstvo okolja Pomurja or-■ ,Oikop0 ^'ovno-raziskovalni tabor. Tabor s sedežem Hu.avsi. stroške pošlo racionalizacij ko zmanjsah o* r darstva, vend® parlamentu i* v dim možnost -poslujemo^ ’ tali. ustvan^d^F profit, vendar že čutimo car • zave Recesije še H' < Kak0 mnenju se gospod »rS ;i ' 8020 še traja. recesije na |Cta. koncu z ni zgodilo P pri nas, 7' r ul" jitf™- |ud, la psu pa £ 51v0. k slovenska P veliki men « w vsega pro[Z iik’% zmanjševanje P.. I poslenosti, težave m P^j k^t razlogi, da -iz*0 vd5' ^izbol^^ tudi ne '2 Jovenskem 8" a?’ STRAN 4 gospodarstvo * Zvezdodrag Žlebnik novi generalni direktor Elrada, d.d. »Prepričan sem, da bo kislo jabolko r^'^3’ ko Z.*ezdodrag Žlebnik, novi generalni direktni' J®*1®'”®*-* se4a. , ^’d.zaceli delom šele prvega julija, prihaja med nove šluvua- ; “•'leokrat tedensko. Prejšnji generalni direktor podjetjaImpo- iey>«jel izziv vodenja poslovnega t Kopali kar nk i ' so posledica poslovne politike pi»djet)a in - I(IW- . vhunec pa so dosegle letos spomladi, ko je izg« tjnnJri i r■ r . S C b kot polovi« PrCiTdnJepJ n±o m pr - m £lek|TOnika 1B naza/nje odstop ' da za prvega moža sistema kandidirala dva do m/enlr StviBtii funkcii® sistema imenovan Mariborčan, d p osnovi »K^^odrag Žlebnik. Upravni odbor Elrada. d d-Jmu P- na J?0*«« programa zaupat vodenje sistema in njegovo prihodi* u>i La I laka to, da ste se odločili poslati I m »ž poslovnega sistema, ki je * I 'elikih težavah’ c. 1 poslovnega sistema 1 -elik izziv. Razlog i> v 1 hm,dačuiim. da je v Elrada dovolj 1 hitnia d., sposobnosti in izkU' I «nt d, |Ml kljub nakopičenim 1 tetivam razmišljamo tudi o razvo-I 1“ V Oy,n programu vodenja 1 Fhail sem poudaril elemen-I "'atvma n katerega mislim, da 1 U le • njoje udejanjiti, seveda ob l «lo dt|u in voiikih naponb v ne gledam samo kratko-1 i^o aropjli di malo naprej. El-I • hdm kot uspešno in stabilno I n,"'0 7' -‘.e ljudem občutek var-I PT,ht>dnost, nadalje vidim 1 tik v generator razvoja širšega I tal se skr./j rojevanje novih I 1»./- tudi vrsta novih I tonih nest novih podjetij in I * tem ~.kl>'ju. Kot dva ključna 1 shStnt:“ Poslanstva Elrada izpo-1 ne? v t^zvodnjo za najzahtev-l na domačem trgu ter I sm1" drugi del tega I Pa stalno inoviranje pto-I ™ Pn'a£a)anie zahtevam I tat"?? '"'o podjetje, ki se je v l a”*' zadovoljevalo z jugolr-l Ki»i" 1,3 'r Prodalo vse, kar mu ni l it ki prfjd’,i v Sloveniji, tujina pa I is?, "'^nibuv«. Kakšni so sedaj l »T?a''!! Podjetja’ I lij , F'tad je med podjetji, ki 1 hOnn 'aiVa st ^^P^lni S,! »Nadi t ajP°8*‘steJe W&itonS0 M1 “ <* k*7trl?a1^h ■'£ h« ™ že JI. * ’ kar jih je V*.^'zrhtto . ’ v. občini &^6h,E 1 “"l™™ ^1^.11. teWonu dbeh °bveš- Preteku 'H PERTOMERX, d „ „ poslovalnica AGROSHOP Brezovci št. 34, tel.: (069) 45-530 Ugodna prodaja! — umetna gnojila — krmila — kolesa — akumulatorji — motorna olja — pijače • POSEBNO UGODNA PRODAJA VSEH VRST GRADBENIH MATERIALOV Z MOŽNOSTJO UGODNEGA POSOJILA NA 3 ALI 6 MESECEV! kmalu tudi dovolj sladko« žaja. Zato bo potrebno lo filozofijo spremenili v filozofijo prilagodil* vam trga, vendar ne domačega. Domači in tuji trg naj bi bila enaka, oba zahievna. S poslovodnega vidika omenjam dva ključna cilja pod-jeija — poslovni rezultat, ki bi naj bil podoben podjetjem na zahodu, če ne boljši, in zadovoljstvo zaposlenih- To pa je videno skozi perspektiven program, socialno var* nosu skozi motivacijo plače in drugo, ki izhaja iz tega. Če hočemo to vizijo in to poslanstvo udejanitL je poirebno opraviti vrsto nalog, ki bodo do konca meseca že opredeljene v obliki poslovnega programa razvoja. Posebej omenjam pel ključnih ciljev podjetja. Prvi je skrb za človeka in okolje, drugi maksimiranje dobička, tretji uveljavljanje znanja, kar pomeni,« da ne bomo bežali pred tistimi, ki nekaj hočejo, zmorejo in znajo. Četrti ključni cilj je sodobno trženje in preležni izvoz, kar pomeni, da je iz proizvodne miselnosti potrebno preiti v tržno, torej postavili filozofijo poslovanja na glavo. To je zahteven, težak in dolgoirajen proces, pred katerim beži velika večina kolektiva. In seveda peli cilj je učinkovita organizacija in racionalno poslovanje.« Ključni cilji so zastavljeni izredno optimistično, kako jih boste dosegli? »Operativnih ciljev je sedem. Prvi je podvojitev proizvodnje in prodaje, kar je ob današnjem gledanju in situaciji zelo ambiciozna zadeva, vendar brez takšne ambicije, da se optimalno vse zmogljivosti in po tenciali, življenja ne bo. Drugi cilj 15, ljutomerski 37, radgonski 33 ter v lendavski 17 brezposelnih. In v kakšno dejavnost se usmerjajo? Kar 70 odstotkov jih je odprlo obrt, 30 odstotkov pa ustanovilo podjetje. Zanimivo pa je, morda tudi izhodišče za razmišljanja o njihovi uspešnosti na daljši čas, da se je večina odločila za različne dejavnosti. Najpogosteje se odločajo za gostinske lokale, okrepčevalnice in trgovske lokale. Med storitvenimi dejavnostmi pa prevladujejo avtoličarstvo, avtoprevozništvo, popravljanje kmetijske mehanizacije, gradbene storitve in drugo. Za te dejavnosti namreč ne potrebujejo veliko denarja, kot na primer za proizvodnjo, pa tudi tveganje je manjše, saj je pri proizvodnji treba upoštevati še zelo pomemben dejavnik, to je čas proizvodnje. je še zahtevnejši, gre za bistveno povečanje izvoza izvoziti je poirebno 80 odstotkov proizvodnje To je ob današnjem znanju in strukturi programa zelo zahtevno, vendar je možno s kadri in anihicijn tudi vzpostaviti primeren način orga- niztranosti, da bo to doseženo če ne bo. potem bomo životarili oz vegetirali Jaz pa na životarjenje oz vegetiranje nisem pripravljen in zato poslavljam ta cilj zelo visoko Tretja naloga je, da več kot polovico proizvodnje proizvajamo skupaj s tujimi partnerji. To pomeni, odpreti se tujemu znanju, tujim sposobnostim, zmogljivostim m ambicijam ter se vključiti v mednarodno poslovanje Menim, da v obdobju štirih let ah k o ohranimo sedanje Število delovnih mest, seveda pa bo vmes še malo valovanja vendar menim. da bodo podvojena proizvodnja in SO-odstotni izvoz ter povezave s tujimi partnerji prenesle to Ste vilo Kot naslednje želim da bi Elrad genertral tudi nova delovna mesta. ne samo za ograjo, ampak tudi zunaj nje. To generiranje delovnih mesi pa pomenijo programi spin off«. lukaj bi bil njihov zamelek in Podjetja odpirajo večinoma brezposelni z višjo stopnjo izobrazbe, registrirajo pa jih za intelektualne svetovalne storitve, tudi za uvoz in izvoz ter trgovino. Kako uspešni se torej zasebniki, ki jim je pri njihovih začetkih s svetovanjem ter z denarjem pomagal Republiški zavod za zaposlovanje? Njihovo uspešnost organizacija, ki jim je pomagala, da so idejo postavili v Življenje, pripravila poslovni načrt in raziskala tržišče, spremlja še šest mesecev, dokler za mlade podjetnike vedi tudi računovodske storitve. Ugotavljajo, da so uspešni, kar pomeni, da še opravljajo dejavnost, četudi jih je nekaj, ki si ob tem, da delajo, ne morejo izplačati osebnega dohodka. MAJDA HORVAT se rodili v okviru neke nove firme Veliko pozornost namenjam skrbi za delavce in delovno mesio, zato borno na področju plač začeli z novo politiko in se usposobili, da bodo le nad povprečjem panoge oz gospodarstva. Zadnji cilj je. da se poslovni sistem Elrad samofinanci-ra, da bosta kronično pomanjkanje denarja in nesposobnost poravnavanja obveznosti porabljene v relativno kratkem času.« Kaj pa kadri? Delo v Elradu bo naporno in samo en človek ga ne more opraviti Pričenjam $ sestavljanjem vodstvene ekipe, kar pomeni izkoristili znanja in sposobnosti tistih, ki to že počno ali pa so že počeli, ler prite gnili tiste, ki so to pripravljeni počeli. To pomeni nekaj sveže, mlade krvi in tu računam predvsem na mlade ljudi, ki morda še nili niso imeli priložnosti, da bi se dokazali. Računam na mlajše od trideset let, ki so pripravljeni, da ugriznejo v to kislo jabolko. Prepričan pa sem. da bo to jabolko kmalu tudi dovolj sladko« Kdo sfe, Zvezdodrag Žlebnik? »Diplomirani inženir strojništva, pred koncem podiplomskega študija na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru MBA. Imam pa dve veliki napaki ena je, da sem hudo hudo resnicoljuben - rad govorim resnico in jo tudi rad slišim. Sicer pričakujem, da bom imel zaradi tega nekaj težav, pa vendar mislim, da bom ludi koga uspel prepričati, da to ni napaka, ampak prednost. Druga, v lem okolju zveni mogoče heretično, je, da sem popoln absti-net, ne pijem in ne kadim m verjetno bo lo za marsikatero zidanico in veseljačenje hendikep Moj način življenja in dela me drži pokonci tudi brez teh uničevalcev zdravja. Sem pa navdušen igralec tenisa, kar mi poleg glasbe, ki sem ji posvetil dobrih 25 let, veliko pomeni.« RENATA FICKO Za kakovost in svetovne standarde V Rogaški Slatini je bila ustanovna skupščina poslovnega združenja polnilcev mineralnih vod Slovenije. Ustanoviteljici, Radenska tri srca in Rogaška Rogaški vrelci, sta se v sporazumu o združitvi zavzeti za skupen nastop pri usklajevanju domačih standardov s svetovnimi, za zastopanje interesov proizvajalcev mineralnih vod, za skupno raziskovalno delo, organizacijo strokovnih posvetovanj in izobraževanja ter zastopanje in predstavljanje slovenskih mineralnih vod v evropski grupaciji UNESEM, mednarodnega združenja GJSEM in svetovni zdravstveni organizaciji CO-DEX ALIMENTATIS. Sedež poslovnega združenja je v Radencih, za predsednika skupščine so imenovali Boža Kolarja iz Rogaške, za direktorja poslovnega združenja pa Majdo Lazar-Hari iz Radenske. R F. Novi slovenski kmetijski minister Jože Protner med kmetijci soboške občine Brez takojšnjih ukrepov ne bo rešitev Položaj kmetijstva v Pomurju in s lem tudi v soboški občini je takšen, da s takojšnjim reševanjem nekaterih problemov ne kaže več odlašati. Žal pa v občini temu niso kos, zato so se odločili, da s težavami seznanijo tudi republiško ministrstvo za kmetijstvo. S tem namenom so prejšnji konec tedna medse povabili novega slovenskega kmetijskega ministra Jožeta Protnerja. Pogovora z njim pa so se poleg predstavnikov občinske vlade in republiških poslancev udeležili tudi vsi direktorji živtlskopredelovalnih in kmetijskih organizacij iz soboške občine. Živilskopredelovalna industrija in prek nje tudi kmetijstvo je v celotnem prihodku gospodarstva soboške občine udeleženo z 20 odstotki, zalo se problemi, s katerimi se srečuje ta gospodarska panoga, kažejo tuoi v celotnem gospodarstvu. Težave, ki so že dalj časa, so se še posebno zaostrile z izgubo tržišč v nekdanjih jugoslovanskih republikah, prav v živilski predelavi pa se le te kažejo v najtežji obliki. Tako so imeli v Mesni industriji Pomurka že lani za 20 odstotkov manjšo proizvodnjo, padla je tudi prodaja, prav neugodna gibanja v Mesni industriji pa so prispevala k temu, da se ie obseg industrijske proizvodnje lani v soboški občini zmanjšal za 10 odstotkov. ZALOGE SE KOPIČIJO V Pomurskih mlekarnah težav z nezasedenostjo proizvodnih zmogljivosti nimajo, saj se je odkup mleka celo povečal, zaradi zastoja v prodaji pa se kopičijo zaloge, predvsem masla in mleka v prahu. Podobno je v Agromerkurju, v ničkaj ugodnem položaju pa tudi m primarna kmetijska proizvodnja, ki se prav tako ubada z likvidnostnimi težavami, posebno breme pa so visoke obresti. ODKUPNE CENE PRED ŽETVIJO Smo pred kolapsom so opozorili kmetijci iz soboške občine ministra Protnerja, zato zahtevajo nekatere kratkoročne in dolgoročne ukrepe ki naj bi kmetijstvu zagotovili ugodnejši položaj. Od države zahtevajo, da odkupi vse zaloge kmetij V začaranem električnem krogu V Republiki Sloveni ji so v zdajšnjem trenutku zelo aktualna tudi številna odprta vprašanja nadaljnjega razvoja energetike. V hudih težavah je zlasti elektro-premogovniški sistem, ker veliki porabniki ne plačujejo elektrike, ki je po mnenju nekaterih strokovnih krogov prepoceni. Žal pa tudi preostali del industrije neredno plačuje porabljeno električno energijo, kar vnaša dodatne težave. Zato je umestno, da se ministrstvo za energetiko čimprej dogovori z največjimi dolžniki za premostitev težav. Če ne bo šlo drugače, bodo nujni poostreni ukrepi, pri čemer se ne bodo mogli izogniti tudi pogostejšim izklopom električne energije za tiste, ki tudi v prihodnje ne bodo kazali pripravljenosti za poravnavo dolgov. Na dlani je, da bo treba poostriti redukcije elektrike, kajti drugače ne bo dovolj denarja za normalno obratovanje elektroenergetskih naprav, ker bomo sicer to na svoji koži najbolj občutili redni plačniki z raznimi občasnimi izklopi elektrike. Seveda je ob vsem tem ogromnega pomena smotrna izraba vseh vrst energije, ki pa mora imeti tudi primerno ceno. Dejstvo je, da poceni energija ne spodbuja k varčevanju. O tem bo treba temeljito razmisliti, pa tudi o možnosti, da bi ukinili nov tarifni sistem za elektriko, ker ima preveč šibkih točk. Resda bi lahko veliki porabniki del elektrike dobivali tudi po nižji ceni, toda problem je, ker imamo pri nas dovolj elektrike le v normalnih razmerah. Zato je vprašljiva dobava električne energije po nižji ceni Posebno zato, ker bo treba sicer elektriko plačevati po realni ceni, ki pa je že zdaj višja od veljavne. Tako smo se znašli v začaranem krogu, ko po eni strani slišimo o 79-odstotni podražitvi električne energije, po drugi pa si na vse kri-plje prizadevamo, kako bi v gospodinjstvih z elektrko ravnali čimbolj varčno. Nekaj bo očitno treba spremeniti, sicer bodo ostala vsa prizadevanja elektrogospodarstva le na papirju. MILAN JERŠE Nafta bo gradila bencinsko črpalko Vedno težji položaj podjetja Nafta sili ljudi k razmišljanju, kako bi bolje poslovali in kako bi zagotovili svojim delavcev večjo socialno varnost. V statutu podjetja je sicer zapisano, da se le-to lahko ukvarja tudi s prodajo lastnih izdelkov, vendar tega dotočita statuta še niso uresničili. Pred nedavnim pa so se odločili, da bodo zgradili bencinsko črpalko oziroma servis v bližini gostilne Marof, na cesti Lendava —mejni prehod s Hrvaško v Petišovcih. K uresničitvi projekta bodo pritegnili Petrol in Inn. Črpalko naj bi torej zgradili z lastnimi sredstvi, odprta pa naj bi bita noč in dan. Ob njej bo še manjši bife, zaposlitev pa naj bi dobilo 10 delavcev. Naložba naj bi stala 1,2 milijona DEM in naj bi bila končana do konca letošnjega leta. Sredstva naj bi dobili tudi s prodajo dvorane Nafte, katere vrednost so ocenili na 52 milijonov tolarjev. Čedalje večji promet na omenjeni cesti je jamstvo, da bo bencinski servis dobro posloval. JD skih izdelkov, ki so nastale zaradi izgube jugoslovanskega tržišča, država naj zagotovi dodatni obratni kapital v višini 500 milijonov tolarjev, da bi kmetijska proizvodnja lahko normalno potekala, ker pa smo že tudi pred žetvijo, je treba določiti odkupne cene pšenice in za odkup zagotoviti zadostna sredstva Med dolgoročnimi ukrepi pa zahtevajo sprejem dolgoročne razvojne strategije slovenskega kmetijstva, pripravo ustreznega koncepta za subvencioniranje vhodnih surovin za kmetijsko pridelavo ter zagotovitev avtohtonih virov za nove proizvodne zmogljivosti v kmetijstvu. Tudi bančni kapital za vlaganja v kmetijstvo je predrag, zato ie za to potrebno zagotoviti sredstva po sprejemljivih obrestnih merah. Minister Jože Protnerje zahtevam kmetijcev sicer prisluhnil, vendar brez posebnih obljub. Zagotovil je le, da naj bi bila že kmalu znana odkupna cena letošnje pšenice, prav tako pa se bo v vladi in parlamentu zavzemal za reševanje najbolj žgočih problemov slovenskega kmetijstva. V dobršni men naj bi k temu prispevala predvsem dolgoročna strategija razvoja slovenskega kmetijstva, ki je menda že v pripravi, vendar kaže z njenim sprejemom pohiteti. O tej se je doslej v glavnem le razpravljalo, vendar dlje kot od razprav še niso prišli. Tudi o rajonizaciji slovenskega kmetijstva je veliko vprašanj še nedorečenih. Pomurski kmetijci se z rajonizaci-jo strinjajo, vendar pn tem ne smejo biti prizadeti. Pri govedoreji namreč namenjajo preveč pozornosti ie hribovskim kmetijam, brez goveda pa vsaj zaenkrat tudi pomursko Kmetijstvo ne bo moglo preživeti. LUDVIK KOVAČ STRAN 5 ■ sociala, šolstvo, zdravstvo Soboški osnovnošolci ter alkohol, nikotin in droga .Na tretji osemletki v Murski Soboti so opravili anketo med sed-mošolci in osmošolci ter jib spraševali, ali uživajo alkohol, se drogirajo in ali kadijo. Čeprav nekateri dvomijo o odgovorih v anketi ali sploh o tej metodologiji ugotavljanja pojava, pa tudi anketirana skupina ni tak vzorec, da bi lahko sklepali o drogiranju mladih vsaj v Murski Soboti, so odgovori zanimivi in pomembni za šolo. Verjeli ali ne novi vladi in ukrepom Predsednik slovenske vlade je razgrnil zasnovo ekonomske politike ali preprosto rečeno paket ukrepov, s katerimi naj bi se izkopali iz težav. O ukrepih sedaj še lahko govorimo z zadržkom, saj jih vendar prej mora potrditi še parlament, nekaj pa je vendar mogoče zapisati ali se vprašati. L krepi so seveda bili zamišljeni in sestavljeni tako, da naj bi v medsebojni povezanosti in soodvisnosti vodili h glavnemu cilju, ta pa je dvig gospodarstva, spodbujanje proizvodnje, ustvarjalnosti, izvoza Povedali so, da jih jc 80 odstotkov že poskusilo kaditi, več dečkov kot deklic, to pa jih je zamikalo, ko so bili stari okrog deset let. In kako so se takrat počutili? Bilo jim je slabo, kašljali so, in vrtelo se jim je, le nekaj jih je odgovorilo, da so pri prvem kajenju uživali. Sedaj pa redno kadi v osmem razredu 12 odstotkov dečkov in 8 odstotkov deklic, v sedmem pa 19 odstotkov dečkov, od deklic pa nobena. Od alkoholnih pijač pijejo vino in pivo, najpogosteje v družbi, v disku, na domači zabavi in v parku. V anketi so jih tudi spraševali, ali uživajo pomirjevala, uspavala ali druga lajšalna sredstva. Njihovi starši pa tudi sami občasno posežejo po lajšalo ih sredstvih. O drogah, vrstah drog ter njihovi škodljivosti učenci veliko vedo, po odgovorih pa so ugotovili, da je >trava< že tudi med njimi, vendar se večina z drogo še ni srečala. Nekateri pa so tudi znali povedati, kje v njihovem bližnjem okolju je drogo tudi mogoče dobiti. In kakšen je njihov odnos do legalnih in prepovedanih drog? V svojih izjavah so trdno prepričani, da jih ne bodo premamile, da ne bodo posegli po njih. Toda v odgovorih so izpraševalci lahko zaznali tudi veliko radovednost učencev. Rezultate ankete so predstavili na pogovoru za okroglo mizo na tretji soboški osemletki ob dnevu odprtih vrat šole. Na pogovor so pričakovali predvsem starše, vendar ti niso prišli. Zanimiva pa je pobuda, da bi imeli mladi nekje nekoga, ki bi se bil popoldne z njimi pripravljen pogovarjati. Kdo in kje pa naj bi rešile ustrezne ali odgovorne službe. — vse samo z enim namenom, da Ali so ukrepi modri ali so na pravih točkah ter v takem sozvočju, da bodo res pripeljali do gospodarskega vzpona, s tein pa tudi do vzpona vse družbe, lahko napovedo ali ocenijo strokovnjaki. Za uspešnost ukrepov pa je ob številkah ali izračunanih predpostavkah pomemben tudi človeški dejavnik ah psihološka plat Ali bodo ljudje verjeli v ukrepe, bodo v njih videli tudi možnost zase ali jim bodo pomenili upanje za boljše življenje0 Po padanju gospodarske rasti, znižanju družbenega proizvoda, večanja števila brezposelnih in tudi nižjih plačah je namreč med ljudmi prevladal pesimizem. Po besedah nekega ekonomista bo imela prav prevlada pesimizma ali optimizma, povezanega s trajanjem negotove gospodarske prihodnosti, pomembno vlogo pri nadaljnji pripravljenosti ljudi za premagovanje gospodarske krize. bi bolje živeli. Toda ni pričakovati, da bodo ljudje verjeli v ukrepe samo zato, ker so novi od nove vlade. Počakali bodo, kaj jim bodo najprej prinesli in ali jih bodo, tako kot večina dosedanjih stabilizacijskih ali sanacijskih ukrepov, udarili ali ne. Sele tedaj bodo začeli verjeti ali pa tudi ne Zamišljeni ukrepi bodo torej lahko uspešni, če ne bodo kratkoročno močno posegali v socialno stabilnost, pa tudi socialna stabilnost je potrebna. Vlada zato v programu ukrepov ponuja nadzor nad nekaterimi cenami, predvsem javnega sektorja (tudi monopolistov), do določene mere uravnoteženost med cenami in plačami ter socialni program in prezaposlitev za tiste delavce, katerih podjetje ne bo mogoče z državno roko izvleči iz težav. Z druge strani pa naj bi bi) podpisan socialni pakt? MAJDA HORVAT Rdeča nit predlaganih ukrepov se začne z nasM’*!*** računskim primanjkljajem, vendar si država za to «“"1^ sposojala v tujini, ampak kar doma ali na tak nacio o« l javni dolg. Zato naj bi pripravila vrednostne papirje-« p posojal predvsem javni sektor, zavarovalnice, bar« m ^k bivaki. Ta denar ne bi porabiti za funkcioniranje drrt• , za spodbujanje gospodarskega razvoja. Ob tem p* ukrepi spodbujala izvoz, domače varčevanje ter uskM* Da bi ukrepi dosegli cilj, je vlada v sestavljene®1 ponudila tudi nekatere poteze, ki se nanašajo n« druz gradnjo iu javne zavode. Javni zavodi, razen zdravstva, morajo izguboizM®^vrta (manj kot četrtino milijarde) pokriti sami iz tekoče#* □ja. Če pa se bo država morebiti odločila, da prevzem« bo prej opravila temeljito revizijo rezultatov poslov*"!* invalidskemu zavarovanju 3,8 milijarde tolarjev, Z“r8‘_( varovalnici pa nekaj nad pol milijarde. Za ta dolg oaJ dogovor o dveletnem odlogu odplačevanja glavnice. S spremembami kolektivnih pogodb » bita izhodiščna plača približno 60 odstotkov povptecn^ gospodarstvu. Koliko bodo v negospodarstvu ra*-’l* ^^je. spodarshom, ni določeno, prav gotovo pa ne bodo rt* Na primer v zdravstvu je bila za april izhodišč"* P1" ’ tkov povprečne plače v gospodarstvu v mesecu U',r** prej pa 58 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu »dstotkov (v zneskih ni bilo bistvene razlike). Višje družbene denarne pomoči Z majem so se za 17 odstotkov zvišale socialnovarstvene pomoči, prispevki staršev za vrtec in prispevki zavarovancev v socialnih zavodih pa se izračunajo na novo ali odvisno od dohodka družine. Edini vir ia preživljanje, ki je 80 odstotkov zajamčene plače, znaša 9400 tolarjev na mesec, nadomestilo za invalidnost je 7600 tolarjev, za tujo nego in pomoč za vso oskrbo 4308 tolarjev in polovico za delno pomoč. Zviša se tudi družbena denarna pomoč otrokom in sicer za 17 odstotkov. Rejnine pa so z majem višje za 213 odstotka in znašajo, odvisno od starosti otroka, od 8700 do 13 tisoč za otroka, rejnica pa za svoje delo dobi nekaj čez 5 tisoč tolarjev. Prispevek staršev za vrtec ter svojcev za zavodsko varstvo se torej ne povišuje, ampak se spreminja, če se je spremenil dohodek na družinskega elana. Zajamčena plača za maj je 18500 tolarjev, kar je približno 11700 neto. MH Kako je z zdravstvenim zavarovanjem na tujem Pred poletjem ali Časom potovanj je zanimivo vprašanje, kako je z zdravstvenim zavarovanjem, če smo na obisku, potovanju ali počitnicah in sploh v drugi državi. Slovenija je prevzela mednarodne konvencije, ki jih je sklenila nekdanja Jugoslavija tudi s tega področja, kar pomeni, da so državljani Slovenije v tuji državi zavarovani v skladu s temi konvencijami ali pa ne. Nekdanja Jugoslavija je sklenila meddržavne sporazume o socialni varnosti z osemnajstimi evropskimi državami: Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Dansko, Nemčijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Madžarsko, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Romunijo, Švedsko, Švico, Veliko Britanijo in Severno Irsko. V državah, s katerimi niso bili sklenjeni mednarodni sporazumi, so državljani Jugoslavije uveljavljali zdravstveno varstvo prek diplomatskih predstavništev. Prav slednje pa ni več možno, Slovenija še nima svoje diplomacije v vseh državah. Zato si morajo zavarovanci slovenskega zdravstvenega zavarovanja v teh državah storitev plačati sami, doma pa jim bodo na območni enoti zdravstvene zavarovalnice denar vrnili. To velja tudi za države nekdanje Jugoslavije, izjema je le Hrvaška, saj je z njo Slovenija že podpisala sporazum o zdravstvenem zavarovanju. Tu imajo zagotovljeno nujno zdravstveno varstvo. M H Naši zasebni zdravniki Za nekatere mnogo prepočasi, pa vendar se premika tudi zaseb-ništvo v zdravstvu. Pristojne komisije po pravilniku o opravljanju zasebne zdravstvene dejavnosti že pregledujejo delovne prostore tistih, ki so dali vlogo za zasebno dejavnost. Temu bo sledilo vpisovanje v register zasebnih zdravstvenih delavcev na ministrstvu ali še prej izdajanje dovoljenj za opravljanje dejavnosti. Koncesije, na podlagi katere bodo zasebniki sklepali pogodbe z zdravstveno zavarovalnico, bo za osnovno zdravstveno dejavnost izdajala občina, za specialistično pa ministrstvo za delo. Na pristojnem mestu so obdelali 214 vlog za zasebno dejavnost, iz Pomurja pa so vloge poslali: iz soboške občine ginekolog, psihia-ter-psiholog, dva zobozdravnika in zdravnik iz osnovnega zdravstva: iz Lendave je pnspela vloga ginekologa, pediatra ter še treh zdravnikov osnovnega zdravstva; iz radgonske in ljutomerske občine v Ljubljani niso prejeli še nobenih vlog za zasebno dejavnost. M H AVTO HIŠA HVALEC Lovrenška cesta 3 62325 Kidričevo telefon: (062) 796-333, 796-334 — prodaja vseh vrst vozil OPEL — nadomestni deli in servis — garancijska popravila za vozila Opel — karoserijska popravila vseh vrst vozil —■ avtokleparska dela: (lastna komora, računalniško mešanje barv Glasorit) Vabljeni vsak dan od 7.30 do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. V Martjanci h št. 35 je odprta ZOBNA AMBULANTA dr. Silve Norčič Pacienti se lahko naročijo po telefonu št 48 698. ordinacijski čas pa je v ponedeljek in petek od 8 do 12., v torek, sredo in četrtek pa od 8. do 12 in od 15 do 18. ure LTH ŠKOFJA LOKA obvešča kupce. da prodaja zamrzovalne skrinje po zelo ugodni ceni. in sicer: ZS - 220 po 23.500 SLT ZS — 300 po 29.940 SLT ZS — 380 po 32.820 SLT Navedene zamrzovalne skrinje prodaja SERVIS LTH, Markišavci 26 a pri M. Soboti. Tel. : 2/ ,359. Prodaja tudi na čeke! Prvi koraki v ekologijo »Jaz sem Fredi. Rad bi ti predstavil tvoj novi delovni zvezek. Ker tudi sam še hodim v šolo, vem, da so lahko učbeniki nezanimivi. Zato sem sklenil, da mora biti tale drugače«. Bolj zabaven in napel, nekaj novega — saj je zate novo tudi področje, s katerim te želim seznaniti. Morda si že slišal za ekologijo? S pomočjo te knjižice se bova pogovarjala o njej, o planetu, na katerem živimo, m o njegovih težavah . .,« Tako v novem ekološkem delovnem zvezku za otroke deček Fredi nagovori otroke in jih skozi sedemdeset strani ob slikah, rebusih in poizkusih z igro in razlago vodi k spoznavanju vsega, kar pojem ekologija vsebuje Delovni zvezek na prijeten in živahen način pokaže otroku, kako živeti, da bo Zemlja preživela. Iz njega izvemo, da je ekologija veda, ki seje razvila pred 100 leti in raziskuje povezanost živih bitij z okoljem. Izvemo, kdaj ima Zemlja rojstnl, ^/cinlj4 april svetovni 1 * Jeti1- ■ del probiemo’ < sv0Jl* povzroča čl°v Jt naževanjenr . ^dkil1 , V Poglavje 0^ . n ja s pripovedk nt n aku m vrečki, M " POtemKai slovom Kaj ' arlju2 poglavje o var e . dva prazna 115 dnevnik, karta ■ rovanih narav" , . ,t Slovenije m .. k" bi otroka ’Pod,,nr»<.. mu razmišljanj ' prvi * Delovni zv«" ekologijo je ^P'4 jod* l lan. Z8odblce,Jje P4 Muck, ilustracij4 Branke Sch*^ Raky tožba GembaM* K č Delovni r«** ekologijo so o* teljicam P"eds‘Lni S’1 -v bakovski P i I li I I vaše lepše SLT! Za -o.v -r „ posode za sme ’ — Po izjem"0 Bazeni za *0Pn $!f«r □godnih 5- vehkosti od 4 M 0*01* c*1” 4 )”i I Vaše a dneve 4 dobrote P' p1 . prf*'v _ pečica z« SLT! Za nakup se priporoča trgovin^ VERE HORVAT, ŽIŽKI tel.: 70 211 • v zalogi imajo tudi majice, trenirke, kratke s kratkimi rokavi skratka vse za sončne dni ve STRAN 6 i f f r - i* parlamenti Soboška občinska skupščina: raziskava delegatskega mnenja Mnenje delegatov o svojih strankah za pol klina na desni MnF8*10* Lz zbora združenega dela je na anketni listič na-‘Etafsiie^ ^posedali«, neki drugi prav tako iz tega zbora, je v te-,’*J skupščin«, ni »Neopredeljenost članov — delegatov ZZD na . ,n^ta snon e8a| Janko Halb pa je na anketni list, čeprav je “•I*'stilu H*rsmna’Mr’<*S*.^ S¥°j zi£ s Po,n'm naslovom in med vpra-Ajl« comblnatorice« napisal svojo politično veroizpoved. -t rePrezentanti ^Pščine Z F?? °Pravljali 4, junija, na zadnji seji soboške občinske „ P0lhi&c„ 0 ze'e11 cmeriti razpodeljenost političnega prosto"" Predstavniki, glede na klasično delitev levo-sredi- V soboški skupščini je bilo torej na dan zadnjega zasedanja skupščine med delegati le nekaj manj neopredeljenih političnih predstavnikov, kot je po zadnji Stikovi anketi neopredeljenih »civilnih« drža- 3 Katarl stranki_ pripadate, jo predbt&v 1Jat« ©siroma z njo lava, ara dl na, damo uvrščate vi oaobno'’ n* jl^iciji. J' Pererletovo vlado in so tisti padajoči, ki so zdaj nF01 Predme ” Ja gre za levi udar, so tovrstna merjenja ^^njih^ poiltlCnih sondiranj. Desni upajo, da bodo rezultati "•'•vo neb °a menjava vlade, v skupščini, ki ni skladna z ^Pori ank’».> ,®ltlmna. Levi upajo, da se bo skupščinski prevrat ob i^Mlitirj-a 4j k°| legitimen. ^ska vlada lev^0513*^3 tako en'h kot drugih pa je. da je nova f^J^li Drnov^i^0^' koaliciji si takšno umestitev najbrž še naj-D. 0Uhem ne r ^at0 ker Je njegovemu tačasnemu mandatarstvu, f F sanio dela k”? na 2avl?čevanje in odlaganje volitev, v javnosti sit, .’^a. da si želi jesenskih volitev, vnaprej pisana vsaj la Sku b' zato ustrezalo, če bi liberalno demokratsko ?a ^anes,! n°St Pretransformiral v sredinsko, ker je politična kpMpeJee ° zazo kat n« aZa. zadnja raziskava Dela Stik, »večini vpraša* ha,. eiako na f- meni st[ar>karska sredina«. Krivda za to nepouče-o' Sredini, teJni vPrašanih kot na strani tistih strank, ki se dre- 1 la stran aV *am nadeloma in po nomenklaturi niso. ti 2 nedefinira 1 Prav •». da ljudem ni jasno, kaj je sredina, ka-o>.iarnih demok|St ■ Petičnih kril. Sredina se v utečenih pada-med'o' ',a^ namred vzpostavlja kot gibljiv in običajno Metan a*sn'co in levico. Desno in levo pa je dandanes v Mra k™ Z demokratično tradicijo bolj določljivo po pe-J°st' zahri,„■ p0 Programih. Razlike med levim in desnim se v "‘'Nlu iTrn u n. ‘miramh političnih polj, tudi ni kadrovskih pedi- Mo । da d»r • PoI.. l&seneu( lnirane in legalizirane desnice nismo imeli — 'kih* ' 'erobd,meni’ vsa Pov»jna politika rezala vedno zgolj tvji^^msrnih ' U' das® meje med levico in desnico, tudi v raz-310. ''čilega n s*st®mih, premikajo in celo brišejo, smo o razde-hoteli izprašati za politiko najbolj kvalificf-im. soboški občini. Tiste, ki so politični predstavniki - M J.’’’ Postavi'iaaL°^av|jena je bi|a 30. maja, je z največ glasovi ^Jcn, e n«kolik °rnovškove liberalne demokrate. Njihova sre ^(/"henju na?rijena na levo, imajo pa tudi desno krilce. Si j Pučnik. etlraijcev Na drugem sredinskem mestu brez leve s° brez d soc'aldemokrati, na tretjem so Bavčarjevi demo i^sledu^^rno ura'65"6 ^e!en' r>a četrtem mestu so razmero-l*' ? F,.P°dobi' lrno,eženi S padajočim sredinskim deležem si po Mo/Mj soci-i va brdska stranka. Peterletovi krščanski demo-k ' nar0dni J lst1, Ribičičevi prenovitelji, Golijevi liberalci in k Nt/koncu finske skupščine je bilo 4 junija 71 delegatov NifFna brinja tsrn(> zbrali 54 izpopolnjenih anket. Nekatere so wr”, ki • ^anie »j lsta’. ki smo jo omenili v uvodu, neveljavne ^din^kp ^hujte po eno stranko, ki po vašem sodi med: uk5 Srnr.' Uto, dae’ c> desne«, so nekateri soboški občinski delegati su %ik.' ^b vsp ao Imenovali več kot eno stranko. Njihove odgo-številu U uP0$tevali v celoti, ker se nam je zdelo, da se U?1 P0boinApra5anih lahko iz pogostosti pojavljanja imen M strank / jša Podoba ela”,>' L“ j 'P (5) QnEriP'saii naslednjim strankam: DS (15), SDSS (4)- LDS <2>> Demosu (I), LS (I), NDS(l). so uvrščali takole: SKD (27), LS(9), N DS (5), libe- LEVO SREDINA ~5 6 f rwu.*NA 16*3 to Se zadnje 5. vprašanje: »Na lestvici od I do 10 označite, kam po vašem mnenju sodi vaša stranka?« Na prvem mestu je navedena politična opredeljenost vprašanca, na drugem vprašančevo mnenje o položaju njegove stranke, na tretjem vprašančev položaj (vsi se niso opredelili, nekateri so se opredeljevali zelo natančno, celo v medprostor, recimo 5—6): SSS 5,5: nobeni 5-6?; SDSS 5,4; SKD 8 8; SDP 3,3: LS8,7; LS 5—6, 5-6: SKD 7,7; »formalno« SSS 5,5; LS 6,6; SKD 6,6: neopredeljen 6,?; neopredeljen 5,?; SSS 5,4; LS7.7; SKD 8,7; neopredeljen 7,?; SDO 4,4; neopredeljen 3,3; nobeni 4,?; neopredeljen 6,6; SSS 5,5; DS 8,6; SDP SDSS 4,4; SDSS 5,4; neopredeljen ?,?; neopredeljen 3,?; SDP 6,6; Zeleni 8,8; SSS 4,4; SDP 3,2; neopredeljen 5,?; SSS 4,5; SDSS 6,5; Zeleni 3,4; Zeleni 8,3; Zeleni 4,8; LS 4.6; DS 5,5: nobeni 5,?; nobeni 2,2; Zeleni 8,5; SDSS 4,3; SDSS 6,3; neopredeljen 9,9; neopredeljen 5,?; STEFAN SMEJ , SPADAJO STRANKE? ^F ■ Im ;s DEMOS DS SKD SDP SSS Čakajoč na referendume O prihodnji čakalni samoupravi je pripravljenega že nekaj’gra-diva, vendar o njem, Če izvzamemo nekatera skupščinska zasedanja in območja, kjer si še posebno prizadevajo, da bi dobili lastno oba-no v Pomurju niso podrobneje razpravljali, predvsem pa ne dovolj konkretno. Zato so marsikje delovno gradivo, ki ga jepripravi la posebna komisija za lokalno samoupravo pri republiški skupščini, sprejeli bolj kot informacijo. Večinoma namreč menijo, da ieisnrico dolgotrajnega procesa preoblikovanja lokalnih skupnosti konkret-nejsa razprava še preuranjena. sredina ♦ Projektne skupina za raziskavo javnega mnenja * S * b Fil|nk . ,, Padate, jo predstavljate oziroma z njo simpati- IM -o ‘Cin 0 Zelen, -se K Odločilo za SDP in SDSS (6). na drugem glas j * s|edita SKD m SSS (4). DS je dobila 2 gla-' SkurF'7 barsko se jih je od 54 delegatov lorej opre-dJ 61 o/o> politično se še vse doslej ni odkrilo 39 Pri fem so izhajali iz osnovne ugotovitve, da bi bilo treba najprej odgovoriti na nekatera vprašanja, ki v tem trenutku najbolj žulijo občane. V gradivu o prihodnji lokalni samoupravi manjka gospodarski del, smo večkrat slišali. Pri tem so imeli v mislih podrobnejšo obrazložitev o možnostih delovanja prihodnje občine. In to v trenutku, ko se v praksi nenehno srečujemo z vse večjo državno centralizacijo posameznih virov financiranja Prevladuje mnenje, da ne bi bilo smotrno imeli preveč občin, za katere bi morala denar priskrbet) republika. Po drugi pa je odprlo vprašanje, ali oodo občine sposobne opravljati vse naloge, ki jih omenja predlog nove zasnove lokalne samouprave. Verjetno bi bilo tudi prav, da bi predvsem število zaposlenih vplivalo na ustanovitev samostojne občine. O številu občin pa bi se verjetno laže pogovarjali, ko bo znano, kako bo za posamezna območja urejena državna uprava. . । Sicer pa predlog, ki je bil dan v javno razpravo, predvideva, Ja bi imeli v zdajšnjem Pomurju 21 občin; od tega 10 v soboški občini. Večinoma gre za krajinsko zaokrožene enote z značilnimi možnostmi razvoja Predlog v sedanji obliki seveda še ne upošteva zahtev krajanov, kot denimo Hodoša za samostojno občino, za kar so se ti izrekli na zboru krajanov . oziroma v organih krajevne skupnosti. Hkrati pa se tudi Romi zavzemajo, da bi jih enakopravneje obravnavah, saj ne bi želeli ostati na robu družbenega dogajanja To ie le nekaj najznačilnejših utrinkov iz razprave o lokalni samoupravi. Se manj kot o lokalni samoupravi je na terenu za sedaj govora o morebitnem regijskem povezovanju, saj se dosedanje oblike sodelovanja niso posebno uveljavile. Če no reka Mura res postala ločnica med Prekmurjem in Prlekijo — nekatere take težnje je že bilo slišati — bo pokazal čas Pravzaprav na gre za proces, s katerim se bo prej ali slej srečal vsakdo med nami. Če prej ne, pa takrat, ko se bo treba na referendumu odločati, v kakšni občini ali širši lokalni skupnosti bi hoteli v prihodnje živeti. MILAN JERŠE ) L**u* Preobširnost sej vodi v nesklepčnost Nesklepčnost posameznih zborov občinskih skupščin v Pomurju postaja nadležna stvar. Nenehna odsotnost poslancev z zasedanj, bodisi upravičena ali neupravičena, povzroča sklicateljem sej veliko preglavic. Zaradi teh težav namreč pogostokrat ne morejo pravočasno sprejeti vrste pomembnih odločitev in dokumentov, ki so širšega pomena za uspešno delovanje skupščinskega in poliličnga sistema, in kaj menijo o vzrokih za nesklepčnost, o odgovornosti delegatov in Možnostih izhoda iz sedanjega stanja nekateri poslanci in občani? JOŽE ZADRAVEC, poslanec zbora združenega dela SO Murska Sobota: »Mislim, da je poglavitni razlog za tako stanje preobsežen dnevni red skupščinskih zasedanj, poleg tega pa nekatere zadeve, ki jih obravnavamo, sploh ne sodijo v skupščinske klopi Po drugi strani pa so se nekoliko umirile tudi politične strasti, s čimer so odpadli številni prepiri med strankami. Predstavniki le-teh so zato v začetku novega mandata hodili na seje bolj zato, da so si lahko metali polena pod noge. Menim pa, da t>i predsedstvo občinske skupščine moralo temeljito oceniti vsebino dnevnega reda sej in jih ne razširjati še z dodatnimi točkami. Primernejši bi bili krajši dnevni redi in pogostejše seje, morda celo dvakrat mesečno.« ROBERT PETERKA, upokojenec iz Gornje Radgone: »Po mojem je zelo neresno, da se delegati ne udeležujejo sej, saj s tem precej škodujejo vsem Slovencem, ki si prizadevajo, da bi delegatski sistem spravili na zeleno vejo. Vso zadevo je treba vzeti resneje in doseči dogovor med strankami Za rešitev problema pa predlagam čimprejšnje volitve, na katerih bi izvolili take kandidate, ki bodo zadeve jemali resno in si ne bodo metali polen pod noge. To velja za vse ravni odločanja, od republiške skupščine do občinskih parlamentov. Le na tak način si lahko obetamo izhod iz sedanje skupščinske kri- DUŠAN ZAGORC, poslanec družbenopolitičnega zbora SO Gornja Radgona: »Da so posamezni zbori tako na republiški kot občinski ravni nesklepčni, je lahko več razlogov. Prvi je organizacijski, če so skupščine slabo pripravljene, drugi je vsebinski, ko poslanci niso dovolj motivirani, lahko pa so tudi osebni razlogi poslancev, ki ne čutijo dolžnosti do volilcev. Radgonski parlament se je v zadnjem času dvakrat ubadal z nesklepčnostjo, kar je treba pripisati prepogostim sejam in preobširnim dnevnim redom. Skupščine, ki trajajo po sedem, osem ur, niso učinkovite, pn čemer se marsikdaj ukvarjamo z nepomembnimi stvarmi, z rešitvijo pomembnih vprašanj pa prevečkrat odlašamo. Za parlamentarno demokracijo tudi ni dobro, če je poslanec zaradi izrečenih besed šikaniran. Te seje bi morale biti atraktivnejše in bi volil-ci morali svojega poslanca >prisiliti<, da se redno udeležuje sej, na katerih bi morali obravnavati več zadev, pomembnih za širši razvoj.« CIRIL PUCKO, predsednik lendavske občinske skupščine: »Ocenjevati prave vzroke nesklepčnosti, je zelo težko, kajti vsakršna izjava lahko izzveni strankarsko. Ne glede na to pa menim, da je osnovni razlog za vse pogostejše nesklepčnosti v Pomurju v tem, ker je trizborov-ski skupščinski sistem preživel. Zato so nujne spremembe skladno z novo zakonodajo, ki pa je še ni V takih razmerah je toliko bolj pomembno, kaj čutijo poslanci pri svojem delu, ali so dovolj odgovorni ali pa jim je poslanska funkcija zgolj breme Zdajšnje '.f, nrn:i sejanje, včasih celo lli-tirno dn|c v bistvu pičJe rezultate, ker so pristojnosti ob- čin iz dneva v dan manjše. Resnično gre za razkorak med finan- čnimi možnostmi in obveznostmi, ki bi jih moral - ne glede na to, da so nekatere občine v precejšnji meri dotirane iz državnega proračuna — pokriti.« ERNEST BRANSBERGER, soboslikar iz Murske Sobote: »Po mojem se delegati obnašajo zelo neodgovorno Ko na TV gledaš naše poslance, ki smo jih izvolili, te mine volja. Prav tako je nedopustno, da zapuščajo seje ali pa odhajajo iz protesta. Zato bo Jo volilci v prihodnje močno premislili, koga bodo še volili, izhod iz tega stanja vidim v novih volitvah ali pa sedanje delegate po najkrajšem postopku zamenjati. Njihova medsebojna obračunavanja in podtikanja v delegatskih klopeh ne vodijo nikamor. Po drugi strani pa je vprašanje, če so delegati dobro povezani s svojo bazo, kajti velikokrat se zdi, da zastopajo zgolj lastna stališča ali pa ozke strankarske interese. To bo moralo biti v prihodnje drugače « MILAN JERŠE STRAN 7 turizem, transport Minister Kranjc si je ogledal ostanke stare železnice Preko Hrvaške nikakor! »Slovenija ne more v nobenem primeru načrtovali prometnih povezav do Madžarske prek Hrvaške,« smo lahko slišali na razgovoru ministra za promet in zveze Marjana Kranjca s pomurskimi novinarji (v sredo, 10. junija). S tem je ovrgel vse dvome in sume, da bo slovenska vlada popustila pri načrtovanju cestnih, predvsem pa železniške povezave z Madžarsko prek Murske Sobote in Martinja. S sosednjo Madžarsko so podpisali že dva pomembna sporazuma — o cestnem in zračnem prometu — predvidoma septembra, pa naj bi podpisali tudi sporazum o železniškem prometu. Za mednarodni cestni promet je pomemben dogovor, da se bo krak sodobne madžarske avtoceste usmeril oziroma Budimpešte; najmanj lahko te načrte ogrozi gradnja lokalne železniške proge od Lendave do Redicsa, ki bo na-menjana zgolj potniškemu prometu (za tovorni promet niso usposobljeni železniški tiri na Madžarskem). Eden največjih zagovornikov te povezave je slovenska LUKA KOPER, ja- proti Letenyu in Sloveniji, vendar mora svoje obveznosti izpolniti tudi Slovenija: urediti mednarodni mejni prehod prek Pinc, južno obvoznico Lendave, obnoviti cesto do Hotize, nato pa naprej do Ljutomera in Ormoža. Zaenkrat bo to le razširjena in posodobljena cesta (načrte že pripravljajo), čez čas (kdaj, se še ne ve) pa naj bi na približno isti trasi naredili sodobno avtocesto za mednarodni tovorni promet. S slovenskimi občinami, skozi katere bo potekala t. im. Panonika so se že dogovorili, sedaj se morajo še sporazumeti s sosednjo Hrvaško o zamenjavi zemljišč. Na vprašanje, kaj bo z nadaljnjo obnovo ceste M 10-1, je minister Kranjc povedal, da po zagotovilih RUC-a vse akcije potekajo po načrtih, z deli na cesti pa naj bi začeli že konec junija ali v začetku julija. Prav tako smo dobili zagotovilo, da nič več ne more ogroziti načrtovane gradnje železniške proge od Murske Sobote prek Martinja do Monoštra, kjer bi se le ta navezala na pomembno mednarodno progo, ki pelje do Gradca v Avstriji vlja pa se vedno več zainteresiranih sofinancerjev; med največjimi so vsekakor ALPINA VOEST, FIAT. DUNA HOLDING in MA-SPED, Sele s samostojno cestno in železniško povezavo z Madžarsko bodo mnogi prevozniki lahko samostojno oblikovali cene — zdaj jim ceno dvigajo visoke cestne takse in nenormalne cene železniškega transporta na Hrvaškem. Med najpomembnejšimi novicami je bila tudi informacija, da bo ministrstvo predlagalo skupščini v sprejem Zakon o skrajšanem postopku gradnje, s katerim bi močno pospešili pridobivanje vseh potrebnih soglasij in dovoljenj in s tem tudi začetek cestne in železniške gradnje. Po sestanku si je minister Marjan Kranjc skupaj s predstavniki gospodarske zbornice in Zavoda za ekonomiko in urbanizem tki že pripravlja lokacijsko dokumentacijo) ogledal ostanke nekdanje železniške proge od Murske Sobote do Mačkovec. BERNARDA B PEČEK Posvet zdravilišč V okviru prireditev, ki so se prejšnji konec tedna zvrstile v Murski Soboti in okolici, s katerimi so se spomnili 20-letnice naravovarstvenega društva, je bil v Moravskih Toplicah posvet na temo Zdraviliški turizem in ekologija. Organizatorji ali pokrovitelji so bili kar trije: Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Ministrstvo za turizem in gostinstvo Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo Republike Slovenije. Glavna tema je zelo zanimiva in ponuja vrsto možnosti za iskanje alternativnih oblik turistične ponudbe, toda ... ker je bil posvet v zdravilišču, so tudi ostali zgolj pri zdraviliščih — kakor da bi bila zdravilišča najbolj zdrava, naravna in edini način, kako zdravo preživeti počitnice. Prav, zaprav so se zdravilišča ukvarjala sama s sabo in njihovim odnosom (odvisnostjo) od ekologije, kar je tudi razumljivo, saj so bili tudi udeleženci posveta v glavnem vodilni iz slovenskih naravnih zdravilišč. Vse kaže, da zdravilišča še vedno ostajajo v svojih okvirih in niso pripravljena ali sposobna ponujati še kaj drugega kot svoje storitve, na primer naravo (murske loge), podeželje in pristno vaško arhitekturo, tradicijo, ki je še kaj drugega kot zgoj skomercializirano lončarstvo .., Naša zdravilišča ostajajo enaka vsem drugim zdraviliščem, ki jih lahko najdemo kjerkoli na svetu, pa najsi bo na celini ali otoku. Predavanje, ki je obetalo nekaj več v tej smeri, naj bi imela Janja Kokolj-Prošek s sektorja za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Žal smo se morali zadovoljiti s tem, da smo si predavanje z naslovom Celostni razvoj podeželja in obnova vasi v povezavi z razvojem turizma prebrali v pripravljenem gradivu, kajti Janje Kokolj-Prošek na posvet ni bilo. Zdraviliški delavci so se torej srečali ter izvedeli, kakšna nova čistilna sredstva izdeluje Henkel Zlatorog in kako izbrati najboljše klimatske naprave. Bernarda B, Peček I Luka Koper bo s partnerji prispevala 12 milijonov dolarjev za železnico do Madžarske Nacionalni projekt 1 Ko enkrat izgubiš prometne tokove, jih (ežko (ali nikoli) spet dobiš nazaj! In Sloveniji ta (renutek grozi prav to: da bo zaradi počasnosti in neodločnosti vlade izgubila pomembne prometne povezave po cesti in železnici. Že včeraj bi morali posodobiti cesto, ki pelje od italijanske do madžarske meje (prek mejnega prehoda Dolga vas) in zgraditi železniško progo od Murske Sobote oo Monoštra. Med največjimi zagovorniki in pobudniki železniške povezave z Madžarsko je LUKA KOPER, kjer je 1280 zaposlenih z mesečno realizacijo 5 milijonov dolarjev. V letu 1990 so dosegli 5,5 milijona ton prome ta, največji delež prepeljanega tovora pa’ odpade na Avstrijo. Zgrajeno imajo skladišče in terminal za pokvarljivo blago, kontejnerski terminal, terminal za rezan les ter specializiran terminal za razsuti tovor, umetna gnojila in fosfate. Skupaj z italijanskimi in madžarskimi partnerji gradijo še terminal za živino. Toda luka, ki nima dobrih in hitrih morskih in kop nih povezav, je mrtva luka; tega se zaveda tudi Rudi Dujc, najodgovornejši v LUKI KO- LUKA KOPER je med pobudniki gradnje železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko od Murske Sobote do MoBožlra? je tudi progo prek Ormoža, Čakovca in Kotoribe že zastarela in kolikor poznam stvari, bi morata Slovenija tako ali tako vlagati tudi v obnovo te povezave, ki pa nat povezuje z Madžarsko prek sosednje države Hrvaške. S tega vidika je popolnoma logično, da ležimo k neposredni povezavi. Bom odkrit: ne gre le za to, da imamo neposredno povezavo, ampak tudi za to. da imamo tra-sportno politiko, pa če hočete tudi tarifno politiko v svojih rokah.« Ali grozi nevarnost, da se bodo z našim ugodnim geostrate-škim položajem okoristili predvsem drugi? »Popolnoma jasno je. da mora dobra transportna pot omogočili hiter servis na izhodiščni točki (v luki;, nato hiter prevoz, m če hočete partnerja povsem zadovoljiti, mora biti ta prevoz tudi po konkurenčni ceni. Mislim. da ni nobena skrivnost, da se danes v Evropi borimo za te vezava Slovenije in Madžarske prav gotovo prednostna — Slovenske železnice in LUKA KOPER stho enotnega mnenja, da mora poslati to naš nacionalni projekt. Madžari sicer podpirajo to povezavo, istočasno pa opozarjalo. da nimajo denarja. To-rej bi morala Slovenija zgraditi to progo, prav tako pa z ustreznim meddržavnim sporazumom zagotoviti ustrezne koncesije za ta odsek železnice. Luka je !e en člen v transportni verigi — jaz pravim, da niti ne najpomembnejši S tega vuh-k a ima železnica večji delež' Ce govorimo o transportni povezavi in njeni konkurenčnosti alt nekonkurenčnosti, ima takšna pa- KOSA GRADI ŽELEZNICO DO LENTIJA V petek, 5. junija, so se v Lentiju na Madžarskem sestali predstavniki Len ti ja in lendavske občine. Mamen srečanja je bil Izmenjati mnenje o načrtovani železniški povezavi, ki naj bi povezala madžarsko narodnost v Sloveniji z matičnim narodom na Madžarskem. Gre namreč za nekaj kilometrov dolgo progo od Lendave do Lenti j a, ki pa bo zgolj lokalna — od Len ti ja dalje je železniška proga v slabem stanju in bo potrebno vložiti ogromno sredstev, preden bo usposobljena za mednarodni promet; prav tako pa se bo ta železniška proga ustavila v Lendavi oziroma na bližnji meji s Hrvaško. Med največjimi zagovorniki te železniške povezave so predstavniki Madžarov, ki živijo v lendavski občini, omenjenega sestanka pa sta se udeležila tudi predsednik lendavske občine Ciril Pucko in predsednik lendavskega izvršnega sveta Alojz Jerebic. Gradnjo te nekajkilometrske proge naj bi financiral premo-žeo podjetnik iz Lentija Kosa Kalman, ki je lastnik majhnega podjetja TEMPO ter podružnice v Lendavi, ki jo vodi Vida Ferenc. Predlog gradnje železniške proge bosta obravnavali še obe RUDI DUJC, LUKA KOPER: »Bom odkrit: ne gre le za to, da imamo neposredno povezavo, ampak tudi za (o, da imamo transportno politiko, pa če hočete tudi tarifno politiko v svojih rokah.« vezava ogromen pomen: tarifno politiko bi morale v bistvu graditi slovenske in madžarske železnice. kakor hitro je zraven kdo tretji — pa najsi je to Hrvaška s progo od Ormoža do Kotoribe ali Avstrija s svojo železnico - ju se nekdo, ki tudi želi kajti' I trzni m transportne peti <‘A>‘ matsk0 niso več konkurenčne LIKA KOPER bi M«J svojimi partnerji prispevali “ milijonov dolarjev za tožek2’1' I sko povezavo z Madžarsko? "Te številke moram maloto!' Kretizira/i. . . Naša prva j je bila, da bi v republiški veF tetm sprejeli zakon, ki bi etnOfJ I ca! hitrejšo zgraditev te zagotavljanje finančnih vendar 'nad tem ni bilo pr^" "a‘dušenja ... jasno namje1"' dt bilo, da slovenski proračuna 'na potrebnega denarja, zatnf' I mo sprejetje zakona ni sntisdn^ bem pa prepričan . da H ‘ proga postala naš nacionalni^ I teras m da fmo sedaj pri nJJ finančne konstrukciji ' iskanju najustreznejših poti I nistrstvu smo predlagati ustune, I vnev konzorcija, ki naj bi I zainteresirano slovensko, sM I sko italijansko in malh0''". I gospodarstvo in potrebna wsr sredstva tkat osnovo za pridO I lev mednarodnega posojila, j aJ luka KOPER seje ’■ odločila, da bo prispevata * jon dolarjev # I Upam si trditi, da smo 1 j krog interesentov, ki bi sPru [ skupaj teh !2 milijonov ddaffd I morda celo več. VOEST '■ I KE ki smo jo mi pripeljali Je \ I di pripravljena sodelovati jf' I tenaLom tv vrednosti 20 I nov dolarjev), kar se pr: ' I rodnih inštitucijah uposl^ I oblika soudeležbe, lako aa . I resnici izpolnjeni vsi peš0!' I start' Se pa strinjam, da , I mogoče začeti brez tneaarza^ i ga sporazuma, saj bi ta J'- ■' gradila progo tudi na mad-" I strani. Dogovoriti se morattiv i di o koriščenju te prage, kap- f I delovanje z Madžarsko s‘ I la železniško progo žeto ra-' . lo. kar pa je prav in ze $ I BERNARDA B f*l‘ I skupščini v Lendavi fn Lentiju. it Po tej transportni poti prek Madžarske prihaja iz vzhodnih držav že sedaj v LUKO KOPER letno 1,2 milijona ton blaga; gre za pomembno količino, pa tudi strukturo. F luki smo že kakih 15 let podpirali to idejo o železniški povezavi, moram pa tudi potrditi, da madžarska strani ni-Koli ni bila preveč zainteresirana. Nove razmere so prispevale k drugačnemu stališču Madžarske. Mi vidimo v lej progi neposredno povezavo Slovenije z Madžarsko in neposredno tranzitno pol do našega pristanišča. F kilometrih to prav gotovo ne bo veliko krajša pot. vendar pa Turizem na traku Pomurje bo ostalo še naprej enotna turistična pokrajina, čeprav bo v prihodnosti upravna razdelitev prav gotovo drugačna od dosedanje. Tudi v tujini so vse bolj poudarjene majhne turistične regije, zato je smiselno, da se Čim prej pripravi celostna podoba pomurskega turizma. Velik korak na poti, ki vodi k temu, je že storjen, kajti It. junija so predstavniki Podjetja za tržno komuniciranje in svetovanje predstavili predlog celostne podobe in predstavljanja Pomurja kol turistične pokrajine. Kmalu naj bi izdelali prospekt in lurislični film o Pomurju, že julija pa naj bi na vseh vpadnicah v Pomurje, predvsem pa pred mejnimi prehodi postavili table z novim znakom in dobrodošlico v premeru 3x2 metra. Grafično podobo znaka in prospekta je predstavil Srečko Merklin; člani Pomurske turistične zveze, ki bodo vso zadevo tudi financirali (stalo naj bi okrog 61 tisoč mark), so se s predlogi načelno strinjali, soglašali pa so z mnenjem Alojza bebka iz Radenske, da je vsakemu podjetju, ki sc ukvarja s turizmom, primarna predstavitev lasinih blagovnih znamk In zdravilišč. Prav tako so menili, da v celostni predstavitvi slovenskega turizma Pomurja doslej ni bilo. Slovenijo so predstavljali zgolj z Alpami in morjem. Milan Koren iz Ljutomera (IS) pa je opozoril, da mora tudi predstavitev pomurskega turizma poudarjati posebnosti te pokrajine, sicer pa Mejo v celoti podpirajo. bbp bbp tra n šport ne poti blaga: severnoevropske luke s Hamburgom na čelu vlečejo vse v svoja pristanišča; tudi v tem delu Evrope, kije bližje Jadranu, vleče vsak r svojo luko, konkurirajo pa tudi rečne transportne poti, ki lahko ponekod povežejo tudi in morske transportne pon. To pomeni, da bomo morali v Sloveniji precej več iztržiti iz naše geosirateške lege, za katero pravimo, da Je idealna. Več bomo morali iztržiti tudi s transportnimi storitvami, za to pa bomo potrebovali moderne prometnice oziroma dobro zaledno povezavo. F tem okviru je ta neposredna železniška po- PODPISALI ŠTUDIJO UPRAVIČENOST kO k' Železniška povezava med Slovenijo in MadzarsK , Ble zgolj lokalnega pomena, ampak bo pomembna predvse ,.|jud' narodni tovorni promet, je vse bliže resničnosti. Od i° nostnih obiskov in izmenjave mnenj so predstavniki slu^ , [(b-madžarskih železnic prešli na konkretno delo, da bl z£^ M"'10 ko začeli graditi železniško progo od Murske Sobote štra. • i, najk'^ Pomembno dejstvo je, da je Madžarska sprejel* deseti«?0' železniško povezavo in jo kot nujnost vključila * sv” razvojni program, vendar pa je že sedaj jasno, da si ne • uspe*1 prizadevali za pridobitev sredstev kot naša stran- Za in začetek gradnje železniške proge prek Martinja p*®' od prizadevnosti slovenske vlade, predvsem nje zadeve ter za promet in zveze. Že ustanovljeni sV4,jirfl fr sprejel sklep, da se Čim prej ustanovi delniška družba fjn pri kate-ti.. fr Knj j. “"eJa poseki 1 r. ' '"^oii. njj aflfrU. h lAT"!" ««<-tft?? nkn,el,jsk>h l: edino °|e opravi-Uvn ^aščitiii ।način ^Prečil, n° pr'de‘ Ob Plehka ^^.^jen^Pndelavi. da P°treb-še poSeLobnovitve- Mi pn tev ^otežen. nt področ-le nrr^Je Jn r ^ttjske S H J. ^vir? Pri faz' c 'aRi f Jc Po bd e Cne vcni' Kmetje v KZ Panonka so se na nedeljskem referendumu odločili Iz ene v sest zadru Kmetijske zadruge Panonka v dosedanji obliki ni več. Tako so se namreč na nedeljskem referendumu odločili kmetje, dosedanji člani zadruge, ki jim je hkrati s to odločitvijo prenehalo tudi članstvo v kmetijski zadrugi. Do konca tega meseca je namreč rok, do katerega morajo sedanje zadruge svojo organiziranost prilagoditi novemu zakonu o zadrugah. Po predhodnih razpravah v zadružnih organih in na zborih članov na terenu so v Kmetijski zadrugi Panonka pripravili predlog, da se na območju dosedanje enovite zadruge ustanovi 6 samostojnih zadrug, ki hkrati ustanovijo dve zadružni podjetji -Sadjarstvo in Semenarstvo, v katerih bodo imele ustrezne deleže, hkrati pa se nove zadruge povezujejo v Zvezo kmetijskih zadrug Panonka, ki bo zanje opravljala skupne poslovne naloge. Udeležba na nedeljskem referendumu je pokazala, da med dobršnim delom dosedanjega članstva ni bilo prevelikega zanimanja za preoblikovanje zadruge, to pa da hkrati tudi slutiti, da ti kmetje niso bili nikoli trdno povezani s svojo zadrugo. Kje so vzroki za to, je težko ugotavljati, gotovo pa na obeh straneh. Od 4.710 vpisanih članov se je referenduma udeležilo 3.442 članov, za preoblikovanje zadrug pa jih je glasovalo 2.480 ali 52,7 odstotka vseh vpisanih volilcev. Od tistih, ki so prišli na glasovanje, se jih je za preoblikovanje zadruge odločilo 72 odstotkov in s temi je več ali manj tudi računati na novo članstvo v novih zadrugah. Po tem bi lahko tudi sklepali, da se bo vsaj v začetku število članov v novih zadrugah prepolovilo, čas pa bo pokazal, kako se bodo razmere razvijale. Če bodo kmetje čutili potrebo po včlanjevanju v zadruge, se bo število članstva gotovo povečevalo, vendar pa bodo morale nove zadruge postati resnično kmetove. Rezultate referenduma bosta že danes na skupni seji ob ravna vala upravni odbor in zadružni svet, vsi dosedanji člani pa bodo v prihodnjih dneh dobili obvestilo o možnostih včlanjevanja v nove zadruge. Vsi, ki se bodo želeli včlaniti v zadrugo, bodo morali podpisati pristopno izjavo in vplačati članski delež Ta znaša 300 nemških mark v tolarski protivrednosti, dve tretjini pa je potrebno vplačati ob pristopu. Z včlanitvijo v zadruge prevzemajo člani vse pravice, ki izhajajo iz članstva, hkrati pa tudi obveznosti. vendar pri materialnih obveznostih le do višine dveh članskih deležev. Novi člani bodo na ustanovnih občnih zborih sprejeli zadružna pravila, izvolili potrebne organe zadruge in se odločali tudi o povezovanju v Zvezo kmetijskih zadrug Panonka Prva specializirana zadruga Pomurska mlekarska zadruga Mnogi kmetje še vedno razmišljajo, ali se včlaniti v splošne ali specializirane zadruge. Cilj zadružništva je, da povezuje manjše proizvajalce in jih skuša zaščititi pred interesi monopolov. Torej bi se kmetje povezovali v tiste zadruge, v katerih bi videli zaščito svojih interesov. V naših razmerah je tačas nekoliko drugače, saj takšne težnje nekoliko ruši 10. poglavje o zadrugah, ki govori o lastninjenju živilsko-predelovalnih obratov. Po teh določilih naj bi 45 odstotkov lastništva v teh obratih prevzele zadruge, zato se ponekod že javlja zanimanje za lastništvo, pobude za lo prihajajo tudi iz nekaterih splošnih kmetijskih zadrug. V ži-vilskopredelovalnih firmah so seveda drugačnega mnenja, zalo se zavzemajo za ustanavljanje specializiranih zadrug, ki naj bi povezovale kmetijske proizvajalce, ki se ukvarjajo z isto proizvodnjo. Prva specializirana kmetijska zadruga v Pomurju je bila ustanovljena prejšnji petek, ustanovili pa so jo pridelovalci mleka iz soboške in lendavske občine ter Pomurske mlekarne. V pripravah na ustanovitev te zadruge so na Mineralno-vitaminske mešanice MIVI ta T'v1;et-<(j.Pesezko\' S'' '-.o : . r k Regres za nafto Z odlokom o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1992 je tako kot v lanskem letu tudi za letos načrtovano regresiranje pogonskega goriva za kmetijstvo. Osnova za uveljavljanje regresa so prodane količine iz lastne proizvodnje, višina regresa pa znaša 20 odstotkov od cene pogonskega goriva D-2 prvi dan v mesecu, v katerem se uveljavlja regres. Za mleko se regres uveljavlja mesečno, za druge pridelke pa trimesečno Če upavičenec do 15. v mesecu ne uveljavi regresa za pretekli mesec oz. trimesečje, izgubi pra vico do uveljavitve regresa za to obdobje. Regres za oddano mleko bo za kmete uveljavljala tovarna, za pridelke, ki so jih prodali prek svojih zadrug, pa !e-te, medtem ko morajo tisti, ki so svoje pridelke prodali drugam, zahtevek uveljavljati sami pri občinskem upavnem organu za kmetijstvo. Ker je bil odlok sprejet pred kratkim, so rok do 15. v mesecu za pretečeno obdobje tokrat nekoliko podaljšali, zato pozivajo vse kmete, ki sami uveljavljajo regres, da se z računi oglasijo pri občinskem upravnem organu in vložijo zahtevek za oddane količine bd začetka tega leta. L KOVAČ terenu opravili zbore kmetov, ki oddajajo mleko Pomurskim mlekarnam, na njih pa so izvoliti tudi 61 predstavnikov, ki naj bi se v njihovem imenu udeležili ustanovnega občnega zbora te spe cializirane zadruge. Na ustanovnem zboru konec prejšnjega tedna se jih je zbralo 60, 50 od njih pa jih je že tudi podpisalo akt o ustanovitvi Pomurske mlekarske zadruge. Ustanovni člani so že izvolili 13-Članski upravni odbor, v katerem je 10 rejcev krav molznic in 3 predstavniki Pomurskih' mlekarn, za predsednika upravnega odbora, ki je hkrati tudi predsednik zadruge, pa so izvolili kmeta Alojza Omarja iz Ran-kovec. V Pomursko mlekarsko zadrugo se bodo seveda lahko včlanili tudi drugi rejci, ki oddajajo mleko, zato bodo kmalu poslali v zbiralnice mleka na podeželju ustrezna obvestila, tisti, ki se bodo želeli včlaniti, pa bodo morali podpisati pristopne izjave in vplačati ustrezen Članski delež. Sprva so predvidevali, da bi Članski delež za liste kmete, ki oddajo letno do 15 000 litrov mleka, znaša! 150 nemških mark, za tiste, ki oddajo večje količine, pa 300 nemških mark v tolarski protivrednosti, vendar je na zborih prevladalo mnenje, da je v sedanjem gospodarskem položaju takšen delež previsok, zato so ga zmanjšali na 100 mark za manjše in na 200 mark za večje rejce krav molznic. 30 odstotkov deleža morajo elani plačati ob naslednjem izplačilu mleka, preostalo razliko pa v šestih obrokih do konca leta. Kot so nam zagotovili v Pomurskih mlekarnah, bodo še naprej odkupovali mleko od vseh pridelovalcev in odkupa ne bodo povezovali s članstvom v mlekarski zadrugi, od članov zadruge pa bo seveda v prihodnje odvisno. za kakšna pravila in pogoje se bodo odločili L. Kovač Milan Vrečič, novi direktor M! Pomurka Poudarek na sanaciji Cene pujskov - - 11 tr'1’ "d »1 na seimu pujskov v Turnišču ponujali 63 \L*ni a ■' ® do is nju10' 'n 2(1 kilogramov. Cena se "Mt*. '"«0 tolarjev za par. prodali pa so natanko Po vseh težavah In zapletih že od začetka lela, je Mesna industrija prejšnji teden končno le dobila novega glavnega direktorja. To funkcijo je delavski svet zaupal Milanu Vrečiču, ki je po razrešitvi v. d. direktorja Dušana Šiftarja doslej opravljaj funkcijo predsednika začasnega kolektivnega vodstva. Pogovor z Milanom Vrečičem smo objavili že v eni od prejšnjih številk in novi direktor nam je tudi tokrat potrdil, da bo nadaljeval z načrtovano poslovno polil iko. V njej je v prvi vrsti dan poudarek sanaciji podjetja kot celote, oplimalizaciji obsega proizvodnje, konsolidaciji vodstvene ekipe, normalizaciji odnosov s poslovnimi partnerji in upniki, povečanju izvoza, zmanjšanju vseh stroškov proizvodnega procesa in še nekaterim nalogam, ki naj bi prispevale k izboljšanju položaja v Mesni industriji Pomurka. Jutri naj bi delavski svet že potrdil tudi novo vodilno ekipo podjetja, ki jo je že sestavil, po direktorjevih zagotovilih pa bo ta manjša od tiste, ki je februarja dobila nezaupnico delavcev in razrešnico na seji delavskega sveta. L. Kovač Razmišljam, da bi ustanovili pivsko zadrugo, za obvezni članski detel pa dotoči 5 potovnjakov vina. V zadnjem času postaja vedno bolj aktualno vprašanje, kako z doma pridelano voluminozno krmo čim bolje izkoristiti sposobnosti domačih živali ob hkratnem maksimalnem zmanjšanju dodajanja popolne krmne mešanice. Iz kakovostne voluminozne krme, žila in beljakovinskih krmil lahko sami pripravite energetsko in beljkovinsko usklajen krmni obrok, vendar bo količina vitaminov in rudninskih snovi v obroku neustrezna. Vitaminov in mineralnih snovi je ponavadi premalo. Če živalim vitaminov in mineralov ne dodajamo, slabše izkoriščajo krmo, zaostajajo v rasli, imaio nižjo mlečnost, pojavijo se plodnostne motnje in zelo hitro tudi zdravstvene težave. Zato potrebujemo tudi mineralno-vttaminsko mešanico, vendar ena sama pri različnih sestavah osnovnega obroka ne more zadovoljiti vseh potreb. In prav zaradi tega je v programu MIVI 18 različnih mineral-no-vitaminskih mešanic za skoraj vse vrste domačih živali. MIVI KO je namenjen brejim in doječim kozam in ovcam ter kozličkom in jagenjčkom. MIVI K pa uporabljamo kot dodatek za vlečne in doječe kobile, športne konje ter enoletne konje. Za govedo smo pripravili 9 mineralno-vitaminskih dodatkov. Teletom je namenjen MIVI TL, govejim pitancem pa MIVI TL PIT. Krave molznice so zahtevnejše, zato imamo zanje kar-7 različnih dodatkov. MIVI KM 1 dopolnjuje osnovne obroke, ki vsebujejo malo fosforja in veliko kalcija (silirani in suhi pesni rezanci, silirano pesno listje). Namenjen je tudi presušenim kravam, saj preprečuje poporodno ohromelost MIVI KM 2 dopolnjuje mešane obroke na osnovi travne in korizne silaže in je primeren za mnoge tipe obrokov. MIV] KM 3 dopolnjuje mešane obroke in travne in koruzne silaže ter žit in sojinih tropin. MIVI KM 4 pa je dodatek doma pripravljenim koncentratom za mlečno proizvodnjo. MIVI KM 5 je pomemben dodatek za krave molznice v poletnem obdobju. Vsebuje veliko magnezija, ki preprečuje pašno teta-nijo. MIVI KM 6 je namenjen kravam molznicam v prvih 100 dneh laktacije in visoko produktivnim kravam, saj vsebuje veiik delež nikotinske kisline. MIVI KM 7 pa je za krave, ki uživajo obroke z malo beta karotina (koruzna sliaža, seno, slama, krmna pesa). Mineralno-vitaminski dodatki za prašiče so štirje, in sicer MIVI PU za pujske, MIVI PL za plemenske svinje in merjasce, MIVI Pl za prašiče pitance, ki jih hranimo s siliranim koruznim zrnjem in žiti, ter MIVI P2 za prašiče pitance, ki dobivajo pretežno kuhinjske odpadke. Pripravili pa smo tudi mineralnovitaminske dodatke za kokoši nosnice, ki so trije. MIVI NSK S SOJO je neke vrste koncentrat za mešanje z žiti, MIVI NSK BREZ SOJE pa lahko uporabimo v domači mešanici ali kot dodatek kupljenemu krmilu. MIVI NSK KONCENTRAT pa je premik za uporabo v domači mešalnici. Natančnejše podatke o doziranju in uporabi ter recepture lahko najdete v prospektu mineralno-vitaminskih mešanic MIVI, Valja ALEKSIČ, dipl. inž. živ. KK PTUJ — Tovarna močnih krmil Stroški spravila ječmena in pšenice Žetev ječmena in pšenice je pred nami in pričeli smo razmišljati, kakšen bo pridelek. Še preden pa bomo pridelano zrnje in slamo prodali, ju moramo pospraviti. Za ta opravila večina kmetij nima strojev, zato mora storitve plačali. Ker se mnogi že sprašujejo, kakšni bodo stroški kombajniranja in baliranja, smo jih izračunali. Stroške kombajniranja smo izračunali za kombajn ZMAJ 133 po metodologiji Kmetijskega inštituta Slovenije. V kalkulaciji smo upoštevali, da se mora kombajn v osmih letih amortizirati, priznali smo 6% stroškov od nabavne vrednosti kombajna za morebitna popravila stroja. Predvideli smo tudi kasko zavarovanje. Omenjene stroške smo nato delili s povprečnim številom ur, ki jih opravi kombajn v enem letu (200 ur leto) Tem fiksnim stroškom na uro dela smo nato dodali stroške goriva, maziva ter vzdrževanja. Tako smo izračunali, da stane ena ura dela kombajna 3650 SLT. Če hočemo izračunati, koliko stane kombajniranje, moramo dodati še strošek kombajnista (160 SLT/uro) in nekaj odstotkov akumulacije (mi smo predvideli 5%). Skupno je tako strošek kombajniranja 4000 SLT/uro. S tem kombajnom požanje-mo en hektar v treh urah. Žetev na enem hektarju stane tako 12 000 SLT. Izražunali smo tudi stroške baliranja slame v visokotlačno pobi-ralno stiskalnico Ker nanje precej vpliva različna izkoriščenost stroja prek leta, smo la vliv prikazali v tabeli. Stroški baliranja slame z visokotlačno pobiralno stiskalnico Letna izkoriščenost stroja Istre najbolj« re letos boljše, sklepa n zanimanju 8’^’^stlh sprašujejo o nja.« bbp murja kot turistične pokrajine v srcu Evrope. Novo v Segrapu in betonske strešnike no. s k h Marjan Gril še vedno vzdržuje počitniško naselje Monsena v Rovinju, čeprav v njem bivajo hrvaški begunci, in ne ve, kdo mu bo dajal plačo. U h H k V ljutomerskem družbenem podjetju Segrap, ki je nastalo po reorganizaciji Komgrada, so trem dosedanjim dejavnostim (separacija, gradbeništvo, prevozi) dodali te dni novo: izdelavo betonskih zidakov. Direktor Miran Blagovič nam je povedal, da so ob analizi tržišča ugotovili, daje po takih zidakih na območju občine veliko povpraševanje, saj sojih graditelji kupovali vsenaokoli. Naložba, vredna nekaj čez 3 milijone tolarjev, je bila upravičena, saj termobetonske bloke, kakor so poimenovali svoje betonske zidake različnih debelin in širin, sproti prodajo v industrijski coni, kjer jih izdelujejo, ali pa v trgovinah z gradbenim materialom. Izdelujejo pa jih sicer samo štirje delav- ci. Vse kaže, da bodo morali betonsko ploščo, kjer stroj odlaga zidake, kmalu razširiti. Se posebno pa potlej, ko bodo.............................. izdelovali tlakovec Š. S. BEGUNCI ODHAJAJO! Na počitniški zvezi v Murski Soboti smo izvedeli, da v teh dneh odhajajo iz počitniškega naselja MONSENA pri Rovinju begunci iz Osijeka, medtem ko begunci iz Vukovarja in ostalih mest, ki so jih okupirati Srbi, verjetno še nekaj časa ne bodo mogli na svoje domove (ali pa nikoli). Vendar pa niti danes še ne morejo napovedati, kdaj bodo lahko pomurski delavci letovati v letovišču, ki so ga sami financirali in zgradili, kajti ponovno se pojavljajo veliki pritiski iz občine Rovinj, da bi napolnili apartmaje z novimi begunci. Pa ne begunci Iz Bosne, ampak s tistimi, ki so bili do sedaj nastanjeni po zasebnih hišah. Tudi zasebniki se namreč pripravljajo na turistično sezono, toda dokler imajo v hiši begunce, ne morejo sprejeti turistov. Republiška vlada, ki je obljubila, da bo posredovala pri hrvaški vladi, se temu problemu izogiba oziroma se ga loteva v rokavicah. Pogled na pravkar izdelane termobetonske bloke podjetja Segrap iz Ljutomera. Kmalu tudi tlakovec in betonska opeka. Foto: S. S. dili »čistko«: izpraznili so objekte Jadran-Tunsta in hrvaške begunce (bosanskih v teh krajih ni!) na osnovi omenjenega republiškega odloka preselili v delavska počitniška naselja; najprej so bila na vrsti srbska, nato pa še slovenska naselja! V beograjskem in murskoso- Vukovarja in drugih zasedenih območij Hrvaške. Oskrbniku so sporočili, da bo naselje pripravljeno za sprejem rednih gostov takoj, ko se bodo razmere umirile in se bodo ljudje lahko vniii na svoje domove. Toda ... marsikateri bi se že lahko vrnili, pa se nočejo, mnogi nimajo več do- plačal oziroma kdo bo vrnil počitniški skupnosti vsoto za njegovo plačo v tem času. Podpisali so pogodbo, da bo Jadran nakazal ta denar, toda... različni tečaji so ga že do sedaj močno oškodovali pri osebnem dohodku. Še večje težave ima z zdravstvenim zavarovanjem, saj si mora na hr- > i ■ i pisma, mnenja, stališča Zadružništvu na rob V zadnjem času, ko se po sprejemu zakona o zadrugah razpravlja o reorganizaciji realsocialističnega zadružništva, so med kmečkimi ljudmi še zmeraj prisotne razprave o nepravilnostih. ki so se dogajale v KZ Panonka s solidarnostnimi sredstvo, katera so prebivalci Slovenije s hitro akcijo z enodnevnimi zaslužki prispevali za pomoč prizadetim v Prekmurju po katastrofalnih nesrečah z neurjem m točo v letih 1978 in 1987. V obdobju katastrofalnega neurja 1978. sem bil v službi KZ Panonka. zato čutim moralno dolžnost, da končno v tavnost pride resnica o manipulaciji s solidarnostnimi sredstvi. ker je bdo to v prejšnjem režimu spretno prikrito. Iz zapisnika, ki je bil napisan na sestanku določene skupine v KZ Panonka 11.5. 1979. skoraj leto dni po toči z neurjem. je pod Ad 5 zapisano naslednje: Nismo že izkoristili vseh sredstev, kt so bila dodeljena za odpravo posledic po toči. ker se je zavlekel uvoz merkantdne koruze, vendar se predvideva, da bo le-ta izkoriščen. Solidarnostna sredstva sa bila dana za hitro pomoč, da bi si zaradi uničenih posevkov prizadeti lahko takoj nabavili potrebno krmo za živino in si čim prej popravili stanovanjska in gospodarska poslopja, ki so bila v določenih krajih-močno prizadeta od neurja. Skoraj leto dni po elementarni nesreči pomoč ne bi rešila navedenih težav, saj so prizadeti za očuvanje staleža živine tn popravilo poškodovanih zgradb morali reševati takoj pa neurju. Utemeljitev, da del sredstev solidarnosti m bil izkoriščen, ker ni bilo na razpolago koruze iz uvoza, nima utemeljitve, ker če ni bilo koruze iz uvoza, pa so bila na tržišču druga krmila na razpolago, ki bi se lahko nabavila. Taka izjava je služila samo za dimno zaveso, da bt se prikrila solidarnostna sredstva Resnica o (prikriti) manipulaciji solidarnostnih sredstev se je pokazala čez štiri leta. T it tu 1982 pred zaključkom polletnega periodičnega obračuna je bt! po izteku delovnega časa na hitro sklican ožji kolegij, na katerem sem bil po naključju prisoten. Na tem sestanku je novi direktor KZ Panonka Franc Vrataric (pred vodjo komericiale / iznesel, da je v zadrugi nastalo okrog 600 milijonov izgube to je takrat predstavljalo precej velika sredstva/. Predlagal je. da sta za sanacijo izgube dve možnosti. t j. da se naredi sanacijski program, alt pa se izguba pokrije iz solidarnostnih sredstev, kt niso bila razdeljena prizadetim po toči. Znano je. da sanacijski program ni bil izdelan. ker bi o njem morali razpravljati m ga potrditi člani organov upravljanja, v katerih pa so bth večina kmetje, ki bi verjetno postavljali vprašanja o vzrokih izgube. Tudi o koriščenju in razdelitvi ter obračunu solidarnost- nih sredstev bt morah sklepati in imeti vpogled organi upravljanja zadruge To. da predvidena izguba ni bila prikaza-naorganom upravljanja in SDK. je zloraba položaja Pripomniti moram, da vsaj pri malo dobrem gospodarjenju ne bi smela nasia ta izguba Čudim se. kako so bila prikrita solidarnostna sredstva, da jih SDK pri številnih revizijah ni odkrila Odvzeti denar, ki je strogo namenjen ljudem v stiski, velja v civiliziranih družbah za večje kriminalno dejanje V pravno urejenih družbah m mogoče, da za laka dejanja ne hi bil nihče kaznovan. Vprašati se je potrebno, če ima tak človek, ki si dovoli izpeljati tako dejanje, kaj morale alt delček človečnosti. ki skromnim ljudem, ki so zaradi elementarnih nesreč prišit v hudo stisko, odvzame tudi tisti denar ki so ga mnogi prebivalci Slovenije odtrgali od ust svojih otrok, da bi pomagali nesrečnim ljudem r stiski Uslužbenec ah delavec, ki bi si od leta 1982 pod direktorskim vodstvom Franca Vratarica dovolil branili zakonitost in se zavzemati za dobro gospodarjenje v zadrugi, bi bil proglašen za moralno-poiittčno neprimerno osebo. Tisti, ki smo si upali postaviti se proti nezakonitim dejanje in razsipni-štvu smo bth deležni šikaniranj, raznih pritiskov, grdih po nizanj in diskvalifikacij s pomočjo ponarejenih zapisnikov OOZK KZ Panonka. Upam, da bo z reorganizacijo utopisfičnega realsocialističnega zadružništva konec umazanim dejanjem v zadružništvu KZ Panonka in da takim ljudem, ki so z nezakonitimi manipulacijami varali skromne kmečke ljudi, ne bo več mesto v /jov/A zadrugah. Skrajni čas je. da razpadejo realsocialistični zadružni sistemi vključno s SOZD, ki so bth zasnovani z izjava Edvarda Kardelja na 2. kongresu KPS. da so kmetje postali polni-čno in gospodarsko nevarni za družbo. Zato so v letu 1964 nastale organizacije SOZD kol teritorialno organizirane monopolne organizacije za pridelavo, predelavo tn oskrbo mest Ti monopolni kmeiijsku-živilski SOZD-i z namišljenimi zadrugami in politično preverjenimi vodilnimi kadri, zvesti realsocialističnim metodam in dogovorni ekonomiji, so omogočali monopolno odločanje o tem. kolikšen del od tega izkupička bodo obdržali zase tn koliko bodo kmetom plačali za pridelke Velika inflacija jim je to delo še olajšala, suj jim je omogočala dobičke na račun inflacijskih izgub kmetov Koliko je k temu prispevala namišljena zadruga, trgovina ali živilska industrija, je bistveno nepomembno, saj so bili p istem SOZD-u. od katerega so bih odvisni kmetje in kupci hrane Vsak monopol je škodljiv, tudi zadružni če bo še dalje tako ostalo, kol je to težnja predvsem vodilnih struktur v realsocialističnih zadrugah, da ostane ena občina ena zadruga, se stanje ne bo nič spremenilo. Viktor Banko Spoštovano uredništvo Vestnika! Dalgn sem odlašala, ker sem upala, da bom pozabila na neljubi dogodek, ki sem ga doživela pred enim mesecem v bolnici, toda ne morem mimo tega Bilo je zjutraj okrog 9. ure 6 maja 1992 v bolnici Imela sem napotnico za rentgenologa Bila sem s spremljevalcem Že ko sem vstopila, je gospod rentgenolog začel vpiti name, tako da se je slišala na hodnik, češ da »ta nori Nerad« pošilja take babe k njemu Gospod Nerad je naš zdravnik' Imela sem razne preglede a da bi tako kdo vpil name, še nisem doživela * svojem življenju pri nobenem zdravniku Priznam, da sem dobita že nekaj pripomb zaradi moje telesne teže, a so bde izrečene na bolj vljuden način. Nimam namena opisovati vseh tistih besed, ki jih je izrekel oziroma vpil name gospod dr rentgenolog Kelemen. Zelo sem razne a rana nad tem gospodom rentgenologom Priporočata bi gospodu dr. Keiemenu. naj si na vratih prilepi plakat da ne sprejema starih debelih »hab«. ampak samo mlade, vitke — šlang Bila sem že večkrat na pregledih zaradi sladkorne m tudi na drugih pregledih, a še noben zdravnik ni tako vpil name, nikdar in nikoli' iskrenu pa hi se zahvalila njegovemu tehniku ‘imena ne vem). ki je bil zraven na prijaznem obnašanju in razumevanja in njegovim pri faznim besedam Spoštovani gospod rentgenolog dr. Kelemen pa naj se drugič drugače obnaša da pacientov in tudi da »bab«, ker si pač nismo zasluzile tega, saj smo tudi »babe« nekaj pretrpele v živi jen iu . Toliko bolj žalostna sem. ker sem to doživela ravno na svoj 7! rojstni dan. Nadvse žalostno je da ima gospod rentegnolog dr Kelemen tak odnos do starih ljudi Ne želimo si mnoga, le nekaj prijaznih besed ki lahka osrečijo človeka, a ne takega vpitja. ki se je slišali skozi dveh odprtih vrat, kar lahko potrdi tudi moj spremljevalec, ki je bi! na hodniku in je slišal. 4h smo mi. ki smo na stara leta morali od doma, izvrže k človeštva? vaškem vse sam P^ niji pa mu potem ’’ nano vsoto, č« 50 Pjr novitelji (49) f ib* no. ji,. ■ ' iiU^^ ' Jadran-Tunst !■ "' > počitniška nasdp- - ™ namestili ■ I so stanovali v nj naio P? • • (Rubin, Montaur^^J jih preselili v jr!1-',, ška naselja. Ene8' |is(u,, trženja v JaOran’t:a n vornega za nas J vprt Željka Tomisi«-. kdaj bodo lahko P juii^ ci spet letovali v p selju v Monsem »Begunci » vsem otroci, pa mi te r ■nora nekdo s r_ . nase vlade in it guncih je dog-končanem otrok izselil’ » o^inj11 .ur ki pa niso samo guncev se ne p v >» vrniti 10 bo*' ..njeni ' uf vendar bodo n^’ ,1. njih jugoslo** T-r /MP h-tnc* • t jfl vek, ki ga je koncu ko^rf bodo odseli! J,(t)oraj‘’ )k « s vendar se o '- . „ voriti držav’ ^ogll'K kljub vsemu s° območju drza‘ s V upanju, da omenjeni gospod ^frlilo^ J ravnal, končam in želim, da ne bi' / ud’? - Za ekumeni^ Dne 24. 5 1992 je bil predan • čarovcih. Slovesno blagoslovili1' ^1^, jih: < duhovnik nmokaioliške cerkve .■ ' cmo pogrešali duhovnika evangt" Z območju skupno živijo Prt’dsiavn''•'/ venski krščanski demokrati ' ene’ ter v prihodnje zahtevamo, da ' opravijo blagoslovitev predsfa^^' ^. na tem območju živijo Naša ’ praksi doživljamo ekumenizem ' obč^i(^ Pojasni'0 Oddajni center v Pečarovc^^lli1^^ cerkvenem oziroma župnijske™jpr'1* organizator otvoritve ustregli ..rtitZ1’„ [ti1' Z|ž oh koncu slovesnosti opravi p«®. rJ,t , ,‘' .,9^ zapisati, da je bil g. župnik v n'1 h*/ vsega in da nam je na dan otvo tl r 'jiO župnišče. Najmanj, s čimer n fje8!j ko oddolžili, je. da smo pns|un ni;,l j’ rektno je, da je obredni čeremi ]£J jd Župnišča, kaiurega dvofisCC 1 * stolp Katere verske skupnosti p-' redv Sprejemamo vse pripombe- P . evangeličanske cerkve, vendar ved“ vanjem sprejeli naše poj^^jLkni ■' »spodrsljaj« in morebitni ekumenistični duh med vernik'« , ne zgolj puhla fraza Zato ji tem primerom kdorkoli nabiral • Dogodek vsaj z naše Jerani $ o k * s. v i* & 5« v 1 £ S § dijskih programih namreč menjamo enako pozornosr ih ta STRAN 10 । __ kulturna obzorja Za dom in svetke Fiinkištne liikje na , „ Meleh n/ "e. razm‘lf van moren povedati, ka so to Binkošti ' , ‘5" 0 ‘ pa ' j'n veški Junkištjaki v soboto po- ti črn edenajste ponoči, dere se mesec skrije, ka me ne . bol n pa do1 po vesi. Tu pa tan polukne keri vin na , ^dova i ■ lsla '' nekšne sence rivlejo stori traktor Zaškn-Mc^11 »am, Jc neW° na čred vesi. Se nan ta bole v letih znosijo th J'’'1' Ja- 1i oa Že 20 dobijo lepi /3"1 ki „ an; ce *era prednjo zbira jo prestrašijo z damna-š ra2ka2W "" strehi h pa >e e-: r , na šli. jin je treba pa četudi slamnate ba-.Mkištjaki le v<>z Snoja, pa na garaži parkira- h: pa Wmo,al'- po je vandra ded že ponoči s strehe ii2J jrn D, j J* * šusidi na plut preselila Zaran je bita na sred , 1 ban pn ,, n eden kleje milico bon zva: traktor so mi pon o: z aparaton skrčka. i J' na strehi Traktor vužge. vsaki vleče svojo si do- tirornaP ***"' V‘si' ^aran so SO zaglednoli. ga šteli hitro k>iet zr°bhr. doi na eno noB° obesa Zaj so hišni oča še Phiit) ° e0" POven T, ka je že ne bija več ničemi podoben Aha. °d naš‘ funkištjaki. ki to zgojajo ne trpijo nikšnih P" 1 n/ s'°r,k malajskih asov, kije za jimi speha, je do- 0 nadene ja f.n<:,^,i^h je že precik toplo, pa mrzla voda še 7*^**«»^ 'ba ,ak je to. Ka je bilo, je za nas minolo. Bili ste dečki, preči dugo je že toga . . . Kiin.štni. ka ste že pred skoro po! stoletja, znajšli prenosni »hajzl«. Steli so ga na cesti na »ogled« postaviti, repa se jin je rasipa Kak so ga fkiip postavili pa ne ven. Tak je to pri nas ne Meleh Za tiste, ki si ne dote zlepega dopovedati ka van je cajt se oženili že rase slama za driigo funkištno lukjo Malo straha van je treba, ka le bol korajžni! Funkištni pozdrav z Melov. Za risalšček Pde dužina dneva za edno voro i šestnajst minut podukšana Za eden kratki megnjenj. te de pa fčdsi ponovno kratko gračlivalo Mejsec preminjavan/a pa čutijo tildi naši politiki. »Plemenita« kmečka stranka je z zelene vejke doj vtrgnola ednoga bivšega rdečega pdrga-ra. s tiste vesi ga ženske ne držijo pri hiši trij kiikle Tudi i' rrsalščekt pa trbej, makar s šiimečov glavov, poslušati tiste šteri su že nikda pantiik plačali za zastavo sveklosti. sferi sigdar v rovki namočeno voze držijo, ka do se leže bili i borili. Starejši Goričanec je pravo Marki, šteri rad šle kaj od našega Prezidija, ka se po trnji prijde do rože t po radosti k suzi. K inč in vrednost rejci se preveča a to je ešče nej prava sreča Zato, k a či politika te mejsec druge radosti ne poda se k hudomi poda. Ton se bojin. I tak se tou z ednov besedov da na dva načijna povedati poda se tak edno kak drujgo. Ci ga že vouže trdo i namočeno v roka j držin. te van še lou poven: pozabile že ednok na lokanje ino kajenje, ar tou ne deta človeka veseloga srca, pa tudi bogat stejn ne grataš. DINJ TITAN Forum kulturnega foruma Objavljamo drugi det razprave, ki jo je dr. ^iantak poimenoval Preimenovanja. P prejšnji šleritki je svoja stališča do spremembi- krajevnih imen m ulic podkrepljeval z navajenjem ljudske robe zgodovinskih imen m zoslužnmti »na-vih vrstnikov«. Zaključil je z izjavo da m res. da sla Prekmursko muzejsko dno Oi1« usianovila »Zetko in Vilka Novak".i Za zgodovino: Manj čevapčičev, ^&L^Tund LEI n V«kaC S U.J0 avtoru Dr J’?ve raz' ? J ^raoiii na os. V r>n^ •. ^rok,, se nevar Se ra"4 Vsebi^ka t M^i na^ ‘Ko-,atnej,lj V S . ^^»1^ z“: ^an-L4'n'»ive ■ ■■ u" ‘"'.H NI, f '7, - lan - lN s 1 k»‘Jo le P«U| Obdobje baroka je bilo seveda sila pestro, ustvarjalno razgibano, se zlasti v umetnosti. Na postmoderen način se obiskovalec sreča z glasbo baroka, z gledališčem, literaturo. Primerki so izbrani, a ne zgolj po prekričanih znamenitostih, marveč s skorajda kurioznimi eksemplarji iz štajerskega baročnega milieja. Seveda izstopa tema o ARHITEK TURI IN LIKOVNI UMETNOSTI, ki ji je posvečen sedmi prostor razstave, čeravno se prav z umetnostjo srečujemo po malem v vsakem od prostorov Kajpak tu ni videti najbolj razvpitih primerkov slikarstva kot ga je snoval npr. Rubens ali Bernini. a je tisto, kar je razstavljeno imenitno. Se zlasti to velja za izvrsten oltarček Georga Remeleja iz leta 1654 in za sliko Pietra de Pomisa (1569—1633?) Kristusovo vstajenje. Razgiban, vzvihran, dramatičen svet Baročne umetnosti osta- ja živ tudi zaradi znamenitih romarskih poti, kar je predmet osmega prostora razstave. Na razstavi nanje spominja nekaj zanimivih votivnih podobic, na listkih izpisanih priprošenj (za lažji porod, za ozdravitev, za obvarovanje pred kugo in podobno), a tudi danes ostajajo romar ske poti kot priprošnje točke, kamor se stekajo verujoče množice. Zanimivo je, da je na razstavi tematski lOLNISKI posvečeni posebni sklop tudi VZGOJI, BOLNlŠt OSKRBI IN POMOČ! Nema ra gre pri vzgoji največ zaslug pripisati t. i jezuitskim gimnazijam, za bolne so skrbeli t. i. spitali, karitativno vlogo pa so kar naprej igrale meniške združbe. Nasproti baročnemu vsakdanjiku so bivali in prebivali uradniki in gospoščina, čemur je posvečena deseta soba razstave. Ta sloj, vzvišenih nad ponižnimi predstavljajo seveda kakovostna likovna dela, npr. J B. Fischer von Er-lach je upodobil cesarja Jožefa L kot avstrijskega sončnega kralja (1690). Uradništvo se venomer istoveti s pravnimi normami in Ke- i“ ki 'r • to,"1« ih0* L01''’*« Grad Trautenfels, razstava na dovolj izzivalen način osmisli poglavje protireformacije — sežig cenzuriranih knjig zato so pripravljale! razstave predstavili Corpus luris, izdajo iz 17. stoletja. Pravu in redu je posvečena tudi posebna soha, relikti pa ustrezajo imaginaciji O juri, gotovo pa je zanimivo, da je tu najti na ustreznih grafičnih tablah podatke O kriminalu na Štajerskem v Času Marije Terezije, Pa tudi originalno oljno tablo na lesu na kateri so zapisane prepovedi ciganom Romoin. Se nadal juje več žganice Na povabilo Zgodovinskega društva v Ljutomeru seje odzval povabilu dr. Janko Prunk, priznani slovenski zgodovinar ter minister za Slovence po svetu in narodne manjšine ter v sproščenem pogovoru predstavil glavne razvojne etape pri graditvi slovenske države Ze sam naslov razgovora SLOVENSKA DRŽAVA - IDEJA IN STVARNOST je dajal pričakovane upe, da so v resnici zvedeli poslušalci nekaj novih pogledov na slovensko zgodovino Potegnil je »zgodovinske loke« čez dobrih tisoč let »zavedanja slovenske državo-tvornostne ideje«, poudaril vzporednost večine političnih in kulturnih dogodkov pri Slovencih z dogodki »pri Nemcih in Evropi nasploh«. Poudari! je, da »v Evropo ne bomo vstopili, saj smo s Trubarjem ... razsvetljenci, političnim programom o Zedinjeni Sloveniji 1848... bili vedno ob boku vseh dogajanj v Evropi«. Problematičnost vstopa Slovencev v Državo SHS oz. Kraljevino SHS je označil kot »zgodovinsko nujo in pretehtanost politikov, da rešijo slovenski narod, ki mu je grozila katastrofa v A-0 monarhiji . ..« tet je na vprašanje obiskovalca, ki se je predstavil kot »kmet iz Koroščeve fare« odgovoril da ni Korošec prodal Slovencev Srbom oziroma Balkanu. Z duhovitimi dovtipi je očrtal »staro Jugoslavijo« in njene politične ideje o narodih ... preletel ideje partije in njenega inter-nacionalizma in zanemarjanja narodnostnega vprašanja ter okrcal Kardelja kot »velikega brata Lenina«, ki je pa sicer po 1945 marsikaj tudi »povedal dobrega, storil pa več slabega kot tega povedano dobrega«. Obdobje 1941 — 1945 je označil za neverjeten polet narodnih sil in energije ter ob programih različnih skupin poudaril »da so bili vsi programi skorajda enaki in da so imeli idejo reševanja Slovencev, da so ga videli v samostojnosti, federaciji ali konfederaciji«. Obiskovalec in poslušalec se verjetno ni mogel znebiti občutka krivde, da sedimo in ga poslušamo ter da je vsak pri sebi »opravil že verjetno svojo spoved«. Tudi učiteljem, ki so bili med poslušalci je razložil novi osnutek učbenikov za najnovejšo zgodovino ter poudaril, da bo v njih kot sem ga jaz razumel »manj čevapčičev in več žganjcev in >šnic-lov<«. Zadovoljivo dobra udeležba (35 ljudi!?) je predavatelja, kot je povedal pozneje v razgovoru, presenetila tudi zaradi ure ob kateri je bil razgovor sklican in »da so še ljudje, ki želijo prisluhnili resnici in razmišljati o lažeh«. mag. IVAN RIHTARIČ kulturni koledar < kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. LENDAVA V grajskih prostorih je na ogled stalna razstava slik in kipov z dosedanjih mednarodnih -likovnih kolonij. Na ogled je tudi spominska soba Gy<5rgya Zale. MURSKA SOBOTA- V galeriji je na ogled razstava Likovna ustvarjalnost mladih 92 in likovni svet mladih v knjigi. Razstava bo odprta do 20. junija. MURSKA SOBOTA: V mah galeriji je na ogled priložnostna razstava likovnih del ljubiteljskih ustvarjalcev - lovcev. Razstava bo odprta do 20 junija. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru Razstava je na ogled vsak dan, razen ponedeljka od 10. do 18. ure. Razstava bo odprta do 31 avgusta. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane razstavljajo člani Likosa. Razstava bo odprta do 3. julija. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja kipar Jože Ravnjak iz Velenja, Dela bodo na ogled do 25. junija. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja sli karka Zlatica Hecci iz Radencev. Razstava bo odprta do 25. junija. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka bodo 19. junija ob 19. uri odprli razstavo slikarke Anke Krašna iz Maribora, Razstava bo odprta do 19. julija. PRIREDITVE: 19. junija ob 20. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin koncert pianista Federika W Gulda. V programu so dela Haydna, Beethovna, Lizsta, Skerjabina. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8. do 18, ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 18. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8 do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 15. ure Vsak ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure za otroke USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Steve Parker: KAKO STVARI DELUJEJO, Založba Obzorja Maribor Leon Chaitow: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU, Državna založba Victoria Holt: UJETNICA, Pomurska založba Iz arhiva K PA se vidi, da sem na 3. odborovi seji II. julija I l9^4 v predsedniškem poročilu govoril o gimnazijski akciji in o akciji za muzej. To delo se je pospešilo s lem, da je prinesel na poznejšo sejo blagajnik kluba Ludvik Nemec lepo brušeno sekiro, izdelano iz zelenega kamna. Ker smo vedeli, da bodo glavno delo pri zbiranju muzejskega gradiva morali opraviti učitelji, sem šel v Lipovce k šolskemu upravitelju Franju Gumilarju in mu razložil naš namen Še danes se dobro spominjam, kako mi je odgovoril: »Ce hočemo imeti muzej, moramo najprej ustanovili muzejsko društvo.« Gumilar je torej bil prvi, ki je izrekel besedi »muzejsko društvo«. Zaradi tega, pa zato, ker je bil pri akciji KPA predstavnik učiteljskega društva za lendavski okraj in naš dober prijatelj, smo ' ga predvideli za prvega predsednika društva (in ga pozneje tudi izvolili). Takoj sva se pa dogovorila, da bo on predsednik pripravljalnega odbora, jaz bom sestavil pravila in proglas za objavo v časopisih. Za tretjega dana sva povabila mojega sošolca Vilka Novaka. Proglas sem sestavil, prebrala sta ga Gumilar in Novak ter ga ludi podpisala, objavljen je bil pod naslovom »Za prekmurski muzej« v raznih časopisih 4., 9. in 28. septembra 1934. Podpisani: Gumilar, Novak in Škrtak. Šele na ustanovnem občnem zboru je prišel v odbor Ivan Zel-ko za knjižničarja. Taka je resnica — vsakdo jo lahko preveri iz listin. Načelno moram pripomniti: Kdo ima za kako organizacijo zasluge, je navsezadnje postranska stvar Toda resnica je absolutna vrednota in kdor se zoper njo zavestno pregreši, ni vreden našega spoštovanja. Glede Miška Kranjca pa moram navesti nekaj značilnih dejstev: _ Že takrat, ko sem pripravljal ustanovitev Kluba prekmurskih akademikov, je želel, naj izločim iz vrst kandidatov za dane Jožeta Tivadarja. Ko sem to odklonil, je izjavil, da potem on ne bo pristopil. Pozneje je to svoje stališče popolnoma spremenil in po vojni dajal ljudem podatke, s katerimi je padel v nasprotno skrajnost. Med vojno se je skrival v Lendavskih goricah, politično ni delal. Po osvoboditvi pa je krepko deloval zoper razne Prekmurce, Najbolj značilen je primer, ko je ugovarjal zoper nastavitev mojega sošolca za šolskega ravnatelja v Soboti, Kot razlog za odklonitev je navedel, da je ta kandidat Prekmurec!! To pomeni: v Prekmurju ne sme postali ravnatelj nekdo samo zato, ker je Prekmurec!! Primer ni izmišljen Pismen dokaz o njem imam v roki. Ta primer se mi zdi tako nečeden, da — po mojem mnenju — izključuje možnost za uporabo imena Miška Kranjca na javnih napisih. Zadeva pa ima še globlji načelni pomen: Prišleki imajo za Prekmurje dve nesporni zaslugi: Izvedli so — sicer nepopolno — agrarno reformo in ustanovili so soboško gimnazijo. Čeprav so dijaki prvih dveh letnikov (1919/20 in 1929/21) morali opraviti veliko maturo izven Sobote (ker se je število učencev v teh razredih skrčilo pod 10), je soboška gimnazija vzgojila do leta 1941 vsaj sto oseb, ki bi mogle po vojni tvoriti v Prekmurju tako močan kader izobražencev, da bi se Sobota lahko merila z Mariborom. Nepopisno kratkovidna politika Komunistične partije je le izobražence razgnala po raznih drugih krajih, ker so bili premalo »zgrajeni«, čeprav je bila večina pripravljena delati v Prekmurju. In Miško Kranjec je bil eden od eksponentov te politike, ki je ustvarila praznino, vrzel, ki je naslednja leta niso mogla toliko izpolniti, da bi bila Sobota dohitela razna druga slovenska mesta. F Politiki iz časa po osvoboditvi Strinjam se z izjavo Zinke Ferenčič, da je »Tito zgodovinska osebnost, ki je naredila tudi nekaj dobrega.« Tako je. tudi nekaj dobrega. Kaj pa, na primer Goli otok? Kdo more opravičevati nečloveške postopke na tem kraju? In kdo more trditi, da tega Tito ni vedel? Po vojni so partijci govorili, koliko naših ljudi je trpelo po internacijskih taboriščih. Leta 1944 so odvedli iz Lendave v internacijo tudi mene, mojo nosečo ženo in triletnega sina In kaj smo dobili? Krasno odločbo o priznanju vojne škode, ki bi jo morala plačati madžarska država v obliki reparacij. To odločbo si lahko vtaknem v okvir, kajti tovariš Tito je Madžarom odpustil reparacije To se pravi, razpolagal je z našimi terjatvami, sebi pa je nabavil celo vrsto sijajnih rezidenc. To so mu zamerili celo najbolj vdani člani Partije. In tako dalje. Moša Pijade je bil izobražen'človek, slikar, prevajalec. Dokazal je svojo kulturnost tudi z zavzemanjem za razstavljanje man-janskih fresk. Toda ta zasluga samo po sebi še ni zadosten razlog za poimenovanje kake soboške ulice po njem Časopisi pa so objavili o tovarišu Pijadeju tudi stvari, ki ga prikazujejo v skrajno neugodni luči. Sploh pa velja v zgodovini ustaljeno načelo, da je možno soditi o ljudeh in dogodkih šele po preteku tako dolge dobe, da se jasno vidijo posledice dejanj in dogodkov. Takoj pa moramo omeniti izjemo. To je Štefan Kovač. Predvsem je bil njegov delež v zgodovini Prekmurja tako ozko opredeljen, da ga lahko že sedaj ocenimo. Kot človeka pa smo Štefana poznali do podrobnosti. Bil je sokolski naraščajnik, v študentovsko društvo Triglav se je vpisal v oktobru 1931 — takoj za menoj — bil je eden od 19 ustanoviteljev Kluba prekmurskih akademikov. Zanj je bilo značilno, da ni cenil dolgih načelnih debat, temveč je takoj prehajal na dejanja. To ga je tudi pogubilo. Jaz — in še marsikdo drug — se nismo strinjali z njegovo nasilno taktiko, toda vsi smo mu priznavali, da je bil načelno jasen, pošten in dosleden. Zato zasluži, da se po njem imenuje kaka ulica ali trg Vsekakor pa ne laka cesta, ki vodi v drug kraj. Biti moramo dosledni, • Končno še pripomba o posebnem razmerju do lastne pokrajine: V Kranju, Postojni, Novem mestu in drugod ne imenujejo nobene ulice po kakem prekmurskem kulturnem ali političnem delavcu, pač pa po svojih To je razumljivo. Mene moti tudi vsiljevanje lokalnih ali pokrajinskih simbolov, na primer, celjskih zvezd, kranjskega orla, koroškega prestola, ker pomenijo ti znaki separatizem in podcenjevanje drugih pokrajin, zlasti Prekmurja. Zato mislim, daje treba dajati prednost domačim simbolom, domačim osebam, m šele, ko teh zmanjka, uporabiti imena drugih oseb, toda skrajno izbirčno, torej samo takih, katerih zasluge so nesporne. G. pred dvema letoma mi je gospod škof dr. Jožef Smej poslal vzorce osnutkov za soboški grb. Med njimi so zelo lepi vzorci, toda vsi se mi zdijo preveč realistični. Grb pa mora biti stiliziran, simboličen. Ne želim podajati konkretnejših predlogov, ker sem prepri- I čan, da je v Soboti zadosti mladih slikarjev, ki imajo dobre ideje. Komisiji za preimenovanje, zlasti predsedniku gospodu Eme-riku Zveru, iskreno želim veliko uspeha. dr, Vladimir Škerlak J STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Spet so odprli grob kraljice Nefertari Pomurja smo lipou proslavili. Silou Grob staroegipčanske kraljice Nefertari, ki je bil skoraj 50 let zaprt za javnost, je spet obnovljen v vsej svoji nekdanji lepoti Restavriranje, ki je stalo 2,4 milijona dolarjev, je plačala ameriška Gettyje-va fondacija. Grob kraljice Nefertari, druge žene Ramzesa II., velja za enega najlepših v dolini kraljev v Luksorju. Grobnico so v začetku tega stoletja odkrili italijanski arheologi. Leži dvajset metrov pod vodno gladino. Grob je okrašen s podobami, ki pomenijo vrhunec staroegipčanskega slikarstva. Registracija krznenih plaščev V Italiji so se odločili za stroge ukrepe, da bi zaščitili živali. Italijanske dame, ki nosijo krznene plašče imenitnejših živali, bodo morale te dni svoja oblačila registrirati na policiji, v nasprotnem jih čaka visoka denarna kazen Z registracijo skušajo legalizirati doslej izdelane krznene plašče in nadzorovati prepoved nadaljnje izdelave in prodaje plaščev, da bi s tem preprečili ubijanje živali. Neobdavčeno Gospodična Goidie se resno ukvarja z nekoliko problematično obrtjo, sodi pa. da njena obrt ne bi smela biti obdavčena. »No Tax!« je odločno zapisala svojo zahtevo na zelo prepričljivo mesto in ga pokazala londonskemu sodniku. Ko nas bodo poleti zasula prva obvestila o višini odmerjenega davka, bi jo morda kazalo posnemati, čeprav je težko reči, da bi bil tovrstni upor zoper davke v našem podnebju posebno učinkovit. prireditef, pa glažot, pa kana si pogledno pa Pomurji. kelko si ščav, breza 1koholni elastični □kol j a ■ puro kupic * pa nika. V ton časi se je odločala tudi Prvo svetovno srečanje indijanskih plemen Z bojnim plesom ameriškega ljudstva Terenov in5 skega plemena Caiua seje začelo prvo svetovno srečanj plemen Zbrali so v Riu de Janeiru neposredno ( ekološkim vrhom. Sestaviti in objaviti nameravajo VuCiepl* v kateri bodo podali svoje ekološke, socialne in g°sP0G.1:ej[|Idjr na današnji svet Indijanskim ljudstvom Severne, Sr* Amerike so se pridružili tudi avstralski domorodci, f.w prebivalci Skandinavije, japonsko ljudstvo Aynu 'n I piemen iz Azije in Afrike ter Oceanije. Na srečanju se pogledih Indijancev na ekološko varstvo planeta. 0 rodcev do zemlje in o skupnem boju proti vsem oblikam mi nacije in uničevanja domorodskih kultur. . listin0^ Udeleženci srečanja starodavnih ljudstev namerav j brati na svetovnem ekološkem vrhu Mini humoreska Idila - lepld On ji je nepremišljeno rekel »Pojdiva skupaj v nosi.« J Ona je premišljeno odgovorila: »Pojdiva-« , a0)«iirfW Od tistega trenutka je imela brezplačen ta*51 in “ pomoč »nutk’ r Njen konec zgodbe je drugačen. Od tistega irKaT1y brezplačno gospodinjsko pomočnico, kuharico m » Bori«* Najbolj omikan nM uporabljam. .- njemu. daje tud* dim dialog z avtorp še z dedom « »Kozlar,ja.e je ( »Kaj?« . odpisi i »Ah. tisti nov‘ »Poznate Slo knjižnega jezika.J’ & pPC /e debel kot najd t Vsak Slovenec bi ^i-Potem bi bili naj l :t j, rod v Evropi- ^rO pa bo to lahko vo« »Kako to j Janko > »Povprečna znaša ta hip oko kov neto, en t » s^e 9250 toW^tcl^t ne bo zmedene plačo, ki ne bi J bi plačeval pal0^ ke hodm pO^blS‘^ uscane m tn^ / slovar kupd dve ,n ^j. petinsedemdeset1 p Nf , n,a.hoplam^( »Moj »Slovenci bomo kmalu najbolj omikan narod v Evropi in seveda tudi na svetu.« je rekel Cene Čebula. ko je spil prvi požirek kave. »Pa. pa. pa. pa ..., pa še kaj,« je rekla Mica, »kje si pa to pobral?« »Ste že slišali, da zasebniki prodajajo kavo, ki je skoraj za pol cenejša od tiste, ki jo ponujajo državna podjetja?« je vprašala Mimica. »No. potem pa se nam še ne bo treba odpovedati tretji kavi.« je odvrnila Mica. »Slovenci pa bomo kmalu naj. .je spet pričel Cene. ».. . omikan narod v Evropi in tako dalje,« ga je prekinit Žožo. »Kje pa si pobral to misel9« »Preprosto,« je rekel Cene »Knjiga je človekova najboljša prijateljica, obenem pa merilo omike.« »Razen psa,« je pristavil Janko. »Moja najboljša prijateljica je Cica iz računovodstva.« je rekel Milan. »Tako ne bomo prišli nikamor,« je menil Žožo. »pustite človeka, da pove, kaj misli.« »Hvala.« je rekel Cene, »končno ste me pustili priti do besede. Obnašate se tako, kot da bi bili v slovenskem parlamentu, ne pa v čisto poštenem propadajočem staromodnem podjetju« »Vseeno menim, da je Cica boljša prijateljica od knjige in se s tem strinjam z Milanom,« je prepričljivo zatrjeval Žožo. Cene se ni več zmenil za takšne pripombe in je nadaljeval: »Cica je že res dobra prijateljica, a bi te kaj kmalu pripeljala ma kant<. Poglejte, knjiga pa je trajna dobrina. Knjigo, ki jo je, denimo, kupil moj ded. lahko tudi jaz s pridom Ce človek meri 230 cm v višino, potem je zanj resnično primeren le še šolski londonski sloviti enonadstropni avtobus, vendar po možnosti brez strehe. Toda Mohamed Alam Channa ni izkoristil priložnosti, da bi se z avtobusom popeljal na ogled mesta, ko so ga konec minulega meseca razglasili za najvišjega moža na svetu. Pač pa je nastopal v svoji novo potrjeni vlogi na trgu Piccadil-ly, blizu Trocadera, kjer je sedež Guinessove knjige rekordov, in se rokoval z mimoidočimi oziroma mimovozečimi. Slava ali ne, priznal je, da si včasih srčno želi, da bi se lahko »utopil« v množici. Mohamed je uradnik in je doma iz pakistanskega mesta Seh-wan Sharif, kjer so mu zgradili hišo z 2,5 metra visokimi vrati, 3 metre visokimi stropi ter nad 3 metre dolgo posteljo. pa bole malo ali Tou je pi tista, ali lej ko mo se borili ce j 1 i problem odpadne. Tddi mamiliAof de menje. boja proti mami Ion, louči dvej vr»ti 4ki zarodek, Edni ga Bela j• po svojo a dokič živete ta nnaSično kol»mo v našon naj biižanJon sousid stvi, si ne t»rimo glav£ s ten či naj či večin (nezaželenim) petomcom damo motnost k do tou našo človeško svinjarijo kcoj gledali Rajši ešče ostalin živečin pomagajmo, k ostanejo na svejti, ka nede telko samomorof Pa drtljge pogoje n j in zboukšajmo, pa nan Zaj , povejmo, ka Bel mamila, drUjgi so pa omamleni od bogastva al pa od oblasti. Prvi sami seb6 kolejo, zavoj drljjgi so pa mnougi tretji poklAni. Za CiC borimo? Pa Enajstletni Damjan iz Sulinec je nabiral na travnikih cvetje in naletel na »hudičev prah«, visok 20 centimetrov, »kapa« pa je imela 60 centimetrov obsega. Redko najdbo je (za spomin) shranil v domači kleti. Foto: M. GAŠPAR ZVEZDE VAM MEŽIKAJO Marko »in bomo nikoli . rod. Pn gotovo ne.« siti pa sčje , r zavesti, omikan narod,- nff * / ■ jo ka vo 1Z tel imeti takte mih. tepo ^”^^ Not n najdeš. OVEN DVOJČEK RAK Ona Spoznala boš, da se s sodelavcem vse bolj zbližujeta in da je vajin odnos začel preraščati okvire navadnega prijateljstva. Torej nikar ne omahuj, temveč izkoristi priložnost, ki se ti ponuja! On: Moral se boš odločiti, kaj je zate trenutno najpomembnejše. Najbolje bi bilo, da najprej urediš poslovno stran življenja, saj bo za ljubezenske zadeve še dovolj časa. Torej le pogumno naprej! Ona: Nepričakovano srečanje z nekdanjo ljubeznijo bo v tebi zopet prebudilo stara Čustva, pa tudi on bo pokazal veliko zanimanje za vzpostavitev nekdanjega odnosa. Prepusti se čustvom. neizmerno srečna boš! On: Oseba, ki te je v preteklosti pustila na cedilu, ti bo ponudila sodelovanje v precej sumljivem poslu. Dobro razmisli, preden se spustiš v avanturo, ki bi jo kasneje lahko še močno obžaloval Ona: Čeprav prijateljice odločno nasprotujejo tvojemu načrtu, se nikar ne oziraj na njihovo mnenje Ukrepaj po lastnem razmisleku in uresniči tisto, kar si že dolgo želiš narediti. Uspelo ti bo! On: Na začetku je bila vsa zadeva videti bolj klavrno, ved-nar seje vse skupaj končalo tako, kot si načrtoval Pravi rezultati se bodo pokazan malce kasneje, zato se nikar ne vznemirjaj. Ona: Se enkrat dobro razmisli, preden boš pretrgala ljubezensko zvezo, v kateri ti prav nič ne manjka Močno boš prizadela svojega partnerja, ki ti tega ne bo nikoli odpustil, pa še maščeval se ti bo. On: Nikar ne glej na svet samo z njegove temne plati, ker lak šno početje nikakor ne bo rešilo problemov, ki jih imaš. Malce več optimizma ti ne bo škodovalo, še posebej, ker ti bo star prijatelj priskočil na pomoč. DEVICA TEHTNICA Škorpijon Ona: Očarljiv znanec ti postaja vedno bolj vleč, zato se nikar ne skrivaj pod masko sramežljivosti, ki ti prav nič ne prišla-ja Imaš lepo možnost, da si končno urediš tudi čustveno plat življenja, torej se nikar ne obiraj On: Ne dovoli, da te lažni prijatelji odrinejo na stranski tir, ker boš na ta način zašel v velike težave. Nekdo ti pripravlja skrito past, zato ti malce več previdnosti ne bo škodovalo Ona: Tvoje sprenevedanje se n bo nekoč še zelo maščevalo, zato čimprej prenehaj s takšnim početjem. Dobila boš zanimivo poslovno ponudbo, ki u lahko prinese velike materialne koristi, zato je nikar ne zavrni. On: Že dolgo si želiš izpeljati postavljen cilj do konca, saj bi ti le-ta prinesel tako materialne kot tudi druge koristi Ne nasedaj obljubam prijateljev, ampak se raje sam potrudi in uspeh ne bo izostal. Ona: Pred tabo je več kot razgibano obdobje, v katerem boš z malce sreče uspela izpolniti svojo skrilo Željo Torej si ne ustvarjaj nepotrebnih skrbi, temveč uživaj življenje, dokler še lahko: On: Zaradi lastne neumnosti si izgubil zaupanje ljubljene osebe, zato se potrudi, da čimprej popraviš storjeno napako Naj ti ne bo nerodno izraziti svojih čustev; spoznal boš, da lahko le tako vrneš stvari na staro mesto. Ona: Vedno bolj postajaš odvisna od drugih, zato je skrajni čas, da se postaviš na lastne noge Čeprav boš doživela nekaj manjših spodrsljajev, nikar ne obupaj. Z močno voljo boš po stala čisto drug človek! On' Prišel je čas. ko boš mora! na delovnem mestu dokazali, koliko si v resnici vreden. Torej se potrudi in izpolni tisto, kar že dolgo obljubljaš. STRELEC KOZOROG VODNAR Ona: Čeprav misliš, da niso sposčbn jP ve do konca, se nikar ne vdajaj malo/ veliko truda, vendar boš spoznala, da in kot si si mislila. . j-gj, is,£l On: Znašel se boš v veliki finančni s odlals’ j j ti. ampak se posveti delu, ki ga že dalj u ti bo velika priložnost, zato je nikar ne - P Ona: Čeprav sama misliš popolnoma । vedno uspejo prepričati, da imajo Pr3V iro'’ J? uresničiti svoj načrt, boš morala pos predvsem pa se zanesi le nase! iKf*’ On Ne izgubljaj dragocenega časa pOsvp od katerih nimaš nobenih koristi । vpP**1 že dalj časa odlašaš, lahko pa bi ti pnne rialnem kor tudi na čustvenem področj ‘ y Ona: Partner ti bo pripravil neprij^J g dar skušaj zadevo urediti po mirni d*1 prav ničesar. Pričakovanega povabila n i boš morala sama narediti prvi korak dežjih* ” On: Na poslovnem področju nikar j rakov, saj se li to zna hitro maščevati Lja I kazati znake nezadovoljstva, zato seji o 1 \ ' ''»'ž Ona Prevelika zavarovanost vase te P u,« P , ti bodo prijatelji začeli obračati hrbet. ro jal ' se posveti stari družbi, drugače ti bo še zc ne pozabi' . .. saj s', ji‘J On. Izlet s prijatelji li bo zelo korist' ■ os času prijetno zabaval Spoznal boš očartj , rtt p polnoma zmešala glavo, zato se potrudi. ‘ 1 STRAN 12 Solidarnost brez meja Skrivnost vaših dlani za vsakogar nekaj Šifra: ^diola so in bodo še dolgo grenili vaše življenje. Zaradi lega tudi vaš optimizem usiha, opazili pa je še določeno brezciljnost in nezainteresiranost za življenje. Glavoboli vas verjetno še dodatno ovirajo na poklicnem področju. Z dobrimi organizacijskimi sposobnostmi in pod vodstvom razumevajočega šefa lahko dosežete še marsikaj. Vaš odnos do moških je prisrčen, topel in zabaven, radi boste dosti ljubili, potem pa lahko nekdo enostavno osvoji vaše srce. Ste v letih, ko se to lahko prav kmalu zares tudi zgodi. Včasih ste skregani s pravo razsodnostjo, zato so nenadni obrati v vašem razmišljanju in v dejanjih resnično mogoči in pogosti Pozno in z veliko truda lahko pričakujete zaslužen uspeh in duhovno ravnotežje. Kot bi rekli, vse ob svojem času. Močni boki Brezhibnih postav ni veliko, a obleka marsikaj prikrije, če je prava. Zato je treba pri oblačenju paziti, da ne poudarjamo tistega, kar bi rade skrile. Najbolj značilna ženska težava so preveč zaobljeni boki in stegna. Takšni nikakor ne marajo oprijetih oblačil, bluza pa naj bi skoraj obvezno prosto padala čez boke. Najbolje se boste počutile v obleki srajčnega kroja z globljim dekoltejem, ki poudari prsi, mehko padajoče krilo pa prikrije premočne boke. Ni se treba odpovedati niti praktičnim oprijetim hlačam, le obvezno morajo biti v kombinaciji z dolgo bluzo, ki pokriva boke. Rame naj bodo poudarjene, loliko bolj, če širši boki spremljajo manjše prsi. Učinkovit je opazen ovratnik, rutka ali ekstravaganten nakit, saj vse odrvača pozornost od premočnega spodnjega dela telesa. Večji cvetlični vzorec ni prepovedan, le barve se morajo prelivati. IME ŽIVLJENJA DEKLICI HAYAT premakne verovanje vseh religij v enega Boga za vse. kar je ustvarjenega na svetu. Islam je vplival, da Se spomnile Cata Stevensa ’ Bil je velika zvezda svetovne pop glasbe. The Beatles pa — on! Tudi da- »Yusuf Islam alias Cat Stevens: »Tragedija Bosne je največja ljudska nesreča na zemeljskem planetu.« m'^noRih Um 'n dobrih*^ drue'h ime £rn'st* in Se '1’" di'r'*a dela , ddl ,o,ne marši- -m , e Pravl- da k n’ mnO1 it Za napredne ^luPn rt^em8hlI>Odro e natnrpz edke Posebno dajo ublažiti, a NAŠI DOMAČI LJUBLJENCI Ukaz »čakaj—sem« V prejšnji vaji se je moral pes naučiti, da na povelje »stoj« ostane na mestu, kjer ga je lastnik pustil. V naslednji vaji pa bi želeli, da naredi isto, le da na dodaten ukaz pride do nas. Zelo pomembno je, da uporabimo besedo, ki zveni povsem drugače -»čakaj«, sicer bo pes zmeden. , VAL • MUHSKI VAL '1 S GLASBE NA MURSKEM I rim, CEKRON PA Z MARELOF 2 k ^JSuJTA ~ Brane Drvarič <. - AkfV' - Štirje kovači 1 hjh JE Svrr Iskre 1 Mfu A,f' in "F«0'' muzikanti J Movenskogoriški kvintet “**i DOM — Ans. Aniona Birtiča J "" A"s Slove.ija M bet i. — Ans. rranča Miheliča M ' 'Pam* ''' Pošljite do Četrtka, 25. junija 1992, na naslov "> 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. K BruceSpringsteen i — U.— Det leppard Mamas And The Papas i ft^V^OlJNTFIK ^ElT^iNtSu 1 -- Cure ln,^ma(i0n Psu na povodcu damo najprej ukaz »sedi« in nato še ukaz »sedi — čakaj«. Zelo verjetno je, da nam bo pes v začetku sledil, zato večkrat ponovimo vajo iz začetne pozicije. Na razdalji, ki nam jo dopušča povodec, se obrnemo proti psu, ga pokličemo po imenu in dodamo ukaz »sem«. Ce nerad ali počasi uboga, ga hitro in na kratko potegnemo za povodec in ponovimo povelje. Kakor hitro pride do nas, ga pohvalimo in ga istočasno poskušamo pripraviti do tega, da sede poleg nas. Kadar pes večkrat zaporedoma pravilno izvrši vajo, jo ponovimo tako, da podaljšamo povodec. Naj se nam nikar preveč ne mudi, da bi naredili isto vajo brez povodca. Vsakodnevno življenje nam daje dovolj priložnosti, da pokličemo psa, ne glede na to, kaj takrat počne. Povodec je naše najzanesljivejše sredstvo, ki nam zagotavlja ubogljivost psa na povelje. Šele ko smo povsem prepričani, da se bo pes pravilno odzval na ukaz, poskusimo izvesti vajo prež povodca. Kadar je potrebno, ga lahko nagradimo s kakšno poslastico, vendar ne pretiravajmo. Naš cilj naj bo, da pes pride rad k nam, zato ga pokličemo s prijaznim glasom, ter se, ko pride do nas, z njim poigramo. nes poslušamo njegove nepozabne hite in ga ljubimo, pri čemer pa ne posvečamo pozornosti temu, da ga že od nekdaj ni na prizorišču in že dolgo ne vemo, kaj se dogaja z njim. Prav te dni pa je bil v našem sosedstvu, na Hrvaškem, v Čakovcu in Varaždinu, zatem pa še na mednarodni konferenci o vojnih pregnancih v Zagrebu, kjer je bi! prva osebnost. In to kljub navzočnosti vplivnih politikov iz velikega števila dežel in dejstvu, da se je pojavil z imenom, ki nam m znano — Yusuf Islam. »To je moje ime do leta 1977. ko sem prebral koran in spoznal, da moram prevzeti islam kot celostnost pogledov na svet. To je večjemu delu Evrope tuja religija in kultura ravno zaradi lega, ker obstaja prazen prostor v medsebojnem komuniciranju. Hkrati pa je bilo ludi meni kol rojenemu or-fodok.su na Cipru in človeku, ki je bil v otroštvu zaradi matere Svedi-nje pod vplivom katolištva, nedostopno, da spoznam druge religije. Sedaj pa menim, da islam ponuja univerzalno sporočilo, ki lahko je moje verovanje v človeka in človeštvo večje,« je rekel Yusuj Islam alias Cat Stevens. — Ali se je vaše spoznanje in mišljenje kaj spremenilo po tistem, kar se zadnje mesece dogaja s pripadniki islama v Bosni in Hercegovini oziroma Muslimani v BiH? »Ja! Jaz sem tudi sicer optimist. Veste, da je r ruševinah blago. Tako bodo tudi Muslimani in drugi narodi Bosne in Hercegovine pričakali mir po tej nesreči, ki je največja človeška nesreča na zemeljskem planetu. To, kar se dogaja v BiH ni le trpljenje in lakota, temveč tudi genocid.« - Vi ste predsednik organizacije Muslim eit i* Lodnonu. Kakšno pomoč boste namenili Bosni? »Sem pretresen. Presunljnivo je videti to, kar počenja agresor. Svet ve o tem malo, s čimer bi lahko zopet pozabili na uničevanje Bosne. Zato bomo politično pritisnili na našo vlado, da bi temu naposled naredili konec. Pomagali bomo tu- tako, da bomo S00 deklic in dečkov iz Bosne povedli s seboj v Anglijo, kjer jim bomo omogočili popolno namestitev in izobraževanje, ostanejo pa lahko toliko časa, kolikor želijo.« - Drugič sle v Hrvaški? »Ja. pred desetletjem in pol sem nastopil kol pevec v Domu športov. Dvorana je bila polna navdušenih ljudi. Naključje je naneslo, da sem bil te dni na istem mestu. In zopet je bita dvorana polna, toda tokrat z vojnimi pregtu^ci iz Bosne « — Bos^^a^er peli. denimo, na koncertu tu uničeno Bosno9 »Za islam pomeni glasba del življenja. V sov biznisu moraš biti prav v vrhu, čeprav je le Bog največji. Seveda bodo tudi veliki koncerti, namenjeni Bosni. O tem sem se pogovarjal tudi s Piterom Gabrielom Jaz bom organizator,« pravi Yusu/ Islam. Njegove zveze z Bosno, za katero je zvedel šele po njenem uničevanju. bodo očitno postale trdne. To dokazuje tudi to. da je v teh dneh postal »kum« komajda rojeni deklici iz Bosne, ki ji je dal ime Hayat, kar pomeni - življenje' P Ašik Foto: N. Juhnov di gmotno. Pomagali bomo tudi Kuhinja je vedno čista Nobenega strahu pred velikim, utrudljivim čiščenjem. Kuhinjo čistimo sproti, pa se nikoli ar nabere toliko umazanije, da bi nas ob pogledu majo prevzel obup. Kuhinja se bo vedno svetila, če jo bomo redno čistili. Enkrat na tc4ea pomtjemo površino omar in večjih aparatov, kot so pralni stroj, hladilnik, štedilnik. Za te površine lahko uporabimo čistilo za okni v razpršilu. Zatem pobrišemo še kuhinjska tla. Vsake tri ali štiri tedne temeljito pomijemo hladilnik. Uporabimo lahko kisovo razstopino, saj je naravno razkužilo. Na dva do tri mesece očistimo zgornje površine omar. 1 l ZABAVNE GLASBE « *’ij^A H Trf*AL ~ •‘■P 'h-vfsn S- k ^\iuA 'E srECa - Karli Gradišnik i h ‘‘V ubl 1 J Q \ J A' — Brane Drvarič Mentony band $>. CVff '-hnleau Mika Čemažar št-19— Suj, Ko otrok... Na poti od prvega zloga do prvega stavka mora otrok čez tisoč napak. Namesto riba pravi liba, namesto mandarina mandalina itd. Psihologi pravijo, da je požiranje zlogov, zamenjevanje zlogov, šepetanje in nenehno jecljanje pri otrocih med tretjim in šestim letom nekaj povsem normalnega, saj v tem obdobju zaradi prerevnega besednega zaklada še ne morejo dovolj hitro izražati svojih misli. Takšne napake je najbolje prezreti, saj s pripombami malčka samo zmedemo, da začne jecljati in nazadnje sploh ne more več povedati, kar bi rad. Pazimo raje, da bo imel otrok dovolj časa za izražanje svojih misli in da mu ne bo treba delati dveh stvari hkrati, ampak da se lahko osredotoči samo na govor. Kaj ne sodi Banane: postanejo kašaste in Kruh: hitreje se posuši. Sir: ne zori več. Olivno olje: postane motno. v hladilnik? črne. Čokolada in čokoladni izdelki: Čokoladni izdelki posivijo, vendar zaradi tega niso nič manj okusni. Paradižnik: izgubi okus. Južno sadje: postane trdo, pri ožemanju daje manj soka. SESTAVIL MARKO NAPAST SLOVITI ITALIJANSKI -OPERNI TENORIST VZVIŠEN PROSTOR y nastope, ODER NEKDANJI GANSKI VODITELJ IKWAME) SRBSKA OPERNA PEVKA BAKOČEVIČ Kuhajte z nami Svinjska pečenka z zelenjavo Za 4 osebe potrebujemo: 60 dag mesa, 2 Čebuli, približno 2 del vode, 1 žlico kisa, sol in poper, žlico moke in žlico goste kisle smetane. Meso v kosu nadrgnemo s soljo in poprom. Očiščeno čebulo narežemo, damo v okisano vodo, ki naj pokrita vre 10 minut. Nato vroče zlijemo na meso in dušimo, da tekočina izpari. Tedaj vlijemo na meso 3 do 4 žlice olja ali masti in meso pečemo v pečici, da dobi lepo svetlo rjavo barvo in se popolnoma zmehča. Vzamemo ga iz pekača in postavimo na toplo. Maščobo v kozici zmešamo z žlico gladke moke, zarumenimo, zalijemo s skodelico juhe ati vode in razkuhamo. Omako pretlačimo in popravimo z žlico goste kisle smetane začinimo po okusu. Meso narežemo na lepe kose jih zložimo na velik pogret krožnik in obložimo z duženim mladim grahom ali stročjim fižolom. Omako serviramo posebej v posodici. Zraven se poda krompirjev pire. Dušena zelenjava: Očiščen mladi grah ali stročji fižol pokrilo dušimo L majhno količino maščobe in vode. Vmes večkrat premešamo in po potrebi dolivamo vode. Nekoliko mehko zelenjavo solimo in izdatno potresemo s sesekljanim peteršiljem. Zdušimo do konca. HROSČ, KI OBLIKUJE GOVNO V KROGLO SLOVENSKI PISATELJ (JANEZ) MESTO V SREMU IME TREH MAKEOON SKU KRALJEV ŠVEDSKA REKA RAZNOBARVNI POKORA GUUI NIZOZEMSKO HE ZA NOVO GVINEJO MERA ZA MLEKO V ZDA AFRIŠKI PTIČ AVTOMO-BUŠKA OZNAKA CELJA MAOŽ. MESTO V BA-KONJSKEM GOZDU AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE PRAKANTOH v Švici SLOVITA UNIVERZA V PARIZU OPORNI STEBFP TUJE IME 2A TAJSKO DVOJINA ZEMELJSKI UDQR GL UESTO snu srne pritok " REKE EURE V FRANCUI KANDIRANI POMARANČ jiLSiOJ PREPROST ČOLN IZ ENEGA DEBLA POP PEVEC COOPF« NASILNA ' TATVHA LJUDSTVO V NIGERUI BROM REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Rostand, Odoaker, biljard, Elin, VR, Renan, A, TV, Enn, delirij, Eros, že, NS, Ali, los, Una, Rittner, osatica. STRAN 13 odsevi mladosti Starši — z vami do Na valovih Donave Naše muce boljše šole Učitelji in učenci OŠ Grad smo se odločili, da življenje in delo na šoli predstavimo tudi staršem in jih povabimo k sodelovanju. Tako smo sklenili, da bo četrtek, 4. junij dan odprtih vrat. Geslo tega dne je bilo: Starši — z vami do boljše šole. Učenci in učitelji smo se trudili po svojih najboljših močeh, da bi kar najbolje prikazali življenje na šoli. Prve dve šolski uri sta bili namenjeni pouku. Vrata učilnic so bila odprta tudi staršem. Pouk so si lahko ogledali in skupaj z učenci tudi sodelovali. Ob tem so lahko spoznali vlogo učenca in učitelja v procesu pouka. Naslednji dve uri sta bili namenjeni kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci skupaj z mentorji. Poleg recitacij, pevskega zbora in mladih pianistov smo videli še nastop ritmične in folklorne skupine ter veliko drugega. S kratkim programom se je predstavila tudi predšolska skupina otrok. K sodelovanju smo povabili tudi ljudske pevke s harmonikarjem, ki so se povabilu z veseljem odzvali in popestrili program. Ves ta program pa so zaokrožili otroci in dijaki iz Mostarja, ki jih je vojna vihra pregnala z domov in so začasno prebivališče našli v Vidoncih. Pripravili so kratek kulturni program, ki pa je bil le en sam klic miru. Ob vsem tem se je v obliki »male kolonije« predstavil likovni krožek. Posebno pozornost pa so pritegnili lončarji, ki imajo tradicijo in ki so delali »piskre«. Starši so si lahko ogledali tudi vrsto razstav, ki so jih pripravili člani interesnih dejavnosti. Vidni so bili tudi rezultati, ki sojih učenci dosegli na različnih tekmovanjih. Starše in goste smo tudi pogostili, čeprav na skromen način. Učenci gospodinjskega pouka so skupaj z mentorji pripravili domače Ocvirkove pogače in posolanke, s katerimi smo pogostili starše in goste. Skratka, vse se je odvijalo živahno in slikovito. Na naši šoli je bil takšen dan novost za učitelje in učence pa tudi za starše. Zato smo bili toliko bolj veseli, da so se starši zbrali v tako lepem številu. Vse se je odvijalo sproščeno. To je bil dan brez časovne stiske, dan brez zvonca, kar pa je tudi vizija bodoče šole. Učitelji si želimo čim boljšega sodelovanja s starši, kajti le tako bomo dosegli boljše rezultate. Na svidenje torej v naslednjem šolskem letu! LITERARNI KROŽEK, OŠ GRAD Končno smo dočakali jutro, ki nas je popeljalo na izlet v Budimpešto. Narava se je komaj prebujala, mi pa smo že krenili z velikim avtobusom na pot. Nestropno smo čakali, kdaj bomo zagledali mostove čez Donavo, na hribu pa grad, v katerem je nekoč prebival kralj Matjaž. Mogočna zgradba parlamenta priča o častitljivi starosti. V dveh dnevih so nam pokazali skoraj vse znamenitosti tega velikega zgodovinskega mesta. Zabavali smo se v zabaviščnem parku, vlaku strahov, v cirkusu in drugod. Mnogo spominov me bo vezalo na to ekskurzijo, a priznam, da je najlepše ponoči pogledati s hriba navzdol bogato razsvetljeno mesto, ki se lesketa na valovih Donave. Vanja Šmit, 7. b. Dvojezična OS L Lendava Doma imamo eno veliko in tri majhne muce. Veliki J® ' w jj mali mucki pa so Miki, Nuša in Beti Imamo tudi angors ‘ ■ 0 ima zelo lepo belo in dolgo dlako Iz nje gledajo lepe črne jo rjave obrvi. Zelo rada se igra s klopko volne in z rdečo w krat tudi razgraja Iz omare nosi sestrine obleke. Ko to * strica zelo huda. Ker še ne ve, kako se ravna z muco, jo * da kar cvili Jaz jo imam zelo rada Takrat jo vzamem v .j božam ter češem z njenim glavnikom. To muco smo dolih -vičevih. Tam so ji dali ime Kaja. To ime ima še sedaj. Sestrico večkrat spomnim, kako je treba ravnati z m moramo imeti radi kot Človek človeka. Sabina Domače, ki so nemi in prestrašeni opazovali prizor, je nato vprašal o ceni petelina, in ko jo je zvedel, je plačal vsaj petkratno ceno pa še petelina jim je pustil, da so lahko imeli dobro kosilo. Zadnja kuharica pri Szapary-jih je bila Čila, zdaj že suha ženica z močnim glasom. To vem zanesljivo, saj mi je to sama povedala. O tisti gospodi je spoštljivo govorila, kakih podrobnosti pa se ne morem spomniti. Morda to, da so hodili veliko na obiske, tudi za daljši čas, ali obiske sprejemali, kar je bilo osebju v gradu še posebno všeč, saj je takrat ostajalo precej hrane, ki je gospoda ni mogla pojesti in je ostala njim. V glavnem, kot je rekla Čila, v gradu ni bilo nikoli dolgčas. V burnih časih ob koncu prve vojne, ko se je v pokrajini v de vetih mesecih izmenjalo kakšnih deset vlad, se je v gradu in okolici marsikaj dogajalo. Hrvaški prostovoljci, ki so zasedli mesto, so imeli menda v gradu svoje poveljstvo. Ko so jih nekega jutra napadli Madžari, ki so prišli nekje z markišavske strani, je močno pokalo. To je poslušal in od daleč celo opazoval moj oče. gospod Dim pa mi je na vhodnih vratih na severni strani gradu pokazal luknjo od krogle, ki jo je izstreli! napadalec in kije menda ubila vojaka za vrati. Bogsigave-di. če ni hotel kdaj prespati v gradu tudi vodja prekmurske rdeče republike Vilmoš Tkalec. No, da se še za sekundo povrnemo k tisti luknji v vratih! Mar ne bi bilo za turiste zanimivo, če bi se ob luknji znašla kakšna ta blica, kjer bi pisalo, na kakšen način je nastala. Takšen drobec zgodovine je včasih za koga bolj zanimiv kot stoletna zgodovina vsega kraja. Spominjam se tudi šivilje, ki je šivala beltinski grofici Zichjr. Kljub svoji starosti je bila ta šivilja še vedno bistra in kljub letom je še vedno šivala obleke sodobnih krojev, ki so vzbujale občudovanje. Bila je močne postave, mož pa droban in ves sključen. Drugega takrat že ni več počel, kot da je hodil nbarit. Dobro ga je hranila, zato je menda kar dobro opravljal zakonske dolžnosti, kar pa za nas ni toliko pomembno. Od drugih sem slišal, da jim je ta šivilja pripovedovala, kako jo je grofica poklicala k sebi, češ da ima nekaj zanjo, kar ji bo dala, in ona, šivilja, da bo zaradi tega zelo vesela. Šivilja je bila prepričana, da bo dobila »klafter« drv ali kakšno vrečo moke ali kaj podobnega, zato je težko čakala trenutek, ko jo bo grofica sprejela, kar se je naposled tudi zgodilo. Grofica jo je lepo posadila za mizo in po nekaj splošnih vprašanjih naredila takšno ozračje, da sta začeli kar kramljati kot stari prijateljici. Vmes sta bili postreženi s čajem . . . nakar se je grofica dvignila, odšla v druge prostore in se kaj hitro vrnila z majhnim zavitkom. Šivilja še sploh razmišljati ni začela, kaj neki je v zavitku, ko je grofica iz njega že potegnila svojo sliko s podpisom in ji jo slovesno izročila. Šivilja, kot je pozneje povedala, razočaranja ni mogla pokazati, kje pa, delala se je, kot da ji ta slika pomeni največ v Srečanje z Ivanom Krambergerjem Pred dnevi smo se odpravili na izlet. Ustavili smo se tudi v Negovi Ko smo stopili iz avtobusa, sem zagledala moža, ki nam je prihajal naproti. Bil je IVAN KRAMBERGER. Prijazno nas je sprejel in nam pokazal živali. Igrali smo se z opico. Pokazal nam je tudi zbirko starih predmetov. Nato smo sedeli na terasi njegove gostilne, pili kokte in se pogovarjali. Vsakemu je dal svojo razglednico in značko. Srečanje z njim je bilo prijetno. Žal je bilo to zadnjič, ker so ga nekaj dni zatem ustrelili. MANICA RUŽIČ, 2. a, OŠ Bakovci življenju. Kljub vsemu je razmišljala, kaj je privedlo grofico do tega, da ji je podarila sliko. Morda je s kakšno njeno obleko očarala goste ali gostitelje in seji je potem hotela na takšen način oddolžiti. Tega šivilja ni zvedela nikoli. Ta šivilja mi je ostala v spominu po tem, da je bila zelo prijazna, vendar je ob tem izražala neko samozavest — morda so bile nekoč grofice take in se je tega navzela tudi naša šivilja. Omenjena grofica je pred leti, pred smrtjo, prišla z Dunaja obiskat Beltince, pravzaprav si je verjetno še zadnjikrat hotela ogledati svoj grad in kraj, kjer je preživela najlepša leta svojega življenja. Bila je bolj drobcena, v temni obleki in brez kakršnega izrazitega nakita. Hoditi ni mogla več — potiskali so jo v invalidskem vozičku. Ogledala si je grad, tudi žago, mlin in vse, kar je bilo nekoč njeno, Vse po vrsti je bilo v žalostnem stanju, vendar zato, ker je bila hvaležna oblasti, da je sploh dovolila obisk, svojih vtisov ob pogledu na razvaline ni pokazala, zanesljivo pa si je morala misliti svoje. Obiskala je nekaj še živečih podanikov in z njimi izmenjala nekaj vljudnostnih besed, kar so si le-ti šteli za veliko čast — mislim, da upravičeno. Drugače pa menda ni vzbudila kakšne posebne pozornosti, čeprav seje pri maši, njej v čast, zbralo veliko ljudi. Izrazila je željo, da bi jo pokopali v cerkvi, kjer je grobnica njene družine. Njeni želji so prisluhnili. Spet je bila maša, ko so jo dajali v kripto in spet se je zbrala množica domačinov. Nekateri so prišli samo iz radovednosti. Ne vem, če je kdo takrat pomislil, da je železniška proga obšla Beltince samo zato, ker grofica ni pustila, da bi železni konj vozil prek njenega posestva. Kaj hočemo! Tudi danes se srečujemo z ljudmi, ki se s številnimi novostmi enostavno ne morejo ali celo nočejo sprijazniti, čeprav vedo, da jih bo čas povozil. Zdaj smo se malce oddaljili od našega prašnega mesta, vendar ne po moji želji ali celo krivdi. Se nadaljuje Ali veste? Na 61. vprašanje smo prejeli okrog 30 odgovorov Pravilni so le štirje, in sicer: več kalorij je v 100-gramskem pšeničnem kruhu (kalorična vrednost je 260, v 100-gramskem koruznem hlebcu pa je 227 kalorij). Knjižno nagrado Knjigarne in papirnice DOBRA KNJIGA Murska Sobota pa bo prejela MARIJA HROVAT iz Bu-dinec 62. Čestitamo! KUPON št. 63 Ali veste, kaj je to hladna vojna? Pravilne odgovore bomo žrebali 25. junija. Palačinke Nekega dne sva se s sestro odločili, da si bova pripravili palačinke. Ena je dodala to, drugo ono in kmalu je bila pripravljena odlična masa. Pa ne po kuharskem receptu — kar tako! Potem sva vzeli ponev in začelo se je. Najprej je cvrla palačinke Katja, jaz pa sem pripravila marmelado in nož za mazanje. Naenkrat mi je šinila v glavo misel, da bi palačinke obračali tako, da bi jih metali v zrak. Ideja se nama je zdela odlična in sestra je poskusila prva. Uspelo ji je. Nato sem bila na vrsti jaz. Ko sem se pripravila za met, je Katja pripomnila: »No, Katja, počepniti moraš, da ne bo palačinka obtičala na stropu!« »Imam boljšo idejo,« sem ji odvrnila. »Grem na balkon in tam me strop ne bo oviral « »Kakor hočeš,« je dejala sestra. Odšla sem proti vratom balkona s ponvijo v roki. Odprla sem vrata, jih takoj zaprla in se obrnila proti Katji: »Ljuba sestrica, premislila sem si. Kaj, če bi mi palačinka padla na travo in bi me kdo videl? Ne bi rada delala sramote Palačinko bom vrgla v kuhinji.« _ »Ja, ja, ti že veš. No, zdaj pa že vrzi, drugače se bo palačinka ohladila!« me je ošvrknila. To mi je dalo pogum in uspešno sem obrnila prvo, nato drugo, tretjo ... palačinko, dokler ni zmanjkalo mase. Bilo je pol treh in ata je prišel domov. Skupaj smo sedli k mizi in se posladkali s palačinkami. Ko sva mu povedali, kaj vse sva počenjali, seje zasmejal in odvrnil: »Najbrž so zaradi metanja tako dobre!« In vse smo jih pojedli. Feri Maučec Almanah pomurskega rokometa Pomurka v super, Krog v slovenski Pomurski rokomet ie v f. Buzeti. Kolmanič in Vereš. mirctitAt/ V slovenski j Pomurski rokomet je v tekmovalni sezoni 1990/91 dosegel izreden uspeh. Rokometaši Pomurke iz Bakovec so v slovenski ligi zasedli drugo mesto in za las zamudili naslov republiškega prvaka, o tem je odločalo zadnje srečanje med Rudarjem in Pomurko v Trbovljah, ki so ga dobili gostitelji. Sicer pa je bilo drugo mesto v slovenski ligi in uvrstitev v su-perligo doslej največji uspeh rokometa v Bakovcih. Zanimivo je, da so rokometaši Pomurke dosegli največ zadetkov in da so imeli med prvimi desetimi igralci kar štiri strelce: Petek 148, Okreša in Štefan Lovenjak po 112 in Anton Lovenjak 106 golov. Pomurko sta k tem uspehom pripeljala trener Vlado Hebar in tehnični vodja Štefan Buzeti, igrali pa so: Horvat, Š. Lovenjak, A. Lovenjak, Žugelj, B. Buzeti, Okreša, Mih-lievič. Petek, Meolic. Žalodec, Rokometaši Pomurke iz Bakovec 1992. Stojijo od leve: Hebar (trener), .Meolic, Okreša, Bedekovič, Škraban, Petak, Gaberc in A. Lovenjak, čepijo: Kolmanič, J. Buzeti, Š. Lovenjak, Vereš, Žugelj, S. Buzeti (teh. vodja) in Jerebic (fiziterapevt). TJAŠA KOROSA, 8. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru f. Buzeti, Kolmanič in Vereš. Svoj največji uspeh po dvaintridesetih letih pa so dosegli tudi rokometaši Kroga. V tekmovanju druge republiške lige vzhod so s 25 točkami osvojili naslov prvaka in se uvrstili v slovensko ligo. Za moštvo Kroga, ki sta ga vodila trener Vlado Roškar in tehnični vodja Janez Kolmanko, so igrali: Meolic, Peterka, Sernek, Lukač, Roškar, Titan, J. Kolmanko, Kuhar, Varga, Virag, Prem, Babič in A. Kolmanko. Prvič so v drugi slovenski rokometni ligi sodelovali rokometaši Poleta iz Murske Sobote, s tekmovanjem pa so prenehali rokometaši Toka iz Crenšovec. Pomurska moštva so se uvrstila takole: Krog prvi, Radgona peta. Polet iz Murske Sobote šesti, Mladinec iz Murskih Črnec sedmi. Najbolj zadovoljni so bili vsekakor pri Rokometnem klubu Krog, saj so se vrsto let potegovali za MOJO , najljubša Sni J J ■ 1 je Moja najljubša z1? Ime mu je Bobi Je Je črne barve, Jat 1 Je srednje velik. r7j|L,-1if*’ smo ga pripcijan, je & jbolj F’ gana. Zelo se je bal, ponoči. Prve dni j< ši. Čez en teden pa s"/; : li na dvorišče. Ob oP j njal avtomobile. I« mogli imeti dolgo dvorišču. V vrtu je pil gal skoraj vse rože je mama privez^, šel ven iz svoje žalosten. Vsak dan 69 kal. Zdaj se nič več n« ,1 rajši se igra s svojo ■ ( go. Z njim igram »V mi je zelo pri J Boštjan Srečanjezo^ Nikoli ne ka, ki se je zgodil 1»^^ radgonskem sejni • ^j ' veliko zanimivega. . :epH’ pa mi je bila opica. W zana pri drevesu-Ivan Kramberger J (ej s-knjige in pobožati OP,CO’^2., , r -I diIa vame m mi o 8 5^1*.? na jopici. V hipu dr^. pa sem se smejal ■ se krohotali, ^^vesn-krf vezal k drugemu dre peg se nasmejimo, ko c $ 1- valjamo. uvrstitev v sloveh?^?^ dar jim je na Res pa?> zmanjkalo moči- 7 tokrat ni bilo/ šev Pomurke Ba'>tn* bili vselej težak • naslov prvaka. V pomurski trn ligi so tokra' tri moštva. Nas prepričljivo osvojr .p Razknžja s pred^JL, P točk pred drug0 Stefan Buzeti - Pomurke « 1,1 , ' vec, tretja pa pomurski pa je v sezoni ■ 1 valo kar pet ek'P.1 vakinje so P05 P ce Bistrice s ' ^l^j točk pred drn^V *, no, tretja pa J^b Jki^jtKa tem času se J^ močno poveva■ vr {c rokomet, zlasti , tu , tekmah Pomurke r Kroga. STRAN 14 utrip Bili smo v Iljaševcih prav so ga davni predniki zgradili že 1893. leta. Gasilci in občani pa so si pred nekaj leti sezidali nov dom. V njem imajo motorno brizgalno, gasilsko orodje in opremo ter gasilski voz. Nimajo pa še gasilskega avtomobila. Morda pa ga bodo kupili kdaj pozneje! Prihodnje leto bodo ga- Trdne kmetije ob cesti *”šli' domLI*^8? ?dl>ora krajevne skupnosti Jožeta Markoviča litrov n । ■ l 1nleka, zato smo ga najprej vprašali, koli- ^teraa odpeljala 1.240 litrov. To je količina, ki so jo ’* ,Jc»s prodni* Ugotavljam, da ga s 27 kmetij, kolikor ^^ili Steriln i1^'10’ Pr‘ns^ai° iz dneva v dan več. Na nekaterih so večjo molznic, na prav vseh kmetijah pa dosegajo pri 'L Jih ie hifniM vasi manj, kot jih je bilo pred ie- ™ bodalo, « zdaj pa 135, saj je 15 kmečkih gospodarstev živi- mator. Letos smo začeli graditi dve avtobusni postajališči, a ju najbrž ne bomo dokončali, saj nimamo denarja. Ko ga bomo imeli, bomo sedanji avtobusni izogibal išči asfaltirali in naredili nadstrešnici.« V Iljaševcih pa bo potrebno na nanovo prevleči z asfaltom neka- ? 'C Večina več‘ ki pei^ . "krcem c Ofl 5rlževec proti ' še oa lmaJ° do’ ’ td01^, prodaje 9 pa hodijo tudi v I j A fa X vaške- manjši5?^ M?ne je k J '®' tnl^a "th?^4 okrt>8 b T d' za,°' ker službo. V vasi pa ie zunaj kmetijstva zaposlenih le nekaj ljudi. Imajo popravljalca kmetijske mehanizacije, žagarja, šiviljsko delavnico, trgovino z živili in drugim blagom, okrepčevalnico, trgovino z akumulatorji in uradno popoldansko menjalnico deviz. Del Iljaševec se imenuje Fine-dika, pripadajoča zaselka pa sta Gradec in Rožič. Naselje je staro, saj ga v knjigah prvič omenjajo kot Egelsdorf 1413. leta. Ob glavni cesti je Marijino znamenje, ki so ga postavili davnega 1819. leta, sredi polj pa kamniti kip Frančiška Ksaverja, postavljen 1899. leta v spomin na nenadno smrt nekega kmeta. Odkar so razširili strugo potoka Kozarice, ki teče skozi spodnji del Uljaševec, tamkajšnje območje ni več poplavljeno. V ne tako davni preteklosti pa je voda večkrat zalila del vasi, zato so skupino hiš poimenovali Finedi-ke, kar je spačenka za italijanske Benetke. V tem delu zdaj tudi gradijo veliko stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarstev pa je le malo novih. Ta so še naprej tik ob glavni cesti. Nekateri stara mogočna poslopja obnavljajo. Ob tej cesti pa je tudi star gasilski dom, ki ga »ohranjajo«, če- Pred kratkim so m avtobusni postaji v Gornji Radgoni v obnovljenih prostorih nekdanjega frizerskega salona odprli novo prodajalno obutve. Za PLANIKO Kranj je obmejna Gornja Radgona dovolj zanimiva, da so si upali odpreti še eno prodajalno, bbp Pogled na iljafevsko ulico, pravzaprav cesto Križevci—Radenci, ob kateri je glavnina večjih kmetij. V notranjosti vasi oziroma njenih zaselkov pa je več novih poslopij, med njimi le malo gospodarskih. Foto: S. S. silci praznovali 100-letnico društva. Vaški predsednik Jože Markovič je pogovor sklenil s temi besedami : »V Iljaševcih imamo zdravo pitno vodo, saj so gospodinjstva priključena na javni vodovod, in tudi telefonsko omrežje smo napeljali. V delu naselja je slabša električna napetost, zato bo zdaj podjetje za dobavo električne energije zgradilo za 12 gospodinjstev dodatni transfor- tere vaške ceste. Vprašanje je, kako bodo to zmogli, če bodo še naprej brez vaškega samoprispevka. Morda pa se bodo zgledovali po drugih krajih, kjer denarja ne zbirajo več — na klasični način (določen odstotek od osebnih dohodkov, katarstrskega dohodka ...} in bodo denar prispevali zainteresirani občani. Tak način se je uveljavil že marsikje. Š. SOBOČAN Razširili bodo brezcarinsko prodajalno Turistična agencija Kompas ima na mejnem prehodu v Dolgi vasi svojo brezcarinsko prodajalno, ki je spričo čedalje večjega prometa na mejnem prehodu že pretesna. V njej je mogoče dobiti blago tudi za tolarje, v glavnem pa je namenjene turistom in potnikom, ki potujejo čez omenjeni mednarodni prehod. Ker je dobi! mejni prehod v Dolgi vasi po osamosvojitvi Slovenije velik pomen, pripravljajo tudi na širitev te brezcarinske trgovine. Kompas bo na novo preoblikoval in razširil sedanjo poslovalnico, da bi turistom lahko ponudil boljše možnosti nakupovanja. jd --------------REPORTAŽA----------------------- naj mala Melina premaga vso vojno? d« jg Meliaa Sečerbegovk morala šolaaie v tretiem razreda oaaovoe šole nadaljevati v Sloveniji, je že preveč za ojeno mlado življenje. njenega potovanja na relaciji Brčko —Mur- resnic» * MiTrilk” potovanji na relaciji Brčko-Mur-P Vrasla । ? tragedija bosanskega izgnaastva. A ta mala ^siit, ^druženih Udl nas'ov Unicefove manifestacije pod pokrovi-^1 •di? ki i* bi|a 4narodov »Svetovni dan otroka — nedolžne žrtve resnic-. Jun'ia povsod po svetu, razen v Bosni, kjer je to som so ji ustrelili sošolca in sošolko iz razreda, potem pa se mama ni več javljala ... »Pred dnevi se mi je moja učenka pohvalila, daje naposled prek telefona govorila s svojo materjo. Povedala je, da je sedaj v Rahiču, vasi pri Brčkem, in da od tam pozdravlja se posebno mene in me vabi v goste. Ko bo vojna mimo, bom bencin dobila zastonj, ker njen oče dela na bencinski črpalki, in vedno za-šTonj frizuro, ker je njena leta frizerka. Pa še mnogo lepega mi je obljubila. Toda, zgodilo seje, da sem na ulici srečala kolego Kur-njeka, pri katerem živi mala Melina, in sem se mu pohvalila z njenim pogovorom z materjo. Ta je rekel, da je Melinina sestra zares frizerka, da je njen oče Mcho zares bil zaposlen na bencinski črpalki, da se redno pogovarjata po telefonu, vendar tudi on ne ve ničesar o svoji ženi, kakor o Mej-ri ničesar ne vedo niti v Rahiču . . .« pripoveduje dobra učiteljica Marjeta I lari. Nogometno igrišče na Melincih koristi mladim za rekreacijsko dejavnost. Poleg igralcev malega nogometa, ki so na igrišču največkrat, smo tokrat srečali fante in dekleta, ki obiskujejo verenauk. F. M. Če ste vse natančno prebrali, tedaj bi na tem mestu kazalo z vso silino obsoditi vojno in moliti za življenje Mejre Šečerbego-vič, toda raje vas bomo razveselili s spoznanjem, da je mala Melina odlična učenka. Tretji razred tretje osemletke v Murski Soboti pri učiteljici Marjeti je začela obiskovati po prvomajskih praznikih. In zgodilo se je, da je vprašanja novinarja iz Bosne mali Melini prevajal v slovenščino kolega Bojan Peček, tn ne le, da bere in govori slovenski jezik, temveč tudi uporablja prekmurščino. »To je moja hiša z očetovim avtomobilom v garaži. To je moja mama Mejra ob odprtem oknu. Tam pa jaz maham z naše terase v Brčkem. Tisto zraven je gugalnica, ki jo je naredil dedek, levo pa je dedkova jablana z rdečimi plodovi. Tisto v sredini pa je naše cvetje ...« pojasnjuje Melina svojo veliko risbo z raznobarvnimi kredami na šolski tabli. Kljub vsem novicam o pokolih prebivalstva in uničenju zgradb je treba verjeti, da je dekličina mama živa in zdrava, hiša pa cela. Ravpo tako, kot je treba do konca pripovedovati to majhno reportažo o veliki Melini iz Brčkega. Kajti, zanimivo je tudi, od kod ona sploh v Murski Soboti. »Pred tremi leti in pol sem se vrnil iz Stuttgarta kjer sem poučeval otroke naših delavcev v tujini. Tam sem tudi spoznal kolego učitelja iz Brčkega. Vem, da mu je ime Nedim in da je novinar sarajevskega Oslobodenja. Odkar sem se vrnil v Slovenijo, se nisva niti slišala niti videla. In potem se mi je sredi aprila javil z vznemirjenim glasom. Po telefonu je povedal, da sedaj živi v Sarajevu in da dela v redakciji. Prosil me je, če bi lahko zaradi nevzdržnega stanja v Brčkem sprejel Mejro Sečerbegovi s hčerko Melinc. Razumljivo je, da sem pri-sial. Dal sem mu številko telefona sorodnikov v Zagrebu in mu povedal, da jih bom pričakal. V Zagrebu sem od Mejre zvedel, da ne pozna mojega kolege Ne-dima, ki se je spomni! name in jih priporočil kot svoje najbližje. Medtem je v Sarajevu postalo nevzdržno, Nedim se mi ni več oglašal, a želel bi, da bi on prišel sem. Da se vsaj spomnim njegovega priimka ...« pripoveduje učitelj Ivo Kurnjek. fn kakor je to v življenju, podpisnik te reportaže ne samo da dobro pozna novinarja Nedima, temveč je tudi njegov najboljši prijatelj. Piše se Rifatbegovič in piše odlične reportaže o življenju. »Ja, Rifatbegovičl« vzklikne učitelj Kurnjek. P. Ašik BOB V SREDIŠČU SOBOTE - V petek, 5. maja, so v središču Murske Sobote, v pritličju nekdanje Zavarovalnice Triglav, odprli novo trgovino BOB. Dobra reklama, vabilo s skodelico kave in zlatim zrnom kave ter izkušnje s trgovino na Lendavski — vse to je pritegnilo na dan otvoritve v trgovino veliko kupcev. Na istem mestu je bila v preteklosti ena prvih samopostrežnih prodajaln v Murski Soboti. Trgovina BOB je ena redkih, ki je opremljena s sodobnimi računalniškimi blagajnami z napravami za odčitavanje črtnih kod. bbp, foto: nj V Dragotincih se je pomerilo 27 koscev ?anegaPZ^k z na Sr^ila u?aJ^nJega na deti l T? Je b,l° ' 'S iL ' blli !eP<> *i }St? ^ilan nd P°k>ical ’ ’ , r’ boa,; "J^ direl. S"» v p£* Cez tri t ' še |jer j&K SiS1"" ™ » i/Pr se 1 JT al1 na . % tvZ dogovori- SS. fe^no- :. ^i JllM. . Tekmovanje koscev v Dragotincih si je ogledalo veliko gledalcev. Fotografije: B. Hegeduš Kljub odlokom, opozorilom in prošnjam se smetišča množijo povsod, tudi v središču Lendave. Tak je pogled na hiše ob glavni Partizanski ulici iz Spodnje ulice. Upati je, da bodo la in podobna smetišča odstranili. saj se v i,endavi pripravljajo na 800-lelnico obstoja, za ta veliki praznik pa bi veljalo dodobra očistiti mesto povsod, ne le v Spodnji ulici. JD Za sodelovanje na drugem tekmovanju koscev, ki ga je organiziralo GD Dragotinci pod pokroviteljstvom SLS, podružnica Videm, se je prijavilo 27 moških in žensk. Tekmovalna komisija je ocenjevala hitrost in kakovost pokošene povišine. Kosili so 4 metre široko in 20 metrov dolgo površino travnika. Med ženskami je prvo mesto zasedla Angela Šafarič iz Dragoti-nec, 2. mesto Genovefa Malec iz Grabonoša, 3. mesto pa Stanka Horvat iz Hrastja-Mote. Med moškimi kosci je bil najuspešnejši Drago Peršak iz Jamnega, 2. Anton Sekonja iz Čakove, 3. pa Janko Rihtarič iz Rihtarovec. Prve tri v vsaki skupini so nagradili. Boris Hegeduš STRAN 15 šport Rokoborba Sobočanom šest državnih naslovov Na prvem državnem rokoborskem prvenstvu v Murski Soboti so največ naslovov osvojili Sobočani. V Murski Soboti je bilo prvo državno prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem stilu za člane, ki gaje pripravil domači rokoborski klub. Sodelovalo je 62 tekmovalcev iz 7 slovenskih klubov. Najštevilčnejši so bili Sobočani — sodelovalo je 23 tekmovalcev, ki so bili tudi najuspešnejši, saj so osvojili kar šest naslovov državnih prvakov. To pa je dokaz, da pri Rokoborskem klubu Murska Sobota načrtno in zavzeto delajo. Najuspešnejši pomurski tekmovalci so bili: Zaplatič (48 kg), Lukašev (52 kg), Nasevski (68 kg), Bačič (74 kg), Podlesek (82 kg) in Horvat (100 kg). Vsi so zasedli prva mesta in naslove državnih prvakov Druga mesta srebrne kolajne so zaseli: Baranja (52 kg). Kuhar (57 kg), Vukan (68 kg); tretji so bili: Kočar (52 kg), Ficko (57 kg), Kranjec (68 kg); četna mesta so zasedli: Klamfar (52 kg), Rituper (62 kg), Zec (68 kg) in Kranjc (90 kg). g y Pokal NZS Nafta zamudila priložnost za Evropo Pretekli teden je bila v Lendavi polfinalna tekma za pokal Nogometne zveze Slovenije med Mariborom Branikom in domačo Nafto. Kljub slabemu vremenu se je na tekmi zbralo okrog 800 ljubiteljev nogometa iz vsega Pomurja. Srečanje je bilo zanimivo, saj so bili Len-davčani dober sopartner Mariborčanom. Celo več, Nafta je bila v prvem polčasu boljši nasprotnik in imela tudi nekaj idealnih priložnosti za gol, ki pa jih Sabjan, Dovečer in Hranilovič niso izkoristili. Gostje so bili v nadaljevanju boljši tekmec in dvanajst minut pred koncem je Šimundža dosegel zmagoviti zadetek. Tri minute pred koncem pa bi Nafta lahko izenačila enajstmetrovko, vendar je Dovečer zadel vratnico. Tako so Lendavčani zamudili lepo priložnost, da igrajo v pokalu pokalnih prvakov Evrope. V predtekmi so veterani Maribora premagali Nafto s 3:2. Gole so dosegli: Pirc, Jarc in Breberza Maribora, za Nafto pa Dominko 2. F. M. Atletika----------------------------------------- Ščančar državni prvak V Ljubljani je bil republiški finale v atletiki za pionirje in pionirke, V sklepni del prvenstva seje uvrstilo 12 tekmovalcev in tekmovalk iz Pomurja in štafeta 4 x 100 m. Največ tekmovalcev je bilo iz beltinske osnovne šole, kjer se tudi veliko posvečajo atletiki. Največji uspeh je dosegel Ščančar v skoku v daljino, saj je z rezultatom 624 cm zasedel prvo mesto in naslov državnega prvaka. Letos je tudi pionirski dvoranski prvak. Takoj za njim velja omeniti 14-letno Berdenovo, ki je preskočila višino 161 cm, kar je nov pomurski rekord za pionirke in izenačen rekord Škobernetove pred 25 leti. Solidne rezultate pa so dosegli tudi ostali pomurski tekmovalci. Perša je v skoku v daljavo skočil 478 cm in zasedel šesto ‘mesto. Štafeta 4 x 100 m (učenci OŠ Beltinci) je zasedla četrto mesto. Hajdinjak je bil na 60 m sedmi, Derva-rič pa petnajsti. Vsi ostali pomurski tekmovalci pa so se uvrstili med 7. in 15. mestom. M. Šeruga Karate------------------------------------------- Gaberjeva pred Zadravčevo V Celju je bilo slovensko tekmovanje naraščajnikov v katah. Med 80 tekmovalci in tekmovalkami iz 9 klubov so sodelovali tudi Sobočani in Beltinčani ter dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Med najm-iajšimi je bil Tomšič (Be.) peti, Škandali šesti, Dugar sedmi, Kaštrun enajsti in Huber(vsi MS) sedemnajsti. Med ml. pionirji je M. Škandali zasedel drugo, Sticl četrto, Zrim peto (vsi MS), Uršič (Be.) sedmo in Mlinarič (MS) deveto mesto. Ekipno je bila MS druga. Pri ml pionirkah je Reckova zasedla drugo, Kaštrumova peto, Skrbičeva šesto in Hisarjeva (vše MS) sedmo mesto. Ekipno je MS druga. V konkurenci starejših pionirjev je bil Vrečič drugi. Štefanec (oba MSj šesti, Zrim (Be ) sedmi, Lednik (MS) osmi in Tomšič (Be.) deveti. Ekipno je MS zasedla četrto mesto. Med starejšimi pionirkami pa je zmagala Gaberjeva pred Z^ravčevo, Crnkovičeva (vse MS) pa je bila peta. Ekipno je Murska S»ota zasedla prvo mesto. D. Škandali Padalstva---------------------------------------- Jože pojbič, tisoč in prvič MurskatlSobota ima najhrabrejšega slovenskega novinarja! To je Jože Pojbič.^iovinar Dela Ob tem, da nihče iz slovenskega novinarstva ni padejvečkrat od njega, vendar s pripombo, da je v tem primeru padec za^es let .. No, paijfastimo šalo ob strani: naš kolega Pojbič si zasluži najiskrenejše Čelike. Ravnokar je opravi! svoj tisoči padalski skok iz letala. Da gre V naših razmerah za zares pomemben dogodek, potrjuje podatek, da ima v Murski Soboti nekaj več od tisoč skokov edinole še inštruktor za^adaistvo v tukajšnjem aeroklubu. Pojbič ^f začel skakati s padalom pred 15 leti, še kot srednješolec. Zanimivo je, da je pri številki 999 skokov prenehal skakati s padalom celo za pol leta, pa vendarle je tisoči skok minil brez kakršnih koli težav. In to; kot bi rekli Dalmatinci, >u sridu< oziroma prav v središče kroga. Pa vendarle je jubilejno številko povečal še isti dan za še en skok, to je tisoč prvi, kar je zares lepa številka. Kot iz tiste vzhodnjaške bajke o tolikšnem številu noči. p Ašik Odbojka Državna promocija v Ljutomeru V soboto, 20. junija 1992, ob 18. uri bo v novi športni dvorani v Ljutomeru promocijska mednarodna odbojkarska tekma ženskih reprezentanc Avstrije in Slovenije. Tekmo organizira Odbojkarska zveza Slovenije v sodelovanju z O K Emonacommerce Ljutomer ter pod glavnim pokroviteljem Radensko in pokroviteljema reprezentanc Pomurske banke in Zavarovalnice Triglav. Za slovensko reprezentanco, ki jo vodijo: direktor Silvo Obad ter trenerja Edi Dolinšek in Drago Drevenšek, bodo nastopile: Lešnikova, P. Blažičeva, V. Blažičeva, Gosakova, Prauhartova (vse Branik), Domitro-vičeva, Graigherjeva (obe Bled), A. Bivškova in B. Bivškova (obe Celje). Obidova, Pretečeva in Dobrtnjeva (vse Koper) ter Zahtilova (Mladost Monter). Reprezentanci prideta v Ljutomer že v sredo, ko ju bo v Banovcih sprejel župan ljutomerske občine Mirko Prelog. Svoj prihod na tekmo v Ljutomer pa je napovedal tudi predsednik Milan Kučan. To bo vsekakor pravi odbojkarski spektakel, ki si ga je vredno ogledati. F. M. Mednarodno srečanje so omogočili: /MURN : zavarovalnica triglavd d območna enota M, Sobota Hokej na travi Lipovci, Triglav in Svoboda V Murski Soboti je bil polfinalni turnir v hokeju na travi za naslov državnega prvaka. Triglav iz Pred a novec je premagal Maribor s 3:0 (Janža 2, Fujs), Svoboda iz Ljubljane pa Pomurko iz Murske Sobote s 3:1 (Zelko). Na finalni turnir, ki bo v nedeljo 21. junija v Murski Soboti, so se uvrstili Lipovci, Triglav in Svoboda. L. Z. Košarka Tokrat poraza Sobočank V petem kolu tekmovanja v slovenskih košarkarskih ligah vzhod za pionirke in mladinke sta ekipi Pomurja iz Murske Sobote gostovali v Slovenskih Konjicah in izgubili tekmi z ekipama Cometa. Rezultat pionirk je bil 36 20, mladink pa 35:17. Najboljša pri pionirkah je bila Orijena z 9, pri mladinkah po Ivančičeva z 10 koši. V zadnjem kolu igrata soboški ekipi doma z ekipama Apisa iz Maribora. Pokalni rokomet Prvi turnir Pomurki V Bukovcih je bil prvi pokalni ženski rokometni turnir Pomurja. Med tremi ekipami so imele največ uspeha gostiteljice, saj so premagale oba tekmeca in zasedle prvo mesto Rezultati - Polana-Polet 14:5, Pomurka —Polet 22:0 in Pomurka- Polana 20:4. Vrstni red: I. Pomurka (Bakovci), 2. Polana (Velika Polana) in 3. Polet (Murska Sobota). Drugi turnir bo prihodnjo soboto v Veliki Polani. Vabijo na Mirnopeški tek Tekaška sekcija Radenske iz Radenec organizira avtobusni prevoz na Mirnopeški tek, ki bo v soboto, 27. junija 1992. Vabijo člane, da se čimprej prijavijo, hkrati pa vabijo tudi druge pomurske maratonce, da se jim pridružijo. Prijave bodo zbirali do 22. tega meseca pisno ali po telefonu št. 65 541, dopoldne, in 65 451, popoldne. Kako si je lomil noge Nekdanja nogometna zvezda in zdajšnji trener francoske nogometne reprezentance Michel Platini je aktivni nogomet zapustit z 31 leti. Ob uspehih, ki jih doživlja njegovo moštvo v kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo na Švedskem, se mojster Platini spominja svojih nogometnih porazov in uspehov. Pravi, da je moral tako zgodaj prenehati igrati, ker ni bil atletski tip. Kakor recimo Cruyff, Pele, Maradona. Živel je samo od svojih tehničnih sposobnosti. Najraje se spominja let, ki jih je preigral v italijanskih klubih. »Rekel sem celo, da je mojih pet let v Italiji enako petim letom dopusta, za katerega sem bil povrhu še dobro plačan. Denar se mu zdi zelo pomemben za uspehe v nogometu. Zato je postala Italija »shajališče najboljših tujih nogometašev«. Neuspeh Italijanov, ki se niso uvrstili na evropsko prvenstvo, označuje kot generacijski problem. Čeprav francoske javnomnenjske raziskave kažejo, da bi naj bila domača reprezentanca prihodnji evropski prvak, je Platini stavil na Nemce. »Igrali smo zelo dobro in imamo dobro moštvo. Toda zelo dobro se spoznam na zemljepis: Evropa je del lega sveta in Nemci so svetovni prvaki. Torej so (udi najboljši v Evropi.« Igralec Platini si je sedemkrat v karieri zlomil gleženj in enkrat roko, pozdraviti si je moral tri pretrese možganov in eno poškodbo hrbetnice. Kljub temu pa za to ne krivi svojih nasprotnikov. »Kajti bil sem neznosno (og, tudi moje kosti so zelo negibčne«. Zato si gležnja ni izpahnil, ampak takoj zlomil. Prizadeva si, da bi odpravili streljanje enajstmetrovk po neodločenem izidu tekme s podaljški. Zmagalo naj bi tisto moštvo, kr da v podaljšku prvo gol. Po njegovem je igralec, ki je zgrešil enajstmetrovko, zaznamovan za vse življenje. Naprti se mu odgovornost, kakor »da bi pobil svoje kolege, starše, ves svet«. Zato se igralci čedalje bolj upirajo streljanju »penalov«. povzel: šsm Konjske dirke v Gornji Radkom Pokal Slovenije Madžarki Nagyvaryjt'i V športnorekreacijskem centru na Tratah v Gornji le kasaške dirke, ki jih je pripravilo zasebno podjetje Lucy (ll iz Križevec pri Ljutomeru z mednarodno udeležbo. Zal P torji niso imeli sreče z vremenom, tako da obisk ni bil"naJ .n3SK-dišču ljubiteljev kasaškega športa je bila pozornost namenj’’^^ pu žensk, članic FEGAT-e za pokal Slovenije, ki so se zd*’: ^»4 nji pomerile v dveh tekih, in nastopu najhitrejših konjev' novim rekordom stadiona. Žal novega rekorda zaradi ra^ ze ni bilo. Med ženskami je zmagala Madžarka Andrea । Budimpešte. Med tekmovalkami iz šestih evropskih boljša Slovenka Angelca Škofič, ki je v prvi vožnji zasedla sto. Med dveletniki je zmagala Leona II (Makovec) Na kasaških dirkah v Gornji Radgoni so s« pomerile •kih d ržav. _,x (Farkaš) in Lino (M. Slavič) V tretji dirki je bil Slavič) pred Lasa Redom (Jureš). V četrti dirki j« t zasedel drugo mesto. V peti dirki je bila Fena (Sršen) i na MS (J. Slavič) pa tretja. V deveti dirki je zrnagai _ ^ijt . pred Letjo (Kukolj) in Ford Lindyjem (Hanžekovič). ' ^gjjsk«1*, j) namite Lobell (M. Slavič) osvoji) drugo mesto. V stopu je je bil Rančlgaj (sedlo) s Conyjem 5 drugi vrs njpM pokal Slovenije pa je bil naslednji: 1. Nagyvary (M3' ' Schipmann (Nemčija) 18, 3. Nike Sarah (Hrvaška) Ib. strija), 5. Škofič (Slovenija). Tek samostojnosti , 5 Ptujski tekaški klub Maraton pripravlja pod P jjf sednika Milana Kučana Tek samostojnosti, ki se, vega in čnim ciljem Ptujem priključil. Tek tega neponovlj KjtfliCl skl h športnih almanahih edinstvenega teka ob pr* stojnostt Republike Slovenije bo v nedeljo, 21. junijnies’^ ptujskim magistratom, cilj pa 25. junija ob 21.30 na j |() pre*,. < pina tekačev bo tekla tudi skozi nekatere kraje Pri«* J oSla*J -.ju - .......— ■ • ■ • ,,J Sloveniji Udel^o samostojnosti. Vabi)° >1 Po sklenitvi 1.200 km dolgega kroga po obletnice razglasitve slovenske samostojr JUDO Vehab prvi v Italiji s. ,, . hiiii nie^ n^, V italijanskem mestu Castelfranco Emilijoje c^uci?' ji' movanje v judu, na katerem so sodelovali Vegriji' I Slovenije. Med njimi so bili tudi trije Sobočani Da r pi« Brezovič in Robert Sadi ter se odlično odrezali. ',en W , 52 kg zasedel prvo mesto. Brozovič je bil v kategocf Sadi pa ‘"»J« ' SREČANJE PLANINCEV - V aedeljo je M® » 7^ vsepomursko srečanje planincev in drugih ljubitelj« *|l>P' nagovoru predsednika izvršnega sveta SO Lenda»a n3|p kulturnem programu so bila razvedrilna tekmov^j^j/P . Na sliki: planinci iz vseh štirih pomurskih občin °D , folklorno skupino. Tenis Odprt turnir Sobote Soboški teniški klub je pripravil odprt turnir. •' 92 tekmovalcev. Tekmovali so v šestih kategorija * j (g ske do 16 let: I Nina Kelemen (MS), 2. Martina (^ličfi^ ^.f 16 do 35 let: L Sabina Maroli (Lenart), 2. Mateja- |jiri' r do 18 let: 1. Peter Kelemen (MS), 2. Andrej Horva , . 1 35 let: I Peter Škraban, 2. Sašo Babič (oba MbJ- । 9* Ljubo Kološa, 2. Lali Voroš (oba MS); nad 45 1 (Rad ), 2. Jože Kovač (MS). Kolesarstvo---------- Omar deveti Na Ptuju je bilo državno mladinsko in člni’^ prvenstvo Sodelovalo je okrog 200 kolesarjev1« njimi je bi! edini pomurski predstavnik Bernard ' ci. Omar je v konkurenci mladincev zasedel SO" STRAN 16 šport prvič prvak PNL knnega ,Jh75' ^ef>rav nisQ Nini, Ižakn ^sca- so se nogo-kmalu vključili v ► Doidefn"^' 'ekme pa 50 st u 'n Bedmcih leta ^ka pa so 'udi 1 kletih tekmn- prO5lore Po dese-S° Se um,'h p 11,1 Km ^er so tekmovali 30 se leta ° ^ki siah tekmovah tri leta. ‘'Homeini Kg;Wl'' * Ponmr-~ usedli so V v ^bu lot, H ^tdton^^^ega dela. ° j^^z.ral, e^jenioi, Rozeta Jerebi-ko so lia. F ^sto p,, nie. j? tokovno delo * Fran? Tan ^'doš kot ra,njek kot nje- Za ta uspeh so zaslužni vsi igralci s strokovnim in klubskim vodstvom. Z osvojitvijo naslova prvaka p pomurski nogometni ligi pa se jim je ponudila velika priložnost, da se uvrstijo v novoustanovljeno drugo slovensko nogometno ligo. V kvalijikacijah sodelujejo kakovostnem razredu. Moštvo bodo okrepili s tremi dobrimi igralci, trenerske poste pa bo prevzel dosedanji pomočnik Franc Tratnjek. Nekaj denarja si bodo zaslužili s prireditvami, računajo pa tudi na pomoč zvestih gledalcev in pokroviteljev. Želijo si, da bi dobili glav- SNL Olimpija 39 29 6 4 98:18 64 Maribor 39 25 9 5 76:29 59 Izda 39 22 12 5 62:22 56 Gorica 39 15 15 9 61:38 45 Ljubljana 39 17 11 11 57:39 45 Živila Naklo 39 14 17 8 48:38 45 MURA 39 17 9 13 59:47 43 Koper 40 15 13 12 38:33 43 Slovan 39 14 12 13 51:39 40 Publikum 39 13 13 13 41:51 39 Svoboda 35 13 12 14 4954 38 Rudar (V.) 39 12 12 15 58:65 36 POTROŠNIK 39 13 10 16 47:60 36 Zagorje 39 13 9 17 47:44 35 NAFTA 39 13 9 17 51:62 35 Steklar 39 11 12 16 53:75 34 Primorje 39 11 11 17 41:60 33 Rudar (7.) 39 12 8 19 47:60 32 Domžale 39 5 14 20 26 56 24 Medvode 39 9 5 25 26:80 23 Jadran Lama 39 4 7 28 23:89 15 II. SNL vzhod ,žah>-kkotih *artaii wj so v pa to le dve toč-bistva 17 ' do Pa), So doživeli niti W tv im * !a:dienira n v kluf>u “'M ki noK°metne Sv ' d°See,‘ ' t kiuh'”n kadrom. xo Nogomelati IČakovec. Stojijo od leve: I. Poredoš (tmer), Godina. M. Poredoš (predsednik), J, Sreš, M. Krapec, Vučko, S. Smodiš, Forjan, Nedelko, S. Sreš, Tratnjek (pom. trenerja) in Vereš (teh. vodja); čepijo: S. Maje, E. Poredoš, Jerič, B. Maje. Kuzma, A. Krapec, Sebjan, Jaklin in F. Smodiš. Foto: N. Juhnov tovan/a. prvaki nogometnih zvez severovzhodne Slovenije: Ižakovci (Pomurje). Stonjci (Ptuj), Pobrežje (Maribor) in Era Šmartno (Celje). Zmagovalec bo postal član druge slovenske lige. Če bodo v kvalijikacijah uspeli, potem se bodo takoj lotili skupaj s krajani nekaterih potrebnih posodobitev na stadionu. nega pokrovitelja in tudi prevzeli njegovo ime. Sicer pa si v klubu ne delajo prevelikih problemov. Če ne bodo uspeli v kvalifikacijah za drugo slovensko ligo, bodo tekmovali p tretji slovenski ligi vzhod, kurje tako za klub kot Ižakovce tudi veliko. ki jih zahteva tekmovanje v lem Feri Maučec ^kležovje prvak v L MNL MS Železničar 26 14 8 4 38:18 36 Dravograd 26 13 6 7 40:30 32 GIDOS 26 12 7 7 50:37 31 Dravinja 26 11 7 B 43:24 29 BELTRANS 26 10 9 7 36:29 29 Kovinar 26 10 B 8 33:33 28 Korotan 25 11 5 9 29:25 27 Sl. Gradec 26 9 8 9 39:33 26 Poknrje 26 10 6 10 30:37 26 Hmezad 25 9 7 9 29:30 25 Impol 26 9 5 12 34:40 23 Pekre 26 7 7 12 28:33 21 Rače 26 7 7 12 3241 21 Središče 26 3 2 21 21:70 8 OML vzhod Končna lestvica MURA 20 14 4 2 58 19 32 POTROŠNIK 20 13 4 3 38:19 30 Brežice 20 11 6 3 39 19 28 NAFTA 20 10 5 5 26:16 25 Impol 20 8 3 9 29:37 19 Dravinja 20 7 4 9 25:23 18 Pohorje 20 1 2 11 41:35 16 Drava 20 5 4 11 23:34 14 Rače 20 7 0 13 33:63 14 Steklar 20 4 5 11 20:38 13 Pekre 20 3 5 12 20:49 11 ddar^eSel'm''e'' ^‘rb^^čiča p° mojs,ra Janez K-ar predsed- so bili leta 1987 in dve leti nastopali v pomurski ligi. Letos pa so po treh letih zopet poslali prvaki v prvi medobčinski nogometni ligi in se uvrstili v višji tekmovalni razred. V nogometnem klubu DokLjo-vje so se že predlani odločili, da se bodo potegovali za uvrstitev v m-jem tekmovalnem razredu. Zato so v klub pritegniti nekdanje igralce. ki so tekmovali za sosednje klube. Potem ko je posta! pokrovitelj Silvo Lopert pa so bite ambici- v prvi medobčinski nogometni ligi Kovač (predsednik), Berendijaš, Lipič, im 1 Crnkn ner)' Kreft, Karba in S. I-operi (teh. vodja); 4/ C' operi, Kous, Jerič, Vohar, Rozmarič in in Zver. Foto: N. Juhnov ? ... je še večje. V klub so pritegnili štiri dobre igralce: Črnak, Loperta. Lipiča in Karbo, trenerske posle pa je prevzel nekdanji igralec Dokle-žovja. Mure in Olimpije Branko Sebjan. hkrati pa so tudi okrepili vodstvo kluba. Po jesenskem delu prvenstva p prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je Dokležovje zasedlo drugo mesto in za tri točke zaostalo za Čardo iz Martjanec. Načrtno delo pa je obrodilo sadove p spomladanskem delu prvenstva, saj niso niti izgubili in so le trikrat igrali neodločeno, hkrati pa so dosegli daleč največ gotov, kar 68. prejeli pa najmanj, 14. Poleg tega so naslov prvaka osvojili tudi mladinci Dokležovja p prvi medobčinski ligi. V svojih vrstah pa imajo tudi tri perspektivne nogometaše, ki so igrali p državni kadetski reprezentanti. te uspehe so v prvi vrsti zaslužni igralci in trener, ki je v spomladanskem delu prvenstva tudi igral, pa tudi vodstvo kluba, pokrovitelji in gledalci. V novi tekmovalni sezoni si po besedah predsednika kluba Stanka Kovača želijo, da bi ekipa ostala nespremenjena ter Še naprej razveseljevala številne gledalce. Osnovna usmeritev v klubu je načrtno delo z nižjimi selekcijami ter ustvarjanje lastnega kadra. K prihodnosti pa tudi uvrstitev članskega moštva p tretjo slovensko ligo. Feri Maučec adinci Mure prvaki rcL.L . . •"Pche , V2,>r>d ^‘tenski pr. ir j Va^0« davskih Goric. Po napornem delu v preteklosti, s«! rit* poštena, sta si zaslužila upokojitev. V zakonu sta im u t [rt sedaj pa imata štiri vnuke in dva pravnuka. ' 25 let letalske policije Nedonošenčki Helikopterji so postali nepogrešljivi za potrebe varnosti. Uporabljajo jih za nadzor meje in mejnih območij, ki v Sloveniji potekajo v velikem delu po težko dostopnih terenih; za pregled terena ob odkrivanju storilcev težjih kaznivih dejanj, za reševanje v gorah, pravočasno zaznavanje gozdnih in drugih požarov, nadzor prometa, prevoz ponesrečencev in podobno. Slovenska policija je kupila prvi helikopter 13. maja 1967. leta, ki je kmalu dobil vzdevek Burdoš. Zdaj ima slovenska letalska policija seveda več helikopterjev. v helikopterju logramov. Največja hitrost, ki jo lahko doseže, pa je 260 kilometrov na uro. Nanizali smo le nekatere podatke, s katerimi so seznanili novinarje ob 25-letnici letalske policijske enote, ki deluje v okviru Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Marsikomu so rešili premoženje, ohranili življenje ... Četudi bi samo eno, bi upravičiti svoj obstoj. S. SOBOČAN Četudi pri nas ni gora, na katerih bi se dogajale nesreče, dobro poznamo gorske reševalce s helikopterji. Piloti, zdravniki in drugo osebje pa so seveda usposobljeni (in v stalni pripravljenosti) tudi za druga reševanja ljudi in premoženja: v primeru požara, naravnih nesreč, nesreč v rudnikih, železniškem in cestnem prometu. Za take intervencije imajo v letalski policijski '.enoti dodamo opremo, od katere naj omenimo zvon in mariner. Mari-ner je ležišče za ponesrečenca, ki ga s pomočjo šestdeset metrov dolgega električnega vitla spustijo iz lebdečega helikopterja do ponesrečenca. Uporaben je, ko helikopter zaradi vremenskih razmer ali terena ne more pristati Z marinerjem spustijo na določeno mesto reševalno opremo in reševalce, nato pa dvignejo ponesrečenca. Zvon pa je kot košara, sestavljena iz jermenov, ki jo prav tako obesijo na jeklenico pod helikopter. Vanjo gre 10 oseb, namenjena pa je za reševanje iz gorečih stolpnic, visečih gondol, za prevoz večjega števila reševalcev in tako naprej. Za prevoz bolnikov in pone- srečencev ima letalska policijska enota helikopter, ki so ga poimenovali Medico. Doslej je v tako imenovanem medkliničnem sekundarnem prevozu prepeljal 85 bolnikov in poškodovancev ter 85 dojenčkov v inkubatorju. V lanskem letu je enota pridobila precej medicinske opreme, ki znatno prispeva h kakovostnejšemu zdravniškemu ukrepanju. Med opremo za opravljanje varnostnih nalog s helikopterji sodi tudi oprema za gašenje manjših požarov, uporabljajo pa jo lahko tudi za oskrbo z vodo v težje dostopnih krajih. Za to uporabljajo 6.800-litrski napih Ijiv zemeljski rezervoar. Je pridobitev za nekatere visokogorske kraje, kjer včasih primanjkuje vode. Rezervoar je možno polniti z vodo, ki jo v manjših rezer-varjih pripeljejo helikopterji. Helikopterji letalske policijske enote, ki jih tudi pri nas večkrat videvamo, so znamke Agusta Bell. Največji ima oznako 412, v policiji pa je od 1989. leta. Ima dva motorja s skupno močjo 1.350 KW. Poleg tričlanske posadke gre vanj še 12 potnikov, njegova nosilnost pa je 1.500 ki- Zgodilo So usnjene rokavice, ki so jih našli v stavbi srednje tehniške in poklicne šole v Murski Soboti, last neznanca, ki je 7. junija vlomit v omenjene prostore? Morda! Urad kriminalistične službe UNZ Murska Sobota prosi vse, ki bi morda vedeli za koga, ki je imel rokavice, kot so na sliki, da jih o tem obvesti. Neznanec namreč ni le pustil rokavic, ampak je hišnika, ki ga je zalotil pri nečednem poslu, udaril po glavi, nato pa jo je brž popihal. V več obmejnih krajih Slovenije so odkrili ponarejene tisočake tolarjev. Tudi v Pomurju. Od pravih se razlikujejo po papirju, ki je manj kakovosten in nima tako imenovanega vodnega tiska. Domnevajo, da ponaredki prihajajo s Hrvaške. Priprli so tudi di- Prometno tekmovanje Kolo z motorjem beltinski šoli V Lendavi je bilo prometno tekmovanje učencev osnovnih šol severovzhodne Slovenije, s katerimi organizatorji želijo prispevati k teoretičnemu in praktičnemu znanju mladih o prometni varnosti. Na tekmovanja je sodelovalo 11 ekip od 14, ki so si v predhodnih tekmovanjih pridobile pravico sodelovanja. Največ uspeha so imeli učenci Osnovne šole Beltinci (Zver, Lebar, Kreslin, K a vaš, Jazbec in Ščan-čar), ki so pod vodstvom mentorja Ivana Maučeca zasedli prvo mesto z 79 kazenskimi točkami in za nagrado prejeli kolo z motorjem in čelado. Druga je bila OŠ Tomaž pri Ormožu, 137, tretja OŠ Grad, 181, četrta OŠ f Murska Sobota, 184, in peta OŠ Ptuj, 203 kazenske točke. F. M. rektorja Promdei banke, ki je osumljen, da je zavestno omogočil vnovčenje nekaj sto tisočakov. S ponaredki so kupovali devize. Občane opozarjamo, naj bodo pri »transakcijah« previdni. Vodno gospodarsko podjetje Mura Murska Sobota je oškodovano za 12.000 tolarjev. Tolikšna je vrednost 12 lesenih kolov, dolgih 4 metre in debelih 25 centimetrov, ki so bili pri Veščici. Uporabiti so jih nameravali pri delih na reki Ščavnici. Poizvedujejo za storilcem. Delavci policijske postaje iz Murske Sobote pa so že razvozlali vlom v kletne prostore Mar- se je... jana K. iz Murske Sobote. Sumijo, da je storil kaznivo dejanje mladoletni A. G. iz Murske Sobote. V Gornji Radgoni se je zgodila v torek huda prometna nesreča. Lucija J., ki sicer stanuje v Zagrebu, se je pripeljala z osebnim avtom po cesti, ki pelje s Si-moničevega brega, na magistralno cesto Maribor Gornja Radgona, ne da bi ustavila vozilo. Prav tedaj je iz mariborske smeri pripeljal tovorni avlo, ki ga je vozil Mdan Š. iz Gederovec. Prišlo je seveda do trčenja; hudo se je poškodovala sopotnica v osebnem avtu Ana S. iz Zagreba. V sredo, 10 junija, ob 19.30 se je Stanislav H iz Crenšovec peljal z osebnim avtom iz Noršinec proti Murski Soboti. Zaradi neprimerne hitrosti je »liček« zaneslo v levo, prevrnil se je na bok in zdrsel po bankini v obcestni jarek. Voznik in trije sopotniki so se poškodovali in so jih prepeljali z vozilom prve pomoči v soboško bolnico. Gmotne škode pa je za 50.000 tolarjev. Jože K. iz Maribora seje v nedeljo navsezgodaj (okrog štirih) peljal z osebnim avtom iz Sebe-borec proti Martjancem. Med vožnjo po klancu navzdol je zapeljal zaradi domnevne vinjenosti in neprimerne hitrosti v jarek. Voznik in sopotnik Silvo Č. iz Murske Sobote sla se poškodovala Sonja H. iz Vanače vasi je vozila osebni avto iz Dokležovja proti Bakovcem. Pred mostom čez razbremenilni kanal je zapeljala zaradi neprimerne hitrosti na nasprotni vozni pas in trčila v betonski rob mostu. Od tam je vozilo odbilo v zrak in je padlo 24 metrov daleč na spodnji del nasipa. V nesreči se je razbilo vetrobransko steklo in voznica je padla skozi odprtino ter se hudo poškodovala Š. S. Petdeset let zakonskega življenja sta proslavila *-78-letni Štefan Gefd iz Lipovec. Oba sta bila zapo*J1 ‘ la v tekstilni tovarni in pozneje v kamnoseškem P°®1 je " Z tesar. Poleg tega sta obdelovala manjše posestvo-saj često vzame v roke harmoniko. Te dni. ko *** 1(gi«S^* । ' sko skupnost, so jima izročili na matičnem uradu sp" ra 4 ■•■d. Tedni sta praznovala zlato poroko Franc In Ir««* Mh, velj na Goričkem. Vzela sta se pred 50 leti, T b:|o, 17, on pa je bil star 25 let. Ker zaslužka dom«,n* jnO- ’ sezonsko delo v Bačko, na Kočevsko in tudi v .pj j* J/ jima je rodilo troje otrok: dva sina in hčerka. z' t^il ^|y umrl. Zdaj, na jesen življenja, sta srečna tudi o1 dveh pravnukih. 1 ‘i" 50-letnica intern^ til ize J? Te din mineva 50 let, odkar je sovražnik id. zj ta večje število Slovencev v zloglasno taborišč# 5 j;, j Od tam se jih je vrnilo 589, žal pa jih zdaj živi e j| ju” vabili na srečanje ob 50-letnici, ki bo v nedelj* • družnim domom v Pince-Marofu. STRAN 18 Uprava za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota Razpisuje prosti delovni mesti: 1. KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA za območje občin G Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota (ponovni razpis) Poteg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: Hja izobrazba komunalne, Pravne, upravne, zdravstvene ali gradbene smen, opravljen trakovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj. 1 STROKOVNEGA SODELAVCA ~ za enoto Gornja Radgona Poteg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še na-Mednje, ^ja šola zdravstvene smeri, opravljen pripravniški izpit ^aiovno razmerje za razpisani 1 aiovm mesti se sklene za ne-°tecen fcas $ polnim delov-n«h časom p,’iave pošljite v 15 dneh po razpisa Upravi za in-P^kcijske službe občin Gor-19 Radgona, Lendava, Ljuto-er in Murska Sobota, v Mur- sk' Soboti ^thoročno napisani prijavi ■ Potrebno priložili dokazilo izpolnjevanju razpisnih po-ln življenjepis ^didat) bodo o izbiri pisno čaščeni v 30 dneh po izte roka za pri javo Vestnik ob četrtkih HOTEL ZVEZDA MURSKA SOBOTA • športni copati * ženske lorbice Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 GRADBENE HIDROIZOLACIJE HACK, DOBROVNIK 244, telefon: (069) 79-166 sprejme 2 starejši ženski (lahko tudi upokojenki) za čiščenje in vzdrževanje reda v sanitarijah Interesentke vabimo, da se oglasijo na upravi podjetja RADENSKA — ZVEZDA MURSKA SOBOTA. Trg Zmage 8 ALUMINIJSKI IZDELKI ALPRO Ignac Šardi, SELNICA 156 pri M, Središču, tel.: (042)861 107 JZ ALUMINIJA IZDELUJEMO: - vrata okna izložbe - predelne stene vetrolove verande reklamne panoje - tečaje za vrata in okna • izdelava in montaža aluminijskih izdelkov vseh velikosti iz eloksiranega ali plastifi-ciranega aluminija po izredno ugodnih cenah in z garancijo * naša odlika je spoštovati kakovost in čas izdelave • z zaupanjem se oglasite po telefonu: 047/861-107 • Izolacija vlažnih zidov s strojnim rezanjem. • Izolacija kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. • Izolacija ravnih streh. • Izvajamo hidroizolacijska dela pri novogradnjah od začetka do konca gradnje. ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO! RAVNE ,d.O.O. T 39,) Ra * S^venija ^k3^5? zelrv AMD Križevci pri Ljutomeru daje v najem garaže primerne za razna predstavništva Velikost prostora je 30 m’ Ogled možen vsak dan! Informacije: dopoldan 87-503, popoldan 87-564. SERVIS IN TRGOVINA SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602-41-359 TEHNIČNI PODATKI: 1 Elektro motor 0,75 KW, 220/380 V 2,8/1,6 A. 2 Vakuumska črpalka n = 1400 min , pretok 1400 l/min pri 50 kPa. 3. Delovni podtlak znaša 45—50 kPa. PREDNOSTI: — mešalec je iz nerjavečega materiala, — čiščenje je enostavno, ker je razstavljiv in zagotavlja higijensko neoporečnost, — zaradi gibljivih koles je zelo mobilen. 0 Se pr’ sPravilu in pripravi krme vse bolj opirajo na sodob- «UO. ^e|e>, r,^4rna '4] pa PonuJa izdelek, ki vam bo olajšal tudi polaganje krme. e ’ ''V ^am omogoča bolj ekološko, racionalnejše in predvsem Nh;,. nas! 1 ‘1 Hi S| vsakodnevno delo! SIT SIT SIT vam montira in servisira vse vrste hladilnih naprav. servisira in vzdržuje nerjavno opremo za živilsko industrijo. prodaja izdelke in rezervne dele iz svojega programa in programa drugih proizvajalcev. S1T za vas proizvaja MOLZNE STROJE MS 140 za molžo v vrč stabilne in prevozne. SIT za vas proizvaja UNIVERZALNI MEŠALNIK M 80 IN M 40 za mešanje testa za vse vrste kruha in zmesi za vse vrste klobas. SIT za vas proizvaja MULT1VALENTNI BOJ-LER za koriščenje odpadne toplote iz hladilnih naprav 90 I in 200 I. Povpraiajte po naših izdelkih v trgovinah, ki prodajajo kmetijsko mehanizacijo ali na« pokličite. CIT ^NVIS IN TRGOVINA d.o.o. Dl I SLOVENJ GRADEC 62390 Slovenj Gradec, Gmajna S S Telefon Slovenj Gradec 0602 4 r-359 Fa« 0602 41 359 locčn teolaMao STRAN 19 URADNE OBJAVE Leto XXVIII Murska Sobota, dne 18. junija 1992 ŠT.: 11 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona in Murska Sobota Odgovorni urednik: MARIJA MATJASEC VSEBINA 67. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za 69. Odlok o dopolnitvi odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in leto 1991 zgodovinskih spomenikov na območju občine M. Sobota 70. Pravilnik o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna 68. Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi Komisije za statutarna in za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini G. Rad-pravna vprašanja pri skupščini občine Murska Sobota gona 67. Na podlagi 29. člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur. list RS št. 48/9 in 34/91) in 4. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave št. 9/9) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 6. 1992 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1991. J. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Murska Sobota za leto 1991, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Murska Sobota. 2. člen Po bilanci zaključnega računa proračuna so znašali v letu 1991 prihodki 61 1.478.579,20 SLT in so bili razporejeni za: — tekoče obveznosti 446.754.724,30 SLT — investicijske obveznosti 164.699.320,00 SLT Stanje sredstev na dan 31 12. 1991 na račun rezervnega sklada občina Murska Sobota znaša 1.842.231,60 SLT. 3. člen Nerazporejeni prihodki v višini 17.534,90 SLT se prenesejo med prihodke proračuna občine Murska Sobota za leto 1992. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 401-3/92-2 Predsednik Datum-4 6 1992 Skupščine občine Murska Sobota: Andrej GERENČER, dipl, oec, 1. r. 68. Na podlagi 180 člena Statuta občine M. Sobota (Uradne bjave, št. 12/80, 36/81, I 1/84 in 4/86) in 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine M. Sobota (Ur. objave, št. 9/90 in 22/91) so zbori Skupščine občine M. Sobota na skupnem zasedanju dne 4. junija 1992 sprejeli ODLOK o ustanovitvi, nalogah in sestavi Komisije za statutarna in pravna vprašanja L člen Ustanovi se Komisija za statutarna in pravna vprašanja pri Skupščini občine M. Sobota. 2. člen Komisija za statutarna in pravna vprašanja: — spremlja uresničevanje statuta občine, — predlaga zborom skupščine občine začetek postopka za spremembo statuta, — obravnava predloge in pobude za spremembo statuta, — pripravlja besedilo osnutka in predloga statuta in njegovih sprememb, , — sodeluje pri vodenju javne razprave o osnutku statuta in njegovih sprememb ter zbira in obravnava predloge in pripombe iz javne razprave, — obravnava skladnost odlokov, ki jih sprejema občinska skup-stmsk, s zakoni in uM&vo, — VTctViofte in 7» oVkArcT.nn s Vit kita, odlokov in drugih aktov skupščine rr. daje mnenja o tem, oz. predlaga zborom obvezno razlago, — daje predsedstvu skupščine na njegovo zahtevo mnenje v zvezi s pristojnostmi zborov skupščine in mnenje v zvezi z razlago poslovnika skupščine, — določa prečiščeno besedilo odlokov skupščine in skrbi za njihovo objavo, — pregleduje statute javnih zavodov, katerim daje soglasje ob činska skupščina kot ustanoviteljica, in daje zborom predloge za soglasje k tem statutom, — sodeluje pri vodenju javne razprave o lokalni samoupravi. 3. člen Komisija ima predsednika, podpredsednika in 5 članov, ki jih imenujejo zbori izmed delegatov občinske skupščine in drugih strokovnih delavcev. Komisija lahko pritegne k delu tudi druge znanstvene in strokovne delavce. 4. člen Strokovna in druga opravila za komisijo opravljata Strokovna služba IS in SO in Sekretariat za občo upravo. 5. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah. L dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi m pristojnostih komisije za statutarna in pravna vprašanja (Uradne objave, št. 4/1975). Številka: 021-5/92-1 V M. Soboti, dne 4. 6. 1^92 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 69. Na podlagi 18. in 19 člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Lir. list SRS, št. 1/81 in 42/86) ter 4. člena Odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št 9/90 in 22/91) je Skupščina občina Murska Sobota na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 4. 6. 1992 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota I. člen II. točka 7. člena Odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 8/91 j~» Meščanska in trška arhite ktura« se dopolni, tako da se za »U 13« doa »U I 3 a« in naslednje besedilo: »Murska Sobota, Partizanska 2«. 2. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavah v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 617-1/90-3 Datum: 4 6. 1992 Predsednik Skupščine, občine M Sokiola: Andrej GERENČER, dipl. nec , V r. 70. Na podlagi 270. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objame pomurskih občin, št. 41/81, 7/86, 2/87 in 9/89) je Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona na svoji seji, dne 4. 6. 1992 sprejel PRAVILNIK o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Gornja Radgona SPLOŠNE DOLOČBE I. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopek za dodeljevanje posojil jz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Gornja Radgona. NAMENI ZA KATERE SE DODELJUJE POSOJILO 2. ČLEN Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: L zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje, 2. nakup osnovnih sredstev, če se tako zagotavljajo nova delovna mesta 3. urejanje poslovnih prostorov, v katerih se bo dodatno zaposlovalo. Prosilci lahko vložijo prijavo Je za enega od navedenih namenov, UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 3. člen Posojilo lahko pridobijo občani, ki samostojno opravljajo dejavnost na podlagi obrtnega dovoljenja, podjetja v zasebni lasti in občani, ki so pr, pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na sodišču priglasitev za vpis podjetja v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. 4. člen Posojilo se prednostno dodeli prosilcem: — ki ustanavljajo nov" proizvodne in storitvene kapacitete in ustvarjajo možnost zaposlitve za nedoločen čas, — za razširitev in odpiranje novih delovnih mest v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, — ki zagotavljajo proizvodnjo, katera varuje okolje, — ki zagotavljajo udeležbo tujih in domačih sovlagateljev. 5. člen ’ Za posojilo lahko zaprosijo stalni prebivalci občine oziroma nosilci dejavnosti, ki imajo sedež obratovalnice ali podjetja v občini Gornja Radgona. POSTOPEK IN POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona sprejme sklep o razpisu sredstev za dodelitev posojila in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja. 7. člen Sklep o razpisu sredstev za dodelitev posojila mora vsebovati: — znesek sredstev, ki se v občinskem proračunu namenijo za posojilo. — namene za katere se posojilo lahko uporabi (dodeli), — opredelitev upravičencev za pridobitev posojila, — pogoje, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati za pridobitev posojila, — rok za vložitev prošnje, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave in mesto za vložitev prošnje, — dobo za vračilo posojila z navedbo, da obrestne mere ni. 8. člen Prijava za razpis mora vsebovati: - osnovne podatke prosilca z oznako firme in naslovom obratovalnice oz. podjetja, opisom in predračunsko vrednostjo investicije, višino lastne udeležbe, udeležbo banke ter višino zaprošenega posojila — dokumentacijo, katera vsebuje: a) investicijsko informacijo na predpisanem obrazcu, ki zajema: — predstavitev investicije s potrebnimi deli in vlaganji — utemeljitev investicije z vetih vidikov \ . pričakovani ekonomski učinek, 3 možnost noviti zapustitev, "S. možnost redne proizvodnje, A mid ivj-A ptoduve, vac« m linUnjin - -rw 4»^ »m,- > t poO jetja ali potrdilo, daje občan vložil zahtevek za izdajo obrtnega ta L-i Ijenja oz, registracijo podjetja. c) dokazilo glede namena pridobitve posojila za sredst £ po 2. in 3, točki 2. člena: — kupoprodajno pogodbo za nakup pr» ‘jvniii prostorov, ■ predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme ali generalno popravilo opreme — gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov. ... 9, člen Najvišji znesek posojila za vsakega novo zaposlenega delavca znaša 6.000 DEM v tolarski protivrednosti (tečaj R Slovenije). Najvišji znesek iz 2. in 3. točke 2. člena tega pravilnika znaša 8.000 DEM v tolarski protivrednosti (tečaj R Slovenije). Odplačilni pogoji posojilodajalca so: — nominalna vrednost glavnice se veže na vsakokratni tečaj SLT v odnosu na DEM (tečaj R Slovenije) — doba vračanja posojila je 2 leti ob enoletnem moratoriju. 10. člen Prošnja za dodelitev posojila se vloži pri Oddelku za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti občine G. Radgona. 11. člen Predlog sklepa o dodelitvi posojila pripravi komisija za dodeljevanje posojil, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona. Komisija šteje 5 članov in jo sestavljajo: 2 predstavnika Oddelka za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti, - I predstavnik obrtne zbornice, katerega imenuje izvršilni odbor obrtne zbornice — 2 predstavnika bank. 12. člen Na predlog komisije za dodeljevanje posojil Izvršni svet Skupščine občine Gor, Radgona s sklepom odloči o dodelitvi posojila najkasneje v roku 40 dni od dneva objave razpisa. Sklep se posreduje vsem prosilcem najkasneje v 8 dneh po sprejemu. 13. člen Po pridobitvi posojila sklene posojilojemalec v skladu z določbami tega pravilnika posojilno pogodbo z občino Gornja Radgona. Posojilna pogodba poleg obveznih določb vsebuje še: -- obveznost posojilojemalca, da bo posojilo porabil namensko in v času enega leta opravil novo zaposlitev oz. izpolnil obveznost iz 2. in 3. točke 2. člena pravilnika — določbo, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe, takoj vrne posojilo ali neodplačani del posojila z obrestmi po najvišji bančni obrestni meri za naložbe za tekoče poslovanje, — določbo, da posojilojemalec za opravljanje storitev iz naslova posojilne pogodbe banki poravna nadomestilo v skladu s sklepom o tarifi nadomestil za storitve banke, — določbo glede zavarovanja kredita, katera se izvrši preko banke. i Izvajanje posojilnih pogodb opravlja ustrezna bančna ustanova ali druga finančna organizacija, s katero Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona sklene ustrezno pogodbo. 14. člen Namensko porabo sredstev iz pogodbe o posojilu preverja pristojni upravni organ občine G. Radgona. 15. člen Strokovna in administrativno tehnična opravila za komisijo za dodeljevanje posojil opravlja Oddelek za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti občine Gornja Radgona. KONČNA DOLOČBA 16. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Gornja Radgona (Ur. objave občin Pomurja, št. 14/91 in 25/91), 17. člen Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objac vah občin Pomurja, Številka. 313-6,91-0 Datum. 4. 6. 1997. PM.DSEDNIK vrtv, v. \ a . a PETEK SOBOTA Radio MV Murski val L Z d ul 0 13 E 5.40 Prebujajte »e t nami — Mranje kramljanje s podatki o 'Himenu, cestah, časopisih, pe-l mijo ledna, horoskopom, ob-rtstili... 1.00 Druga jutranja »onika Radia Slovenija 7-15 klanjamo nov dan ... 7.30 in-lormaGje v slovenščini, nrmšči i' i« madžarščini. 8.00 Potoči l h 1 It Dopoldne na MV 815 IVai oglasi. 9 00 Borzni utrip l * ■’ Mariborsko zvočno pismo I ’ ‘ ■ NSISNMV - lestvica tu U® Skladb. 10.00 Poročila. 10.30 I Kontnedtnske pnreditve (kul-I'Ju, Ipon, turizem ...). 1' -30 I 12.00 Poročila (BBC) ULld Novica dneva, 13.00 Sla-vključitev Radia Sloveni | I Ififkn - „ . ■ Samorastniki, »or. HTV 1 RTL oblačilu, melodrama. Saw Paris, amer, film Berlin, Alexanderplatz, ško-italijanska serija. Dnevnik* < ' ........k, '”T,:,i 1 !Xn s°- th,slik ^,v“»r r,i Tokral .......................... o Radio 'J M Skenranhi 4*1*' 11» Ko je po-»LasnifaDen«, I2«1 Po-Gospodarska oa-4 H.0D Dnevn i U IUTr* ' k-ttikmi ogram •7.1® Rova ;- noviiev nani-S 825 Studio Maribor. ’ Dnevnik tv 20.05 >ii v. OobrodoSi ‘ J" studio Cilv. 2200 Video M. J radijski in televizijski spored od 19. do 25 junija 5.40 Prebujajte se z nami — tudi v soboto je lahko to prijet no, če imate dobro družbo in ste na tekočem z vsemi dogod ki. 7 00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan . 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržnici. 8.00 Poročila. 8 10 Dopoldne na MV. 8.30 Dunajsko zvočno pismo. 9.00 Nabal/Planje, phanje m poesis. 10 00 Poročila. 10.30 Potepajte se z nami. 11.00 Sobotni gost 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Mah oglasi. 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Ra dio Slovenija. LL TV SLOVENIJA 1 H 10 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 14,00 Tok tok. 16.00 Tednik. 17.00 Dnevnik. 17.10 slovenski film NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK UKW 94,6 MHz (Dopoldne tudi SV 8,00 Začenjamo nov dan 830 Horoskop. 8,45 To bi moral biti kabaret 9.10 Mrsel in Čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narodnozabavnih skladb. 10.30 Nedeljska kuhinja, 12,00 Poročila, 1215 Nedeljsko postno premišljevanje. 12,30 Minute za kmetovalce. 13 00 Najlepše že Ije s čestitkami in pozdravi. 18,00 Panonski odmevi — oddaja za porabske Slovence in vse druge, 18,30 Poročila (BBC). 19 00 Vključujemo Radio Slovenija. TV SLOVENIJA 1 kHz) ,ei«u 9-30 V "i" duh' Pia-■' ^1105 ',0^Sol g stWe. h® Jutr^n Sbv- ^"čno o^or serija Ujnsliko i? Adn» M S Mimica ’^.Voro4'la *^,Os Po^o. j Havanka. 4'" k' R kdn • . Bn«nik. Slik, 2240 Dnev-Oj? sliko ow "'»tšk, “r^k' ^bšk, (čb). 18.35 Za prihodnost Narodne galerije. 18.45 Oddaja za otroke 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.00 Utrip. 20.30 Show Rudija Carrella, 22.05 Zlata leta, amer, nadaljevanka. 22.55 Dnevnik 23.25 Sova Murphy Br©wn, amer, nanizanka; Gabrielov amer, nanizanka; Divja vožnja, ameriški film; Nočne ure, amer, varietejski program. Drugi program 16.00 Sova. 17.20 Da ne bi bolelo: sonce in koža. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18 30 boš videl kaj dela Dolenc. 19.00 Kremenčkovi, risanka. 19.30 dnevnik tV BiH. 20.05 Kronika Unirna 92, 2030 Žur, 2. del francoskega filma. 22.15 Umetniški program: Moški, ženske. 23.15 Evropska noč jazza, prenos. 9,25 Ziv žav, 10JO Ebu drame za otroke, 10.30 Čez tri gore: Utripanja. 11 05 Kronika, kanad serija. 1130 Obzorja du ha. 12,00 Poročila. 12.10 Kre menčkovi. 12 40 Boš videl kaj dela Dolenc, 14,25 Odraščanje, ameriški film, 16 00 Kralj Pata genije, franc, nadaljevanka, 17.00 Dnevnik, J 7,10 Gusarji neba, avstraL film. 18,55 Risan ka, 19,20 Slovenski loto. 19 30 Dnevnik, 20.00 Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo, 21.35 Velike trgovske poli, angleška serija, 22 35 Dnevnik. 23 05 Sova: Ameriške video smešnice; Gabrielov ogenj, amer, nanizanka. Drugi program 10*50 Za resnični konec vojne, doku, film, 12.30 23, tabor pevskih zborov, prenos. 14.40 sova. 16.00 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik ORF. 20.05 EP v nogometu, finale, prenos. 22.35 Aleksa Šantič, nadaljevanka. 2335 Mali koncert. 23.30 Športni pregled. 5.40 Prebujajte se z nami — da bo začetek delovnega tedna veder, vam M V da vse informacije za dober začetek- 7,00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7,15 Začenjamo nov dan . . 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžar šČini. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na M V. 8.15 Mali oglasi, 9,00 Zgodilo se je, 10.00 Poročila. 10,30 Šport. 12,00 Poročila (BBC). 12,30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16,25 Obvestila, 16.30 Poročila. 17 00 Šport 18 00 S kranščakom, cekron pa z mare-lof — lestvica narodnozabavne glasbe. 18 30 Poročila (BBC). 18.35 Bilo je nekoč, 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 5,40 Prebujajte sc z nami, slišali boste vremenske podatke, vse o cestah, zanimivosti, horoskop. izbirali pesem tedna . .. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8.00 Poročila. 8.10 Do-poldne na M V — kost oziroma gost dneva, ljubljansko zvočno pismo, mali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10 00 poročila),.. 12.00 Poročila {BBC). 12-30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16-30 Poročila 17.00 Srebrne niti. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 1900 Vključujemo radio Slovenija. TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 5.40 Prebujajte se 2 nami — poslušajte, kaj je novfcga v časopisih, na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi brat Džouži, kakšno je današnje nagradno vprašanje, zagrebško zvočno pismo , . . 7,1X1 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan, 7,30 Infor-.macije v slovenščini, nemščini in madžarščini, 8,00 Poročila. 8.10 Dopoldne na M V. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Kličemo banko 10.00 Poročila. 1030 Iščemo za vas — in tudi najdemo odgovor. 12.00 Poročila 1230 Novica dneva. 13 00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 1630 Poročila. 17.00 Mali oglasi. 17,30 Poslušamo vas, 18.00 Narodnozabavna glasba 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slo vemia. 5,40 Prebujajte se z nami — (danes po domače in z obilico ^klepeta, ob drugih podatkih tu-idi z mislijo iz šolske beležnice pa se s čim 7 00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7,15 Začenjamo nov dan, 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini m madžarščini. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV — ob drugem boste slišali lestvico domačih zabavnih skladh Sedem veličastnih, obirali kost oziroma gosta dneva (ob 10.00 poro čila) , , , 12 00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija, 16.00 Popoldne na MV 16.25 Obvestila. 16,30 Poročila 17 00 To sem jaz 18 00 Najlep še želje 5 čestitkami in pozdravi 18,30 Poročila (BBC ). 19 00 Vključujemo Radio Slovenija TV SLOVENIJA I HTV 1 9.15 Otroški program 9 55 Semenj ničevosti, angl, nadaljevanka 11.00 Mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna 12.00 Poro čila. 17.00 Dnevnik. 17.10 Ra dovedni Taček. 18 00 Obzorja duha. 18.35 Divji svet živali. 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Politik novega kova, angl, naniianka. 21.00 Svet na zaslonu. 21.40 Zasliševanje, s vedska rama. 22.40 Dnevnik 23.15 Sova: Gabrielov ogenj, amer, nanizanka; Zvezdne steze, amer, nanizanka. Drugi program 15.35 Oči kritike. 16.25 Sova 17.55 Športni pregled. 18.25 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik TV Koper. 20.05 E P v nogometu finale, prenos. 22.10 Gospodarska oddaja: R & R. 22.40 Umetniški program: Kino. 9.40 Zgodbe iz školjke. 1030 Nekoč je bilo,.. življenje. 11.20 Da nc bi bolelo: Sonce in koža. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih. 12.00 Poročila 17.00 Dnevnik. 17.10 Lonček, kuhaj. 17.20 Plamenica, angl, nadaljevanka. 18,40 Alpe—Donava Jadran, 19,10 Risanka. 1930 dnevnik. 20 00 Žarišče, 20,30 Osmi dan 21.35 Baby M, amer, nadaljevanka. 22*25 Dnevnik. 23,10 Sova: brez žensk menda ne gre, angl, nanizanka; Gabrielov ogenj, amer, nanizanka; Glasbeni utrinek. Drugi program 15.00 Svet na zaslonu. (5.40 Sova, 17,20 Svet poroča 18.00 Studia Koper. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik TV ZDF, 20.05 Orion. 20.30 Glasba, show in cirkus. 21.30 Omizje. 2330 Svet poroča TV SLOVENIJA 1 10,05 Program za otroke. 11.00 Baby M, amer, nadaljevanka. 12.00 Poročila, 16,20 Primer Strgar, dok. oddaja. 17.00 Dnevnik. 17.10 Klub Klobuk. 19 10 Risanka, 1930 dnevnik, 20,00 Žarišče. 20,30 film tedna: Pot upanja, švic, film. 22,25 Dnevnik, 23,25 Sova: Ne nadni uspehi, amer, nanizanka; Gabrielov ogenj, amer, nanizanka. Drugi program 16.05 Osmi dan, 16.55 Sova, 18.25 Studio Marihor. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Športna sreda. 22.10 Mali koncert. HTV ! m?*" 10.05 .............. ’’ 1« Ste- |J 4 h1T |5 V f ^P' 8.00 Poročila. 8.15 Slika na sliko. 9,00 šolski program 10.00 Poročila. 10.05 Kaj se do gaja z mano, oddaja za mlade. 12.00 Poročila. 12.05 Vi in vaš video. 12.05 Vi in vaš video. 12.50 Izbor programa za tujino. 13.25 Ero z drugega sveta, opera. 14.00 Poročila. 14.05 Bach in Bottine, kanadski film. 15.55 Poročila. 16.00 Hrvali v Avstraliji. 16-45 Turbo Limach sho*. 18.00 Poročila, 18.20 Santa Bar bara. 19,15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.05 Nevarna razmerja, amer. film. 22.10 V iška nju izgubljenega časa. 22,40 Dnevnik 23,05 Slika na sliko 0.00 Poročila. 0.15 Serijski ma raton: Hemjngway. 8.00 Poročila, 8.15 Slika na sliko. 9,00 Smogovci, otroška serija, 9.30 Risani film, risanke 10 00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.00 O cea nog rafija, kanad. serija. 1130 Narodna glasba 12*00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobrota. 13 30 Hišni ljubljenci, serijski film. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 14.45 Zlatko in detektivi. 1530 V nedelja. 16 00 Poročila. 17.10 Zvezda je rojena, ameriški film 18.50 Tom in Jerry, risanke 1930 Dnevni k-20.10 Hrvaška v svetu. 21.00 Sedma noč. 22.30 Dnevnik. 22 50 Šport. 23.05 Orgelski kon cert. 0.00 Poročila TV AVSTI HTV 1 HTV I TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta. 9.30 Angleščina. 10.00 Francosščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Lastna podoba morilca, ponovitev filma. 12.30 Halo, Avstrija 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi, 13.35 Hudič v svilenem 1530 Otroški spored 16.00 Halo, svet. 17.00 Čas v sliki, 17.10 Moja knjiga o džungli. 18,00 Časvsliki, 1830 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki 20,15 Kdor leče A ..., zabavna oddaja. 22.10 Zlata dekleta. 22.35 Novo v kinu. 22.45 Hiša pod drevesi, film. 0.20 Cas v sli ki. 0.25 Warlock, vestern. 2.10 Čas v sliki. 2.15 Ex libris. 2.20 Tisoč mojstrovin. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Bil sem brez besede, 9,30 Kulturni zajtrk. 10,15 Raji na določen čas. I 1.00 Tiskovna konferenca. l2,00Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Tri dame z žara, razvedrilna oddaja. 13 35 Maturantski izlet v Tene riffo, film 15,05 Klovn. 15.30 Otroški spored. 15.55 Tedenski pregled sporeda. 16.10 Skrivnost delfinov, 17.00 Cas v sliki. 17.10 X-Large Potovanje v Egipt. 18.00 Cas v sliki. 18.05 X-Large. 18.30 Leteči zdraniki. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Mosel briick, zgodba o vinogradniški družini. 21.05 Cvetje v močvirju, kabaret. 22.20 Vizije 22.25 Ljubite klasiko? 23.20 Gledališče, 1.00 Cas v sliki. 1.05 Tisoč mojstrovin. TV MADŽAR I TV MADŽARSKA 6.15 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV z vaškim zdravnikom. 8.10 Verski program za baptiste. 8.15 Za otroke in ne le zanje: pravljica, risanke, filmi. 11.00 Tvmagi ster 12.30 Panorama, svetovna politika. 13.30 Za otroke 14.30 Rock-glasba. 15.00 Barometer, politični šov. 16.05 Kviz o Angliji. 17.20 Švedsko madžarska. 17.00 Za otroke. 18.25 Umetna obrt v modi. 19.00 Jolly Joker, nemška serija. 20.00 Dnevnik, teleSport. 20.40 Last Time I. 6.45 Vaška TV, magazin. 7.30 Risanka. 7 55 Biblijsko sporoči lo. 8.00 Kava s smetano, jutra nje kramljanje. 8.30.Telefonska igra. 8.40 Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki sedijo doma. 11.00 Za boljši jezik. 11.10 Pogled domov. 12.00 Glasbeni butik. 13.00 Financial Times, poslovne novice, 13,25 Pesem doni. 13.55 Pokrajine . .. 14,30 Veter svobode, francoska serija. 15.30 Zgodovinski kviz. 16.30 Dodov klub, serija. 16.40 Verski pro gram za rc farm ato rje. 17.00 Disneyevi filmi. 18.45 Goool, nogomet. 19.00 Teden, dnevnik, teleŠport 20.40 Gumijaste noge (Food o ose), ameriški 22 30 Gaj spomladi. film. 2150 nem-0.50 I4.TO Adam 12. 15.00 K n ighr Rider. 1600 Policija je vedno zraven. 16.50 21 Jump Street 17.45 Vroča nagrada. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila 19.15 ServDst pozdravljen in halo. 20 15 Junak, komedija 22.00 Kako, prosim? 23.00 Osemnajstkaratna cipa, erotični film. 0.45 Pohotni Saunaclub, erotični film. 2.25 Magazin za moške. 7.00 Dobro jutro. 9,00 Baklja, otroška serija. 930 Jaz, lutkar. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski po-gram. 11.05 Jutrofon. 1135 Cosby Show 12,00 Točno opoldne. 13.00 Hrvaška v svetu. 13.45 Poročila, 13,50 Serijski film. 14 40 Modre čelade. 15 05 Otroška serija. 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija. 17.00 Dokumentarna oddaja. 17.30 Gremo naprej, 18.00 Poročila. 18.05 Gremo naprej. 18-30 Santa Barbara, amer, nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19,30 Dnevnik. 20.05 Živeti, tv-dr^ma 21.05 Igrani film. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.15 Animavizija: Naših 20 let, show program. 2.15 Poročila, 7.00 Dobro jutro. 9.00 Siias, otroška serija. 9.30 Majhen svet. 10,00 Poročila. 10.05 Šolski program. 11.05 Jutrofon. 11,35 Popolna tujca, humor, serija. 12.00 Točno opoldne J 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poro čila. 13.50 Serijski film. 14.40 Modre čelade. 15.05 Batman, otroška serija. 16.00 Poročila. 16.05 Mala vizija. 17.00 Govorimo o zdravju. 17,30 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo naprej. 18 30 Santa flarba ra. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Koreja, dok. film, 21.00 V ospredju. 22.30 Dnevnik. 23,00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.15 Animavizija. 2.15 Poročila. 7,00 Dobro jutro. 9.00 Bat- I man, otroška serija, 9.30 He- I Man in gospodarji vesolja, nsa- | na serija. 10,00 Poročila. 10,05 Šolski program, l L05 Jutrofon. 11.35 Gospod Beanh angl, nanizanka, 12.00 Točno opoldne. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila, 13,50 Serijski fiim 15-03 Šolski program. 15.35 Superba-bicaT angl naizanka. 16.00 Po roči la. 16.05 Malavizija. 17.00 Dokumentarna oddaja 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila. 18.05 Gremo naprej 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 1930 Dnevnik. 20,05 Da n to n h poljko-franc. film. 22.20 Obno va Hrvaške, 22,50 Dnevnik, 23,10 Slika na sliko. 0.10 Poročila. 0.25 Animavizija. 2.25 Poročila. 8.40 Pedenjžep. 9.10 Peklenski načrt, mladinski film, 10,10 Nekoč je bilo življenje: Rojstvo. 1035 Skrivnostno življenje strojev: radio. 12.00 Poročila, 14.50 športna sreda, ponovitev. 17 00 Dnevnik. 17.10 Živ žav. 18.30 Izobraževalna odda ja. 19.05 Risanka. 1930 Dnev nik* 20 00 Žarišče. 20.30 Boben-Ček, glasbena oddaja. 21.35 Do kumentama oddaja ob obletni ci osamosvojitve. 22J5 Dnevnik, 23.10 Sova: Dra^i John, amer nanizanka; Gabrielov ogenj, amer, nanizanka. Drugi program 16 45 Sova. 18 00 Studio Koper. 19.00 Modro poletje, Špan ska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Videolestvica. 20.30 Zelena ura. 21,30 Umetniški večer: Povečava. HTV 1 TV AV 7.00 Dobro jutro. 9.00 Super babica, angl, nanizanka. 9,30 S mo g ovci, otroška serija. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 11.05 Jutrofon. 11.35 Princ iz Bel-aira, humor, erija. 12,00 Točno opoldne 13 00 Slika na sliko, 13.45 Poročila. 13.50 Serijski film, 15.05 1001 Amerika, risana serija. 16.00 Poročila, 16.05 Malavizija. 17,00 Znanstveni razgovori. 17.30 Gremo naprej. I8.D0 Poročila. 18.05 Gremo naprej, 18.25 Santa Barbara. 19 15 Risanka. 1930 Dnevnik. 20.05 3—2—1, kviz. 21.20 Informativni program. 22.10 Fluid rock cate. 22.40 Dnevnik, 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.15 Animavizija. 2,15 Poročila. AVSTRIJA 1 9,00 Cas v sliki. 9.05 Tri dame z žara, ponovitev. 9.30 Avstrija v sliki. 9.55 Otroški prometni klub 10.00 Šolska TV. 10.30 Halo, otročiček! komedija. 12,00 Nočni studio. 13.00 Cas v sliki. 13.35 Risanka. 13.40 Smisel življenja, ponovitev, 14.10 Batman. 15.00 Otroški spored. 16.05 Moja družina .. . in druge živali. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Kako dobro, da imamo Marijo, razvedrilna oddaja, 21,15 Pogledi $ strani. 21.25 Teleskop: Belo zlato — Lov na slone. 22.10 Miami Vice. 22.255 Svet brez usmiljenja, film. 0.20 Dance House. 0.25 Čas v sliki. 0 30 | Tisoč mojstrovin. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin 8,35 Zoom, Your En-ghsh Magazine 9,05 Disneyevi filmi in risanke. 10.50 Cirkus Tarzan Zebrini 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 17,10 Vaterpolo, Madžarska Italija, pokal Tungsram. 18.15 Katoliška kronika. 1830 Prori 2000, poljudnoznanstvena serija. 18,55 Igra, 19.10 Za otroke, 19.30 Dnevnik. 20.05 Evropsko nogometno prvenstvo, prenos iz Gdteborga, možni podaljški. 22.10 Evropski popotnik, posebna oddaja 22.45 Reportaža iz Grand Ca-nyona; potopisni film. 23.40 Dnevnik. 23.45 Dnevnik, BBC. 9*00 Ca s v sliki 905 Tri da me z žara. 9.30 Angleščina, 10.00 Šolska tv: Poklicno usposabljanje. 10.15 Zaščita živali, i 0.30 Pr ed sed n i k 12.00 G las be-na skrinja. 12.15 Dunajska stojnica. 13.00 čas v sliki- 13.10 Mi. 13.35 Družinske vezi. 14.00 Raima n 14.50 Jutrišnji mojstri. 15.00 Otroški spored. 15.05 Moja družina... in druge živali. 16,30 Glasbena delavnica. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Spor. 20,15 Univtrzum: Raj ob času. 21,07 Pogledi s strani. 21.15 Perry Mason, 22.45 Judič odposlan, kriminalka, 0.20 Petrocelli. 1.05 čas v sliki. 1,10 Tisoč mojstrovin. Sreda, 24, junija 9,00 Cas v sliki 9.05 Tri dame na žaru. 9.30 Francoščina. 10.00 Slikarske tehnike. 10.15 Židovski sosedje, 10.30 Pery Mason. 12.00 Risanka, 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 1335 Družinske vezi. 14.00 Batman. 14.50 Ugledni vabijo k mizi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Niklas — mladenič iz Flandrije. 15.30 Lutke. 16.00 Živalski kotiček. 16 05 Moja družina ... in druge živali. 16,30 Mini leksikon. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. I8.05 Me ženske. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20 00 Šport. 20,15 Vedno kolesarji, komedi ja. 21.50 Pogledi s strani. 22.00 Lepotica in vohljač. 22.50 Hudič odposlan, film. 0.25 Petrocelli. I 10 Čas v sliki. 1.15 Tisoč mojstrovin. TV AVSTRIJA 1 10.30 Argumenti, I 1.15 Svet za vse. 12.05 Godci iz Avstrije. 12.15 Klub za starejše. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske, 13.35 Družinske vezi, 14.00 Bat man. 14.50 Psi — naši najboljši prijatelji. 15.00 Otroški spored. 15.30 Am dam des. 15.55 Mini scena. 16.05 Moja družina in druge živali. 16,30 Uspešnice in napotki. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored! po željah. 18.00 Čas v sliki, 18.30 Leteči zdravniki. 1930 Čas v sliki. 20.15 Šov miks. 21.20 Pogledi s strani, 21.30 Družinski grob, kriminalka. 23.25 Utripanje srca, film. 0.45 Petrocelli. 130 čas v sliki. 1,35 Tisoč mojstrovin. TV MADŽARSKA TV MAD 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin; vmes Vaška TV. 8,35 Za otroke. 9 00 Hačiko, japonski film 10.45 Skrito mesto, kratki film. 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva, 17.10 Vaterpolo, Madžar-ska:ZDA, pokal Tungsram, 18*15 Risanka. 1830 Svet denarja, 18.40 Imamo le eno Zemljo, serija. 18 50 Videospoti 19.00 Telefonska igra. 19 15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, teleŠport. 20.40 Igre metropolis. 21,25 Ziiriška dvorana oklepov, nemška serija 23.00 Kot ptič.,., Haraszti. 23.40 Dnevnik. 23*45 Dnevnik^ BBC. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin. 8.35 Za otroke. 9.35 Hčeri Kanade, serijo. 10.30 Ponovitev serijskega filma. 10.55 Letni kolobarji, program za upokojence. 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 20. del. 17.35 Su-perkongres, Rim '92. 18.15 Koledar 1992, magazin. 18.55 Svet denarja. 19 05 Dodov klub, po ljudnoznanstvena serija, 19.20 Za otroke. 20.00 Dnevnik, te1e-šport, 20.40 To + ona, zabavni magazin. 21.50 Novi svet, zunanja politika. 22,40 Samo neki gigolo, nemški film, 0.20 Dnevnik. 0.25 Financial Times. 0.50 Dnevnik, ZDF. 5.45 Dobre Jutro, Madžarska, magazin. 8.35 Za otroke 9 25 Lajna, lahka glasba 9.55 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 10.10 10.25 faro, Pomoč v duševni stiski. Ponovitve. 10.50 Christo-balet. 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva, 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija. 17.40 Risanka. 17.50 Magazin za menedžerje. 18.30 Svet denarja. 18,40 Ima mo k eno Zemljo, serija. 18.50 Videospoti. 19 15 Za otroke. 20.00 Dnevnik, telešport. 20.4(1 Sosedje, 135. poglavje tv roma na. 21.15 Friderikuszov šav. 22.35 Aktualna. 23.05 Debatni program. 24.00 Dnevnik 0 05 Dnevnik. BBC 6.00 Čohi. 7.00 Različne mladinske oddaje. 9.15 Samurai Pi zza Ca ts 9.40 Dido, češ k i otroški film. 11.10 Plesni turnir v standardnih plesih. 12.00 Stric Buck. 12.30 Major Dad. 13.00 Mladinske oddaje. 14.20 Policijsko poročilo. 15.15 Fantazijske zgodbe, film. 17.45 Pri marij dr. VVestphal. IB 45 Poro čila. 1910 Dan kor noben drug. 20.15 Showm>*ter. 21.45 Spie-glov tv magazin. 2.45 Piayboy Late Night, film. 23.55 Kana! 4. 0.45 Devet tednov in pol, film. 2.40 Vohun preveč, film. 11 05 Tic Tac Toe. H.30 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldan ski magazin. 12.20 Kot se doga ja v življenju. 13.05 Kalifornijski klan 14.00 Wimbledon 92. 1915 Eksplozivno. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.10 Umor je njen konjiček. 21 10 Grad na Tirolskem, film 22.45 Deset pred enajsto. 23.15 Moški magazin. 23 50 Poročila. 0.00 Air-wo]T. 1.00 Grozljivo prijetna družina. 130 Dr. med. Marcus Welby. 2 30 Owen Marshall, film. 3.30 Airwolf 7.00 Ponovitev različnih nadaljevank. 9.50 Čisto in lepo. 10.05 Dr med. Marcus Wdby. 11.05 Tic Tac Toe. 11.30 Družinski obračun. 12 00 Opoldanski magazin. 12.20 Kot se doga ja v življenju. 13.05 Kalifornijski klan 14.00 Wimbledon 92. 9 15 Eksplozivno. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: črna dama, ameriška kriminal ka. 21.55 Eksplozivno. 0 05 Air-wolf. 1.00 Grozljivo prijetna družina. 1.30 Dr. med. Marcus Welby. 2.30 Owen Marshal 3.30 Airwolf. 9 00 Ponovitev različnih nadaljevank. 10.15 Dr med. Marcus Welby 11 .05 Tic Tac Toe. 11.30 Družinski klan. 12 00 Opoldanski magazin. 12.20 Kot se dogaja v življenju. 13.05 Kalifornijski klan. 14 00 Wimbledon 92. 19.15 Eksplozivno. 20.15 Dvo rec ob Vrbskem jezeru. 21.I5 Na življenje in smrt. 22.15 Sternov tv magazin. 0.00 Airwolf. 1.00 Grozljivo prijetna družina. 1.30 Dr. med Marcus Welby. 2.30 Owen Marshal. 3.30 Air wolf 4.30 Dobri časi, slabi Časi. 6.00 Dobro jutro in poročila, 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank. 10.15 Dr Marcus Welbg. 1 L05 Tic Tac Toe, 11 30 Družinski dvoboj. 12.00 Opoldanski magazin. 12.20 Kot se dogaja v življenju* 13.05 Kalifornijski klan. 14,00 Wimble-don 92. 19.10 Eksplozivno. 1945 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini playback šov. 21.15 Klic v sili 22.15 Lovci na Človeške glave, akcijski film 23*55 Poročila. 0.05 Airwo1f. L 00 Grozljivo prijetna družina l 30 Dr. med Marcus Wdby* 2.30 Owen Marshal. 3.30 Ainvolf. 4.30 Dobri časi, slabi časi. Stran 21 Na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Gornja Radgona (Ur. objave občin Pomurja št. 10/92) je Izvršni svet SO Gornja Radgona na seji dne 4/S-1SS2 »prejel RAZPIS za dodeljevanje posojil iz sredstev občinskega proračuna in Računalniki MICROSTAR VELIKA IZBIRA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME sredstev Ljubljanske banke — Pomurske banke, d.d., za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občim Gornja Radgona: — sredstva občinskega proračuna v višini 5.900.000,00 " “ — sredstva LB-PM d.d. v znesku 5.900.000,00 SKUPAJ znesek razpisanega posojila 11.800.00.00 SLT SLT SLT POSOJILO SE DODELJUJE ZA NASLEDNJE NAMENE 1 zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje, 2 nakup osnovnih sredstev, če se tako zagotavljajo nova delovna mesta. ' 3. urejanje poslovnih prostorov, v katerih se bo dodatno zaposlovalo. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV POSOJILA Posojilo lahko pridobijo občani, ki samostojno opravljajo dejavnost na podlagi obrtnega dovoljenja, ki imajo podjetje v zasebni lasti in občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz na sodišču priglasitev za vpis podjetja v sodm register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. Za posojilo lahko zaprosijo stalni prebivalci občine oz. nosilci dejavnosti, ki imajo sedež obratovalnice ali podjetja v občini Gornja Radgona OSTALA DOLOČILA Prošnje za dodelitev posojila se vložijo v 15 dneh od dneva objave razpisa pri oddelku za gospodarstvo m negospodarske dejavnosti občine Gornja Radgona. K prošnji je potrebno predložiti investicijsko informacijo na predpisanem obrazcu Obrazec dobijo prosilci v sprejemni pisarni občine Gornja Radgona Posojilo je brezobrestno za dobo 2 let ob enoletnem moratoriju Prosilci lahko vložijo prijavo le za enega od navedenih namenov Sklep o dodelitvi posojila bodo prejeli prosilci v 8 dneh po sprejemu v izvršnem svetu SO Gornja Radgona Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. IZVRŠNI SVET - PC 286/16 - PC 386SX/25 - PC 386/33 Mhz 64K8 Cac ti e - PC 386/40 Mhz 64KB Cache - PC 486/33 Mhz 64KB Csch& - RAČUNALNIKE VAM SESTAVIMO TUDI PO VAŠI ŽELJI CENA: ŽE OD 700,00 DEM DALJE Garancija: 18 mesecev — osnovne plošče — komprocesorje — grafične kartice — 1/0 kartice — floppy diske — bard diske — hard/floppy disk kontrolorje — ohišja — tipkovnice — monitorje — miške, skanerje — opremo' za lokalne mreže — notebook — tiskalnike in drugo TRAKOVI ZA VSE VRSTE TISKALNIKOV, hard diski večjih zmogljivosti (500 MB in več), kompletni sistemi za ARHIVIRANJE PODATKOV in drugo opremo glede na Vaše želje. trgovina MIKROSTAR Hauptplatz 95, A-7561 HEILIGENKREUZ/L. telefon: 9943-33-25-64-05 telefaks: 9943-33-25-64-06 informacije v nemškem jeziku delovni čas: od 8. do od 13 do 17. ure 12. ure in Trgovina ČRENŠOVCI, Prekmurske čete 20 (stara šola) Vabi na otvoritev v soboto, 21. junija 1992! KUPITE ZDAJ KO VAS GREJE SONCE KAJ? • peč TVT Standard z bojlerjem (25—40 kW) — popust od 4S.B63 do 65 696 * peč TVT Standard brez bojlerja — popust od 33 432 do 47.639 * peč TVT Central — popust od 23.196 do 28.893 • radiatorji Aklimat (s priborom) SLT SLT — popust (za radiatorje) od 141 do 348 SLT po člen * raztezne posode Varflex (od 12 do 80 litrov) — popust od 2 342 do 3.064 SLT FERROIMPEX Ges.m.b.H. A-0162 STRAU 72, CELOVEC telefon 9943-42-27-38-80-0 telefaks: 9943-42-27-38-80-23 informcije v slovenskem jeziku delovni čas: od 8 do 12 ure in od 13 do 17. ure MIKROSTAR d.o.o. Letališka 33 61000 Ljubljana telefon: 061 102-222 int 339. 340 telefaks 061 104-267 delovni čas: od 7 do 15. ure NAFTA LENDAVA, Rudarska 1, objavlja po sklepu delavskega sveta podjetja dražbo za prodajo nepremičnine: a) celotno zgradbo kompleksa dvorane Nafte, ki ima 1358 m’ uporabnih prostorov, b) pripadajoče zemljišče (23 arov) v Kranjčevi 61 v Lendavi Izklicna cena je 58.450.000,00 SLT Dražba bo v ponedeljek, 29 junija 1992 ob 11 uri v prostorih sejne sobe podjetja Nafta Lendava, Rudarska 1 Ogled zgradbe je možen istega dne od 9 do 10 ure Vplačilo varščine v višini 10% bo pol ure pred dražbo Sodelujejo lahko pravne m fizične osebe Prometni davek plača kunec. celotno kupnino je treba plačati v 15 dneh KJE? V JEKLOTEHNIN1H trgovinah: PC Postaja, Partizanska 34 in TH Merkur v Mariboru PE Slovenska Bistrica in PE Murska Sobota, TEO-TEN Ljutomer, DTM G Radgona LD RANKOVC! GOS POBRIJE! ča vwn zwnrzov»tn« skrinj toči (ZOLACUSKJ SERVIS F. HAJpMJAK. Gomt B. Kuzma tet 55071 prireja tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, ki bo 21. junija ob 9. uri na strelišču Beli križ (ob cesti Rankov-ci—Gederovci). Vabljeni vsi, ki si želijo dober lovski bograč in dobro kapljico. KAKO? * z gotovino, če želite še dodaten 5% popust ' s tremi čeki ali s kreditno kartico • na kredit vendar takoj, da bo prihranek vreden več VGO^° Poprajo z garancijo na vatam domu motorna vozila KDAJ? od 8. 6. do 8 7 1992 VESTNIK — Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder. Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Jubnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Vodja agencije Venera: Renata Bakan-Ficko Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji m odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019. glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 m 2 [ .064' GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 2. trimesečje 1992 je 650,00 SLT, za podjetja 1.300,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/1B z dne 30. I 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. TOMOS COLIBRI. nov, ugodno prodam » 32-407 m!036 RENAULT 4, letnik 1978. nevozen, ugodno prodam » 65-138. m974 RENAULT 18. dobro ohranjen, letnik 1984. prodam Ratnik, Šercerjevo naselje 18, » 23-408 m 1030 SUZUKI RM CROS prodam po ugodni ceni. Trdkova 17. »55-009 mf017 GOLF, letnik 1980. ZASTAVO 750. letnik 1981. in dele za različne tipe avtomobilov in gume ugodno prodam » 51-258. m979 HAT 126 P. nevozen, v celoti ali po delih prodam. Barbarič, Neradnovci 6 m993 PRODAJAMO VSE TIPE AVTOMOBILOV po konkurenčnih cenah Informacije Finžgarjeva 20. M. Sobota. m 1004 BX 16 TRS. karambolirun. letnik 1987, registriran do 112 92. prodam Slavko Kuzmič, Sv Jurij 10. »(069) 57-087 m 1009 MOPFD AVTOMATIK A3S. letnik 1989. prodam Petanjci 33 m885 OPEI. KADFTT C. letnik 1978. prodam Budja. Ključarovci 7 e, » 87-645. m3747 SUZUKI RM 125. VW SC HI ROL C O TS in GOLF JGL prodam Srečko-fla laži c. Gajševci 6 b, 69242 Križevci pri Ljutomeru m3746 ZASTAVO 101 L, letnik 1978. prodam Cankarjeva 24, po 15. uri. m 1020 ZASTAVO 128. letnik 1986, registrirano do marca 1993, prodam » 6 I 547, popoldan m3262 OPEL KADETT 1.3 S. letnik 1984. in ZASTAVO 101. letnik 1981, prodam. » 69-049. m3263 MOTORNO KOLO TORI, letnik 1986. prodam » 61 -282. m3265 MOPED APN 6 ugodno prodam. » 76-908. m4787 ZASTAVO 126 P. neregistrirano, vozno, letnik 1982, in IMT 560 DE LUX. prodam Mladinska 47, Bakovci. m 1011 kmetijska mehanizacija ENOOSNI TRAKTOR UNIVERZAL REKS in koso tovarne Muta prodam Kupim enoosni traktor Special in rotacijsko koso. » 21-860 m97l TRAKTOR LOMO VINKOVIČ, tip 821, z vsemi priključki in motorno kolo BMW VETERAN 250, z bočno prikolico, prodam. S 11-121, po 19. uri. m 1029 KOMBAJN ZMAJ 161, letnik 1980, prodam » (062) 773-170. m3745 TRAKTOR TOMO VINKOVlC 826 in rabljen traktor 523 prodam »22-714 ml4007 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA kupim » 47-131 mlOI9 TRAKTOR TORPEDO 48. malo rabljen, in kompresor, dvo- in tro-cilin-derski prodam » 51-032. m973 TRAKTOR, ruski, 300 ur, pogon na 4 kolesa, prodam ali zamenjam za manjžega »72-079 m 1037 MI LI IKL LTIVATOR GOLDONI. 14 KV, s pogonsko prikolico in vsemi priključki ugodno prodam. »(062) 731-282. m3264 ŽITNI KOMBAJN 133 z obema adapterjema, kombajn Fahr 922 prodam Benko. Ferdinand. Svetinci 7, 62253 Destemik m980 MOTOKULTIVaTOR MIO 350 S s priključki prodam »55-030. m986 živali BREJO KRAVO, po izbiri, prodam zaradi bolezni lastnika. Gradišče 62. m975 MALE PUJSKE prodam Rankovci 13, Tišina. ml003 KRAVO, brejo 4 mesece, prodam. Štuhec, Markovci 117. m 1015 DVE MLADI KRAVI prodam Bakovci, Soboška 35. m 1016 NEMŠKE OVČARJE, mladiče, čistokrvne. prodam Hajdinjak. Rogašovci 13. M977 VISOKO BREJO TELICO prodam Bralonci 59. m989 KRAVO, staro 4 leta, prodam ŠuIinči 70. m992 DVE BREJI KRAVI in 250 kg teličko prodam. Fokovci 79. m 1022 MALE PLJSKE prodam Gradišč 4. mlO23 KRAVO, s 3 teletom. 7 mesecev brejo. prodam. Lipa 161 mlO24. ŽIVE PIŠČANCE, hranjene z doma- čim krmilom, teža 1,80 do prodam Vratišinec 158, 866-518 m4782 TELICO, brejo 6 mesecev. 2,50 kg. »(042) ugodno prodam Radmožanci 93, 69223 Dobrovnik m4779 MALE PUŠKE prodam Panonska 37, Rakičan m998 NESNICE, MLADE JARClCE, PASME HI$EX, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni Akcijska prodaja Vsak, ki kupi lOjarčic, dobi eno zaslonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibi-ja Horvala. Nemčavci, » 24-393. mppp NESNICE, MLADE JARClCE, PASME HISEX. rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja Vsak, ki kupi lOjarčic. dobi eno zasionj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih. » 43-070, in v gostilni Železen ® 49-025 mpf posesti Reznovcih, MANJŠE STANOVANJE takoj najamem, V 59-036. m IDI 3 MANJŠI LOKAL namenjen za s,d LijiM«1 stinsko dejavnost, oa zelo . M soboti, dam v najem ’ B’rno I MEDLI VZNO^STA^OV*^ HIŠO v Murski SobOM.U^r,) 16 □ možnosi poslov^ .a trgovino prcX»m-hrvaški državljani etažno centralno kurja' J raždinu za podobno ’ c ,, Murski Soboti * U”-' Trisobno stanov^ davski ulici v Mu so • DVOSOBNO nncih dum v najem. * F NODRLŽINSKO h k, m vrtom v Le,,tla ... »'916. 014783 STAN«” DVOINPOLSOBNO S r poldan m <0621 34 «»- r m 343 razno ODKUPI JEMO f STV O, eiaro steklov no t l0 mce), posodo iz PC if..‘ siare drobne-predme -!4. uri 01978 5O6U REGAL ZA DNEVN" dam ^22 187 m - । OMARO. ^''VoVno P1’ ugodno prodam- « 1O32 ,g da goriva, PfOdJ .(p N^LASERS^ nov dvoini »ase hi-fVstolp l^'^^ ^i-skov breg, pioaam. m 1028 hladilo1*?V hranilne knnži« s ^-4 > pri H KS Vlado Smodu. Vane« s &«BU. ojačevalcem, Pr0 . BENCINSKI MOTOR , > BAJN in dve Pečarovci 'ML P KaM*. 'JF GL asbeni ^TOL j,. OTROsKl VOZIL . ' ' n 1/"'" »K« rt figA? nruCaT KrOK gsll I Ji Itl/I INt. IN-M" m " . mk za seno pro^f . Z ali » 25-474 m99« slT/Mi I ADIJSK1 POMr.,! '1 likov I. kakovosti. t,.t dostavo, prodam m343 delo frizersko spodim 1 "Rjppie* storit*£ Z POŠLIM starost in spd ■ J,jjmer / Gostilna ® 79-147. mlUžo POLAGAM^ parketa samo m 1006 Skrb, tvoje zdaj boi ► l zahvala r Po težki in dolgi 48. letu starosti 2af,ura|1a in na, mama, sestra- > ter svakinja Marija Ferk0 iz Dolnjih Slaveč M a . . n viediJ/F Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo ■ i(J) a-sosedom, prijateljem, znancem ter kole*11'" fpS 1 M. Sobota, TZO Cankova, UKC Ljubljana i" ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, n', v tP^ii'^-darovali vence in šopke ali za svete maše ^jpeirid številu pospremili na njeni zadnji P0’'^/Sj, P*'1'., , Posebna hvala g. župnikoma za pogrebni z pete žalostinke in govorniku ob odprtem a besede. > Vsem še enkrat — iskrena hv 1 r Žalujoči: mož Ernest, sinova Ernest in J in Suzana, brat Franc z družino, tašča, sva" ' nama ter drugo sorodstvo STRAN 22 ZAHVALA V 62. letu starosti nas je za vedno zapustila Dragica Časar učiteljica v pokoju 5mn nas Je gioboko prizadela K zadnjemu ■ Ob bolest J® Položtlt 12. 6. 1992 na pokopališču v Veržeju. I moč nase drage nam je bil v veliko tolažbo in po- ■ Kino Hva’a ' 'n se uiencem ter kolektivu iskreno zahvalju-mku V. za pevcem za odpete žalostinke, govornikoma in tajno. Hvala v S° ?omo^ ter Ivanu Rozmariču za odigrano Tiši-žili 'n .- nam'm darovalcem cvetja. Hvala vsem, ki ste nas tola-sočustvovali ter pokojnico pospremili na nieni ZAHVALA 5. junija nas je v 90. letu starosti za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek Jože Omahen iz Slogovec Ne jokajte ob mojem grobu in ne kličite me več nazaj, dosti sem trpela na tem svetu. v miru naj počivam zdaj. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Julijana Miholič-Vaš roj, Hozjan iz Motvarjevec 6(1 -------i ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. KsLl7°l?,ef.an‘ sin B°rut in hčerka Breda t družinama, —1 '■» Marica ter brat Feliks z družinami Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem, govorniku g. Sobočanu in g. Vrbnjaku za pomoč pri pogrebu. Vsem še enkrat — hvala! APAČE, 7. 6. 1992 Žalujoči: hčerka Ivanka, sinovi Jože, Vinko, Rudi in Milan z družinami Iskrena se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem ter vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in šopke. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Prosenjakovci. Čikečka vas, Prosenjakovci, Čentiba, Kanada ZAHVALA I. junija 1992 je umrl Stane Podlunšek °k°Pali smo ga v ožjem družinskem krogu. j Jerno se sostanovalcem za darovano cvetje in izrečeno ustno in pisno sožalje, Žalujoči vsi njegovi Zaprl za vedno si trudne oči, a lik tvoj še vedno z nami živ, V spomin ti bodo rože cvetele in svečke drobne gorele. \ SPOMIN 17. junija je minilo 5 let, odkar nas ie za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in bral Franc Žohar iz Doliča Žalujoči: sinovi Ludvik, Franc, Janez in Ladislav z družinami ter hčerka Marjeta z družino Kot ranjena ptica bi klical v nebo — v srcu boli, ker tebe več ni. Joži, nebo naj čuva zvezdico tvojo, a mi v srcih čuvamo žalost svojo. Letos 19. junija minevajo štiri leta, odkar smo izgubili našega Jožija’ Jožef Berden iz Fiiovec hva|a vsem u 1,111111 narti t ’se ustavite pn njegovem grobu, ob spoJ Or mu prižigate sveče in podarjate cvetje. Vsi njegovi! Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala ZAHVALA V 2t |etu starosti nas je za vedno ka pusti la druga murna tf» sturu mam.i Karolina Kutoš ■ . roj, Jakiša 11 Vučje Gomile 56 'Se 'Sireno zahvaljujemo vsem sorodnikom, t?^!....m '' "} Prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih tt • sožalje, darovali veti«, šopke In to v boil-?e Zahvai; Vllu Posprem'1' na nJ®»l poti. ’snice. Hv- r^*"0 osebJu interneg.: oddelku soboške ala ,1Jdi g, duhovniku, pevcem žulouink in govorniku KS. •hfi. Ra Vsem enkrat — hvala. hčerka 7i ^^rica z možem ter vnuki Renata, Regina in Franc in. Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 6? letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Karel Bokan s Krajne h- M. '^bi u , , ''^^oo zahvaljujemo vsem sorodnikom, P-2| In prtjateljem in vsem tistim, ki ste '1,6 vence J P°fipremili na njegovi zadnji poti, dah ’ za sv. maše in druge namene, nam hvui g. kar,! Pa sožalje 11 tua- ^lOsh ,L Zenska oblačila ter KMN Krajna. * enkrat — iskrena hvala! joči vs|, smo ga jme|; ra(jj Čas mineva, žalost in bolečina pa bosta za vedno ostali v naših srcih. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu in z drobno cvetko ali svečko počastite spomin nanj, Z žalostjo v srcu vsi njegovi ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v 80. letu za vedno zapustila naša draga sestra in teta Irena Gomboc roj. Pod lese k iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na zadnjo pot. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Z nami si se veselil, z nami žalost si delil, zdaj ostale so nam solze in spomin na tvoje nesebično srce. V SPOMIN 21. junija 1992 bo minilo leto dni, ko je tiho zaspal v Gospodu mož, oče in stari oče Peter Korpič iz Če pince 147 S hvaležnostjo in bolečino v srcu se te spominjajo tvoji najdražji A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. težko bilo se je ločiti, a solze vse. ves jok zaman. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 64. letu starosti zapustila draga mama in babica Marija HodoŠček iz Zenkmec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam priskočili na pomoč, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali ’ vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpele žalostinke. Vsem še enkral - iskrena hvala! Žalujoči vsi. ki smo jo imeli radi 'I Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih si ostala. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Katarina Kustec roj. Bederttjak iz Dolnje Bistrice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, za sv. maše. Posebej hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Romanu Vučku za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivu Gidosani sodelavcem v tovarni ženskih oblačil — v 326. brigadi. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Dolnja Bistrica, 8. 6. 1992 Žalujoči otroci z družinami Na hribu hiša prazna zdaj stoji, ker dragega očeta in dedka v njej več ni. v hladnem grobu mirno spi, na zadnji dan se spel zbudi. Po kratki hudi bolezni nas je za vedno v 78. letu starosti zapustil naš dobri oče, dedek, tast in brat Franc Horvat iz Fiiovec 163 Ob boleči izgubi dragega pokojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili k poslednjemu počitku. Posebna hvala VVZ-ju in Ml, oddelek klobasičarne M. Sobota, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Jožetu Ošlaju za ganljive besede ob odprtem grobu. Filovci, Sebeborci, M. Sobota, Gorica, 23. maja 1992 Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 62. letu starosti nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Jožef Korošec iz Mostja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje in za svete maše ter našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala KG Lendava, OE Žitkovci in internemu oddelku SB Rakičan ter dr. Katarini Koveš. Prisrčna hvala tudi g. kaplanu in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Barbara, sin Drago z družino in brata Štefan ter Adolf z družino STRAN 23 Sele ko je Janez Drnovšek na svetovnem ekološkem vrhu v Riu spregovoril r angleškem jeziku, mu Brazilci niso več vsiljevali prevajalke za kitajščino. Prepriča! jih je. skupaj z brčicami, da je iz Mehike Posebej še. ker si je hodeč po hodnikih dvorane ves čas požvižgava! tedensko zmagovalko Murskega vala »mačučitou. Iz opreznosti pred ekološkimi radikalci je izpuščal de! besedila »jahal sem na lov«. Indijanci iz amazonskih gozdov so ga kljub temu hoteli ugrabiti, da bi ga imeti za zborovodjo. Bučar je menda Ruplu in Druoišku zabičeval. naj deklaracije o biološki raznovrstnosti ne podpišeta. Motijo ga predvsem nasadi bananovcev — najraje bi videl, da bi se posušili. ker poslanec Gros z bananami ovira delo slovenskega parlamenta. Minister za okolje Miha Jazbinšek-Džezbi se je k Riu preživlja! tako, da je igral sambo, rumbo in čačača. Medtem ko se je Džezbi trudil. da bi svojo glasbeno preteklost izkoristil za zmanjšanje stroškov bivanja naše delegacije. mu je Rupel pritisnil na čelo bankovec za najvišjo napitnino. K rubriki iz preteklega tedna smo narobe napisali ime profe-: surja Vbrbsa. Profesor, ki ie še vedno zaprt na jugoslovanski ambasadi v Budimpešti, kljub temu trdi, da nima nič 2 rdečimi. imadž. vbrbs = rdeč). ■ • • Prezidij ob tej priložnosti, ko gre spet enkrat za dokaz ob-murske mnogokullurnosti. opozarja prekmursko-prleško moško prebivalstvo, da se trne ameriškega predsedniškega i kandidata iz demokratske stranke Billa Clintona ne izgovarja kot klinton — z dolgim o-jem. Sploh pa se pri simpatiziranju raje odločajte po programih, ne po alkoholnih apetitih P S. Clinton ni v sorodu z rajnkim Klintonovim Šleve-kom iz Bratonec. Folklorna uganka za prihodnje rodove, ki bodo iskali stik s travo in rodno krvjo: Če kosec kosca prepozna in sla prvouvrščena Vera Šiftar ter Franc Šiftar v takšnem odnosu kot tretjeuvrščena Cvetka Stanjko in Franc Stanjko. po- j tem drugouvrščena Štefka Bol-kovic in drugouvrščeni Janko Šenčur nista mož in žena. Na kakšnem tekmovanju v Vogri-čevcih so tekmovali Vera. Cvetka. Štefka. Franc, Janko in Franc9 Na naslov Zdravstvenega doma p Soboti prihaja mesečno po šest izvodov Ognjišča. Terapevtska literatura poslanca dr. Magdiča, ki zdravi težave zaljubljenih duš, očitno nima pornografskih elementov. Potem ko so Srbi zapustili šefovska mesta r soboškem Zdravstvenem domu, so jih nadomestili Hrvati. Magdič bo naročil ludi revijo Zavijaj Kljub apelom Prezidija, naj um zunanje ministrstvo prekmurske republike ne izda potnih listov, je skupina navijačev soboške Mure, ki so tih zadnjič zaradi »ralobornosti« celjski policisti deponirali že iz Tepanja, odpotovala na evropsko prvenstvo na Švedsko, kjer bodo pomagali razbijati angleškim navijačem kesedm konj WOLFCOMMERCE SKLAD VZAJEMNE POMOČI OBČANOV IN PODJETIJ IZ R SLOVENIJE ponudba za člane sklada: brezobrestna stanovanjska, potrošniška ali gotovinska posojila Pričakujemo vas v Murski Soboti. Štefana Kuharja 1 (blizu parkirišča družbene prehrane), vsak delavnik od 9 do 15. (ob ponedlejkih tudi od 16. do 19 ure) Telefon: I069) 26-272, 32-951 Na Pertoči bo 21. 6. 1992 ob 10.30 otvoritev asfaltnega igrišča. Tamkajšnje športno društvo Mladost in OŠ prirejata praznovanje ob tem dogodku. Med drugim bo domače nogometno moštvo igralo tekmo z ekipo občinskega izvršnega sveta, ki jo bo vodil predsednik IS Ivan Obal. Obal bo menda v moštvo povabil nekatere za to primerne prvake soboških političnih strank. Brcal pridejo tudi sosednji Avstrijci iz vasi VVindisch Minihof. S svojo močjo se bo predstavila ekipa občinskih prvakov v vlečenju vrvi. Lendavski pereči Motijo se vsi tisti, ki pravijo, da v Lendavi ne more biti planincev. ker pač nimamo gora m planin. Nedeljski shod v Lendavskih Goricah, ki je bil na nadmorski višini 307 metrov, bi lahko pokazal in dokazal da imamo kar precej »gorlazcev«. No, ja vsi niso bili na Kiltmandžaru, kot Laszlo. so pa skorajda vsak dan na vzpetinah, tudi na takih, na katerih raste vinska trta. V občini skorajda ni gospodinjstva ki bi ne imelo vinograda, zato sami planinci! Ni lepo, ker jih je le tako malo prišlo na shod, razen seveda, če so pooblastili predsednika Alojza, da jih je zastopal tudi na tem mestu. Ja pa vmes nerodnost, ker vse do pred kratkim ni vede! za obstoj pravega planinskega društva. kar je samokritično priznal v svojem nagovoru. Zagotovo pa vem. da pozna veliko bolje društvo vinogradnikov. Morda pa »planinci« vinogradniki niso prišli množično na shod zato, ker so slutili, da jih bo — enako kot predsednika — izzval občinski uslužbenec Janez. Posledic ni bilo. saj ni mislil na merjenje moči. ampak le za povabilo k mikrofonu. Škoda, saj pijača je bila poceni, enako bograč in pereči, čez čas se je oglasila tudi pesem. To pa bi bila tudi priložnost za direktorja KZ (lahko tudi ZK/ Jožeta, ki je veliko bolj miroljuben kot njegov soboški kolega. saj se je v zrelih letih vključi! v polanski kmečki oktet m poje Miciko v pungradi. . V lepem spominu pa ostaja tudi direktor Pavel iz Kobilja. Zgradil je tovarno, zaposlil delavce in izdelava je stekla. Po naključju je moral čez čas v zasluženi pokoj, potem pa se je pojavila pohlepna direktorica in si vse to hotela prilastili. Fuj jo bodi' Revčki, ki pa bi radi obdržali delovna mesta, so morali seči v žep. namesto da bi dobili delnice iz minulega dela. Vztrajno delo pa mora praviloma prinesli rezultat To so dokazali lendavski nogometaši, ki tekmujejo r slovenski nogometni ligi: nazadnje so se potrudili in premagali tekmeca ter si tako priborili obstanek v slovenski nogometni ligi. V ta namen niso le angažirali Nenada, ki je nenadoma brcnil žogo v gol. ampak so fza)snubili gledalce — navijače. ki so tokrat lahko spremljali tekmo brezplačno ne le s pločnikov । kakor vselej doslej), ampak gosposko s tribun. O dogajanjih na zeleni trati je večkrat poročal celo lendavski radio, s čemer je zavrnjeno natolcevanje, češ da daje poudarek predvsem dogodkom na Madžarskem. Tudi za to se najde opra vičilo, ko pa gre Jolanda česlo čez meje. Kar zadeva odločilno tekmo, naj omenim še vodilna moža iz kluba — direktorja Štefana m Milana' Zdaj ni več dvomov: nogometaši bodo izplavali, tačas pa še ni stoodstotnih zagotovil, da bo tako tudi z njunima kolektivoma Na konju pa je nekdanji direktor Viktor, čeprav ima tudi nekaj koz. saj mu zasebni biznis teče dokaj dobro m je spel direktor. Nimam pa informacij, kako gleda na tovarnarja Jožeta, ki mu šari po »njegovem« svetu na pettšovskem pašniku. Res pa je. da je namera o gradnji velike tovarne elektrod padla v vodo, ko je še vodil družbeno firmo. Zaslug pa le ne manjka, saj Varstroj še stoji, pa tudi stadion in proga za spidvej, tombola pa je bila le enkrat — super-tombola. N A CI V soboto ocenjujemo kmetije! V uredništvu Vestnika smo pred .sklepom redakcije zbrali še zadnje prispele prijavnice za naj ... kmetije. ki sv bile oddane do sobote. Ni jih sicer toliko, kot smo pričakovali, kljub temu pa kar precej — nekaj manj kot petdeset kmetij imamo prijavljenih, s tem da so letošnje prijave prispele z prav vseh koncev in krajev Prekmurja ter Prlekije. Med njimi je kar precej kmetij, ki so nove, vendar zgrajene v značilnem prleškem ali prekmurskem slogu. Oblikovali smo dve ocenjevalni komisiji — za stare (obnovljene) kmetije ter za nove —, ki bosta začeli z delom v soboto, 20. junija. Če bodo naši strokovnjaki v teh dneh zavili na vase dvorišče, nikar ne bodite presenečeni. bbp Zaigrajmo' in zapojmo po domače SOBOTA. 20 6. 1992, ob 20. uri, gostilna JAKLIN Crenšovci. Nastopili bodo CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET SLOVENSKOGORISKI KVINTET ROYAL FLASH VINKO ŠIMEK — JAKA ŠRAUFCIGER MLADI GLASBENIKI VODITELJ GEZA FARKAŠ DRUŽABNE IGRE Z NAGRADAMI. ŽREBANJE VSTOPNIC Predprodaja vstopnic v gostilni Jaklin v Črenšovcih Cene sadja in zelenjave Zelenjava Vrsta Tcžmea Poaulia Jabolka 140,00 130.00 Banane 120,00 100.00 Pomaranče 100,00 100.00 Umone 125,00 125,00 Bieshve 160.00 150,00 Marelice 350.00 250,00 Mandarine 280.00 — Solata — 00,00 Pandami 60 00 140,00 100.00 Papnka 200,00 300,00 Kumarice 10.00 90.00 Kimpu 80.00 80.00 Čebula 100.00 80.00 Česen 320.00 — Ze^e 60,00 80.00 Koeng 120.00 90.00 Peteršilj — 100.00 Jajca 9.00 10.01 Radgonski mehurčki Vreme je popolnoma zmešano, kar naprej nas presenečajo plohe in nalivi, če pa že posije sonce, nas razveseli le za kratek čas. Pa ni le vreme zmešano; tudi ljudje so v teh dneh podobni vremenu, svoje pa je naredila tudi polna luna (pa če to priznate ali ne). Manjka nam tudi lanski dopust, ki ga ni bilo. Predvsem nam v Gornji Radgoni je lansko poletje minilo, kot bi trenil, sploh se nismo zavedali, da je poletje, kajti čas smo merili po tem, koliko dni je minilo od vojne in katero stavbo so že popravili. Letos bi se morali pogosteje in glasneje pogovarjati o počitnicah Vendar pa tudi letos ni časa za prijetne in mirne stvari Marsikje imajo še nedokončano delo, ki ga je potrebno opravili pred počitnicami, pred zasluženim počitkom. V Avtoradgoni morajo še opravili s stečajem; v El-radu se morajo navaditi na novo metlo — direktorja nove dobe, ki veliko obeta ; kmetje se morajo dokončno odločiti, kako se bodo organizirali v prihodnje, kajti referendum o organiziranosti je propadel: Kmetijski kombinat še ne ve, kaj bo ostalo pod njegovo upravo potem, ko bodo vrnili vse odvzeto premoženje; začeto delo mora dokončati tudi vlada, razdeliti denar tistim, ki ga potrebujejo, in se končno posvetiti tistim zadevam, za katere so biti izvoljeni V Gornji Radgoni si bodo lahko le redkokate------------------------------------r------------- ri privoščili mirne počitnice. Zaradi tega mesta so bili novinarji ob dopust že lani, vse pa kaže, da bo tako tudi letos. Če ni denarja, so križi . . še večji pa, Če je denarja preveč. Toda čas je, da se nekateri problemi razrešijo, saj to pričakujemo od naše vlade Vedno je kriv nekdo drug, ker je »nekaj« povedal, vprašal ali napisal! Le kako je to mogoče? Kdor ima mirno vest in hoče imeti čiste račune, položi karte na mizo. Tako naj storijo ludi naši izvršniki, pa bo mir. Seveda ljudem ni prav, ko vidijo, da se obnavljajo vse stavbe v mestu (tudi liste, ki nimajo nobene zveze z vojno) s sredstvi za vojno odškodnino J n še: so vse te stavbe res potrebne obnove (tudi »sodnija«?) ali pa si mesto spel dela zunanjo »fasado«? Kar se mene tiče, je najbolj potrebna obnove zgradba častitljive starosti v Lackovi 17 (je ludi spomeniško zaščitena), nasproti Mesoizdelkom Njena nesreča je da v njej ne stanujejo sodniki ali drugi občinski veljaki, temveč občinski socialni problemi, najrevnejši ni najbolj ubogi Jaz in moji sosedje se še dobro spomnimo, ko je g Tropenauer obljubil: zdaj pa bomo lahko končno tudi to hišo zrihtali . . No, priznati moram, da svojo obljubo drži, kajli končno (vojna ima tudi dobre strani) je prišla na vrsto tudi ta zgradba. »Radgončani BANKA, D.D., LJUBLJANA EKSPOZITURA MURSKA SOBOTA tel.: 21-833, 31-320, 21-521 — devizno varčevanje s trijezično knjižico — turistični ček za dvig gotovine ali plačilo s hrvaškem . , w u»i — s čeki tekočega računa Abanke lahko pos i na Hrvaškem Abanka, banka prijaznih in podjetnih U Za športnike in Murski u PRIREDITEV BO! 19. junija na rekrecijskem centru v LENDAVI NAGRADE ISTE, ZA OBISKOVALCE PRESEh 1. NAGRADA SEDEŽNA GARNITURA podarja jo VAŠ DOM iz Žižkov 2. NAGRADA zamrzovalna omara daje jo GORENJE GOSPODINJSKI APARATI nja 3. NAGRADA KOTEL ZA ŽGANJEKUHO podarja jo PAN AGRA iz Murske Sobote 4. NAGRADA CEVNI RADIATOR podarja ga VARIŠ iz Lendave Cene krmil KZ Lendava 30.00 28,20 46,50 26.30 24.60 34,3» 34.60 37.5« 38.80 Vrsta Panonka Semenarna Ljubljana Bek 1 29.57 33,34 Bek 2 27,72 31.60 Super bek 46,08 —' Tl pit 1 27,87 — fl pit 2 24,14 — H starter 33.84 36,37 Super U 3 34 19 —■ Pu startei 37,16 50,10 Bro starter 38,35 50,10 * n’] Cene rabljenih avtomo^ r Minulo nedeljo je na parkirni prostor pri pa s°I visu svoja vozila pripeljalo 32 prodajalcev, last 55 I njali trije rabljem avtomobili. Za Zastavo l-# s[jl I 1988, s prevoženimi 66 000 kilometri, je lastnik LI larjev, golf D, letnik 1987, s prevoženimi 98 dv“ ” |ir0J 63 10.000 DFM, zastava 126 P, letnik 1987, s prevoze lomeiri pa 2 000 DEM Znamka avtomobila Zastava 101 Tl R 21 Nevada Jugo 45 koral Lada 1600 Zastava 750 Metcedes 200 D R 18 Jugo 60 GS 1,3 super Mercedes 200 D Zastava 101 BMW 2002 Letnih 1979 1986 1986 1980 1900 1975 1984 1989 1979 1982 1983 1972 Prevoz km 84.000 86.000 55 000 84.000 50.000 150 000 89 000 28.000 1 DO 000 163.000 60 000 60 000 ) 50° at! ni?;* Sobota —" 11 * ' Menjalniški tečaj Pomerske banke z dne 16. jn»>j8 ot>®8 * Srednji tečaj Banke Slovenije velja od t6. jnaija 19*^ “ n Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 725^137 Francija 100 1516.8582 Nemčija 100 5.108,1265 Italija KM) 6,7478 Švica 100 5.680,2367 ZDA 1 80,1363 Nakup 700.00 5.O28.* 6,55 5.580, 78.7« — 10^ r DEVIZNO POSLOVANJE ZA P°DJ > OBRTNIKE! sllljir^ V bunki opravljamo devizni plačilni pr^^.nikd^Alil1^ stema LB smo po tehnologiji SWIFT (telekorn pa , podatkov) povezani v plačilni sistem s PrcK svetu 1|Cm Vse pnlr.e deviz i/pluviijemn redno po *' kupnem tečaju Nakazila plačil v tujino so redna. Banka a r;/ viz po dnevnem prodajnem tečaju za vse vrste I nžl, Obrtnikom m podjetjem dajemo garanc J vna, komercialna ali finančna posojila v tujir" s p™ omogočamo odprtje dokumentarnih akicdid'1 delnim tolarskim kritjem SEF POMENI VARNOST! Svoje dragocenosti, vrednostne papirje-mente ali nakit lahko varno shranite v naših -(dr mete v naši osrednji enoti v Murski Soboti a'' ' Gornji Radgoni in Lendavi ter ekspozituri v M l.etna najemnina od 2.000 tolarjev.