Celje - skladišče
D-Per
C
539/1968
1119680705,4
COBISS o
£ -,z X
/
Šieviika 4 Leto IV. seiit.1908
GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV - TRBOVLJE
Problematika premogovništva Slovenije
Rudniki Kanižarica, Kočevje, Laško, Senovo, Velenje in Zasavski premogovniki so pred kratkim poslali vsem pomembnejšim republiškim institucijam predlog za rešitev perečih problemov v premogovništvu. Predloge so podpisali za posamezne rudnike predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov, sindikalnih organizacij, sekretarji ZK in direktorji. Vsebina odposlane problematike je naslednja:
Prepričani smo, da vam ni neznan položaj premogovnikov Slovenije, o katerem smo vas že imeli priliko seznaniti, vendar menimo, da se položaj ni ustrezno reševal. Upamo, da vam ni neznano, s kakšnimi težkočami se bori slovensko premogovništvo, kakšne osebne dor hodke lahko izplačuje, kakšna je kadrovska problematika, ko ni nobenega interesa za zaposlovanje v tej panogi, niti za študij rudarstva in kakšne so težave v programiranju razvoja slovenskih premogovnikov.
To stanje je v veliki meri takšno prav zaradi nejasne bodočnosti, katero si pa premogovništvo prav težko snuje popolnoma samo. Ni nam razumljivo dejstvo, da so- republiški organi sicer prepričani v potrebo likvidacije nekaterih premogov-nikov. da pa je bilo1 doslej zelo' male storjenega, da bi to likvidacijo opravili čim manj boleče. Do danes še ni ničesar podvzeto v smislu o^-hranitve enakega števila delovnih mest kot jih imajo tisti rudniki, z,a katere se predvideva ukinitev. Že na mnogih sestankih je bilo poudarjeno, da je potrebno pripraviti program postopne ukinitve proizvodnje v posameznih rudnikih te;r is+ečasno pripra\'iti načrte za preusmeritev zaposlenih v drugo proiz-vodnjo. Ugotavljamo, da premogovniki niso sami sposobni pripraviti zadovoljive programe, posebno še, ko tudi v okviru republike niso- jasni globalni koncepti razvoja gospodarstva.
Že mnogokrat smo postavili mnenje, da ne želimo za vsako ceno vztrajati na naši dejavnosti, da pa želimo biti toliko prisotni v našem
gospodarstvu, kolikor smo potrebni. Z razumevanjem sprejiemamo vse iniciative modernizacije industrije v smislu uporabe drugih goriv, pri čemer pa se nam zdi nekoliko neskromno enačenje gospodarskega položaja pri nas z nekaterimi najrazvitejšimi državami Evrope. Želim tudi poudariti, da smo panoga industrije, ki ne izraža svojih proizvodov, ampak je namenjena izključno za kritje domačih potreb. Iz tega izhaja, da se moramo podrejati položaju, katerega daje usmeritev razvoja posameznih gospodarski panog, kar je odvisno od najrazličnejših vplivov, ki so pa vsi v pristojnosti tako v zveznih in republiških organov.
Ne moremo se strinjati z mnenjem. da so premogovniki sami odgovorni za iskanje, najboljših rešitev svoje likvidacije. Ne moremo se strinjati da je to izključno dolžnost samoup. organov in vodstev podjetij ob nezavidljivem položaju gospodarske moči premogovništva Slovenije kot celote. Radi bi opozorili na način reševanja problema premogovništva v nekaterih državah na zapadu ali pa v sosednji Avstriji, kjer razpravlja in rešuje ta problem vlada kljub temu, da je proizvodnja premoga v tej državi še enkrat manjša kot v Jugoslaviji in da je celo manjša kot v Sloveniji.
Ugotavljamo zelo počasen in rezerviran pristop v reševanju problematike premogovništva Slovenije, kar povzroča prilične družbenopolitične probleme pri zaposlenih. Znano vam je, da je število zaposlenih v premogovnikih z ozirom na vrednost proizvodnje izredno visoko. Zato je tudi vsako' reševanje problemov povezano s potrebo izredno močne družbeno-politične aktivnosti in posluha za pravilno tolmačenje.
Iz analize stanja premogovništva Jugoslavije sta tako ZIS kot zvezna skupščina uvidela nujno potrebo pomagati tej panogi industrije na poseben način, ki naj do gotove mere ublaži položaj premogovnikov Jugoslavije. V mesecu juliju je zvezna skupščina sprejela nekatere zakone, ki dajejo olajšave za poslovanje, premogovnikov. Razočarani in prizade-
ti pa smo ob dejstvu, da v republiških organih ni potrebnega odnosa in podpore za reševanje problema premogovnikov Slovenije.
Eden izmed zakonov odpravlja za premogovnike obvezo plačevanja zveznega proračunskega, prispevka iz osebnega dohodka. Istočasno pa poziva zvezna skupščina tudi republiške skupščine, da sprejmejo ustrezne zakone z ukinitvijo republiškega proračunskega prispevka. Mnenja smo, da bi oprostitev plačevanja republiškega proračunskega prispevka za slovenske premogovnike v iznosu 1,51 % predstavljala za republiški proračun velik primanjkljaj. Pri tem želimo poudariti, da naj bi premogovniki šd vednoi plačevali tisti del v republiški proračun, ki je namenjen za šolstvo.
Drugo vprašanje, ki ga je potrebno pospešeno rešiti, je sprejetje republiškega zakona o predčasnem odhodu rudarjev v pokoj. Seznanjeni smo, da je SR Hrvatska osnutek tiakšnega zakona ža pripravila. V tem osnutku soi točno navedeni pogoji, pod katerimi je možno predčasno dobiti pokojnino1 ter predvideva sredstva, ki morajo' biti na razpolago za pokritje teh izdatkov. Ob tem moramo opozoriti, da dopušča tejmeljni zakon predložitev zahtev za predčasno upokojitev samo do 31. 12. 19G9, Ugotavljamo, da je ne mogoče, da bi vse primere premogovnikov, ki bi prišli v poštev za ukinitev, v tako kratkem roku tudi popolnoma uredili vključno z vsemi upokojitvami. Slovenski premogovniki se sicer mnogo' bolj strinjamo s tem, da se ne izgublja na delovnih mestih, da je mnogo boljše odpirati nova delovna mesta in uporabiti možnost prekvalifikacije za zdravo delovno silo. Pri tem pa o-staja pri uporabi tega roka. t. j. 3L 12. 1969, zelo peneč problem., invalidov in starejše delovne sile nerešen. Menimo, da bi morali za invalide uporabiti. enaka merila, kot za predčasno upokojitev rudarjev. Iz navedenih razlogov pozivamo vse republiške organe in zvezne poslance, da skušajo v zveznih organih in zvezni skupščini doseči podaljšanje roka
uveljavljanja zahtev, za predčasno * upokojitev.
Nadalje zahtevamo, da je potrebno dokončno sprejeti plan razvoja, energetike Slovenije in na njenem izvajanju mnogo bolj dosledno vztrajati. Sedanja nihanja v orientaciji uporabe energetskih virov in nejasnosti v predvidervanjih ne morejo biti samo rezultat tržnih zakonitosti, ampak rezultat določene gospodarske pohtike, ki omogoča usmeritev razvoja. V zvezi s tem nam je jasno, da bo omogočen razvoj in prosperiteta samo tistim podjetjem, ki imajo za to pogoje trt ki bodo lahko vzdržali konkurenco. Iz teh razlogov pa je potrebno zavzeti mnogo bolj odločno stališče do nujne potrebe modernizacije premogovnikov in zagotovitve za to potrebnih sredstev. Doslej je bilo v to panogo industrije, ki še vedno pokriva okoli 75 % energetskih potreb Slovenije, sorazmerno zelo malo investirano. Iz teh razlogov sta tudi opremljenost in modernizacija slovenskega premogovništva v precejšnjem zaostanku. To je razlog tudi za izredno visoko udeležbo živega dela v proizvodnji, kar seveda povzroča ob nizki akumulativnosti panoge najrazličnejše težkoče in probleme, od višine osebnih dohodkov do reševanja težkih pogojev družbenega standarda in družbeno-poli-tičnih problemov, ki se pri tem pojavljajo.
Ob položaju slovenskih premo-
govnikov in pripravljenosti reševanja tega problema s strani zveznih organov želimo opozoriti tudi na problem promet, davka na trajno no-žarne peči. Zvezni prometni davek je na te peči ukinjen. Zato pozivamo tudi republiške organe, da sprejmejo ustrezen sklep, ki bo po-menii možnost večje uveljavitve porabe premoga v široki potrošnji.
Opisano stanje in problemi v veliki meri vplivajo na zaposlovanje vseh vrst delavcev v premogovništvu. Zaradi nejasnih perspektiv manjkajo vsi kadri, od nekvalificiranih do strokovno visoko kvalificiranih. ' Takšen položaj je nastal deloma zaradi slabih perspektiv, največ pa zaradi možnosti zasluž-' kov, ki v primerjavi z drugimi panogami industrije še zdaleč ne predstavljajo sorazmerja po vrednosti težine dela.
Predlagamo vsem merodajnim organom, predvsem pa republiškemu izvršnemu svetu in skupščini socialistične republike Slovenije, da v skladu s stališči zvezne skupščine upošteva naše predloge in čimpreje odloči o naslednjih vprašanjih;
1.	zniža proračunski prispevek iz osebnega dohodka za iznos, ki je namenjen republiškemu proračunu (1,51 %). Prispevek za kritje potreb šolstva naj bi premogovniki še nadalje odvajali;
2.	čimpreje je treba pripraviti in sprejeti republiški zakon o predčasni upokojitvi rudarjev. V ta
zakon naj bi se po možnosti vključili tudi invalidi. Istočasno naj se začne akcija za spremembo datuma uveljavitve teh zahtevkov ;
3.	takoj je potrebno začeti z razpravo o energetski bilanci, ki je že dolgo izdelana. Sprejetje bilance naj pomeni tudi obveznost njenega izvajanja;
4.	odgovorni organi SR Slovenije naj takoj proučijo možnost ukinitve prometnega davka na traj-no-žarne peči;
5.	nujno je hitreje reševati opustitev obratovanja nekaterih premogovnikov v Sloveniji. Istočasno je potrebno hitreje reševati tako vprašanje prekvalifikacije zaposlenih, kot tudi pripravo razvojnih možnosti, ki se kažejo na področjih, kjer se opušča premogovništvo;
6.	z ozirom na stanje v energetiki bi bilo potrebno v hitrejšem postopku in odločnejšimi ukrepi formirati skupno podjetje, v katerem bi našli svoje mesto' tudi premogovniki Slovenije.
Predstavniki slovenskih premogovnikov želimo, da bi obrazložitev in zahteve, ki jih postavljamo, našle odgovarjajoče in hitro reševanje pri vseh organih, na katere je pismo naslovljeno. Istočasno je naša želja, da posredujemo probleme premogovništva Slovenije tudi osebno predsedniku IS SR Slovenije,.
Razgovor z glavnim direktorjem
Ivačič Albert, dipl. inž. rud. Glavni direktor ZP-T
Sodelavec našega uredniškega odbora je naprosil glavnega direktorja našega podjetja za kratek intervju. Ker je s tem predlogom takoj in brez pomislekov soglašal, mu je stavil nekaj vprašanj, na katera je cd.ovoril takole:
Vprašanje: Pred nedavnim vas je osrednji delavski svet ponovno izvolil za glavnega direktorja za naslednje 4-letno obdobje. Koliko časa ste že član rudarskega kolektiva in od kdaj ste direktor naše delovne organizacije?
Odgovor: Član tega kolektiva sem dejansko od marca 1950, ko sem bil nastavljen na prvo službeno- mesto na rudniku Zagorje. Oktobra istega leta sem bil premeščen na rudnik Trbovlje-Hrastnik. Direktor tega podjetja sem postal januarja 1963 in ponovno januarja 1968 za Zasavske premogovnike.
Vprašanje: Kakšno je bilo stanje podjetja v času, ko ste prevzeli njegovo vodstvo?
Odgovor; Stanje podjetja ob času prevzema ni primerljivo z današnjim stanjem, ker so se bistveno spremenili pogoji gospodarjenja. V ilustracijo te trditve sledeči podatki; v letu 1963 smo imeli v banki
deponirana precejšnja sredstva, ki so se nabirala iz sredstev amortizacije in ni bilo potrebno najemati dragih kratkoročnih posojil. Danes je situacija popolnoma drugačna. Nimamo nobenih deponiranih sredstev v banki in za redno poslovanje podjetja moramo najemati kratkoročna posojila. To stanje je nastalo zaradi vpliva politike narodne banke, ki je zelo omejila uporabo obratnih kreditov, popolnoma prenehala z emisijo novega denarja in želela s tem doseči stabilnejšo vrednost dinarja. Pred 4 leti in več. še ni bilo nobenega problema, za plas-man premoga. Danes se je potrebno potruditi, da proizvedene količine tudi prodamo; istočasno moramo pripravljati najrazličnejše akcije (razlika med zimsko in letno ceno premoga, reklame, trajno-žarne peči, pakiranje premoga itd.) za ohranitev premoga na tržišču.
Vprašanje: Ste pričakovali v začetku prevzema vodstva podjetja še večji razvoj kot je bil dejansko dosežen?
Odgovor; Ce govorim odkrito, potem moram priznati, da sem upal in predvideval večje uspehe kot smo jih dosegli. Moram pa reči, da
Razgovor z glavnim direktorjem
je mnogo objektivnih okoliščin, ki tega niso dovolile.
Vprašanje: Na koga ste se pri vašem dolgoletnem vodenju največkrat obračali?
Odgovor: O vseh važnejših odločitvah je vedno odločal bodisi upravni odbor ali delavski svet. Na posvetovanjih z mojimi strokovnimi sodelavci ter s predstavniki druž-beno-političnih organizacij sem vedno skušal doseči enotna stališča do pomembnejših odločitev v podjetju.
Vprašanje: So družbeno-politične organizacije izpolnjevale svoje poslanstvo in kako ga danes?
Odgovor: Moram reči, da se je tudi vloga dmžbeno-političnih organizacij v 6 letih bistveno spremenila. Zato jih danes kot organizacij ni čutiti v taki meri, kot je bilo pred leti, čeprav ne morem reči, da organizacije ne, delajo. Prav gotovo Pa bi morale biti bolj prisotne v dogajanjih pri našem podjetju.
Vprašanje: Kakšni so vaši stiki z neposrednimi proizvajalci v širšem smislu?
, Odgovor: Stiki z neposrednimi proizvajalci niso slabi, razen kolikor jih ima morda kak posameznik za slabe. Značaj mojega dela je takšen, da mi onemogoča boljše, in večkratne stike z neposrednimi proizvajalci celotnega podjetja. Izredno neugodna je ugotovitev ki jo zaznavam iz teh kontaktov, da je med njimi vedno prisotno mnenje, da je, direktor tisti, ki nosi v žepu ključ za rešitev vsakega problema, ki se pojavlja tako v podjetju, kakor tudi izven njega.
Vprašanje: Znano je, da vaš koncept dela temelji na čimširšem sodelovanju tako samoupravnih, kakor tudi drugih kolegijskih organov v podjetju. Predvidevate v tem pogledu v bodoče kakršnokoli spremembo ali dopolnitev?
Odgovor: V zvezi s sodelovanjem tako samoupravnih, kot tudi strokovnih organov in družbeno-politič-nih organizacij menim, da bi bilo potrebno v bodoče več lastne iniciative pri seznanjanju kolektiva s strani odgovornih ljudi tako v delovnih enotah, kot tudi v organizacijah z najrazličnejšo problematiko-, da bi lahko zavzemali stališča. Ugotavljam, da je to v določeni meri najtežje vprašanje za dosego boljšega načina dela, tako strokovnih organov kot tudi organizacij.
Vprašanje; Kako naše podjetje izvaja reformne in druge ukrepe za zagotovitev svojega mesta v gospodarstvu naše republike?
Odgovor; Reformne ukrepe pravzaprav ne poznamo pri nas od izida reforme, ampak že mnogo preje. Z ozirom na položaj premogovinštva smo bili prisiljeni že preje, bistveno
pospeševati razvoj produktivnosti, zniževati proizvodne stroške, itd., skratka spoprijemati se z vsem, kar od nas reforma katego-ričnoi zahteva. Naše mesto je v gospodarstvu Slovenije vsekakor zagotovljeno, vendar nam je tudi jasno, da bo na lestvici tako visoko, kolikor se bomo tudi sami za to potrudili.
Vprašanje: Pred leti ste že načeli vprašanje poslovno-tchničncga sodelovanja oziroma integracije s trboveljsko termoelektrarno. Do konkretnejšega dogovarjanja takrat ni prišlo. Kako daleč pa je s pripravami n,a integracijo vse slovenske energetike?
Odgovor; Problem integracije s termoelektrarno Trbovlje je nastal zaradi nekoliko poenostavljenega gledanja članov tega kolektiva na to vprašanje. Ce se gle.da na to integracijo s prepričanjem, da bodo člani tega kolektiva morali hoditi ha delo v jamo, da se bodo morali izenačiti z osebnimi dohodki, itd., potem nam mora biti jasno, da je takšna iniciativa že vnaprej obsojena na neuspe,h. V okviru slovenske energetike pa se trenutno formira enotno podjetje dosedanjih elektro-proizvodnih in prenosnih podjetij, kjer pa obstojajo slabi izgledi, da bi se, v tako skupnost lahko vključili tudi premogovniki.
Vprašanje; V pripravah na integracijo RT H in RZ je bilo večkrat omenjeno s strani nekaterih zunanjih strokovnjakov, da bo možno integracijo v organizacijskem pogledu uspešno izvesti v letu ali dveh. To delo pa je bilo opravljeno razmeroma v kratkem obdobju 3 me-
secev.Lahko rečemo, da je bil dosežen spričo tega kar precejšen uspeh. Zanima nas, če imate v programu kake temeljitejše spremembe, ki bi omogočile izboljšanje položaja celotnega kolektiva za daljše razdobje?
Odgovor: Trditev, da smo izvedli integracijo v organizacijskem pogledu v treh mesecih, moram popraviti v toliko, da še vedno ni popolnoma do vseh podrobnosti dosežena. Pri tem smo bili prisiljeni upoštevati objektivne pogoje, ki v sedanjem stanju dovoljujejo določeno stopnjo organizacije.
Bistveno vprašanje, ki se ga moramo vsi v podjetju in v vseh enotah popolnoma zavedati, je gospodarjenje. Čeprav smo vsi skupaj kar precejšnje podjetje, nimamo tolikšnih rezerv, da ne bi mogel biti vsak član našega podjetja zaskrbljen nad uspehom gospodarjenja tako svoje enote, kot tudi podjetja kot celote. Naša perspektiva je v nadaljnji racionalizaciji proizvodnje v vseh njenih fazah, koncentraciji nekaterih postopkov in nadaljnji izboljšavi organizacije dela. Spremembe, ki naj bi jih izvedli, ne morejo biti izvedene na hitro, ker se je potrebno na iste tudi prilagajati. V bistvu pa gre pri našem programiranju za doseganje mnogo boljših storitev, konstantne in neoporečne kvalitete proizvoda, uspešnejše prilagajanje tržnim pogojem in doseganje primerne cene, na drugi strani pa za izboljšanje tako osebnega, kot družbenega standarda vseh zaposlenih.
Na proslavi dneva rudarjev 1. julija v delavskem domu v Zagorju so sodelovali poleg delavskih in rudarskih godb iz Trbovelj in Zagorja tudi moški pevski zbori: Svoboda I iz Hrastnika, Zarja iz TrboVelj in Loški glas iz Zagorja
Rlldnik Hrastnik in njegova perspektiva
Naslov tega članka je izbran po izvirnosti splošnega pojma »problematika«, katero naj bi podal za rudnik Hrastnik. S tem hočem uvodoma poudariti, da nerešena vprašanja v bistvu nastopajo vedno le v neki vzročni zvezi s ciljem, z nekim procesom oblikovanja, skratka s perspektivo, katere namen je splošna družbena korist. Problematika rudnika Hrastnik bo torej jasno prikazana s perspektivo.
Rudnik Hrastnik, ki eksploatira vzhodni predel zasavskega premogovnega bazena, predstavlja s svojimi zalogami rjavega premoga in geografsko lego precej pomemben energetski potencial. Sorazmerno visoka kalorienost premoga in možnost ločevanja frakcij z majhnim odstotkom pepela ter žvepla, dovoljujejo vsestransko uporabo premoga, Brez obzira na to, kakšno mesto bo v bodočnosti premog zavzemal v energetski bilanci Jugoslavije, imamo možnost, da svoj plasman na trgu vsaj delno sami lahko določamo, če bomo uspeli, da dosežemo konkurenčnost napram ostalim vrstam energije.
Splošen gospodarski razvoj, posebno pa še reforma, nas usmerja torej predvsem v ceneno eksploatacijo in zadovoljitev trga po ustrezni kvaliteti, kar naj bi bila tudi naša splošna perspektiva.
Za dosego čim nižje proizvodne cene, je rudnik Hrastnik v sklopu RTH prevzel vrsto tehničnih ukrepov, med katere spada v prvi vrsti uvedba sodobnejše odkopne metode. Z dvoetažno odkopno metodo smo v vseh treh jamah že dosegli pozitivnejše rezultate, katere pa še ne moramo dokončno izraziti v številkah. Dvoetažna odkopna metoda je namreč zahtevala generalno preureditev priprav, kar je povzročilo' v prvi fazi dodatne stroške, to je v začetku uvajanja te metode. Sedaj pa določanje izgub v starih delih prav tako ne daje jasne slike, ker se bodo, delne negativ, posledice hitrega odkopavanja pojavile pri nadaljnjem programiranju investicij. Izgube pri pridobivanju iz nadkopniega dela, nastopajo zaradi, večje droblji-vosti (oziroma manjše trdnosti) k ravnine, ki preprečuje popolno koriščenje razpoložljivih količin premoga. Očitnejše pa je izboljšanje delovnih pogojev na vseh deloviščih od k opni h etaž, kjer smo uspeli z dvoetažno odkOpno metodo in sistemom centralnih prijemališč popolnoma preprečiti jamske ognje in uvesti direktno in učinkovito zračenje širokih čel.
Drug, nič manj pomemben uspeh je bil dosežen z uvedbo TH podporja v progah. Poleg večjih napredkov v pripravah, je bila dosežena
tudi večja trdnost podporja in s tem občutno zmanjšanje delavnikov na vzdrževanju. Tu smo dosegli tudi znatno znižanje porabe jamskega lesa, ki trenutno dosega le še 12 m3/1000 ton. Če smo s koristnostjo dvoetažne odkopne metode omenili tudi negativne posledice, ugotavljamo te tudi pri TH podporju. Nič manj kot prihranjene vzdrževalne partije nas sedaj stane vzdrževanje in transport TH podporja, ker v posameznih jamah pač manjkajo remontne postaje oziroma delavnice. Izkrivljene dele TH lokov transportiramo namreč iz odkopnih etaž v centralno delavnico v Trbovlje in nazaj. Vsi drugi ukrepi, ki so tudi deloma vplivali na žnižanjie stroškov, kot koncentracija prevoza po etažah, urejevanje dostavnih in od-voznih poti itd., so z ozirom na prva dva, malenkostni.
Znižanje porabe razstreliva tudi tudi ni nič več pomemben pokazatelj, ker prikazujemo le, eksploziv, ki je sorazmerno cenen, komandni premog (kosi) pa morda v bodoče na tržišču ne bo' interesanten.
Dosedaj ugotovljene izgube pri dvoetažnem pridobivanju v višini cca 20 %, predstavljajo največji faktor pri proizvodni ceni. Te izgube so ocenjene prenizko, ker je pri določanju odstotka izgub masa premoga večja za vso krovnino, ki se pomešana s premogom pridobi iz starega dela. Poseben pomen pa bodo; imele te izgube pri nadaljnjih odpiralnih delih, s posebnim ozirom na čas in že tako visoko ceno investicijskih del. Prav ta cena je krčila čas tako1, da je bilo potrebno za kontinuirano
odkopavanje izdelati posebne provi-zorije, ki so dodaten balast proizvodni ceni.
Sproženim vprašanjem bi lahko dali naslednjo obliko:
1.	rudnik Hrastnik mora uvesti način pridobivanja iz nadkopnega dela tako, da se bo premog pred
rušenjem dovolj nadrobil in s posebnim enakomernim spuščanjem starega dela preprečil vdore krovnine. Najuspešnejše drobljenje premoga je bilo doseženo z visokotlačno napajalno napravo in istočasnim odstreljevanjem;
2.	več pozornosti bo treba posvetiti porabi vžigalnikov;
3.	vzdrževanje TH podporja mora slediti ob pravem času, da bi s tem preprečili deformacije in kasnejše stroške popravil in prevoza;
4.	za pravočasno izvedbo investicijskih del bo potrebno pristopiti k sodobnejši tehnologiji napredovanja in uporabe permanizacije s ciljem, da se zmanjša cena in skrajša čas izvedbe.
S tem je v glavnem podana smer, ki bo na podlagi rezultatov dobrega gospodarjenja tega rudnika, utrdila tudi bodočnost.
Kohne Emil, dipl. inž. rud.
Gledališka dvorana na proslavi dneva rudarjev 1. julija v Zagorju je bila polna
Najvažnejši investicijski objekti v 1.1968
Izvajanje sanacijskega programa na rudniku Zagorje
V	letu 1967 je bil premogovniku Zagorje odobren sanacijski kredit v višini 6,930.000 N din. Po sanacijskem programu, ki je bil izdelan v oktobru 1966, naj bi se sredstva sanacijskega kredita uporabila za naslednje namene:
za jamske gradbene objekte je bilo predvideno, da bi porabili skupaj
1.478.000	N din in to v jami Loke
513.000	N din, v jami Kotredež pa
965.000	N din. Na Lokah so ta sredstva namenjena objektom, s katerimi se odpira polje 44, v Kotredežu pa odpiralnim objektom na 2. in 4. obzorju. Jamska gradbena dela po tem programu v jami Loke izvajajo, v jami Kotredež pa še niso pričeli z deli zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih moči.
V	sklopu tega sanacijskega programa je predvideno, da se za razne preureditve na zagorski separaciji investira 927.000 N din. Ta je bila sicer okrog leta 1960 na novo preurejena, vendar zaradi pomanjkanja sredstev rekonstrukcija ni mogla biti izpeljana v celoti. Tudi dela po sanacijskem programu še ne bodo rešila vseh problemov na zagorski separaciji, saj na primer problem čiščenja odpadnih voda projektno, niti študijsko še ni rešen.
S sanacijskim programom je za separacijo predvideno, da bodo iz vedene naslednje preureditve:
1.	ureditev separacije za obratovanje z returnoi vodo,
2.	vgraditev ciklonov,
3.	vgraditev transportnih naprav od IFE sit k poklasirnim sitom,
4.	suho predsejavanje drobnih vrst premoga.
Gradbena dela za ureditev separacije z returno vodo so že več let gotovo oprema (rezervoar, črpalki in cevovodi) pa še ni naročena. Namen te preureditve je, zmanjšati količino odpadnih vod, zaradi česar bo tudi voda odplavljala manj drobnega premoga v potok. V ločilnih strojih bo dosež. trajen pritisk sp. vode, ker bo omogočilo precizne j ŠO' regulacijo in s tem tudi ostrejše ločevanje premoga in jalovine.
Rezultat preureditve bo: manjša poraba vode, večji izplen in boljše separiranje premoga.
Cikloni bodo vplivali na povečanje etažnega dobitka premoga iz bazenov. Ker rudnik že ima en ciklon. je predvidena nabava še dveh. Odpadejo vederniki za odvzem premoga iz usedalnik bazenov. Pričakuje se večji izplen in znižanje vzdrževalnih stroškov. Ciklona s pripadajočo opremo še nista naročena.
Že dalj časa na separaciji montirajo transportne trakove od odce-jevalnih sit k poklasirnemu situ. Transporterju bodo zamenjali dose-
danji vedrovnik, katerega kapaciteta je pri večji proizvodnji premajhna pa tudi sicer je njegovo vzdrževanje težavno in drago.
S suhim predsejevanjem drobnih vrst premoga si obetamo več prednosti: predvsem boljši izplen na separaciji : drobne vrste premoga za toplarno oziroma za elektrarno bi vsebovale manj vlage, manj bi bilo remontov, a srednje vrste premoga bi bile bolje separirane in oprane, ker ob konicah usedlinski stroji ne bodo preobremenjeni. S takšno preureditvijo bo separacijo zelo lahko prilagojevati potrebam tržišča, v odvisnosti cd potrebe po drobnem premogu, t. j. po pranem ali pa po suho od sejanem rovnem premogu. Upa-mo', da bo naprava za suho od sej a-vanje premoga na zagorski separaciji v avgustu že v poizkusnem obratovanju. Če se bodo sita Mogen-sen, izdelana v Avstriji po švedski licenci in razmeroma poceni, dobro obnesla pri suhem predsejavanju premoga, potem bodo take sejalne naprave pri nas najcenejše.
Skupni finančni efekt vseh teh preureditev na separaciji naj bi po predračunih znašal preko 1,5 milijona N din. V tem je vračunana vrednost premoga (26.000 ton/Leto),
ki bi ga pridobili in ki ga je doslej voda odplavljala v Medijo, znašala skoraj 1,2 milijona N din. V primerjavi s prihranki se bi torej investicija hitro izplačala.
Razen navedenega vsebuje sanacijski program še razno opremo v skupni vrednosti 4,525.000 N din. Sem spada 6 komadov gumi transporterjev, 10 dvoverižnih transporterjev, visokofrekvenčne vrtalne garniture in oprema presipnikov z drčami. Iz uvoza je programirana nabava (poleg že omenjenih sit, ciklonov in črpalk) nakladalnega stroja za hodnike, dveh nakladalnih strojev za čela, 1800 garnitur tro-delnega jeklenega ločnega podporja in 1200 garnitur štiridelnega jeklenega ločnega podporja ter ene hidravlične stiskalnice za ravnanje ločnega podporja.
Rudnik je večino te opreme že nabavil.
Iz naštete investicijske opreme lahko ugotovimo, da je rudnik Zagorje planiral le takšno opremo, kakršno nujno potrebuje za zanesljivo, varno in gospodarno delo v proizvodnji.
Iz naslednjega pregleda je razvidno', kakšne efekte pričakujemo od sanacije premogovnika.
RUDNIK ZAGORJE	I. polletje 1966	L polletje 1968	po končani sanaciji letno
proizvodnja — ton	309.120	291.200	700.000
proizvodni stroški — N din/ton	80,89	83,10	76,04
odkupna storitev — ton/del.	6,24	6,47	8,07
jamska storitev — ton del.	2,28	2,19	2,83
rudniška storitev — ton del.	1,57	1,82	1,97
jamski les — m3,1000 ton	26,00	19,00	18,54
razstrelivo — gr/ton	256	261	246
elektr. energij a — kWh/ton	37,70	31,54	31,70
zasip — m3/ton	0,59	0,29	0,46
Po integraciji računa rudnik Za-	moramo,	da program	saniranja, za
gorje rudniško storitev brez separacije, ki je izven sestava rudnika Zagorje. Zaradi tega je kazalnik rudniške storitve za leto 1968 neprimerljiv z letom 1966,
Predvidenim ciljem so se. kakor kaže pregled, zelo približali normativi porabe električnega toka, jamskega lesa in zasipa, dočim storitve, poraba razstreliva in v prvi vrsti proizvodnja, zaostajajo'. Upoštevati
katerega je bito do konca junija 1968 že porabljeno 68 % sredstev iz sanacijskega kredita, še ni zaključen, še posebej pa so nepričakovane težkoče v jami Kotredež v tem letu velika ovira naporom za dosego- planskih nalog. Rudnik bo moral vlagati veliko truda, da bo lahko zadostil sprejetim obvezam, ki jih je sprejel v času najetja sanacijskega kredita.
Pust Ivo, dipl. inž. rud.
Delo projektivnega oddelka zasavskih premogovnikov
V	okviru sektorja za tehnično pripravo deluje poleg investicijskega oddelka, razvojnega oddelka, kemijskega laboratorija in geološkega oddelka tudi projektivni oddelek.
V	projektivnem oddelku izdelujemo projekte, rudarske, strojne in elektro in delno gradbene stroke, ki jih naročajo vsi trije rudniki integriranega podjetja.
Zaradi pomanjkanja prostora na upravi ZP je sedež projektivnega oddelka v prostorih bivšega tehničnega biroja rudnika Zagorje. V projektivnem oddelku je zaposlenih skupno 10 oseb. Od tega: 2 rudarska inženirja, 2 elektro inženirja I. stopnje, 3 rudarski tehniki, 2 strojna tehnika in 1 ekonomski tehnik kot administrator.
Od ustanovitve oddelka v januarju 1968 do 1. septembra 1968 so bili v projektivnem oddelku izdelani naslednji projekti:
1.	tehnična dokumentacija za vpad-nik 4-5 obzor jame Loke. Kot del glavnega projekta odpiranja
5.	obzora jame Loke. je bila izdelana navedena tehnična dokumentacija za jamske gradbene objekte in opremo glavnega transportnega vpadnika po katerem bo potekal transport premoga z gumi trakom iz novo-odprtega 5. obzora;
21 projekt prestavitve kompresor-ske postaje na separaciji v Trbovljah. Zaradi gradnje nove separacijske zgradbe je treba prestaviti kompresorsko postajo na novo lokacijo, kar obravnava navedeni projekt;
3.	projekt preureditve transportnih naprav v kotlarni rudnika Hrastnik.
Vzporedno z izgradnjo novih kotlovnih naprav v kotlarni Hrastnik je bilo treba urediti tudi mehanizirani dovoz premoga in odvoz pepela, kar vse obravnava opisani projekt;
4.	projekt odvodnjavanja zapadne A kope v jami Hrastnik. Po zaključku odkopavanja v zapadni A kopi so bile prekinjene komunikacije za odtok vode, ki izvira v litavskem apnencu zapad-no od zapadne A kope. Ker voda v opuščenem vpadniku za-padno od zapadne A kope narašča, obstoja nevarnost vdora
vode v vzhodno A kopo, posebno ko bodo odkopavali etaže neposredno nad 7. obzorom. Da bi preprečili vdore vode na široka čela, je potrebno izdelati nove komunikacije za odtok vode, kar obravnava navedeni projekt;
5.	projekt generalnega remonta jaška v Hrastniku.
Obloga jaška v Hrastniku je zaradi atmosferskih vplivov in starosti v zelo slabem stanju tako, da je potrebno staro oblogo nadomestiti za novo med 1. in 4.
obzorom. Prav tako pa je potrebno tudi zamenjati staro armaturo jaška z novo.
Ker po jašku v Hrastniku izvažajo dnevno preko 1000 ton nakopanega premoga, je potrebno za čas remonta predvideti zasilno izvozno pot, da bi bil izvoz premoga čim manj oviran, prav tako pa je bilo treba predvideti tudi najustreznejši način remonta tako, da bo le-ta trajal najkrajšo' možno dobo. V projektu za remont jaška je predvidena obnova jaška z litim betonom v odstotkih po 2,75 m od zgoraj navzdol ob uporabi troetažnega delovnega odra in drsnega opaža za beton.
Projekt remonta je bil dopolnjen s pripombami strokovnih izve-dence;v, ki jih je določil rudarski organ pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo SRS.
Ce do- realizacije projekta ne bo prišlo v letošnjem letu, nameravamo obdelati še drugfc možne postopke za remont jaška s ciljem, da bi ugotovili eventualne prednosti teh postopkov pred izbrano varianto;
6.	projekt elektrifikacije Vine rova za troley prevoz.
Ta projekt obravnava naprave za elektrifikacijo Vine rova s tem, da bi nadomestili sedanji prevoz z diesel lokomotivo na relaciji šeparacija-jašek Vine s preurejenimi akulokomotivami zatroley prevoz;
7.	projekt za suho predsejavanje rovnega premoga na separaciji Zagorje. Da bi zmanjšali obremenitev mokrega dela separacije v Zagorju z drobnimi vrstami premoga in istočasno povečali izplen, je v projektu predvideno suho odsejavanje premoga;
8.	študija o posedanju in rušnih procesih pri odkopavanju premoga z rušenjem, krovni ne v stebru potoka Kotredežica. Študija obravnava rušne procese, ki bodo nastali, če bodo odkopavali na področju pod potokom Kotredežco z rušenjem, kar pa je. edino rentabilni način eksploatacije premoga. Trenutno jo obravnavajo strokovni izvedenci, na kar bo na podlagi njihovega mnenja izdelan projekt zavarovalnih del na površini tako, da voda iz potoka Kotredežca ne bi mogla vdreti v jamo;
9.	in
10.	dokumentacija za kategorizacijo jame Globoko z ozirom na ogroženost po metanu in dokumentacija za kategorizacijo jame Laško z ozirom na ogroženost po metanu.
V projektivnem oddelku je bila v aprilu leta 1968 formirana posebna skupina z nalogo, da izvede skupno s sodelavci na jam-
skih obratih ZP kategorizacijo jam z ozirom na ogroženost po metanu v skladu s pravilnikom o tehničnih predpisih o varstvenih ukrepih pri podzemeljskem delu.
Na prošnjo rudnika Globoko in rudnika Laško sta bili za. ti dve podjetji izdelani tehnični dokumentaciji za kategorizacijo jam. Navedene usluge so bile zaračunane obema rudnikoma;
11.	idejni in glavni projekt cestne povezave separacija-cementarna Trbovlje.
Zaradi gradnje nove separacije v Trbovljah sq je pokazala potreba po cestni povezavi separacije z obstoječim cestnim o-mrežjem. V projektivnem oddelku so bili izdelani idejni projekti za povezavo v treh variantah ter glavni projekt in to po trasi stare ozkotirne železnice med cementarno in separacijo. Po novozgrajeni cesti bodo v času gradnje separacije prevažali potrebni material in opremo, prav tako pa bo sčasoma uveden na tej relaciji tudi avtobusni prevoz zaposlenih. Predvidena je tudi izgradnja kamionskega na-kladišča za deputat ni premog ob tej cesti, kakor tudi možnost prevoza prahu iz separacije Zagorje v TE Trbovlje;
12.	projekt za preureditev naprav na jamskem obratu Kisovec za prehod na izvoz premoga z vozički vsebine 3000 1 s predhodnimi študijami. V letu 1966 je bilo sklenjeno, da bodoi na jamskem obratu Kisovec nadomeščeni iztrošeni vozički po 1275 1 z vozički po 3000 1. Izdelani so bili načrti za nove vozičke in za zvračalec, kakor tudi osnovna tehnična dokumentacija za potrebno preureditev tirnih naprav. Osnovno tehnično dokumentacijo je bilo potrebno dopolniti in na novo obdelati z ozirom na vozne lastnosti novonabavljenih vozičkov ter izdelati projekt za preureditev naprav na jamskem obratu Kisovec za izvoz premoga z vozički vsebine 3000 1. V navedenem projektu pa so obdelani tudi okvirni stroški za preureditev naprav, če bi te vozičke uporabili na jamskem obratu Kot-redež ali pa za prevoz premoga med separac. Trbovlje, in novozgrajenim polniščem Terezija H;
13.	projekt za prestavitev kompre-sorske postaje Loke-rudnik Zagorje. Sedanja kompresorska postaja Loke leži na območju rušne cone, zaradi česar jo je potrebno postaviti na novo lokacijo. Izgradnjo kompresorske postaje na novi lokaciji obravnava navedeni projekt;
14.	osnutek projekta za skladiščenje
Delo projektivnega oddelka zasavskih premogovnikov
in pakiranje premoga pri trgovskih objektih;
15.	tehnična dokumentacija za transport premogovega prahu med zapadno rudniško deponijo in obstoječim transportnim sistemom za transport prahu v TE Trbovlje.
Zunanji sodelavci so v tem obdobju izdelali:
1.	tehnično dokumentacijo k projektu narivalnih naprav na Jašku Loke (obrat Kisovec);
2.	študijoi za eksploatacijo' slojišča jame Hrastnik;
3.	spremembo projekta odpiranja polja 51 jame Loke (obrat Kisovec) ;
4.	projekt za verifikacijo motal za remont jaška Hrastnik (OSRD);
5.	projekt za preureditev transporta iz jame Ojstro in Terezija II. polja;
6.	študijo rušnih procesov pri odkopavanju sloja 4 — jama Loke.
Projektivni oddelek trenutno obdeluje naslednje projekte:
1.	dopolnilni projekt odpiranja in odkopavanja med ordinatama 4300 in 5000 med 2. in 5. obao-rom v jami Kotredež.
Projekt obravnava odkopavanje v severnem krilu Kotredežke in Orleške kadunje. Glavne zaloge premoga leže v varnostnem stebru potoka Kodredežca. Po osnovnem konceptu bi odkopavali te premogovne zaloge z rušenjem. V tem smislu so bili izdelani tudi načrti za odpiralna dela v več variantah z analizami investicijskih vlaganj. Vzporedno pa je bila izdelana tudi študija o posedanju in rušnih procesih pri odkopavanju. Predvidevamo, da bo mogoče v oktobru 1968 dokončati navedeni projekt;
2.	projekt kamionskega odvoza separacijske jalovine direktno izpod jalovinskih bunkerjev na separaciji Zagorje.
Ta projekt obravnava opustitev prevoza z jamskimi vozički od jalovinskih bunkerjev na separaciji do zvračališča, kjer iztre-sajo separacijsko jalovino v kamione. Z realizacijo tega projekta bo sproščeno 100 jamskih vozičkov, kakor tudi 1 diesel lokomotiva. Prihranili pa bi dnevno tudi 7 mož. Predvidoma bo projekt gotov do- 15. septembra t. L;
3.	projekt odpiranja in eksploatacije slojišča med ordinatama 4800 in 5000 med 5. in 9. obzo-rom v jami Hrastnik.
Odpiranje in eksploatacijo vzhodnega predela jame Hrastnik sta v posebnih študijah že obdelala inž. Vinko Proželj in ini. Emil Kohne. Omenieni štu-
diji predstavljata' osnovo pri projektiranju odpiranja in eksploatacije tega predela slojišča. Vzporedno z izdelavo projektov za jamska odpiralna dela na tem področju je treba izdelati še študijo vplivov odkopavanja na površino v dolini potoka Brnica tako bo mogoče v projektu predvideti način in stroške za zavarovanje površine, pred eventualnimi vdori vode v jamo. V projektivnem oddelku je trenutno v izdelavi ta projekt za odpiralna dela. Predvidevamo', da bomo lahko določili lokacije, glavnih jamskih komunikacij za odpiranje vzhodnega področja še v septembru tako da bo, mogoče nato pričeti s potrebnimi odpiralnimi deli;
4.	dokumentacija za kategorizacijo jam Loke — Kisovec, Kotredež, Trbovlje, Ojstro, Hrastnik in Dol z ozirom na stopnjo ogroženosti po metanu.
Kakor sem že omenil, je bila v projektivnem oddelku formirana posebna skupina z nalogo, da izdela skupno s sodelavci iz jamskih obratov, kategorizacijo jam z ozirom na ogroženost po metanu. Trenutno je dokončana tehnična dokumentacija za kategorizacijo jam Loke — Kisovec ter Kotredež, medtem ko so v teku meritve tokov jamskega, zraka in jemanje vzorcev za kemično analizo na vseh ostalih jamskih o-bratih Zasavskih premogovnikov;
5.	projekt rekonstrukcije drobilnik in sedanjih naprav v kamnolomu Hrastnik.
S ciljem, da bi izboljšali kvaliteto gramoza, ki ga uporabljajo v betonarni rudnika Hrastnik oziroma ga prodaja naše podjetje gradben,emu podjetju Hrastnik, je treba izdelati projekt za izvedbo potrebnih rekonstrukcij v kamnolomu Hrastnik. Pri projektiranju upoštevamo' analize gramoza, ki jih je opravil zavod za raziskavo materiala in konstrukcij in sejalne analize našega laboratorija. Predvideno' je mokro separiranje drobljenca;
6.	projekt za prestavitev, električnega daljnovoda 3 KV »Bukova gora«
V projektivnem oddelku izdelujemo tehnično dokumentacijo' za prestavitev obstoječega daljnovoda na novo lokacijo, ker poteka sedanji daljnovod na tem področju preko rušne cone;
7.	dokumentacija za delavniška dvigala na rudniku Zagorje.
Za vsa dvigala v delavnicah, re-mizah itd. je potrebno zbrati v smislu predpisov določene tehnične podatke, preveriti njihovo nosilnost, kakor tudi uvesti posebne matične knjige. Na pre-
mogovnikih Trbovlje in' Hrastnik je bila tozadevna dokumentacija izdelana že v letu 1967, medtem ko sedaj oddelek zbira podatke za dvigalne naprave s področja rudnika Zagorje in izdeluje potrebno dokumentacijo;
8.	izračun kratkostičnih tokov za električna omrežja rudnikov Hrastnik in Trbovlje.
Projekt obravnava izračune krat-kostičnih moči in pravilno nastavitev relejev, se čemer se prepreči pri morebitnih kratkih stikih uničenje električnih strojev in naprav. V izdelavi je projekt za elektro naprave na območju rudnikov Trbovlje in - Hrastnik, medtem ko je za področje rudnika Zagorje tozadeven projekt že bil izdelan v letu 1967.
Kakor je razvidno iz podanega pregleda izdelanih projektov in projektov, ki so šie v ,delu v projektivnem oddelku je razvidno; da je v osmih mesecih obstoja ta oddelek obdelal in izdeloval projekte za vse tri premogovnike.
Pri projektiranju smo upoštevali zasnove vodstva podjetja in vodstev poedinih rudnikov, kakor tudi pozitivne izkušnje iz poedinih jam integriranega podjetja.
Malovrh Metod, dipl. inž. rud.
DOBRO
VOLJO
Sntura
’ ■
Sfpdsddnik PPEiih,# komisije: tJišite siekleniSpEtlMnkdvca!« Zapisnikar; »To’hi' pelinkovec, to je hermelika.«
Pol ure kasneje.
Član popisne komisije: »Zapišite prazna steklenica!«
Popi: »Pred tremi meseci sem ti posodil 500 din. Rekel si, da ti je denar potreben le za kratek čas.«
Rudi; »Saj je res tako; porabil sem ga še isti večer v baru.«
STRAN 8
» S R E C N O «
Št. 4 — september 1968
Kaj je kliring in kakšni rezultati so bili doseženi v našem podjetju?
V jugoslovanskem gospodarstvu je prišlo v zadnjih dveh letih do tolikšnega medsebojnega zadolževanja da je že škodljivo vplivalo na proizvodnjo. Večinoma vse gospodarske organizacije so imele blokirane žiro račune pri bankah, ker jim njihovi kupci niso plačevali dobav, zaradi tega pa tudi te niso mogle poravnati svojih obveznosti. Do takšnega stanja je prišlo zaradi prevelikih zalog, v glavnem neidočih izdelkov in previsoke vrednosti nedokončane ali ustavljene proizvodnje. V tem blagu so bili angažirani izplačani osebni dohodki z vsemi pripadajočimi prispevki in material. Ker izdelkov niso prodali, so bila ta sredstva zamrznjena. Velik vzrok temu stanju pa je tudi v preveč sproščenem uvozu raznih artiklov, ki jih izdeluje tudi naša industrija. Trgovina je bila seveda zainteresirana na prodaji uvoženega blaga, pri katerem je lahko sama določala maržo, t. j. višino pribitka na nabavno ceno, pri domačem blagu pa je namreč marža predpisana.
Zaradi tega je zvezni izvršni svet predlagal zvezni skupščini, da sprejme zakon o- klirinškem pobotanju terjatev in obveznosti. To pomeni, da se medsebojne obveznosti in terjatve v gospodarstvu in negospodarstvu poravnajo brez gotovine s posredništvom poslovnih bank. Kliring pomeni z drugimi besedami prečiščevanje računov odnosno plačevanje brez gotovine, nadalje način plačevanje z obračunavanjem medsebojnih obveznosti s klirinško banko. V zunanji trgovini pa sistem menjave, ki skuša izenačiti uvoz z izvozom, to je, da izvoz plača uvoz.
Z zakonom o medsebojni poravnavi terjatev in obveznosti (kliring) je bilo odrejeno, da morajo vsi uporabniki družbenega premoženja prijaviti svoji poslovni banki vse neplačane terjatve in obveznosti po zaposlitvi plačil na dan 15. 2. 1968. Naše podjetje je prijavilo, za plačilo v kliringu naslednje	zneske:
—	terjatve	14,142	tisoč	N	din
—	obveznosti	2,912	tisoč	N	din
—	pozitivna
razlika	11,230	tisoč	N	din
Kot že omenjeno, smo morali poravnavo terjatev in obveznosti predložiti poslovni banki, v našem primeru Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, podružnica Trbovlje. Banka je lahko prijave ali sprejela ali odklonila, ker je ona odgovarjala za pravilno izvedbo kliringa.
Do odklonitve je prišlo le v primerih kreditno nesposobnih podjetij. Kljub temu, da so bile predvidene precejšnje kazni za neizpolnjevanje določil tega zakona, pa se
podjetja teh niso držala. Za naše podjetje lahko ugotovimo, da poravnava v kliringu ni uspela. V začetku aprila smo morali predložiti banki in SDK sezname terjatev in obveznosti. Predloženi spisek za SDK je moral biti potrjen od poslovne banke. Istočasno s predložitvijo spiskov smo morali dostaviti banki tudi plačilne naloge za vse naše prijavljene dolgove. Če so znašali dolgovi več kot pa terjatve, je smela dosegati vsota teh plačilnih nalogov le znesek prijavljenih terjatev. Razlika je ostala nepokrita odnosno je ni bilo mogoče plačati.
Omenili smo že, da smo prijavili terjatev za 14,142 tisoč N din in dolgov za 2,912 tisoč N din. S prijavo smo predložili SDK tudi plačilne naloge za skupni znesek 2,912 tisoč N din in smo s tem vse naše, na dan 15. 2. 1968, zapadle obveznosti poravnali. Z druge strani pa smo pričakovali nakazila naših terjatev od kupcev. Teh se pa ni nabralo toliko, kolikor smo jih mi izkazali in pričakovali. Končna pozitivna razlika po naši prijavi bi morala znašati 11,230 tisoč N din, dejansko, pa je znašala le 5,421 tisoč N din. Ta sredstva so bila porabljena po dogovoru s KBH za odplačilo kredita za osebne; dohodke. Nekaj podjetij

BILTEN
Novo sredstvo za izoboljšanje informiranja članov delovne skupnosti.
Letos poteka že četrto leto, odkar je naše podjetje pričelo izdajati svoje glasilo. Sprva, t. j. do konca preteklega leta je imelo naslov Informator, od letošnjega januarja dalje pa Srečno.
Glasilo j€ v vsej dobi odkar izhaja, opravilo med člani delovne skupnosti pa tudi med njihovimi družinskimi člani, veliko vlogo- pri informiranju. V vsem te,m času so se zvrstili članki iz najrazličnejših področij delovanja našega podjetja tako, da je bil sleherni član naše delovne skupnosti vedno seznanjen z vsemi dogajanji.
Glasilo izhaja, odkar ga tiskamo v
svojih obveznosti do nas sploh ni prijavilo (Toplarna Ljubljana za 4,232 tisoč N din), druga pa v nižjih zneskih, ali pa so imela večje obveznosti kot terjatve in niso mogla dolgove v celoti poravnati. Izpad na kliringu znaša v našem primeru 5,8 milijonov N din.
Plačila v kliringu pri našem podjetju torej niso uspela, isto so ugotovili tudi za druga podjetja v Sloveniji. S tem načinom, ki je bil sicer dobronameren, so podjetja, ki so dobro poslovala, financirala oziroma kreditirala slabo stoječa podjetja. Slovenski gospodarski organi so že pred pričetkom izvajanja kliringa opozarjali na slabe posledice. Te so se odražale predvsem v te,m, da so takoj po prvih gl asov in o kliringu podjetja prenehala s plačevanjem svojih obveznosti, čeprav bi jih v marsikaterem primeru lahko.
Končno lahko ugotovimo, da so se pri nas s- klirinškimi plačili terjatve res nekoliko znižale, vendar so pa takoj v naslednjih mesecih narasle. Zadnja dva meseca se je pa stanje v pogledu discipline pri plačevanju dolgov nekoliko izboljšalo tako, da lahko tudi naše podjetje svoje obveznosti v redu in pravočasno poravnava.
Roman Turnšek

tiskarni, vsake dva mese,ca oziroma šestkrat letno-. Zato marsikaka novica ne učinkuje dovolj hitro in tudi ne dovolj učinkovito-, ker spričo poznejše objave, ne povzroči tolikšnega zanimanja, kot bi ga sicer.
Da bi bili člani delovne skupnosti sproti seznanjeni z določeno problematiko in novicami, bo uprava podjetja pričela izdajati v bližnji bodočno-sti ciklostirani bilten. Naklada biltena bo znašala 300 izvodov, obsegala pa bo 2 do 4 strani. Bilten bo izhajal predvsem po vsakokratni seji osrednjih samoupravnih organov in važnejših dogodkih v podjetju.
Upamo, da bomo na ta način pospešili izboljšanje informacijske službe, za člane naše delovne skupnosti in s tem omogočili aktivnejše udejstvovanje vseh zaposlenih pri reševanju najrazličnejše problematike v podjetju.	T. L.
MME
PRILOGA K GLASILU »SREČNO« ŠTEVILKA 4-1968
ZASAVSKI PREMOGOVNIKI-TRBOVLJE
Na osnovi 154. člena statuta Za- besedilu ZP), je osrednji delavski mandatni dobi 1968/70, dne 27. 6. savskih premogovnikov (v na dalj nem svet ZP na svojem 3. zasedanju v 1968 sprejel in predpisal
PRAVILNIK
o nagrajevanju delavcev, ki se pri delu ne poškodujejo
Člen 1.
S pravilnikom je določen način nagrajevanja delavcev, ki se na določenih delovnih mestih v določenem času ne poškodujejo. Vključene so tudi nezgode na poti na delo in z dela.
Člen 2.
Pravico do nagrade imajo vsi jamski delavci, ki so navedeni v
členu 13.
Pravico do nagrade imajo tudi zunanji delavci na določenih delovnih mestih, kjer je večja možnost za poškodbe pri delu. Delovna mesta so navedena v členu 14.
Člen 3.
Priznanje in nagrada se podeljujeta letno ob praznovanju 3. julija — dneva rudarjev.
Člen 4.
Čas, v katerem delavec nima nezgode, se računa od 1. junija do 31. maja v naslednjem letu.
Člen 5.
Upravičenost do priznanja in denarne nagrade je. vezana na naslednje pogoje;
a)	da se pri delu v 2 letih ne po-
škoduje; to velja za poškodbe pri delu in na poti z dela;
b)	da lahko izostane v tem obdobju le za čas rednega letnega dopusta, izrednega plačanega ali neplačanega dopusta in do 15 delovnih dni zaradi bolezni za jamske, delavce, oziroma do 10 delovnih dni zaradi bolezni za zunanje delavce;
c)	v tem obdobju ne sme imeti neopravičeni izostanek.
Člen 6.
Pravico do denarne nagrade imajo tudi delavci, ki zapustijo podjetje pred potekom dobe zaradi upokojitve, odhoda v JLA ali pa so po službeni potrebi premeščeni na druga delovna mesta v podjetju.
Za izplačilo nagrade v teh primerih pa mora preteči najmanj 1 leto od zadnjega zaključenega obdobja. V tem času lahko izostanejo največ 10 delovnih dni za boleznine ter za čas rednega in izrednega dopusta. Nagrada znaša 50 % vrednosti, ki bi mu pripadala, če v 2 letih ne bi imel nobene nezgode.
Za novo sprejete delavce se prične doba od 1. junija, ki pride prvič v njegovi zaposlitvi pri ZP (npr. delavec se je zaposlil 8. 9. 1967 — začetek je 1. 6. 1968 ali zaposlil se je 20. 5. 1968 — začetek je 1. 6. 1968).
Člen 7.
Ce delavec menja delovno mesto mu pripada nagrada tiste skupine, v kateri je bil zaposlen pretežni del časa.
Člen 8.
Delavcem, ki se ne poškodujejo v daljših obdobjih (po 2 leti), se pri vsakem izplačilu poviša osnova za 25 % (npr. kopač na čelu 2 leti brez nezgod 100 %, 4 leta 125 %, 6 let 150 % itd.) brez omejitve.
Člen 9.
Delavci, ki izpolnjujejo pogoje (navedene v točkah 2, 5 in 6) prejmejo priznanje in nagrado le, če njihove enote izpolnjujejo pogoje za izplačevanje nagrad.
Te, pogoje določi komisija vsako leto najkasneje do 30. junija za naslednje obdobje v smislu člena 4 tega pravilnika in morajo vsebovati;
a)	število nezgod na izvršene delavnike; posebno z vključitvijo težkih in smrtnih nezgod;
b)	izgubljeni šihti zaradi nezgod;
c)	izplačana nadomestila osebnega dohodka.
Komisijo sestavljajo direktorji enot oziroma vodi e sektorjev in obratov za zunanje delavce (ali od njih pooblaščene osebe), glavni varnostni inženir ter član, ki ga določi upravni odbor.
Člen 10.
Višina denarne nagrade se določi za vsako enoto posebej na osnovi vrednosti točke.
Vrednost točke se izračuna na osnovi pogoiev. ki jih določi komisija po določilih člena 9 vsako leto.
Člen 11.
Ce enota ne doseže pozitivnega uspeha (prekoračeno število planiranih izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod, prekoračena sredstva za izplačilo nadomestila) v enem obdobju (1 leto od 1. 6. do 31. 5.) se nagrade za delavce v tej enoti ne izplačajo. Vsa sredstva se prenesejo v naslednje obdobje.
Člen 12.
Delavec, ki izpolnjuje pogoje za prejem nagrade te pravice ne izgubi in se mu izplača nagrada v prvem obdobju, ko doseže enota pozitivni uspeh.
V tem primeru se njegova osnova poviša za enak odstotek, kot je bila doba podaljšana (npr. kopač na čelu premje nagrado 1 leto kasneje — osnova je 100 točk + 12,5 točk je skupaj 112,5 točk).
Člen 13.
Delavci na delovnih mestih v jami so razvrščeni v skupine, za katere je določeno število točk;
a)	osnova 100 točk:
kopači na odkopih, prestavljači mehanizacije, rušači, kopači pri izdelavi jaškov,
b)	osnova 80 točk;
kopači na pripravi v premogu, kopači na pripravi v jalovini, kopači na vzdržbi, kopači pri zidarskih dejih, spravilo jeklenega podporja, kopači pri zasipu, gospodarji čel in strelni mojstri,
c)	osnova 50 točk;
vožnja pri sipalnikih, spremljevalci vlakov, strežaji mehanizacije, cevarji, transport lesa. sneženje jamskih sanitarij, vzdrževanje motal, tirničarji, signalisti in pritezači, močilci zasipa, elektrikarji, inštruktorji, jamski tesarji, žaganje drv v jami. strelci, ki opravljajo samo dela odstre-Ijevanja, kovači jamske mehanizacije,
č) osnova 30 točk:
motoristi, vrtalci, strojniki večjih motal, signalisti in pritezači pri jaških z mehaničnimi narivalni-mi napravami, čuvaji mehanizacije.
Pod nazivom kopači je razumeti vsa delovna mesta na teh delih ne glede na kvalifikacijo.
Člen 14.
Delovna mesta zunanjih delavcev ter delavcev, ki so zaposleni delno v jami. delno zunaj, so razvrščena v skupine, za katere je, določeno število točk;
a)	osnova 80 točk;
spenjale! vozičkov v savskem rovu,
b)	osnova 50 točk: spremljevalci vlakov, transportne skupine, popravilo jamskega podporja, skladiščenje in prirezo-vanje lesa, razkladanje leisa iz vagonov, podolžno paranie vr-hačev, delavci v steni kamnoloma.
c)	osnova 30 točk;
delavci profesionisti pri naslednjih delih; varilci, kovači, popra-
vilo jaškov, popravilo jamske mehanizacije, strojna montaža, popravilo transportnih verig, popravilo jamskih vozičkov, popravilo visokonapetostnega o-mrežja in visokonapetostnih raz-delilcev, ostali delavci v kamnolomu, betonarna, lesni delavci, strežniki zvračalcev, strežniki rešetk, nalaganje jalovine na separaciji, ranžer pred rovom, delavci na nakladišču JZ (razen tehtalcev), profesionisti na separaciji (kovači, ključavničarji, varilci, tesarji, elektrikarji), č) osnova 20 točk:
livarji, popravilo lokomotiv v jami, popravilo vozne žice, popravilo nizkonapetostnih in šib-kotočnih naprav v jami in zunaj, kleparji, popravilo črpalk, popravilo kompresorjev, popravilo drobilcev, stavbni ključavničarji, elektroključavničarji, zidarji, delav. na opekarni, razdelj. premoga - ran-žiranje in zvračanje vozičkov, avtomehaniki, drobilec Loke, tesarji, mizarji, pomožni delavci gradb. remontnih skupin, nakladanje premoga Loke, kurjači z dostavo in zvračanje vozičkov, popravilo jamskega orodja, izdelava Moll-podporja, razna dela na jalovi-šču skladiščni delavci, strojniki lokomotiv, pomočniki strojnikov strojnih naprav na separaciji, jamsko mehanizirano zvračališče, skupina normalnotime železnice, strojniki suhe in mokre separacije, mehanično čiščenje jamskih vozičkov, odvoz jalovine na separaciji, nakladanje premoga za lokalno potrošnjo, odvzem vozičkov od spodnje verige.
Člen 15.
Osrednji delavski svet določi datum prvega izplačila in datum, od katerega naprej se lahko pridobijo pravice do nagrade.
Člen 16.
V sklad za izplačilo nagrad se stekajo pridobljena sredstva od mandatnih kazni ter razlika v izplačilu nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni v primeru nezgod pri delu na osnovi odločb službe varstva pri delu.
Osrednji delavski svet določi ostala potrebna sredstva za izplačilo nagrad v sklad po poročilu komisije.
Člen 17.
Vsak delavec, ki v desetih letih (leto se prične s 1. junijem) ni imel nobene nezgode pri delu ima pravico do posebne denarne nagrade in priznanja. Višino nagrade določi vsako leto posebej osrednji delavski svet.
Pogoji za izplačilo te nagrade so-
a)	v tem obdobju je lahko izostal od dela. poleg rednega in izrednega dopusta, še 100 dni.
b)	v tem obdobju je bil zaposlen na delovnih mestih, ki so v pravilniku navedena v skupinah z osnovo 100 in 80 točk.
Vsak delavec, ki je prejel to nagra-
do ima pravico do ponovne nagrade po naslednjih desetih letih, če izpolnjuje pogoje.
Izplačila te nagrade se določajo iz sredstev, ki niso ustvarjena na osnovi pogojev iz čl. 9 tega pravilnika.
Člen 18.
Pred izplačilom se spiski delavcev, ki so predvideni za prejem denarne nagrade, izobesijo na vseh enotah. Delavci imajo pravico zahtevati naknadno uvrstitev v se-
Na podlagi člena 103 in 156 statuta zasavskih premogovnikov — Trbovlje je osrednji delavski svet
I.	Splošne določbe
Člen 1.
Vsak delavec ZPT — Obrata za specialna rudarska dela (ZP-OSRD), ki je zaposlen pri firmi DEIL-MANN-HANIEL, je dolžan izpolnjevati vsa določila tega pravilnika in pogodbe, ki jo sklene z njim ZPT-OSRD za čas zaposlitve v ZRN. Dalje mora izpolnjevati vse predpise o varstvu pri delu, opraviti občasne zdravstvene preglede, brezpogojno izpolnjevati vse naloge in navodila vodstva ZP-OSRD.
Člen 2.
Vsak delavec je v ZRN pri tej firmi zaposlen po svoji kvalifikaciji in strokovni usposobljenosti. Vodstvo delovišča OSRD ga lahko ne-glede na kvalifikacijo premesti tudi na drugo delovno mesto, ki ga je sposoben opravljati, če to zahtevajo potrebe delovišča v zvezi z izvedbo prevzetih pogodbenih obveznosti. Taka premestitev ne vpliva na pogodbeno določen osebni dohodek.
knam in izplačilo, če izpolnjujejo pogoje in so bili pomotoma izpuščeni. Ty zahteve vložijo na službo za varstvo pri delu enote najkasneje do 31. julija istega leta.
Člen 19.
Pravilnik velja od 1. julija 1968, uporablja pa se smiselno od 1. junija 1967 dalje.
Predsednik
osrednjega delavskega sveta STANE DOBČNIK
zasavskih premogovnikov Trbovlje na svojem 6. zasedanju dne 4. sept. 1968 sprejel
Člen 3.
Pogodba, ki jo sklene ZPT — OSRD z delavcem, zaposlenim v ZRN, vsebuje naslednja določila;
a)	čas zaposlitve na delovišču,
b)	višino osebnih dohodkov,
c)	ostale obveznosti.
Člen 4.
Stroški pošiljanja delavcev v ZRN, vključno stroški za nabavo potnih listov, gredo v breme ZPT-OSRD. Stroški za povratek iz delovišča v tujini v domovino pa bre-mene OSRD-ZPT le v naslednjih primerih:
a)	če se delavec vrača iz delovišča po končani dobi, ki je bila pogodbeno določena,
b)	če je delavec pred potekom pogodbe odpoklican z delovišča po službeni potrebi,
c)	če se delavec vrača v domovino iz upravičenih razlogov (lastna bolezen, smrt ožiih sorodnikov — žena, otroci, mati, oče brat in sestra).
Člen 5.
Delavec nima pravice do povračila potnih stroškov za vrnitev v SFRJ naslednjih primerih;
a)	če samovoljno zapusti delo na delovišču,
b)	če se mora vrniti v SFRJ zaradi težje kršitve delovnih dolžnosti,
c)	če se hoče vrniti predčasno, torej pred potekom časa, ki je določen v pogodbi o njegovi zaposlitvi na delovišču,
d)	v primeru, če je. pri zdravniškem pregledu zatajil katerokoli bolezen, poškodbo ali njih posledice in ga zavrne zdravniška komisija v ZRN.
Člen 6.
Delavec pridobi pravico do osebnega dohodka po tem pravilniku po opravljenem prvem delavniku. Za čas potovanja mu pripada dnevnica v DM. Izgubi pa jo po opravljeni zadnji dnini.
Člen 7.
Po prihodu delavca na mesto zaposlitve v ZRN se mu izplača akontacija na osebne dohodke v višini potrebnih sredstev za preživljanje do konca tekočega meseca. Izplačana akontacija se mora obračunati najkasneje v roku treh naslednjih mesecev.
Člen 8.
Glede varnosti pri delu morajo delavci upoštevati in izvajati predpise. ki veljajo v ZRN ter navodila vodstva delovišča.
Člen 9.
Delovni čas traja praviloma 42 ur na teden.
Člen 10.
Za delavce ZPT-OSRD, ki so zaposleni v ZRN, veljajo določila statuta ZPT. določila pravilnika o delovnih razmerjih in ostalih pravilnikov ZPT. Zaradi specifičnosti dela in delovnega odnosa, pa se uvajajo še nekatera določila gle.de pravic in '(dolžnosti, ki so razvidna iz tega pravilnika.
Člen 11.
Če delavec samovoljno zapusti delovišče, se to dejanje obravnava kot težjo kršitev delo-vnih dolžnosti in nosi za to delavec vse materialne in moralne posledice.
II. Osebni dohodki
Obračun osebnega dohodka;
V času zaposlitve v ZRN dobiva zaposleni osebne dohodke in dodatke, kakor določajo naslednji členi.
Člen 12.
Za rudarje — kopače v neto zneskih:
a)	4.5 DM/uro za normalni delovni čas,
b)	prvih 6 nadur tedensko se plača po 5,4 DM/uro,
c)	vsaka naslednja nadura se plača po 6.0 DM/uro,
d)	nedeljsko delo in delo' ob praznikih se obračuna po' 6,0 DM/uro
PRAVILNIK
o zaposlovanju delavcev ZPT — OSRD pri podjetju DEILMANN — HANIEL, DORTMUND — KURL v ZR Nemčiji
e)	delo v plačanih praznikih se obračuna po 7,0 D M/uro.
Člen 13.
Za rudarje — učnei kopače in profesioniste:
a)	neto osnovni zaslužek 4,0 DM/uro,
b)	prvih 6 nadur tedensko se plača po 4,8 DM/uro,
c)	vsaka naslednja ura se plača po 5,4 DM/uro,
d)	nedeljsko delo in delo ob praznikih se plača po 5,4 DM/uro
e)	delo v plačanih praznikih se obračuna po 6,25 DM/uro.
Člen 14.
V členu 12 in 13 navedeni osebni dohodki in dodatki obračunani na uro so zagotovljene postavke.
Akordna osnova za obračun OD pa je bruto zaslužek kopača in je določen na 42,60 DM/šiht.
Prekoračitev kopaškega šihta nad 42,60 DM/šiht se obračuna z dodatkom 50 % na osnovne netto postavke pod točkami 1 in 2.
Člen 15.
Vsi v jami zaposleni dobijo na vsak v jami izvršeni šiht 2,5 DM oziroma 0,35 DM/uro.
Člen 16.
Ves zaslužek zaposlenih se obračuna v neto DM in izkaže na plačilnem listku v kraju začasnega bivanja oziroma zaposlitve. V kraju zaposlitve se zaslužek izplača v celoti.
Člen 17.
Dajatve iz naslova osebnih dohodkov delavcev ZPT-OSRD gredo v breme OSRD.
Člen 18.
Če pride do prekinitve del brez krivde delavca in to zaradi višje sile (vojna, vstaja, elementarne nesreče itd.), imajo delavci pravico, če ta zastoj traja več kot 5 dni, do osebnega dohodka največ v višini 75 %. V tem primeru mora vodstvo OSRD-ZPT takoj urediti s firmo DEILMANN-HANIEL izplačevanje dohodka v obsegu pogodbe in nastalih vzrokov zastoja.
Člen 19.
Dnevnice se obračunavajo v zneskih, ki so določeni z zveznimi predpisi v SFRJ za posamezne države. Način obračuna se opravi skladno z določili pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ZPT.
Člen 20.
Delavec ima pravico do izplačila dnevnice v devizah od trenutka dalje, ko je pri odhodu na delovišče v ZRN prestopil jugoslovansko mejo in ob povratku dotlei. ko zopet prestopi našo državno mejo.
Za potovanje od kraia odhoda do državne meje in obratno se izplača delavcu dnevnica v dinarski valuti.
III.	Dopusti
Člen 21.
Delavci ZPT-OSRD, ki so zaposleni pri firmi DEILMANN-HANIEL imajo pravico do rednega letnega dopusta v obsegu določil pravilnika o delovnih razmerjih ZPT.
Zaradi urejenih delovnih in živ-Ijenskih pogojev se dodatnega dopusta ne priznava.
Časovno izkoriščanje dopusta določa Vodja delovišča, skladno s pogoji, ki so navedeni v nadaljevanju tega pravilnika in upoštevajoč potrebe firme DEILMANN-HANIEL.
Člen 22.
Delavec ne more izkoristiti dopusta dokler ni bil vsaj eno leto zaposlen na delovišču v ZRN. V ostalem veljajo glede koriščenja dopusta naslednja določila:
a)	delavec, ki se je s pogobo obvezal, da bo zaposlen, na delovišču 1 leto, izkoristi pripadajoči mu letni dopust po povratku v domovino. V tem primeru mu pripada nadomestilo osebnega dohodka njegovega delovnega mesta v domovini v povprečku zadnjih treh mesecev doseženega dinarskega dela osebnega dohodka izplačanega v SFRJ.
b)	Delavec, ki je po pogodbi zaposlen na delovišču v ZRN več kot leto dni, lahko po 12 mesecih dela koristi dopust v domovini.
Člen 23.
V primeru, če bi delavec, ki se pogodbeno zaposli na delovišču v ZRN za daljšo dobo, želel preseliti v ZRN svojo družino, odloča o pogojih take preselitve upravni odbor ZPT za vsak posamezen primer posebej.
IV.	Stanovanje in prehrana
Člen 24.
Vsem delavcem na delovišču v ZRN je zagotovljeno brezplačno samsko stanovanje. Stroške prehrane nosijo delavci sami.
Pri uporabi stanovanja in pri prehranjevanju se morajo delavci ravnati po hišnem redu, ki ga izda vodstvo delovišča.
V.	Zdravstveno zavarovanje
Člen 25.
Delavci pri firmi DEILMANN-' ' NTFL — jugoslovanski državljani, imajo pravico do socialnega zavarovanja po jugoslovanski uredbi o izvajanju zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev in po drugih veljavnih predpisih.
Člen 26.
Če delavec zboli ali se ponesreči in ra pričakovati, da bo zaradi vrste bolezni ali nesreče nesposoben za delo vpč kot mesec dni, ga oošlje vodja delovišča na zadravljenje v SFRJ, seveda pod pogojem, če nje-
gova zdravstveno stanje dovoljuje transport.
V	času takega potovanja v domovino pripadajo delavcu potni stroški kot da bi bil na službenem potovanju.
Člen 27.
Za čas bivanja v ZRN pripada delavcu v času bolezni osebni dohodek po istem načelu kot ga določa pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov ZPT, oziroma predpisi v ZRN.
Člen 28.
Otroški dodatek se izplačuje v dinarski valuti družini delavca v SFRJ, po določilih uredb o izplačevanju otroških dodatkov.
Člen 29.
V	primeru, če se delavec na delovišču v ZRN smrtno ponesreči ali nenadoma umre, poravna ZP-OSRD vse stroške za prevoz njegovih posmrtnih ostankov v domovino, kot tudi vse stroške pokopa.
VI.	Kršitev delovnih dolžnosti in materialna odgovornost
Člen 30.
V	primerih naslednjih težjih kršitev delovnih dolžnosti:
—	pogosti pretepi,
—	tatvina večjega obsega,
—	pogosto pijančevanje,
—	odklanjanje delovnih nalogov,
—	povzročanje slabih odnosov z
nemškimi delavci.
—	proti državna dejavnost,
se, kaznuje delavca tako, da mora delovišče v ZRN zapustiti. V tem primeru plača delavec vse potne stroške za povratek v domovino sam ter istočasno izgubi pravico do na-dalnje zaposlitve pri ZPT.
Dokončno sklepa o njegovi izključitvi iz delovne skupnosti ZPT delavski svet OSRD.
Člen 31.
Delavec odgovarja za materialno škodo, povzročeno delovišču ali tretji osebi, po določilih pravilnika o delovnih razmerjih ZPT.
VII.	Končne določbe
Člen 32.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga je sprejel osrednji delavski svet ZPT in se izvaja do zaključka del na tem delovišču v ZRN.
Vse pogodbe, sklenjene za zaposlitev posameznih delavcev v ZRN morajo vsebovati bistvena določila tega pravilnika.
Osrednji delavski svet ZPT ima pravico, da posamezna določila tega pravilnika po potrebi spremeni ali dopolni, če se med izvajanjem del ugotovi, da so le-te potrebne.
Predsednik
osrednjega delavskega sveta STANE DOBČNIK
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Osrednji delavski svet (ODS) in upravni odbor (UO) ZP-T sta imela v času od 3. avgusta do 20. septembra 1968 tri seje oziroma zasedanja. Na teh sejah oziroma zasedanjih sta razpravljala in sklepala o naslednjih zadevah:
1.	Na 7. seji upravnega odbora, dne 23. avgusta 1968:
—	od vloženih prošenj in pritožb jih je 7 re,šil ugodno, 2 je zavrnil,
3 pa je sprejel na znanje,
—	spričo sklepa ODS je določil ceno: za zemljišča, ki jih bo podjetje prodajalo članom delovne skupnosti za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš, v izvengradbe-nem okolišu.
—	za ODS je pripravil predlog za spremefnbo njegovega sklepa, sprejetega na 5. zasedanju ODS
2.	avgusta t. L, ki se nanaša na • izplačilo dodatnih osebnih dohodkov,
—	odločil je, da o predlogu za eventualni prenos avtobusnih prevozov na delo in z dela članov delovne skupnosti s področja Hrastnika in Trbovelj na SAP-Ljub-Ijana, razpravljajo delavski sve,-ti in sveti delovnih enot skupno z analizo, ki jo je pripravil analitski oddelek; na podlagi tako zbranih predlogov in mnenj bo ODS dokončno, odločal na enem prihodnjem zasedanju,
—	odobril je postopno popravilo zob članom reševalnih ekip na vseh treh rudnikih, na stroške podjetja,
—	vodstvo tehniškega področja in služba varstva pri delu sta dobila nalogo, da proučita možnost organiziranja skupne reševalne službe, ki bi povezovala delo reševalnih čet vseh treh rudnikov,
—	potrdil je finančni obračun, vključno' z doseganjem in delitvijo dohodka, za čas od 1. 1. do 31. 7. 1968 za vse dejavnosti v podjetju,
—	na predlog kadrovske komisije je odobril 2 štipendiji in 2 štipendijski pomoči za študij na višjih in visokih šolah,
—	sektor za tehnično pripravo je dobil nalogo, da pri sestavljanju rebalansa programa uporabe investicijskih sredstev za le,to 1968 upošteva tudi predlog potrebnih sredstev za RŠC,
—	soglašal je s tem, da vodstvo podjetja po lastni presoji določi zasedbo nekaterih prostih delovnih mest na tehniškem področju,
—	potrdil je, poročilo vodstva OSRD o poteku del na posameznih gradbiščih OSRD,
—	kadrovski sektor je dobil nalogo, da pospešno urejuje kadrovsko zasedbo gradbišča OSRD v Boru;
2. Na 6. zasedanju osrednjega
delavskega sveta, dne 4. septembra
1968:
—• potrdil je poročilo o delu UO v tej mandatni dobi v času od izvolitve pa do 23. avgusta t. L,
—	potrdil je finančni obračun in delitev dohodka za čas od 1. 1. do. 31. 7. 1968 za vse dejavnosti podjetja,
—	potrdil je poročilo vodstva OSRD o izvajanju del na gradbiščih OSRD; hkrati je soglašal s tem, da je treba OSRD kadrovsko ojačati, predvsem z visokim strokovnim kadrom. Izvedbo tega ima na skrbi vodstvo podjetja. Soglašal je tudi s tem, da je treba OSRD čimbolje opremiti in ga angažirati tudi za izvajanje vseh pomembnejših del v okviru podjetja. OSRD pa je dolžan v mnogo večjem obsegu kot doslej, naročati delavniške in podobne usluge v domačih delavnicah pri podjetju,
—	odobril je manjšo spremembo programa uporabe investicijskih sredstev za letošnje leto za OSRD. Na račun nekaterih črtanih sredstev za letošnje leto za OSRD. Na račun nekaterih črtanih postavk je odobril nabavo in montažo poslovne zgradbe za upravo OSRD,
—	prav tako je odobril tudi separaciji nabavo dveh mrežnih kontrolnikov na račun znižanih sredstev na drugi poziciji,
—	sprejel je dodatno določilo v zvezi z izplačilom dodatnih osebnih dohodkov na račun zmanjšanih dajatev federaciji. Po tem sklepu so upravičeni na izplačilo dodatnih osebnih dohodkov tudi bivši člani delovne skupnosti, ki so šli v pokoj v času od 1. 1. do 30. 6. t. 1. po kriterijih, ki so bili določeni za aktivne člane delovne skupnosti. Istočasno: je; določil, da se izplačani dodatek obvezno upošteva pri aktivnih članih pri izračunu povprečnega osebnega dohodka zadnjih treh mesecev pred nastopom rednega letnega dopusta,
—	potrdil je pravilnik o zaposlovanju delavcev obrata za specialna rudarska dela ZP-T pri podjetju Deilmann-Haniel, Dort-mund-Kurl v ZR Nemčiji,
—	odobril je sredstva za kritje prevoznih stroškov članom delovne skupnosti za udeležbo na ljudskem zborovanju ob 25-letnici vseljudske vstaje Slovenskega Primorja v Novi Gorici dne 15. 9. 1968. V ta namen je bil organiziran za udeležence iz našega podjetja poseben »rudarski vlak«,
—	odobril je prodajo odvišnih osnovnih sredstev — verižnega transportnega Westfalia, skupno s skobljičem, tlačno črpalko in
pripadajočo elektro opremo ter rezervnimi deli,
—	odobril je Udruženju rudnika uglja — Beograd posojilo v znesku 23.000,00 N din iz sklada skupne porabe za nakup družinskega stanovanja za člana tega združenja, z določeno odplačilno dobo in obrestno mero,
—	soglasno je odobril vsebino pisma, ki so ga poslali slovenski premogovniki na Izvršni svet SRS, republiško skupščino SRS, gospodarsko zbornico SRS, glavni odbor republiške konference SZDL, centralni komite ZKS in poslovno združenje energetike SRS. Premogovniki predlagajo, da pristojni organi čimpreje odobrijo znižanje prispevka iz delovnih razmerij, ki ga odvajajo podjetja republiškemu proračunu, sprejmejo republiški zakon o predčasni upokojitvi rudarjev, izvajanje energetske bilance, u-kinit;e;v prometnega davka na trajno-žarne peči, hitrejše reševanje problematike, ki nastopa pri opuščanju obratovanja nekaterih premogovnikov v Sloveniji ter prekvalifikacijo v teh premogovnikih in hitrejše ter pospešeno prizadevanje za ustanovitev enotnega in skupnega podjetja slovenske energetike,
—	vodstvo podjetja, je dobilo naročilo, da komisija za pripravo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pospeši delo na usklajevanju osnutka tako, da bi bil ta v oktobru pripravijo za razpravo v kolektivu;
3.	Na 8. seji upravnega odbora,
dne 13. septembra 1968;
—	od vloženih prošenj in pritožb je 4 rešil ugodno, 3 pa je vzel na znanje oziroma bo o njih ponovno razpravljal kasneje.
—	za ODS je pripravil predlog, da odobri rudniškemu odboru sindikata rudarjev dotacijo v znesku 5.000,00 N din za normalno poslovanje te organizacije v letošnjem letu,
—	imenoval je dve komisiji za popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja ter zaloge potrošnega materiala in embalaže v počitniških domovih v Crikvenici in na Rabu,
—	tovarišem Jelenu Janezu, Zupanu Pavletu, Bi ruši Jožetu in Čamar-ju Rajku je odobril dvodnevno praktično izpopolnjevanje za hladno vulkanizacijo transportnih trakov pri firmi Nilos — Dusseldorf, ZR Nemčija,
—	deloma je ugodil, deloma pa zavrnil prošnje nekaterih prosilcev za štipendije oziroma štipendijske pomoči,
—	v komisijo za ugotavljanje delovnih mest, kjer se zavarovalna
doba šteje s povečanjem, pri OS Hrastnik, je imegioval inž. Cveta Majdiča, direktorja rudnika Trbovlje; komisija bo ugotavljala ta mesta za področje celotnega podjetja,
—	strokovni kolegij je dobil nalogo, da ugotovi, katera delovna mesta pridejo v poštev za uvedbo četrte izmene,
—	sprejel je tolmačenje o upravičenosti na prejemanje deputat-nega premoga za tiste članice delavne skupnosti, ki so samske, vdove ali razvezane; po tem tolmačenju imajo pravico prejemati polno količino deputatnega premoga le-te tudi v primerih, ko
so njihovi otroci dokončali šolanje pa so ostali iz kakršnihkoli razlogov brez zaposlitve. Vsa ostala določila obstoječega pravilnika, ki se nanaša na prejemanje deputatnega premoga, ostanejo nespremenjene.
—	kadrovski sektor je dobil nalogo, da skupno z vodstvom, RŠC izvede hitro akcijo za ustanovitev oddelka nadzorniške šole. v okviru RŠC; s tem v zvezi je treba pripraviti tudi učne načrte in ugotoviti možnost za vključitev potrebnega števila predavateljev,
—	soglašal je z rebalansom — popravkom proizvodnega plana za leto 1968. Hkrati je osvojil tudi
popravek finančnega plana za leto 1968 za čisto proizvodnjo premoga,
— soglašal je tudi z rebalansom programa uporabe investicijski* sredstev za leto 1968,
—■ analitski oddelek je dobil nalogo, da pripravi dodatno obrazložitev o utejmeljenosti prevzema avtobusnih prevozov na delo in z dela s strani SAP-Ljubljana; s temi podatki je treba seznaniti delavske svete in svete delovnih enot,
—■ pripravil je predlog za ODS za zvišanje mesečnega zneska za pripravnike z visokošolsko izobrazbo.	Tine Lenarčič

GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH
Kadrovski sektor je pred nedavnim dobil nalogo, da v vsaki številki glasila »Srečno« objavlja nastale kadrovske spremembe;. Tokrat Pa se je odločil, da poleg tekočih kadrovskih sprememb seznani člane, delovne skupnosti s primerjavo organizacij© in števila zaposlenih po kategorijah delavcev na dan 31. 12.
1967,	1. 1. 1968 in 30. 6. 1968. Pripomniti moramo, da se številčno stanje zaposlenih v ZP-T od 31. 12. 1967 v primerjavi s stanjem 1. 1.
1968,	ko so se Zasavski premogovniki integrirali, ni spremenilo. Sprememba v številu zaposlenih pa je nastala v na novo organiziranih rudnikih oziroma enotah, ki so po integraciji vključile v svoj sestav manjše enote, (enote, ki so prišle pod okrilje rudnikov in skupnih služb UZP, so razvidne iz tabele; II). Iz tabele je razvidno, da pri rudniku Zagorje ni bilo številčnih sprememb v času od 31. 12, 1967 do 1. 1. 1968, premik kadrov (iz separacije Zagorje, komercialnega sektorja, RŠC, drugih administrativnih in tehničnih delavcev) je bil namreč izveden postopoma vse do konca marca t. L, zato dobimo realno sliko staleža zaposlenih po delovnih enotah po- izvedeni integraciji v tabeli III, s stanjem 30. 6. 1968.
Iz tabel je razvidno, da se je pri tehničnih delavcih število zaposlenih znižalo od 310 na 306, v administraciji pa zvišalo za 6 delavcev. Ta porast administrativnega kadra predstavljajo 3 povratniki iz JLA, ki smo jih bili po zakonu dolžni sprejeti, ostali pa so pripravniki, katerih
sprejem je prav tako v skladu z zakonom 01 obveznem sprejemanju pripravnikov in internim pravilnikom o pripravnikih ZP-T.
Tudi pri kategoriji — delavci vidimo porast števila zaposlenih, ki
gre na račun sezoncev v enoti opekarna rudnika Trbovlje.
Pregled števila zaposlenih po delovnih enotah pri rudniku Trbovlje-Hrastnik na dan 31. 12. 1967
Tabela I
Naziv delovne enote		Število		
	tehn.	admin.	del.	skupaj
obrat Trbovlje	42	11	813	866
obrat Hrastnik	45	14	923	982
GRAMAT-Hrastnik	1	—	10	11
obrat Dol	12	4	160	176
separacija	15	4	276	295
skupni prevoz in zasipni kop	7	2	153	162
OSRD	23	4	123	150
elektro-strojni	10	5	137	152
nabavni sektor	2	18	60	80
GR AM AT-Trbovl j e	4	2	50	56
avtopark	1	4	32	37
uprava	37	65	19	121
samski domovi	—	1	12	13
menze Trbovlje, Hrastnik	—	2	16	18
RŠC-Trbovlje	4	3	19	26
SKUPAJ — RTH	203	139	2803	3145
rudnik Zagorje	99	66	1522	1687
menza Zagorje	—	2	22	24
RŠC — Zagorje	8	2	27	37
SKUPAJ — RZ	107	70	1571	1748
CELOKUPNO rudnik				
Trbovlje-Hrastnik in Zagorje	310	209	4374	4893
Števila zaposlenih po pripojitvi rudnika Zagorje, na dan 1. 1. 1968
Tabela II
Naziv delovne enote		število		
	tehn.	admin.	del.	skupaj
rudnik Trbovlje	46	15	882	943
GRAMAT samski domovi menza				
rudnik Hrastnik	58	19	1102	1179
obrat Dol GRAMAT samski domovi menza				
rudnik Zagorje	107	70	1571	1748
menza				
separacija	*	22	6	429	457
OSRD	23	4	123	150
uprava	37	65	19	121
nabavni oddelek	2	18	60	80
elektro-strojni obrat	10	5	137	152
avtopark	1	4	32	37
RŠC	4	3	19	26
CELOKUPNO ZP-T	310	209	4374	4893
Število zaposlenih pri ZP-T na dan	30. 6. 1968			
Tabela III				
Naziv delovne enote		Število		
	tehn.	admin.	del.	skupaj
rudnik Trbovlje	52	22	913	987
GRAMAT samski domovi menza				
rudnik Hrastnik	59	22	1106	1187
obrat Dol GRAMAT samski domovi menza				
rudnik Zagorje	96	34	1367	1470
menza				
separacija	31	9	558	598
OSRD	25	7	142	174
uprava	47	91	25	163
nabavni oddelek	3	15	95	113
elektro-strojni Obrat	10	5	137	152
avtopark	1	3	31	35
RŠC	9	7	49	65
CELOKUPNO ZP-T	306	215	4423	4944
rudarski vajenci				195
kovinarski vajenci				27
elektro vajenci				31
avtomehanični vajenci				1
SKUPAJ — vajenci				254
STALEŽ 30. 6. 1968				5198
Razmerje — administrativni del. :	delavci = 1 : 24,1
— tehnični delavci	:	delavci = 1 : 16,9
Tako je številčno stanje zaposlenih 6 mesecev po integraciji. V kakšno smer se bo organizacija podjetja v bodoče razvijala in kako se bo gibalo število zaposlenih, bo odvisno od plasmana premoga, pridobivanja in iskanja drugih oblik dela, metod za zmanjšanje števila zaposlenih v režiji itd.
Večje spremembe, predvsem pri uslužbencih pa so nastale v juliju t. 1. Te spremembe pa bonm upoštevali pri pregledu števila zaposlenih v naslednji številki glasila »Srečno«.
Vladimir Sihur
Vseljudsko zborovanje v Novi Gorici
Slovensko Primorje proslavlja v letošnjem letu 25-letnico vseljudske vstaje. Znano je, da je Primorska po letu 1918, t. j. po končani I. svetovni vojni, pripadala Italiji na podlagi posebne mednarodne pogodbe, ki pa je bila za naše ljudstvo« oziroma slovenski živelj na Primorskem (izredno krivična in boleča. Svojo večno željo in strmljenja za zopetno združitev z matično državo in matičnim narodom so naši sorod-njaki pokazali takoj po ustanovitvi 'narodnoosvobodilnih enot, ko so se vanjo pričeli vključevati. Množično ■pa so vstopali V enote NOV po razsulu Italije v septembru 1943 leta. Bila je prava ljudska vstaja.
V letošnjem letu poteka 25 let odkar je prišlo do vseljudske vstaje na Primorskem. Prebivalci Nove Gorice in ostalih krajev iz slovenskega Primorja so skupno s tamošnjimi organizirali v nedeljo, 15. 9. 1968 ob tem pomemb. jubileju, vel. ljudsko zborovanje, katerega se je udeležilo po zbranih podatkih preko 100.000 ljudi iz vse Slovenije in deloma tudi iz zamejstva. Na zborovanju je govoril tovariš Edvard Kardelj. Slavja so se udeležili tudi člani naše delovne skupnosti. Po sklepu osrednjega delavskega sveta je podjetje organiziralo skupno z TP-postajo Trbovlje, posebni vlak pod nazivom »rudarski vlak.« Vlak je odpeljal vse naše udeležence iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Skupno je bilo izdanih brezplačnih voznih kart 888, od tega za udeležence iz Hrastnika 173, za udeležence iz Trbovelj 243, za udeležence iz Zagorja 222 in za rudarski šolski center 250. Prevoz je železnica dobro organizirala in tudi izvedla. Po« izjavah udeležencev tega zborovanje sodeč, so bili vsi naši udeleženci s prevozom in organizacijo zborovanja, zadovoljni. Celokupni stroški za prevoz s posebnim vlakom so znašali 1.776,000 S din, kar je krilo podjetje iz svojih sredstev. Poleg tega je krilo podjetje tudi stroške za prevoze z rudniškimi avtobusi od posameznih postajališč do železniških postaj v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju.
L. T.
»SREČNO«
Pomen in važnost poučenosti © delu
Če hočemo razglabljati O' pomenu in važnosti poučenosti o delu vseh zaposlenih, moramo zlasti za rudarska dela ugotoviti, da je poučenost o delu eden bistvenih faktorjev, ki vpliva na to, da se delo izvaja pravilno in brez nezgod ter da se pri takšnem delu dosegajo tudi največji možni rezultati dela.
Temeljni zakon o rudarstvu predpisuje poleg temeljnega zakona o varstvu pri delu in drugih splošnih in internih predpisov ukrepe, ki so jih rudarske organizacije dolžne izvajati. Zakon zahteva, da se morajo vsi zaposleni stalno izpopolnjevati strokovno, kar je v tesni zvezi s poznavanjem vseh varnostnih predpisov, ki pridejo v poštev pri različnih delih.
Oblika podučevanja zaposlenih je lahko različna, kar se vidi že iz tega, da se že v okviru Zasavskih premogovnikov izvajajo ta podučevanja različno. Tako ima na primer prejšnji rudnik Trbovlje-Hrastnik v svojem pravilniku obvezno enkrat letno podučevanje in preverjanje znanja (testiranje) izven delovnega časa samo za strelce in nadzorno osebje medtem, ko so bili vsi kopači izprašani med delovnim časom na deloviščih. Na prejšnjem rudniku Zagorje pa predpisuje pravilnik o varstvu pri delu podučevanje in. testiranje dvakrat letno in to za vse v jami zaposlene kvalificirane delavce in strelce ter enkrat letno za nadzorno osebje, izven delovnega časa.
Iz analize nastalih nezgod po kvalifikacijah pa je razvidno, da je stalež nezgod procentualno zelo visok pri nekvalificiranih delavcih, za katere podučevanje ni redno in sistematično, kar je nujno urediti z novim pravilnikom o varstvu pri delu na ZP-T.
V okviru rudarskega šolskega centra je z novo organizacijsko shemo ustanovljen tudi oddelek za izobraževanje odraslih, ki bo vodil celotno izobraževanje v sodelovanju z raznimi službami. Nujno1 je, da bi čim preje izdelali pravilnik o varstvu pri delu, na podlagi katerega bo lahko izdelan tudi plan izobraževanja oziroma podučevanja v posameznih delovnih enotah zaradi izboljšanja varstvene vzgoje.
Znano je, da naše podjetje stremi za tem, da se tehnološki postopek pridobivanja premoga modernizira z uvedbo novih odkopnih metod, pridobi valnih in nakladalnih strojev ter podobno. Na temelju vseh teh naštetih faktorjev predvidevamo porast produktivnosti, s tem v zvezi pa, tudi spremembo načina dela zaposlenih. Kadar se uvaja nova tehnologija pa je nujno potrebno podučiti vse na takih mestih zaposlene delavce, o novih prijemih, oziroma novem načinu dela ter o vseh nevarnostih, ki se pri novih delih in
novem načinu dela pojavljajo.
Izredne važnosti je. da so vsi - v jami zaposleni delavci točno seznanjeni z uporabo zaščitnih sredstev in načinom uporabe pred pojavom jamskih plinov, ognja, vdora vode, eksplozije metana in nenavadni porušitev jamskih prostorov. Predvsem pa je važno, da vsi dobro poznajo bežne poti iz ogroženih območij. Kakšen pomen ima podučenost po zgoraj navedenih faktorjih, nam kažejo velike rudarske nesreče, ko za-poseni niso znali uporabljati zaščitnih sredstev (samoreševalcev) in niso poznali bežnih poti iz ogroženih območij, kar je terjalo na desetine žrtev.
Glede na nevarnost dela v rudnikih. je razumljivo, da se še v današnjem času najdejo v kolektivu posamezniki, ki čutijo do takšne vrste podučevanja oziroma izpopolnjevanja znanja odpor pa čeprav v prid njemu in skupini s katero dela in se izogibajo podučevanja o pravilnem in varnem delu.
Novi pravilnik o varstvu pri delu na ZP-T mora predvideti tudi ukrepe, ki jih bo mogoče v takšnih primerih izvajati proti neodgovornim posameznikom, ki z oportunizmom napram podučevanju in testiranju neposredno ogrožajo svojo varnost in varnost svojih sotovari-šev.	Anton Strojan
Električna energija in poslovni stroški
Pomemben del poslovnih stroškov, ki bremenijo celotni dohodek podjetja, predstavljajo tudi izdatki za električno energijo. V letu 1967 so znašali stroški za to energijo, prevzeto, po tarifi za veleodjnn 7.144.000 N din, kar predstavlja 4,08 N din na tono, v letošnjem polletju pa 2.861.000 N din ali 3,20 N din na tono.
Tarifa za električno energijo je določena tako, da plačujemo določene zneske za 3 oblike prevzema: za konico obremenitve (kW), za delno energijo (kWh) in za jalovo energijo (kVARh).- Največjo obremenitev predstavlja plačilo delovne energije — 73 %, za konico plačujemo približno 27",'o skupnih izdatkov, za jalovo energijo pa smo dobili približno 30.000 N din regresa.
Podatki kažejo, da smo stroške za jalovo1 energijo v letošnjem I. polletju v primerjavi z istim obdobjem lani znižali za 87.000 N din s tem, da smo uvedli kompenzacijo te energije z zgraditvijo kompenzacijske naprave za omrežje v Trbovljah. Brez te kompenzacije je samo še omrežje na rajonu Hrastnik, kjer smo v letošnjem I. polletju odvedli za jalovo1 energijo 29.800 N din.
Da znižamo prispevek za konico obremenitve, smo z dobaviteljem sklenili dogovor, po katerem bomo plačevali prispevek za tisto konico, ki nastopa v večernem času, to je približno od 19. do 21. ure, ko je v splošnem omrežju konica največja. Rudnik Zagorje prakticira s tem načinom že dalj časa, v Trbovljah in Hrastniku pa smo z obračunavanjem večerne konice pričeli v mesecu juniju tega leta. Že v tem me^-secu smo v Trbovljah znižali obračunsko konico za približno 1000 kW, v Hrastniku pa za 400 kW. skupno torej za 1400 kW, kar je znižalo stroške za 24.500 N din, ker je bila v tem mesecu tarifa 17,50 N din/kW.
V mesecih julij-oktober bo' znašal prispevek za konico, obračunan po tarifi za višjo sezono, to je 35,00 N din kW. Razumljivo je, da se bodo s tem prihranki na stroških za konico podvojili. Ker vzporedno z znižanjem konice pade tudi poraba delovne energije lahko predvidevamo, da bo pri režimu obratovanja večjih potrošnikov električne energije iz meseca junija, možno znižati skupne stroške za približno 80.000 N din. Prepričani smo, da bi bilo lahko to znižanje še večje, če bi od 19. do 21. ure odnosno v času, ki ga mesečno javlja potrošnikom dobavitelj energije, v še večji meri zaustavljali ny samo večje,- temveč tudi manjše enote, ki trošijo električno energijo. Vsak kW, ki ga v tem času izločimo1 iz obratovanja, nam prihrani 35,00 N din. Motorji, moči 250 kW ali 10 motorjev s po 25 kW, ki jih izklopimo v času večerne konice, bodo znižali poslovne stroške za približno 10.000 N din.
Ker naše napajalno električno omrežje ne omogoča celovite kontrolo nad obratovanje posameznih potrošnikov električne energije, je potrebna za doseganje ekonomskega režima obratovanja dosledna disciplina vseh, ki imajo opravka s strežbo pogonskih elektromotorjev in drugih potrošnikov -električne energije.	lože Skrinar
Tud) tukaj previdnost \
Gradnja stanovanj za potrebe članov delovne skupnosti v letu 1968
Prizadevanja družbe in samih delovnih ljudi so z izgradnjo stanovanjskih objektov v preteklih letih docela spremenila mesta — kraje- v Zasavju. Nekdanji stari, za prebivanje neprimerni prostori, so se morali v celoti umakniti novim, sodobnim in komfortnim stanovanjem, kakršnih so si ljudje tudi želeli.
Nagel industrijski razvoj Zasavja je pritegnil novo delovno silo iz naše ožje in širše domovine. Nastajajo in razvijajo se neprenehoma nove osnovne celice družbe :— družine; zaradi izboljšanih življenjskih pogojev, se je zmanjšala nekdanja visoka umrljivost in povečala povprečna življenjska doba ljudi. Vse te spremembe in vsa ta dogajanja imajo za posledico še vedno: premajhno število zgrajenih stanovanj.
Da je v podjetju še prisotna stanovanjska kriza, nam dokazujejo naslednji podatki:
V	Hrastniku: volženih prošenj 65 od tega; nima stanovanja 36 prosilcev, za zamenjavo 29 prosilcev
V	Trbovljah: vloženih prošenj 546
od tega:	nima stanovanja 310
prosilcev, za zamenjavo: 207 prosilcev, samska stanovanja 29 prosilcev
V	Zagorju: vloženih prošenj 80
od tega: nima stanovanja 45 prosilcev, za zamenjavo 35 prosilcev SKUPAJ; vloženih prošenj 691
od tega: nima stanovanja 391 prosilcev, za zamenjavo 271 prosilcev, samska stanovanja 29 prosilcev.
Poleg stanovanjskih potreb, registriranih preko prošenj pa imamo- 56 starih stanovanj, katera so povsem amortizirana in dotrajana ter skoraj ne morejo več služiti svojemu namenu. Ta stanovanja bo> potrebno čimpreje nadomestiti z drugimi, boljšimi stanovanji.
Podjetje in njegovi samoupravni organi se polno prizadevajo za zmanjšanje stanovanjske stiske in za pridobitev novih, potrebnih stanovanj za člane delovne ■ skupnosti. Podjetje ima trenutno že sklenjene dogovore in pogodbe za zgraditev in nakup 32-stanovanjskega objekta v Kisovcu pri Zagorju, dve Stanovanji na Bolu pri Hrastniku, 12 stanovanj v Trbovljah za leto 1968 in 15 stanovanj v Trbovljah za leto 1969. V naslednjih dneh pričakujemo' nadaljnje razgovore in dogovore o- nakupu stanovanj v Hrastniku, kajti stanovanjsko podjetje Hrastnik bo' v kratkem pristopilo h gradnji 53 stanovanjskega bloka. V Trbovljah je dalje omembe vredna predvidena rekonstrukcija in adaptacija bivših domov Ribnik št. 7 in Ribnik št. 18 v družinska stanovanja. Prav tako bo tudi v Zagorju z izvedeno adaptacijo samskega doma Polje sprošče-
nih nekaj prostorov v Kisovcu, katere bodo lahko zasedle družine rudarjev.
Ti skromni pokazatelji nas prav gotovo opozarjajo, da bomo morali tudi v bodoče posvečati ogromno pozornost stanovanjski gradnji v vseh treh dolinah. Zanemariti n-e bomo smeli nobene neposredne ali posredne priložnosti izgradnje-graditve. Prav gotovo pa bodo akcije uspešne le tedaj, če bo tako hotenje pri vseh članih naše delovne skupnosti. Vsaka tona nakopanega in prodanega
Potek letovanja v
Prostor v tej številki glasila mi ne dopušča širšega opisa poteka oziroma organizacije letovanja v letu 1968. Zato bom zajel le nekatere bistvene stvari, za katere mislim, da so najbolj zanimive za člane delovne skupnosti našega podjetja.
Najprvo naj omenim, da je spričo danih pogojev za - letovanje letos letovalo sorazmerno majhno- število članov, delovne skupnosti, ob upoštevanju staleža zaposlenih in razpoložljivih kapacitet v počitniških domovih ZP.
Pri našem podjetju je trenutno zaposlenih cca 5000 delavcev, na rapolago pa je v vseh domovih skupno 207 ležišč. Med letom se je po liO-dnevnih presledkih v posameznih počitniških domovih izmenjalo naslednje število dopustnikov;
—	v počitniškem domu na Rabu 496 članov, 243 zakoncev, 249 otrok, 239 tujih;
—	v počitniškem domu v Crikveni-ci 180 članov, 96 zakoncev, 133 otrok, 13 tujih
—	v počitniškem domu na Partizanskem vrhu 8 članov, 2 zakonca, 3 otroci, —tujih;
—	v ostalih domovih, za katere je podjetje priznalo regres 66 članov, 27 zakoncev, 36 otrok, — tujih
Skupaj 750 članov, 368 zakoncev, 421 otrok, 252 tujih.
Iz gornjega pregleda je razvidno-, da je v vseh domovih doslej letovalo le 150 n vseh zaposlenih, kar pa je vsekakor nezadostno- število, če upoštevamo, da so bili pogoji letovanja za pretežni del zaposlenih, sprejemljivi. Pri tem moramo upoštevati, da je- član delovne skupnosti tako- kot zase, tudi za svoje družinske člane plačal dnevno oskrbo' na posamez- le po 10 N din, prevozni stroški p-a so se v večji meri krili z nadomestilom za prevoze, ki ga je podjetje izplačalo ob nastopu rednega letnega dopusta zaposlenega člana.
V glavni sezoni je bila zasedba razpoložljivih ležišč polna, kar pa
premoga ter vsakršno znižanje pro-izvodnih-materialnih stroškov je pri spevek tudi za stanovanjsko izgradnjo, za nova stanovanja, za udobnejše življenje naših rudarjev. Mnenja smo, da bo potrebno ralizirati planska predvidevanja gospodarskega načrta podjetja, kajti le na ta način imamo jamstvo, da bi tudi v naslednjih letih lahko pospeševali graditev stanovanj v družbeni in za-zasebni lasti.
Anton Čebin
letu 1968
ne moremo trditi tudi za pred in po sezono, ko j-e bila zasedba le 50 %-na.
O tem naj bo dovolj, se;daj pa še o samem poteku letovanja.
Organizacijo letovanja je imela na skrbi posebna komisija za oddih, imenovana od upravnega odbora podjetja, preko posameznih sindikalnih podružnic,- katere so sprejemale, prijave in razporejale ležišča. Dopustniki so se izmenjali v 10. dekadah po 10-dnevnih presledkih od 1. junija do- 9. septembra 1968, razen v počitniškem domu v Cri-kvenici, kjer je zadnja skupina letovala le 5 dni in v ostalih domovih, v katerih imajo člani s svojci možnost letovanja še do konca tega leta. Prevozne usluge je med letom pogodbeno opravljalo podjetje SAP Ljubljana. Na račun ie-teh ni bilo pripomb, razen v dveh primerih, ko podjetje SAP ni dalo na razpolago avtobusov znamke »Mercedes«, kot je bilo to po pogodbi sklenjeno. ampak je bil prevoz izvršen z avtobusi Deutz. Bistvenih pritožb na račun hrane, postrežbe in ležišč ni bilo. V vseh 10. dekadah letovanja lahko rečemo, da je bilo 35 % deževnih dni, kar pa ni bilo- povelj-no za dopustnike, ki so letovali na morju. Najbolj kritično je bilo takrat, ko so bili vajenci rudarskega šolskega centra, ki so letovali na Rabu pod šotori, v dneh slabega vremena premočeni, zaradi izrabljenosti šotorov'. Na vse te pomanjkljivosti bo treba v prihodnje računati in te že pred nastopom sezone v letu 1969 odpraviti. Mislim na nabavo novih šotorov in obnovitvijo gramofonskih plošč ali nabavo glasbenega avtomata.
Na kraju naj omenim še to, da bo treba v bodoče prepričati člana delovne skupnosti, da je letovanje koristno le njim samim.. Potruditi se moramo, da bo letovanje v prihodnje še boljše kot v tem letu tako, da bi v prihodnji sezoni letovalo čimvigč aktivnih članov delovne skupnosti.	Stane Ačkun
Delo stanovanjskih komisij
Dodeljevanje stanovanjske pravice oziroma stanovanj posameznim članom delovne skupnosti spada med dokaj odgovorne in občutljive naloge samoupravnih organov podjetja in delovnih enot. Prav na tem poprišču dela se stekajo številni problejmi družbenega življenja, ki imajo vso svojo’ pestrost političnega, ekonomskega, sobialnega, v ožjiem smislu pa tudi družinskega ali individualnega vzdušja, razpoloženja. Stanovanje kot splošna dobrina je med drugim zelo pomemben faktor človekov® reprodukcije in njegove eksistence. Ob upoštevanju teh dejstev verjetno ni težko ugotoviti, kako pravični in tenkočutni morajo biti samoupravni organi stanovanjske komisije, ko presojajo' in odločajo o posameznih stanovanjskih zadevah.
Sedanje stanovanjske komisije so bile izvoljene na zadnjih volitvah v samoupravne organe podjetja. Njihov stas je bil s prečiščenim besedilom statuta podjetja pravno in dejansko obogaten, kajti le-te so sedaj organi upravljanja z izvršilnimi funkcijami lahko rečemo, da sta izbor in kvalit. komisij na zadovoljivi ravni ter da bo zaradi tega lahko njihovo delo povsem zadovoljevalo potrebe ob upoštevanju razpoložljivih stanovanj.
Od 1. januarja do 30. junija 1968 so bila dodeljena in zamenjana razpoložljiva stanovanja naslednjim strankam;
V	Hrastniku;
—	dodeljena:
Sladič Stanko, Ojstro Laznik Maks, Hrastnik Matek Jože, Ojstro Oplotnik Anton, upokojence (zaradi rušenja)
—	zamenjana;
Marinšek Janez, Hrastnik Zakošek Miha, rudn. upokojenec Vozlič Franc, rudn. upokojenec Sršen Ervin, Ojstro Kaluža Alojz, Hrastnik Tušek Jožefa, vdova po rudn. upokojencu
Majcen Božidar, Hrastnik
V	Trbovljah:
—	dodeljena;
Korošec Srečko, sep. Trbovlje Kuder Štefka, upokojenka Cafurovič Meho, rudnik Trbovlje Šterman Mirko, strojni obrat Zupanc Terezija, gospodinja Žitnik Antonija, upokojenka Magister Alojz, rudnik Trbovlje Cerk Franc, strojni obrat Odlazek Ivan, rudnik Trbovlje Gregorčič Simon, rudnik Trbovlje Šmid Bruno, OSRD Jerman Mirko, rudnik Trbovlje Zalokar Jože, sep. Trbovlje
Frece Anton, rudnik Trbovlje Marot Božo, strojni obrat Belak Franc, rudnik Trbovlje Pustoslemšek Jože, rud, Trbovlje
—	zamenjana;
Perpar Franc, rudnik Trbovlje Gračnar Jakob, upokojenec Cestnik Miha, upokojenec Sajevic Ivan, upokojenec Savšek Vera, separacija Trbovlje Levičar Marija, sep. Trbovlje Vajdič Jože, rudnik Trbovlje Brinovec Ivan, »Žitar« Celje Pavlič Alojz, rudnik Trbovlje Kovačič Stane, upokojenec
V Zagorju;
—	dodeljena;
Grčar Jože, jamomernica Gostiša Konrad, Kisovec Horvat Peter, Kisovec Jereb Pavel,' Kisovec Kurež Anton, Kisovec Lavrin Jože, Kisovec Medvešek Franc, Kisovec Ostrožnik Feliks, Kisovec Pegan Anton, Kisovec Polanec Anton, Kisovec Palčič Rudi, Kisovec Razpotnik Janez, Kisovec Strmšek Ludvik, Kisovec Saklšek Polde, Kisovec Skrinar Franc, Kisovec Skrabar Peter, Kisovec Toplak Stanko, projekt, biro Urbanija Ivan, Kisovec Vovk Ivan, Kisovec Zupančič Pavel, Kisovec Zupan Zdravko, Kisovec Žitnik Jože, Kisovec Skrinar Marjan, avtopark Turk Lovro, Kotredež Knez Dani, run. menza Šprah Herman, Kotredež Erjavec Franc Kotredež Ule Anica, RZ Dolenc Emil, Kisovec Starc Jože, Kotredež Jeretina Vinko*, upokojenec Zajc Štefan, Kotredež Baloh Franc, Kisovec Drobne Anton, Kisovec Gorenc Karel, Kotredež Golob Albert, RZ
V drugi polovici tega meseca se je pričelo' tekmovanje v malem nogometu. Tekmovanje bo predvidoma končano 9. oktobra, ko bo odigrano odločilno srečanje za prvo oziroma drugo mesto. Tekmovanje je v okviru letošnjih delavskih športnih iger. Za tekmovanje se je prijavilo 12 nogometnih-sindikalnih šest članskih ekip. V malem nogometu igra namreč le 6 igralcev — vratar, 2 branilca in 3 napadalci. Vsa srečanja bodo na rokometnem igrišču RK
Goste Bogomir, Kisovec Jerkič Srečko, Kisovec Kranjc Franc, Kotredež Kranjc Mirko, Kisovec Krese Beti, upokojenka Lavrič Ivan, Kotredež Lebeničnik Ivan, Kisovec Marinkovič Anton, Kisovec Pavlovič Mileta, Kisovec Osmanovič Kemal, Kisovec Pergar Angela, upokojenka Sofkič Novah j a, Kisovec Zupančič Marija, upokojenka Uran Angela, upokojenka Bergant Ivan, Kisovec Bolte Franc, RZ Berdnik Franc, Kisovec Cukjati Franc, Kisovec Černi Janez, avtopark Fajfar Franc, Kisovec Gracar Draga, rudn. menza Gašperič Franc, Kisovec — zamenjana;
Jakob Bruno, Kotredež Javoršek Ivan, Kisovec Kurež Feliks, Kisovec Ostrožnik Ivan, Kisovec Pistotnik Jože, Kisovec Imperl Silvo, Kisovec Renko Polde, Kisovec Korleaie Jože, Kisovec Vrabec Jože, Kotredež Hace Franc, upokojenec Polc Vinko, Kotredež Mezek Maks, Kotredež Vidmar Jože, RZ
Iz navedenega je torej razvidno, da je bilo v preteklih 6 mesecih na 'področju celotnega podjetja dodeljenih skupno 79 stanovanj, zamenjanih pa 30 stanovanj.
Ker je upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti v pristojnosti stanovanjskih podjetij, je nujna v bodoče še tesnejša poslovna povezava s temi podjetji. Prav tako bo* potrebno, da bodo imela tudi stanovanjska podjetja več stikov z našimi stanovanjskimi komisijami, kajti medsebojna izmenjava mnenj in izkušenj je lahko obojestransko zelo koristna pri vsakdanjem delu.
Anton Čebin
»Rudar« v Trbovljah.
Vse prijavljene ekipe so bile z žrebom razdeljene v dve skupini. Nosilci skupin so bili postavljeni po načelu boljše uvrstitve v minule,m letu, uvrstitev . ostalih prijavljenih ekip pa je bila določena z žrebom. Obe skupini bosta igrali vsaka zase po enojnem točkovnem sistemu. Za dokončno uvrstitev pa bodo igrale enako uvrščene ekipe iz obeh skupin še eno tekmo med seboj. V I. skupini bodo tekmovali: STT I. ekipa
Tekmovanje v malem nogometu
Rezultati zgrajene naprave za kompenzacijo jalove energije na rudniku Trbovlje
Cena za industrijski električni tok je sestavljena iz konice (kW) delavne energije (kWh) in jalove energije (KVArh). Po prostih vodih in kablih se mora torej prenašati poleg koristne energije tudi jalovo energijo- kar zahteva močnejše vo-
de, ki znatno podraže instalacije. Poleg tega se pa povečajo tudi električne izgube, ki stroške povečajo. Da predstavlja jalova energija o-membe vreden izdatek, navajamo podatke o tem, koliko smo doslej plačali za jalovo energijo od 1961 leta dalje;
TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU
(nosilec skupine); cementar. Trbovlje; SGP Zasavje; rudnik II.; Elek-tro in IBT. Druga skupina pa je sestavljena iz naslednjih sindikalnih ekip:	rudnik Trbovlje I (nosilec
skupine); cementarna Trbovlje I; Zlatarstvo, TSS, elektrarna in STT II.
Vsega skupaj bo odigrano 5 kol oziroma 30 tekem. Zaključna tekmo» vanja za uvrstitev od 3. — 12. mesta bodo od 7. do 9. oktobra. V sredo, 9. oktobra t. 1. ob 17.50 uri pa bo znan tudi letošnji zmagovalec oziroma prvak v malem nogometu, kateremu bo pripadal tudi pokal občinskega sindikalnega sveta Trbovlje.
Janko Savšek
S din
leta 1961	17,165.000
leta 1962	25,533.000
leta 1963	34,065.000
leta 1964	30,639.000
leta 1965	30,337.000
leta 1966___________________16,028.000
v šestih letih torej 153,767.000
V avgustu 1967 smo v prostorih RTF, priključili omrežju kompenza-
cijsko napravo. Do vključno meseca julija t. 1. pa smo jalovo energijo plačali 8,781.000 S din, kar znaša povprečno mesečno 1,254.000 S din. V avgustu 1967 že nismo več plačali jalove energije, pač pa smo z ozirom na izboljšani cos fi prejeli od dobavitelja energije:
za avgust 1967	13.226 S din
za september 1967	100.897 S din
za oktober 1967	15.582 S din
za november 1967	92.814 S din
za december 1967	114.590 S din
Skupno za 5 mesecev 337.109 S din
medtem, ko bi brez kompenzacijske naprave za te mes. plačali iz naših sredstev približno 6,270.000 S din. Celokupni prihranek v petih mesecih leta 1967 je znašal torej 6,607.109 S din.
Letos pa smo prejeli s strani dobavitelja električne energije na račun bonifikacije v I. polletju 2,181.114 S din.
Če upoštevamo vse naštete podatke je razvidno, da prihrani kompenzacijska naprava našemu podjetju letno najmanj 16,028.000 S din poleg tega pa nam plača dobavitelj energije še 4,364.000 S din tako; da zna-jša, lahko rečemo, letni prihranek 20,392.000 S din
Kompletna investicija za kompenzacijo jalove energije je stala cca 33,000.000 S din. Iz navedenih prihrankov je razvidno, da bo investicija odplačana v 18 mesecih, kar dokazuje, da je bila to ena najrenta-bilnejših investicij v našem podjetju.
Bantan Bruno, dipl. inž. el.
S proslave dneva rudarjev v Zagorju 1. julija — nagrajenci za varno delo v jami
S proslave dneva rudarjev v Zagorju 1. julija — nagrajenci za 35 oziroma 30-letno delo pri podjetju, dobitniki ročnih ur
BO KEGLJIŠČE RES NUJNO ZAPRETI?
Trboveljski kegljači, katejih je iz leta v leto več, so pogosto dosegali zadovoljive rezultate, čeravno niso imeli najboljših pogojev za svojo dejavnost. S tekmovanjem v kegljaški ligi pa so se ti pogoji še poostrili tako, da so morali kegljači dvakrat tedensko trenirati na tujih kegljiščih, ker domače kegljišče ni primerno pa tudi zato, ker je prezasedeno. Objekt, v katerem je dvo-steznoi kegljišče, šteje letos 17 letnico, odkar je bilo zgrajeno1 po tako-imenovanem hitrem postopku. V dobrem desetletju in pol kegljišče praktično ni bilo obnovljeno, razen uvedbe centralnega ogrevanja. Nad 260 kegljačev, toliko jih redno iz tedna v teden koristi kegljišče, ugotavlja, da je kegljišče oziroma, da sta stezi iz dneva v dan slabši, mimo tega pa jim grozi še nenadno zrušenje strešne konstrukcije. Skratka, kegljišče, kegljaškega kluba Rudar je ne samo neuporabno, temveč tudi neprimerno za kakršnakoli tekmovanja ali pa vadbo.
Objekt, v katerem je sedanje dvostezno kegljišče, si je že ogledala posebna komisija. Ugotovila je, da je objekt nevaren za kegljače in da je nujno pristopiti k obnovitvenim delom ter utrditi strešno konstrukcijo. Sami kegljači pa ugotavljajo, da je nujno na novo položiti povsefn zviti in zgrbančeni kegljaški stezi. Ce ne bo mogoče teh stvari urediti, predvsem še strešne konstrukcije, bo septembra 1968 kegljišče zaprto. Za ureditev kegljišča pa je. potrebnih več milijonov S din. Osnovni problem je, kje dobiti potrebna finančna sredstva, ker je znano, da tako klub, kakor tudi društvo in občinska zveza za telesno kulturo, nimajo potrebnega denarja za obnovitvena dela. Kegljači pa so mnenja, da bi z dodatnimi sredstvi,
ki ne bi predstavljala prevelike obremenitve, lahkos sodobno- uredili kegljišče ter položili štiri steze. Za ta dela, skupaj z obnovitvijo stavbe, bi bilo potrebno cca 30 milijonov S din. Da bi kegljači prišli do dobrega kegljišča, je edina rešitev, kot menijo na Rudarju v tem, da gradbeni odbor zagotovi potrebna sredstva. Poseben poudarek pa je dan pomoči delovnih organizacij, saj nad 240 članov skoraj vseh delovnih organizacij s področja občine, redno vadi na kegljišču. Če bodO‘ delovne organizacije priskočile na pomoč, bo mogoče urediti avtomatizirano šti-ristezno kegljišče. Če pa bo odgovor
negativen, je skoraj zanesljivo, da bo Trbovlje ostalo brez kegljišča, kegljači-tekmovalci pa bodo morali odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. Rezultati akcije gradbenega odbora za obnovitvena dela na kegljišču, bodo kmalu znani. Upati je da bo novica dobra in da september ne bo prinesel zaprta vrata na kegljišču, temveč začetek novega obdobja kegljačev. Če bo akcija gradbenega odbora, uspela in bodo delovne organizacije zagotovile potrebna sredstva za nakup avtomat, bodo že prihodnje le,to na kegljišču ŠD Rudar kvalitetne kegljaške prireditve in tekmovanja.	Janko Savšek
Rokometu® tekmeizanfe
S srečanji ESŠ II : cementarna in Iskra : RŠC II je bilo končano letošnje sindikalno tekmovanje v rokometu. V primerjavi s prejšnjimi leti, so letos na tekmovanju sodelovale tudi ekipe srednjih in poklicnih šol tako, da je tekmovalo skupaj deset sindikalnih in šolskih ekip. Tekmovale so ekipe strojnih tovarn Trbovlje, TSŠ, gimnazije, tovarne polprevodnikov Iskra Trbovlje ter ESŠ in' RŠC ZP-T s po dvema ekipama ter -ekipi investicijskih birojev Trbovlje in cementarne. Vsa srečanja so- bila borbena, številni gledalci pa so prisostvovali tudi naj-
višji zmagi, ki jo je v letošnjem tekmovanju dosegla ekipa TSš v srečanju z ESŠ II. 33 ; 9. Glavni namen tekmovanja — množičnost — je bil v celoti dosežen.
Končni zmagovalec letošnjega sindikalnega tekmovanja v rokometu je ekipa STT, ki je brez težav premagala vse nasprotnike. Na drugo mesto- pa se. je zasluženo uvrstila ekipa TSŠ, ki je zgubila le srečanje z ekipo STT in srečanje z ekipo RŠC ZP-T H.
Lestvica sindikalnega tekmovanja v rokometu:
1. STT	9	9	0	0	147	55	18
2. TSŠ	9	7	2	0	109	70	14
3. Gimnazija	9	5	1	3	76	48	11
4. tov. polprevod.	9	5	1	3	96	84	11
5. ESŠ I.	9	5	0	4	89	80	10
6. cementarna	9	4	0	5	69	62	8
7. IBT	9	4	0	5	81	88	8
8. RŠC I.	9	2	0	7	59	81	4
9. RŠC II.	9	1	1	7	42	117	3
10. ESŠ II.	9	1	1	7	73	155	3
Janko Savšek

Glasilo »SREČNO« izdajajo Zasavski premogovniki Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja vsake dva meseca.
Urejuje ga uredniški odbor:
Dobčnik Stane, Leskovar Jože, Sotlar Alojz, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Savšek Janko, Anžur Bogdan, dipl ec. Jermol Adolf, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič.
Odgovo-mi urednik; Jermol Adolf, dipl. inž. rud.
Tiska: Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna.
S proslave dneva rudarjev v Zagorju 1. julija — nagrajenci za racionalizacije in tehnične izboljšave
Naklada 3000 izvodov.