PREDLOGONOVI ORGANIZACIJITELESNE KULTURE V UUBUANI Vrhunski in množični šport pod isto streho V štirih letih po sprejetju portoroških dogovorov o or-ganizaciji telesne kulture v Sloveniji je bila le-ta deležna mnogih kritik ter polemik. Ne le v širokem družbenem kro-gu, temveč tudi v sami telesni kulturi. Pred kratkim so o proble-mih telesne kulture v občini, mestu in v republiki razprav-ljali telesnokulturni delavci naše občine. Njihovi kolegi iz Most so namreč predlagali no-vo organiziranost telesne kul-ture v Ljubljani. Te razprave skupno s predlogom stabiliza-cijskih prizadevanj v telesni kulturi sodijo v okvir priprav gradiv za javno razpravo o reorganizaciji telesne kulture. V prvi vrsti pa velja poudariti, da se morajo telesnokulturni delavci najprej med seboj do-govoriti in kritično oceniti svoje delovanje ter se nedvou-mno opredeliti, ali so (ne le z besedami) za resnično spre-minjanje obstoječega. Bržkone ni potrebno izpo-stavljati pričakovanj delavcev y telesni kvdturi, da bo morala javna razprava razrešiti osnovna nesoglasja in najti izhod iz že tolikokrat ugotov-ljenega spoznanja, da so usmeritve iz Portoroža ob or- ganizacijsko sistemskih reši-tvah, ki veljajo v Ljubljani, potrebne določeriih spre-memb. Dasi je bilo slišati pripom-bo, da je najboljši zagovor uspešnosti sistema njegovo dosledno uvajanje v prakso, pa se doslej to v telesni kultu-ri ni primerilo. Slaba učinko-vitost je prav v tem, da siste-ma ne uporabljamo, kar ve-dno znova ugotavljamo, pri tem pa valimo krivdo za neu-spešnost na TKS, ZTKO, klu-be in društva, trenerje, po-dročne zveze, strokovne služ-be in kdo bi vedel na koga še! »Ugotavljamo,« je dejal eden izmed udeležencev raz- prave, »da ne moremo ncpre-stano živeti neodvisno ; tl možnosti, ki nikakor ne aohi-tevajo naših naraščajočih žel-ja! To velja zlasti za vrhur^ki šport, ki ga s sredstvi prei.ro-sto ni moč nasititi.« Nekateri razpravljalci se :;e ogreli za pobudo o zmanša-nju števila prednostnih pai g (v Ljubljani jih imamo li'>, drugi so predlagali, naj se poostri kriterije za sprejem športne panoge v prioriteto, kar pri obstoječem položaju praktično pomeni tudi krče-nje le-teh. Tudi ugotovitev, da ljubljanske področne stro-kovne zveze niso opravičile svoje ustanovitve niti obstoja, niso povsem nove. Razprav-ljalci so menili, da so se odtu-jile od osnovnih organizacij na eni ter od občinskih ZTKO na drugi strani, čeravno bi morale biti osnovne organiza-cije enakopraven sobesednik v področnih zvezah. V njih se namreč združuje vsa dejav-nost telesne kulture - vrhun-ski in množični šport. V pri-hodnje bo potrebno osnov-nim organizacijam dati polno veljavo, saj je praksa pokaza-la, da ne gre ločevati športne rekreacije in vrhunskega športa. Hkrati pa bo zopet zra-sel občutek pripadnosti klu-bu, ki je sila pomemben kot kakovost na področju vzgoje in smo se mu odrekli tedaj, ko smo ločili športno rekreacijo in vrhunski šport. Razpravljalci so poudarili še več kritičnih misli in naka-zali rešitve. Zagotovo so s takšnim pristopom dokazali, da so sposobni spreminjati, dopolnjevati in iskati novih pOti. Brane Žugelj DOGOVORI / 5 Poklicni nogomet zunaj telesne kulture Sila živahna razprava je potekala o poklicnem nogometu. tzoblikovalo se je enotno mnenje, da le-tega ne gre v bodoče gmotno podpirati iz združenih sredstev za telesno kulturo. Poklicni nogomet naj se samoupravno organizira, gmotno in vsebinsko ovrednoti svoj program in ga po načelu svobodne menjave dela ponudi združenemu delt, Če se uporabniki odločijo, da žele v L)ubl)ani poklicr! nogomet ter da bodo zanj tudi združevali sredstva, vendar ločeno od prispevne stopnje za telesno kulturo, tedaj bo odpadel vsak dvom o upravičenosti obstoja poklicnega nogometa.