no. ifsiiiiRL t Urtiim, i m*. i nniti i9ii. LXtfll. (eto. y Mpravnikvu prejemaa: ćelo teto naprej • # • . K 22*— pol Icu . • • • • • U— Čctrt teta » • • . . # 5*50 na tnesec • • . * . » 1*90 .Slovaski Narod* vd§* v M»Ml«mi m do« đoctevtten: relo Ie4o naprej . . • • K ^J— poi leta • »^**** • • 2r~ Žetrt leti » •?•¥•>• • !£~ Dopisi t»| se franktrajo. Rokoptai ac ne vrcta)*. Uredništvo: *LnaflO¥a ollta it 5 (v piMlčJu tam,) tefttlta it M. Isscratl vcljajo: peterostopna petit vrata za enkrat p* 16 rfm., za dvakrai p* 14 vta^, u trikrat ali večkrat p» 12 vin Parte in zahvala vrsta 20 vln Poslano vrsta 30 via Pri večiih Inaercijah po dogovoru, Uacavuiitvu naj ae poftiljajo naročniiie, rckUmadje, (ateni Ltl, to je administrativne stvari ____ riMtiBi mmmVkm v«l|a !• vteavfaj«. •Slovenski Narod* velfi 90 poftls ta Avftio-Ogrsko: cek) leto sknpaj aaprej K 25*- pol leta « « » 13"— četrt leta . . m 650 na mesee m « • • • 2*30 I za Nemčljo: cek> leto naprej . . K 30-— I za Aroeriko in vse druge dežele: ' ćelo leto naprej K 35.— Vpraftaaijen glede taaeratov ae aaj pritoci za odgovor dopisnica ali znimkt, tpaiaUm (ap^a). dvorlKe tami 1Twil«i« mm* ŠL 5, tetofoa *L M* Požar na ćeli crti. Angleška Je napovedala Nemfelfl vojno.—Vojno stanje med Francijo In Nemčijo. — Angleskl parlament — NemSkl parlament. — Boji. Francija - Italija - Angleška* Avstrijsko - srbski in nemško-ruski vojni se je včeraj pridružila tuđi nemško - francoska. Oficijelno nemško poročilo konstatira, da je Francija s prekoračenjem nemške meje vzpostavila med seboj in Nem-čijo vojno stanje. Vsled tega je dobil nemški veleposlanik v Parizu ukaz, da zahteva svoje akreditivne liste in odpotuje. Nemška izjava označuje tore] Francijo kot napadalko. Treba pocakati, ali bo ta konstatacija imela kake posledice z ozirom na nastop Italije. Naša južna zavez-nica je včeral sicer odredila delno mobilizacijo, toda isročasno je znova poudarila svojo nevtralnost. Nejasno je še. ali se ta nevtramost nanaša tuđi na francosko-nemško vojno. Du-najski merodajni krogi smatrajo. da bo I rali ja storila vse, da se odtegne zaenkrat vsaki udeležbi pri evropej-skth konfliktih. Italija se izgovarja na razne težkoče. ter se zlasti poziva na prekerko situacijo, ki bi mogla za njo nastornti z ozirom na libijsko po-ses: in njeno tamkaj zaposleno okupacijsko armado. Anglija je še vedno velika ugan-K2u Vcerai se je vršil angleski mini-strski svet, v katerem so padle važne odločitve. Ali se je vršila tuđi seja zbornice in ali je rrrin. predsednik Asauith podal že kake definitivne izjave — o tem do snočnih večernih ur še ni prispelo nikako obvestilo. Do-sedaj nepotrjena poročila pravijo, da je Anglija pripravljena varovati nev-tralnost. ako se Nemčija zaveže, da bo respektirala integritete Belgije. V nemških krogih se označuje ta po-goj kot nesprejemljiv, dokler ne pre-vzame iste obveze *udi Francija. Na drugi strani se zatrjuje. da se bo Angrlija tem lažje in rajše proglasila za nevtralno, ker bo na ta način vzpcstavila nekako paralelnost s trozvezo, v kateri se zepet Italija drži rezervirano. Vse to so zaenkrat kombinacije Mogoče je tuđi, da Anglija zaenkrat sploh ne zavzame definitivnega stališča, temveč da ho-če čakati kako da se bodo sivari raz\ile. Mi še nismo prerušili diploma-tičnih stikov niti z Rusije niti s Francijo. Vojno stanje med Avstrijo in med tema dvema državama torej še ni nastopilo. • * • Balkan. Posebno pozornost vzbujajo v sedanji situaciji dogodki na Balkanu. Srbija je v svojem boju proti nam do-sedaj osamljena in pokazalo se je, da balkanske državne pogodbe ne vse-bujejo nikakih določb, ki bi računale z možnostjo avstrijsko-srbske vojne. Najbolje se to razvidi iz dejstva, da je naiožja zaveznica Srbije — Gr-ška — proglasila glede na avstrij-sko-srbsko vojno popolno nevtral-nost. ludi Crna gora se dosedaj drži še v skrajni rezerviranosti ter ni pod-vzela proti nam še niti enega sovraž-nega koraka. Med Romunijo, Srbijo in drško obstoja pogodba, katere cilj je \rzajemna obramba tkzv. bukare-škega ravnotežja — torej one teritorijalne razdelitve na Balkanu, ki jo ie ustvarila mirovna konferenca v Bukarešti lanskega leta. V sedanji konflagraciii zadobi-vajo pojmi internacijonalnrgfa prava jako relati\ni pomen. Za isana be-seda se pov^odi umika ozirom na vitalne interese vsake posamezne države. Tuđi bukaresko ravnotežje je tvorilo maksimo balkan-kih držav le tako dolgo, dokler se je dalo uvrstiti v ostale evropske politične sisteme. Vsakemu posameznemu garantu bukareškega miru se sedaj stavlja vprašanje: ali je to še mogoče? Zanikalni odgovor mora raz-gnati bukareško konvencijo in po-vzročiti, da se udeležniki te konvencije na novo orijentirajo. Iz Bukare-šte se dancs oficijelno poroča, da je ministrski svet sklenil mobilizirati armado in sicer v obrambo nevtral-nosti. Ako je vest, da je Rusija še pred par dnevi vprašala v Bukarešti, na katero stran se namerava Romu-nija postaviti, resnična, in ako je vče-rajšnji sklep ministrskega sveta odgovor na rusko vprašanje, potem smemo ta odgovor tolmačiti nam v prid, ali z drugimi besedami: Romu-nija se s svojo politiko nagiba bolj na našo, kakor rusko stran. Proglašenje nevtrainosti seveda še ni definitivna odločitev. Poročila iz Sofije pravilo, da tuđi tam še ni padla dosedaj nikaka odločitev. Značilno za nezanesljivost Bolgarije pa je dejstvo. da rusofilska stranka prav močno agitira v zmi-slu svojega programa, Grški ministrski svet se zaenkrat posvetuje predvsem o odred-bah, ki naj zasigurajo državi nemote-no gospodarsko ravnotežje. Grška mornarica je mobilizirana še izza časa zadnje grsko-turške nanetosti. Turčija je odredila splošno mobilizacijo. Ta korak je predvsem v zvezi z eventualnostjo, da bi se mogli Rusi polastiti Carigrada. Turske čete bodo imele paČ predvsem nalogo, da zastražijo rusko-turske meje v Aziji, oziroma se ob teh meiah zbe-rejo k eventualnemu ofenzivnemu na^topu. Turčija dosedaj se ni podala nikake obvezne izjave nevtralnosti. Anglila napovedala N e m -čiji vojno. Đerolin, 5. av^usta. (Kor. urad.) Wol ffov u rad poro- ča: Včeraj kratko po 7. uri zvečer ie prišel angleški veleposlanik sir Edvard Goschen v zunanji urad in je napovedal Nemčiji vojno ter obenem zahteval svoje listine. Prekinienie diolomatičnlh stikov med Neračiio in Francijo. Berolin, 4. avgusta. (Kor. urad.) Nemška vlada je izročila potne listine franeoskemu veleposlaniku Catn-bonu. • • • Odpotovanje nemskega poslanika iz Pariza. Pariz, 4. avgusta ob 2. zjutraj preko Rima. (Kor. urad.) Nemški veleposlanik baron Schoen je z osob-jem nemške in bavarske misije snoci ob 10. uri zapustil Pariz. Angleški parlament. London, 4. avgusta. (Kor. urad.) V včerajšnji seji parlamenta je podal državni tajnik Grey izjavo, v kateri ie uvodoma rekel: Zdaj je popol-noma jasno, da ne more biti več ohranjen mir Evrope. Pozval je nato zbornico, razmotrivati vprašanje ka-litve miru s stališča britskih intere-sov in časti ter obveznosti Velike Britanije in pa brez vsake strasti. Ce bi se dokumenti objavili, tedaj bi se pokazalo.kako odkrito je Anglija stremila za tem, ohraniti mir. Glede obveznosti Anglije. je rekel državni tajnik sir Kduard Grey, nismo do včeraj obetali nič več nego diplomatično podporo. Nato je Grev nadalieval: Za časa alžeciranske konference je bil vprašan, ali bi Anglija dala oboroženo pomoč. Tedaj je rekel, da ne more nobeni tuji velevlasti obljubiti ničesar, česar bi javno mnenje ne podpiralo iz polnega srca. Ni dal nika\rŠnih obljub, ;,vjvI1 pa je fraricoskemu kakor tuli r.em-Škemu rosrlaniku, di bi stopilo, če bK se Franciji usilila vojna, javno mne-njc na stran Francije. Sprejel ie fran-coski predlog, da se snidojo vojaški in mornariški strokivnjakl An^lije in F*anciie. To ie varali tesra storil. ker bi sicer Anglija ne mogla v slučaju, če bi naenkrat nastopila kriza, dovo-liti Franciji pomoč, če bi jo hotela dovoliti. Vendar pa je dal k tem po~ svetovanjem svoje pooblastilo pod izrecnim predpogojem, da nič, kar se godi med vojaškimi in mornariškimi strokovnjaki, ne veže nabene izmed obeh vlad ali omejuje v svobodi odio-čevanja. Med maroško krizo v letu 1911 se je njegova politika gibala v popolnoma enaki smeri. Leta 1912 je bilo sklenjeno, da naj ima Anglija določeno obvestilo o tem, da ona po-svetovanja ne vežejo svobode vlade. Grey ie prebral pismo, ki ga je poslal 22. decembra 1912 franeoskemu poslaniku, ki je vsebovalo ravnokar po-vedano,kakor tuđi njegovo(Grevevo) \ privolitcv, da se bodo, če bi imela ena obeh držav ali ena obeh vlad resne vzroke, pričakovati provoku-joČ napad od ene izmed treh velevlasti, posverovali o tem, ali naj obe vladi skupno postopate, da preprecite ta napad. Jo, je rekel Grev, je bilo naše izhodišče. Ta izjava stvarja jasnost 0 obveznostih Anglije. Sedanja kriza ni nastala vsled vprašanja, ki se je prvotno tikalo Francije. Nobena vlada, nobena dežela ni manj želela vmešavati se v spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo kakor Francija, ki je bila po svoji časti vsled svojih ob-" veznosti zapletena vanj. Mi smo ži-veli v dolgolemem prijateljstvu s Francijo in kako daleč involvira to LISTEK. Za bolezen so toplice, za ljubezen jih pa ni! Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P. U>aIJe.) »Na dan ž njo!« zakričali smo enodušno in junaško. »Tako smo veseli kot angeljci v nebesih,« govor i 1 je Lohak. »Veseli smo, ker je poštena naša družba, ker ni med nami hinavcev in zavratnikov in zarotnikov, ker smo pošteni Kranjci. Jaz sem samega sebe tako vesel, da bi se kar objel in poljubi!. Ker unam in pričakujem, da ste tuđi vi vsi tako vesele volje kot jaz — berem vam to na obrazih in očeh — zato predlagani, da se vsi pobratimo ter da se v znamenje tega nove-ga pobratimstva objamemo medse-bojno in poljubimo!« »Dobro govoril!« pritrdil je Kocina. »Izvestno! zavpil je Zutka. »Imenitno!« zakričal sem jaz. »Prekrasno!« pokimal je Cebin. »Izborno!« pristavi! |e Zaliz-oik. Dami ništa dali duška svojemu čutu v tako kratkih decidiranih izja-vah. ampak sta v obštrnejšem govoru izpovedali svoje mnenje, ki se je krilo z našim. Potem smo se poljubovali vsak z vsakim. Lohak je silno cmakal, ko je bil na vrsti, in nas nbirmnl, da ie bil že tečen,Cebin je spet svetil z vži-galicami in si pri tem skoraj prste ožgal, zlasti ko ie Cebinka delila rn-Ijube. Zaliznik se je pa držal breziz-razno kot sve opisemska devica. naslikana v življenju svetrikov. Mi'ža! je in gotovo trpel srčne muke. Tuđi meni ni bilo posebno pri srcu, ko sva se poljubila s pijanim Kocino in Lo-hakom. »Bratje in sestri!« vpil je Lohak, ko smo slovesno dokončali ta čin rodoljubja, »zdaj pa pozor! — Nastop v čverero-stop! — Pozor! — Stopoma stopaj! — Kratek korak! — Četa stoj! — Dobro! — Zdaj bo-itk) eno zapeli. Peti mora vsak, če ne drugega, naj pa basira, kolikor moRoče nizko. — Torej! — Pohod! — Stopoma stopaj! — Ena dve, ena dve — seno slama, seno slama, seno slama! — Dobro! — Torej pozor! — Jaz bom pel naprej, drugi pa za menoj! — Dolgi korak!« Priznati se mora, da bi bil Lohak res vreden za kaj več, kot je. Naravnost talent je v dresiranju! Posebno če bi bil še trezenf In Lohak je zapel: Gor na gori kaižea stala. ti ti ti, kajžea stala, ta ta ta. kajžea stala, ta, Gor v kajžei m^J1 ti ti ti. majka stara, ta ta ta. majka stara ta. Ona ima hčerko mlacV ti ti ti, hčerko mlado, ta ta ta, hčerko mlado, ta. K njej je hodil mladi mlinar, ti ti ti, mladi mlinar, ta ta ta, mladi mlinar, ta. Lohak je prišel v element, in ko je končal prvo pesem, je po.'umno zapel drugo, ki je 5Ia bolj v korak: Jaz sem muzikant in nosim beli gvant Vsi smo odpcli: Mi smo muzikantje in nos'mo bele gvante. fidla, fidla, fidla, fidla, fidla, fidla, fidla, fidla, fidla, fidla, fidla, fidla, fidla fidla la. »Svirali« smo na to na trompe-to, ki je daiala glas, tra-ra, tra-ra,« na bombardon, ki je odmeval v bom bar bom bar bom bom bom bar bom. Končno smo udarili na boben. Refren se je crlasil tu samo »bum«, ki ga je Lohak s tako spretnostjo izzval isnočasno iz nas vseh, kot bi ustrelil iz topa. Da on ni zaostal v splošnem zavpitiu, ne bom poudarjal. Lohaku smo izrekli splošno priznanje, da je njegova glava in kar je v njej, nekaj vredno. Se ćelo kisli Zaliznik se je nekaj oživil iz svoje otožnosti, da je izpregovoril par člo-veško prijaznih besedi. Tedaj se je oglasil Zutka ter zapel z mogočnim glasom, da se je raz- legalo daleč na okrog: Moj fantič je na Trolsko vandrov, oh, zdaj pa tam bolan leži. Zdaj pošte mi nazaj pošilja, naj mu jaz zdravila dam. Tirolka ti je pušelc dala, nai ti še zdravila da? Za bolezen so zdravila za liubezen lih oa nL Za bolezen so toplice, za IJubezen iih pa ni. Ta pesem nam je bila posebno všeč, zlasti zaradi konca in napletali smo jo toliko časa, da smo dospeli do Jelovine. Bili smo že vsi hripavi in nismo imeli več čistih glasov, zato je bilo naše petje vse prej kot pošteno kršćansko. r3ilo je že divje vpitje in nič čudnega ni, da smo spravili pol Jelovine pokonci. Nismo dospeli še do prve hiše, ko nam je pridrvel nasproti občin-ski policaj Kavka. Britko sabljo je potegnil iz nožnice, kapo si je pomak nil nazaj, brke so mu pa divje strlele kot šČetine. »V imenu postave!« kričal je in vihtel sabljo pred nami, »mir! mir! mir! Ne derite se kot čredniki na paši. sicer priđete v konflikt z oblast-nijo!« Sablja je zažvižgala po zraku v znak moči in veljavnosti Kavke. Zutka je pristopil k varuhu jav-nega miru in mu dal piti iz praznega Irtra. Kavka je hlastno nagnil stekle-nico na usta, ko mu je pa priteklo le par kapelj v suho grlo, treščil je ogorčen posodo od sebe, da se je razbila ob bližnjem kamnu na drobne kosce. (Dalje priHodnJiC) Stnm £ .SLOVENSKI NAROD*, dne 5. avgustt 1914. 180. Stev. prijatdfelce obveznosti, o tem naj vpraša vsakdo svoje lastno srce m svoja lastna čustva ter preceni mero obveznosti. Grey je nato nudaljeval, njegovo osebno naziranje je sledeče: Fran-coska mornarica je v Sredozemskem morju, severna obal Francije ni za-varovana. Ce bi priSla tuja, s Fran-cijo se bojujoča mornarica ter na-padla njeno nebranjeno obal, tedaj bi Anglija ne mogla tega mirno gledati. Po njegovem občutku je Francija upravičena, vedeti takoj, če more v slučaju napada na svojo nezuva-rovano obal računati na pomoč Anglije. Nato je izjavit Greyt da je dal snoči francoskemu poslaniku zagoto-vilo, da bo, Če se prikaže nemška mornarica v Kanalu ali v Severnem morju, da napade francosko mornarico ob francoski obali, britska mornarica napravila vsak korak, ki je v njeni moči. (Živahno pritrjevanje.) To izjavo mora parlament odobriti. Ta izjava ni napoved vojne. Iz-vedel je, da bi bila nemška vlada, če se Angina zaveže k nevtramosti, pripravljena, pritrditi, da bi nemšKa mornarica ne napadla severne obali Francije- To bi bil pa mnogo preozek temelj za obveznosti od an^leške strani. (Pritrjevanje.) Državni tajnik se je nato bavil z vprašanjem belgijske nevtratitete: Najprvo je rekapitulira! zgodovino belgijske nevtralitete. Britski interesi so v tem vprašanju ravnotako veliki kakor 1. 1S70. Angleška ne more smatrati svojih obveznosti za manj resne nego Gladstone 1. 1S70. Ko se je mobilizacija začela, je brzojavu* francoski in nemski vladi, ali bosta respektirali belgijsko nevtraliteto. Francija je odgovorila, da je k temu pripravljena, če ka-ka druga velevlast ne bo kršila te nevtralitete. NemšKi državni tajnik je odgovoril, da ne more dati odgovora, dokler se ni po-svetoval z državnim kancelarjem in cesarjem. Dal pa je razumeti, da dvomi. je-Ii bo mogoče. dati odgovor, ker bi odgovor razkril nernške nacrte. Grev je nato sporočil, da je bila Anglija v preteklem tedr.u sondirana, ali bi bila Anelija pomirjena, če bi bila integriteta Belgije zopet ponovljena. Odgovoril je. da Anglra ne more zabarantati svojih interesov in obveznosti. Državni tajnik Grev ie nato pre-čital brzojavko kralja Belgijcev na kralja Jurija, ki vsebuje nujen apel za intervencijo Anglije v varstvo neod-visnosri Belgije. Ta intervencija, pravi Grev, se je izvršila pretekli :ećen. Če bi bila uničena neodvisnost Belgije, tedaj je uničena tuđi ona Ho-landske. Parlament naj uvažuje, ka-teri hritski interesi bi bili v nevarno-sti. Če bi hoteli v taki krizi zbežati, kar se tiče naših obveznosti, naše časti in naših interesov z ozirom na Belgijo, potem dvomim, ali bi to imelo večjo vrednost, pa naj končno razpolagamo s kakršnimikoli materi-jalnimi mcčmi. v primeri z ugledom, ki fci ga izgubili. Ne verjamem, da bi mogla kaka velesila, in naj se udele-ži vojne ali ne. koncem vojne razši-ri:i svojo moč. Če se udeležimo voj-ne s svojim mogočnim vojnim bro-dovjem. ki more braniti našo trgovino, našo obal in naše interese, borno imeli vsi manj trpeti, kakor če ostanemo nevtralni. Bojim se, da nam bo v tej vojni strašno trpeti, če se je udeležirno ali ne. Naš izvoz bo pre-nehal. Koncem vojne gotovo ne borno, pa če se je tuđi ne udeležimo, v inaterialnem položaju, da bi svojo moč odločilno vporabili, da storimo nestorjeno, kar se more zgoditi tekom vojne, namreč združitev ćele zapadne Evrope pod eno samo silo proti nam, če bi bila to posledica vojne. Državni tajnik Grey je končal z besedami: Doslej nismo prevzeli nobene obveznosti glede odposlanja kake ekspedicije zunaj naše dežele. Mi smo mobilizirali mornarico. Ar-mado nameravamo mobilizirati. Pripravljeni moramo biti. Mislim pa, da bo dežela, če si predstavlja, kaj je v nevarnosti, podpirala vlado z odloč-nostio in vstrajnostjo. Bonar Law in Reimond zagotav-ljata vlado svoje pomoči. Macdonald izjavlja, naj bi Anglija ostala nevtralna. Nato se je parlament odgodil do sedme ure zvečer. Ko se je seja zopet otvorila, je državni tajnik zopet poročal o odklo-nitvi predloga od strani Belgije. Otvoritev nemškega parlamenta. Berolin, 4. avgusta. (Kor. urad.) Danes ob 1. popoldne se je vršila svečanostna otvoritev nemškega dr-žavnega zbora v cesarskem dvorcu. Svečanosti so prisostvovali ražen poslancev državni kancelar Beth-mann - Hollweg, dvorni in državni dostojanstvenik!, diplomatski zbor, med njimi tuđi avstro - ogrski veleposlanik s svojim višjim uradni- štvom. V dvorni loži ie prisostvova- I la cesarica, soproga prestetonasled- I nika, cesarski princi in princezinje. Točno ob 1. Je vstopg v dvorano ce-sar V i 1 j e m v sijajni vojni uniformi, Vsa zbornica sa ie pozdravila z vi-harnimi klici »floch!« in »ttea!« — Cesar je stopil pod baldahin, kjer mu je državni kancelar B e t h -mann - Hollweg izročil prcstol-no bese do. Cesar je prestolno besedo Čital glasno in s poudarkom. Takoj po prvih stavkih so zaorili navdušeni »Hoch!« - klici. Ko je cesar omenil mnor presto-lonaslednlka nadvojvode Fraa Ferdinanda, se mu je glas tresel vsled ginJenostL Besede, da je Rusija stopila na pot zvezni monarhiji, je izgovoril nekoliko hitreje. Ko pa je poudarjal zavezniško tioižnost rtasproti Avstro - Ogrski, so postanci viharno ploskali, ozračje pa so pretresali na-vdušeni klici. Ko je cesar končal prestolno besedo, je poudarjal še to - Ie: »Stišali ste, gospoda mola, kar sem govori! z balkona cesarskega dvorca. Posiavlfcm: Ne poznam nobene stranke več in v znak tesa, da brste stali ob moji sirani in mi sle-dUi skozi dm In strn, v življeniu In smrti, pozivani stranke, naj stopilo pred mene m mi to s nrisego v roko cbJjubijo.« Zaorili so zopet navdašeni klici, načelniki strank so stopili pred vla-darja in mu v znak prisege podali roke. Nato je kancelar Bethmann-fi o 11 \v e g proglasi! parlament za otvorjen. Po^anci so zapeli himno .^flei! dir im Siegeskranze«. Ce\>ar je podal roko Šefu gener. staha fn kan celarju. se priklonil pred poslanci in zunusti! dvorano. Nemski državni zbor. Berolin, 5. avgusta. (Kor. urad.) Ob 5. uri 20 minut popoldne se je začela druga seja državnega zbora. Najprej je prisel na razpravo predio^, cia se državna vlada pooblasti najet? pet mlfijard denarla za pokrit-ie vojnih stroškov. Socijalni demokrat Haase je izjavi!, da hodo socijalni deniokratje glasovali za ta predtog. Predio:* Je bil nato sprejet. ravno tako ćela vrsta drugih predlo-sov gospodarskega značaja. Končno je bi! sprejet predlog. da se odgodi državni z>r>r rio 24. novembra. Pređ-sednik dr. Kampf: dnevni red je rešen in naše de!o je končane. Dovo-ItII smo sredstva za vojno in ustva-rili varnost za gospodarsko življenje med vejno. Naš blagoslov snremlja vso armado. Državni kancelar P> e t h m a n n - H o 11 w e g: Temu zasećanjii državnegn zbora ne dado romen s?.rnr> storjeni skiepi. nego duh. iz katerega so se porodili, duh nemškega edinstva, brezpogojnega medse^olnecrn zauranja na življenje in na smrt. Naj nam bo usojeno k:ir-Voli. 4. a viru st ostane eden naivečjih rfn! Nernčije. Predsednik dr. Kampf: Po teh he^dah nam ne preostane nič dnjgcga. kakor vnovič poudariti. da je nemski narod edin in do zadnjega moža odločen ali zirngati ali i-mreti na boftiem nolju za nemško čv-t in nem.ško edir*stvo. — O^ burne^ pri-trjevanju je bila nato seja zaklji ,ena. Nemčija zahteva vf>?ne^a kredita pet milijard. Berolin, 4. avgusta. (Kor. urad.) Nemškemu državnemu zboru bo predložen zakonski nacrt o dolocitvi naknadnega kredita k državnem proračunu za leto 1914., ki pooblašča državnega kancelarja, da nakaze iz kredita za enkratne izredne izdatke vsoto 5 milljard. Govor nemškega cesarja pred nem-škim državnim zborom. Berolin, 4. avgusta. (Kor. urad.) Nemški cesar je ob 1. popoldne v Beli dvorani cesarskega dvora otvoril izredno zasedanje nemškega državnega zbora s sledečim prestoinim govorom : Gospoda moja! V usodepolni uri sem zbral izvođene zastopnike nemškega naroda okropc sebe. Skoraj pol stoletja nam je bilo dano vztrajati na poti miru, Poskusi, podtikati Nemčiji bojaželjno nagnjenje in stališče Nemči}e utes-niti, so stavili na potrpežljivost tež-ke zahteve. V neomajni poStenosti je današnja vlada tuđi po izzivanju videla v gospodarskem razvoju naj-višji cilj in ves svet je priča, kako neumorno se Je trudila v urah pritiska in zmede zadnjih let v prvih vr-stah, da ohrani velesilam in evropskim narodom grozote vojne. NaJ-večje nevarnosti, izzvane po dogod-kih na Balkanu, so se zdele premazane. Kar naenkrat se ie z umorom mojega prijatelja, avstrijskega pre- I stokmaslednika nadvojvode Frana I Perđhtanda odprl prepad. Mol visoki saveznik cesar Fran Josip je bil prisiljen poseči po orožju. da obrani svojo drfavo »eviinBi ^letk te %o-sedne drfave. Pri zatMDvaat« svojih upmričenih faitepetov ie ttopfla avstro-ofrski monarMB ruska država v pot Na stran Avstro - Ogrske na« ne kliče samo zavezniška dolžnost, mi imama obenem velikansko naiogo, varovati obe držali In tuđi lastno državo pred napori sovražnih sil. S težkim srcem sem moral mobilizirati svojo armado proti sosedn, s katerim se ie moja armada borila skupno na tolikih bojiščih. Z resnič-no žalostjo vidim, kako se je zlomilo prijateljstvo, ki je je Nemčija tako zvesto varovala. Carska ruska vlada se je vdala zahtevam nenasitnega nacijonalizma in se je zavzela za državo, ki je zakrivila s podpiranjem zločinskih naklepov nesrećo te vojne. Da se je tuđi Francoska postavila na stran naših sovražnikov, ni presenetljivo. Premnogokrat so za-dela naša prizadevanja, priti s fran-cospo republiko do prijateljskih od-nošaje\r na oni strani na stara upanja in na staro sovraštvo. Gospoda moja! Kar more člove-ška previdnost in človeška moc, cia pripravi narod za zadnjo odločitev, to se je zgodilo z našo patrijotieno pomočjo. Sovraštvo, ki se je z vzhoda in zahoda že dolgo razsirjalo, je sedaj vzplamtelo v živem otjnju. Sedanji položaj se ni razvi! iz mimoidočih interesnih konfliktov ali iz diploma-tičnih konstelacij, marveČ je posledica dolgoletnesa delovanja slabo želečega sovražnika napram procvi-tu ncmške države. Nas ne navdaja želja po osvo-jitvah. nas nnvdaja neomajna vo!jn, ohraniti si pokrajine, v katere nas ]t postavil bog, ohraniti jih za sebe in za vste bodoče rodove. Iz dokumentov, ki so vam bili predloženi, boste razvideli, kako se je trudila moja vlada in predvsem moj kancelar do zadnjega trenotka, da odvrne skrajno. Sarnoobramba nam je bila vsiljena. S čisto vestjo in s čistimi rokami segamo po meču. Zato kličem narodu in plemenom nemske države, da naj z vso svojo močjo bratsko stoje drug pri dru-Rem in da morajo z zaveznikom sku-paj braniti, kar smo ustvarili v mi-rovnem delu. Po vzgledu očetov trdni in zve-sti, resni in viteški, ponizni pred Bogom in veseli v boju pred sovrazni-korn, zaupamo večni Vsemoči. ki naj ojači našo obrambo in vodi k do-bremu koncu. Na vas. cenjena gospoda, gleda danes znran okrog svojih vladarjcv in voditeljev ves nemški narod. Sto-rite svoje sklene složni, edini in hitro, to je moja najiskrenejša želja. Nemška vlada namerava nemskemu državnemu zboru predložiti zbirko dokumentov, pojasnjujočih, kako je prišlo do vojne. Brzojavke nemškega cesaria Vfliema in ruskega caria Nikolaja. Berolin, 4. avgusta. (Kor. urad.) NemšKemu državnemu zboru je bila predložena Beta knjiga. Med pride-janimi akti se nahaja ćela vrsta brzo-javk med nemškim cesarjem Vilje-mom in ruskim carjem, tako brzojavka cesarja Viljema carju z dne 28. julija, ki se glasi: Z največjim vznemirjenjem sli-Šim o vtisku, ki ga je napravi! nastop Avstro-Ogrske proti Srbiji v tvoji državi. Brezvestna agitacija, ki se je gojila leta in leta v Srbiji, je dovedla do ostudnega zločina, čegar žrtev je bil nadvojvoda Fran Ferdinand. Duh, ki je dal Srbom umoriti lastnega kralja in njegovo soprogo, vlada še danes v tej deželi. Brez dvoma boš so-glašal z menoj, da morava midva oba, Ti in jaz, in vsi vladarji, ki ima-jo vendar skupni interes, obstati na tem, da dobe vsi oni, ki so za ostudni umor moralično odgovorni, zasluženo kazen. Na drugi strani pa nikakor ne morem prezreti, kako teŽko je za Tebe in Tvojo vlado, ustavljati se to- Iku javnega mnenja. Spominjajoč se prisrčnega prijateljstva, ki na ju že dolgo veže, zastavljam ves svoj vpliv, da stremim za odkritim sporazumom z Rusijo. Trdno upam, da me boš podpiral v mojih prizadevanjih, da odstranim vse tefkoče, ki bi še mogle nastati. Tvoj zelo odkritosrčni in udant stric Viljem. Car Nikolaj je nato še isti dan odgovoril sledeče: Veseli me, da si se vrnfl v Nem-Ciio. V tem tako resnem trenutku Te nujno prosim, da mi pomagaš. Sramotna vojna je bila napovedana sla-I botni deželi. Ogorčenje nad tenu ki je I popolnoma delim te v Rns$ velikan- sko. Vidim že naprej, da se kmalu ne bom več mogel ustavljati pritisku, ki ga vrše na mene in da bom prisiljen storiti korake, ki provzročajo voino. l^ft preprećiva nesrećo, ki bi bila evropska vojna. Te prosim v imenu najteega starega prijateljstva, da sto-riš vse mogoče in zadržiš svojega zavezmka, da ne grc preualeč. Nikolaj. Cesar Viljem ^e odgovorit carju 29 ]ulija sledeče: Prejel sem Tvojo brzojavko in želim kakor Ti ohraniti mir; vendar ne morem, kakor sem Ti v prvi brzojavki povedal, smatrati postopanja Avstro-Ogrske kot sramotno vojno. Avstro-Pf.rska ve iz izkušnje, da so srbske obljure. če stoje samo na pa-pirju, popolnoma nezanesljive. Po mcjem mneniu ie snunrati postopanje Avstn>-0giSKe liOi poskus dobiti po-polno garancijo za to. da se obljube Srbije tući uresničijo. V tem dornne-vanju nie potrjiije i/java avstro-ogr-skega kabineta, da Avstro-Ogrska ne namerava teritorijalnih zavzetij na škodo Srbije. Zato mislim, da je Rusiji vsekakor mogoče vztrajati avstro-ogrsko-srbski vojni nasproti kot gledalec, ne d^. ti se zapletla Evropa v najstrašneišo vojno, ki jo je k.iaj GoŽivela. Misiin; da je direkten sporazum med Tvojo vlado in Du-nijem moj^o" in po:reben, sporazum, Ki ga bo, kakor sem Ti že brzojavil, mojn viada z vsemi močmi podpirala. Seveda bi vojašni koraki Rusije, ki bi jili mogla Avstro-Ogrska smatrati kot grožiijo, pospešili nesrečo, ki jo želiva oba preprečiti. Tuđi moje stališče kot posredovalec, katero vlo-go sem na tvoj apel na moje prijateljstvo in pripravljenost za pomoč prevzel, bi bilo spodkopano. Viljem. Dne 30. julija je nato brzojavil cesar Viljem carju še sledeče: Moj veleposlanik ima nalogo, da opozori Tvojo vlado na nevarnost in strašne posledice mobilizacije. Isto sem povedal Tebi v svoji zadnji brzojavki. Avstro-Ogrska je mobilizirala samo proti Srbiji in sicer samo del svoje armade. če Rusija, kakor to izhaja iz Tvojega in Tvoje vlade oporočila. mobilizira proti Avs:ro-Ogrski, je ogrožena, če ne onemogo-čena, moja vloga kot posredovalec, ki sem jo prevzel na Tvojo izrecno prošnjo. Ćela teža odločitve leži sedaj na Tvojih ramenih, nositi moraš odgovornost za vojno ali mir. Viljem. Car je odgovoril še isti dan sledeče: Iz srca se Ti zahvaljujem za Tvoj hitri odgovor. Danes zvečer od-pošljem TatiŠeva z instrukcijami. Sedaj se vršeče vojaške priprave so bile sklenjene že pred petimi dnevi in sicer iz ozirov na obrambo proti pri-pravam Avstro-Ogrske. Iz vsega srca upam, da ti koraki v nobenem oziru ne bodo vplivali na Tvoje stališče kor Dosredovalca, kateremu pripisujem veliko važnost. Mi potrebujemo Tvoj močni pritisk na Avstro-Ogrsko, da priđe do sporazuma z nami. — Nikolaj. (Omerieni Tatišev je osebni, ce-sarju Viljemu dodeljeni vojaški za-stopnik carja.) Cesarjev dar. Dunaj, 5. avgusta. (Kor. urad.) Cesar je daroval za Rdeči križ in za podpore potrebne rodovine pod zastave poklicanih vojakov v Cislitvan-ski pol milijona kron, na Ogrskem pol milijona, v Bosni pa 100.000 K. Preklnienje diplomatičnlh zvez med Nemčljo in Srbijo. Duna], 4. avgusta. (Kor. urad.) Kakor se zatrjuje, bodo v kratkem prekinjeni diplomatični stiki med Nemčijo in Srbijo. Nemški poslanik baron Griesinger se mudi sedaj še v Nišu. * * Romunski minfstrski svet. Bukarešta, 4. avgusta. (Kor. ur.) Romunska brzojavni agencija poro-ča, da se ie pod predsedstvom kralja izvršil v Sinaji ministrski svet. Sklenieno Je bilo, da bo Romunska pod sedanjimi razmerami ostala gle-dalka, vendar bo stoiila vse za obrarabo sroje me]e. Nenčilu in Belgija. BmseU. 4. avgusta. (Kor. urad.) Nemška vlada se ie obrnila do bel-gHsto vlade t prošnjo, na] dovoii, da Ere mm dri nemSke mrmmam čez bel-gfeko ozeaOie na iraneosko mejo. Nemška vlada je obenem izjavila, da prevzao* vsako garancOo za integri-teto ĐelsOe In bo plaćala vsako ikada BdcDftka vlada Ie ta predloc od-kloala. čai» prejemajo najširŠi krogi prebival-?*va najneverjetnejše'govorice ra derano, ne da bi jih s pametnim pre-udarkom korigirali, in skrbe za njih sntošno razširjenje. Ta pojav je tem holj obžalovanja vreden, ker se prav alarmujoče vesti, kakor skušnja uči, najtrdovratnejše vzdržujeio in po-vzročajo neodgovorno varanje jav-rega mnenja, ki ga ni mogoče dovolj stro obsoditi. Treba je torej, da ce-iokupno prebivalstvo neprestano po-r.iaga, da se take, v njegovi sredi na-5tale, brez vsake kritike razširjene in pri tem povećane vesti radikalno ućuše. Prav javnost pa le v svojih raznovrstrnh panogah sama v položaju, da lahko v najkrajšem času do-cela nesporno dožene neutemeljenost in nevzdržljivost takih, mahoma na-stalih govoric, in jim izpodmakne tla, rredno so prodrle v sploŠnost in rredno so mogle v kateremkoli ozi-ru prouzročiti napačne slike. V zvezi ? tem tare] poudarjamo, da bodo državne oblast! razglasile vsako vest o vojnih dogodkih in o drugih, s sploš-nim položajem v zvezi stojećih pri-retljajih in sicer v pravem času in brez olepševanja in zavijanja, da se Dotemtakem lahko občinstvo v vsa-kem oziru in v popolnem zaupanju mejuje na znanje urainih vesti in lahko z največjo energijo nastopa proti vsakemu zavijanju tako točno fiksiranega dejanskega stanja, kakor tuđi proti eskotnptiranju mogočih dogodkov. * • • Czenstochov in Kališ. NemŠka armada je, kakor smo *e poročali, prekoračila rusko mejo in zasedla mesti Czenstochov in Kališ. Mesto Czenstochov leži samo 18 ■: ometrov od pruske meje ob že-i zniški progi Dunaj - Varšava ter ■ste je 46.000 prebivalcev. Mesto je posebno znano po samostanu, kamor je časih prihajalo na stotisoče romar-iev in jih vzlic gotovim dogodkom se vedno mnogo prihaja. Ta samostan je bil nekdaj utrjen in je leta 1665. švedskemu kralju Karlu Gu-f tavu kljubovai celih 38 dni. Švedski kralj je imel 10.000 mož na razpola-ćo, samostan pa je branilo le 70 tne-nihov in 150 vojakov. Mesto Kališ je prav blizu nem-ške meje in šteje 25.000 prebivalcev. Kališ spada med najstarejša poljska mesta in ima tuđi svojo posebno zgo-dovino. Leta 1343. je bil v tem mesni sklenjen mir med Poljaki in pru-skimi vitezi - redovniki; leta 1706. je tu general MenŠikov premagal svedskega general Mardefelda, leta 1813, so pa tam Rm4 pmiaOTli ftraa-cosko - saksonski kor. • • • Kako !• prttle 4o trosveM. IL Rusko nemiko napetje Je pri-vedlo nemškega državnega kance-larja Bismarcka do prepričanja, da je treba v varnost nemške države iskati trdnega za veznika. Po zadost-nih preudarkih je uvidel, da je naj-ugodnejši zavezntk avstro - ogrska velevlast. Dne 13. avgusta 1S79. je brzojavil Bismarck na Dunaj, da želi oseben sestanek z zunanjim ministrom grofom Andrassyem. In že 27. in 28. avgusta je prišlo do sestanka obeh državnik ov v kopališču Ga-steln. Sestanek \e dal povod k nive-mu grupirar^u e> ropskih velevlasti. V razgovoru je omenil Bismarck stari nemški Bund, ki ie bilo nekako vzajemro varstvo. K tej obliki — je menil Piv.iarric — se seveda ne gre več vrniti, vpraŠal pa je privatno grofa Andrassva kot osebo, ali smatra tako ligo miru obeh srednje-evropskih velevlasti Koi koristno usrvaritev in ali misli, je-ii bi bu nje-rov vladar pristenen takim iaejam. V slučaju pozitivnega odgovora se je hotel Bismarck posvetovati o stvari s cesarjem Viljemom. Avstro - ogr-5:ci mirister se je smatral za upravi-^ene^a, z gotovo^tjo zajamčiti, da bo cesar Franc ^ožef naklonjen zvezi z Nemčijc. V tem zmislu je obljubil An-drassv. aa bo stvar referiral cesarju, in menii, da more že vnaprej pove-dati, <1a bo ugodno sprejet tak pred-log. Oba drža\Tiika sta brez težkoč prio'i do začasnega sporazuma glede obramhiie zveze proti ruskemu napadu Nemčije ali Avstrije; na-s^rori temu pa Bismarckov nasvet, naj se dogovor razširi tuđi na napade od druge strani, ni dobil soglasa. Grof Aacrassv se je že tedaj pečal z mislijo, čiinprejc zapustiti svoje ni*^-sto, in Ie upanje, da bo njegovo zadnje delo dovršeno s sklenitvijo zveze med dvema sosednima dr/avama, ga je prisililo, se nekaj časa ostati v u rad u. Cesar Viljeni I. se je zelo nakla-njal Rušili, kar so še bolj Krepila njegova sorodniška čustva. Iz lastnega nagiba je poslal felđmaršala barona Manteuffelja z lastnoročnim odgovorom v Varsavo, da odsrrani nespora-zumljenje. In začetkoma septembra 1S79. se ie sam pripeljal v Aleksandrovo, kjer se je hotel s svojim st-novcem fcarjem) dogovoriti. Popol-noma prepričan o časti in cdkrito-srčnosti Aleksandra II. se ie vrnil cesar v Berolin. Dočim je skušal cesar Viijem poglobiti stike s Rusijo, je hi! Bismarck ves zavzet za misel, napraviti trajno zvezo z Avstro- Ogr-sko in v drugi vrsti pripojiti k bodoči zvezi tuđi Anglijo. Gasteinski dogovor naj bi dobii trdno obliko in bi naj bila izdelana Kot pogodba. V to pa je potreboval Bismarck soglas cesar-jev, če.car pa ni bilo lahko doseči. Cesar Viljem je smatra! za besetfo-lomnost. če b: se odvrnil od Rusije; rajši se je hotel oclpovedati prestolu. Prestolonaslednik Friderik. ki je že od nekdaj kazal ljubezen do Avstro-Ogrske, je menil tedaj, da bo neiz-merno težko pripraviti očeta oh ru-soiilske nazore, ki so jih 70 let gojili. Končno se je cesar vendarle da< pre-govoriti; dovolil je Bismarck u — čeprav z omejitvijo — da navaljuje pogajanja. Nato je Bismarck odpotoval iz Gasteina na Dunaj, kjer so se vršili odločilni razgovori, BismarcK je izja-vil, da je upravičen, pogajati se le splošno. Cesar ViJjem nikakor ni hotel dopustiti, da bi imela zveza svojo oštrino obrnjeno izkljuČno proti Rusiji. Cesar Franc Jožef I. in grof An-drassv sta zahtevala čas za premi-šljevanje. Na drugi strani pa sta sprejela drugo zahtevo, naj ima ta zveza samo obramben značaj. Dne 24. septembra sta se Bismarck in Andrassv posvetovala o tem, kaj bi bilo po njuni vesti in njunem prepričan ju nakazano storiti ali opustiti, da se zajamči evropski mir. Po daljšem pogajanju sta oba državnika dogovorila predlog, ki sta ga predložila in priporočila svojima vladarjema v po-trditev. To delo je bil kompromis med razpoloženjem in željo Dunaja in Berolina in tvorilo obseg pogodbe, ki sta jo podpisala dne 7. oktobra 1879. pooblaščenca Avstro - Ogrske in Nemčije, grof Andrassv in princ Reuss. Važna amerftka akcOa za pmorsko trgovtoa Dunai 4. avgusta. Oficijozni »Neues Wiener Tagbfatt« poroča iz NVashingtona: iMornariSd odsek po-slanske zbornice in senata Je sklenil vzdrževati svetovno trgovtoo sredi vseh vojnih zapletljajev v Evropi. Sklepi Združenih držav omogočujc-jo, da se trgovinske ladje tmjih nara-dov lahko oostavUo ood ameriiko zar «Uvo. Ta ukrep |c v prvi vrati po-ivečen kupčifskim koristim Amerike in hna namen biagodejoo vpHvati na svetovni pdoiai, ker zagotavl}a promet trgovslcih ladij iz Evrope v Ameriko, tor aa| prepreci, da bi sre* občutll Mzlgrozneiše posiedice ned-■arodne vojse na socju — to Je, od-rezanje prekotnorskega provijanta in drugih vsakdanskih potrebščin. — Ćelo ako bi Angllfa HopRa n *tnm msko-franeoske zveze. bi to dei»tvo zelo izgubilo na pomemi vsled veflko-potezne akci|e Zdmženih driav. To akcijo bi mogla Anglija onemogočiti 5amo, ako bi nastopila sovražno proti Severni Ameriki, ali z drugimi be-sedami povedano, ako bi se ne ustrašila pom^r^ke vojne s svojim mogr>črini preKmorskim nasprotni-kom. To pa je malo verjetno. Prcshrba živil. Na podlagi cesarskega ukaza z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. štev. 1^4. s katerim se izdajajo za čas izvanrednih razmer, provzročenih po vojnem stanju, določila o preskrbi prebivalstva z neobhcx3no potrebni-ini potrebščinami, ukazuje deželna vlada sledeče: $ 1. Zaloge žita, riža, moke in premoga ie takoj dognati po zmislu nastupnih določb. § 2. Proizvajalci in trgovci, ki imajo katJi o izmed v § 1. tega raz-glasa imenovano blago v lastnih ali ptujih prostorih shranjeno, so zavezani, da naznanijo množino in kako-vost te zalt^ge pristojni politični okrajni oMasti v teku 48 ur po tem, ko jim dojde naravnost poziv od te oblasti. § 3. Skladišča in obratna podjet-ja, ki imajo v§ 1. tega razglasa imenovano blago v lastnih ali ptujih pro-storih zaioženo ali za r«ruge slira-njeno, ^o zavezana, da naznanijo množino in kakovost r*: zaloge pristojni politični okrajni oblasti v teku 48 ur, po prijavi tega razg'asa, ne da bi čakali kakega pusebnega poziva. Kdor ima shranjene zaloge drugih ljudi, je zavezan, da naznani one-ga, ki ima pravico razpolagati s to zaiogo. § 4. Politična oblast sme te zaloge vsak čjs pregledati in jih dolo-čiti na sToške dotične stranke, če se zaioga ni naznaniia ali se ni napove-dala resnično, š 5. Kdor bi se ne držal v §§ 1. in 2. izdanih odredb. ali bi jih ne iz-polnil pravoćasno, ga bo kaznovalo, če ne stopijo določbe §§ 6.. 9. in 10. ces. ukaza z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. št. 194, v veljavo, politično okrajno nblastvo po § 3. tega ukaza po svojem preudarKu z denarno globo do 1000 K ali z zaporom ćo 3 nie-secev. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1914. C. kr. deželni predsednik: Teodor baron Schwarz s. r. Oklic. V težkih ča&ih, ▼ sicrbi za blagor veso'ne domovine je ponudila družba sv C^ril* in Metoda vse svoje stavbe širom sloveoske domovine a pora bi ▼ svrho patriiotičnih namenov »Družba Sv. C:nla in Metoda« in druš'vo »Braoibor« vab »ta najiskreneje ▼se cenjene članice in člane, da se pric*ruž;io p^.ri)ot»čnemu delu »Rde-če^a križa« in drugim podobtjm domu ljubnrm akciiam. Prepričani o Vafci požrtvovalnosti ceoieni rojaki, ki ste jo do sedaj iz-kazovali narodoemu delu, uverjeni smo popolooma. da fto^i na delo ▼ blagor domovine vsak, kdor ie bil do sedaj naš somišljenik, naš prijateli. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1914 Im „Dražbo sr. drila in Metoda": Anatr. SM«kml4 1. r. Za društvo „Branibor": AlokuaUtor atatoTtnik 1. r. Dnevne vesti. 4- Undna) rasUf a moratorija Od ces. kr. deželnega predsedstvi dobili smo naslednji komentar moratorija, ki ga priobčimo: PodaljSanje roka za odplačila obveznosti za-sebnopravnega značaja. S l.av-gustom t. ]. stopila je v veljavo cesar-ka naredba, po kateri je dovoljeno kratko podaljianje roka za odplačila zaaebnopravncga značaja. V prvtm trenutku mogla bi morebiti ta naredba vznemiriti vlagatHje glede varaoeti de-narja^ ki ga imajo naloženega pri kreditnih zavodi h in glede vprašanja, imajo li ti zavodi toliko denarja pripravlja-nega, da morejo vloge izpla&ti ali ne. Opozarjamo tedaj na ponovno po vladni ukrenitbi razglašene razglase o sigurnosti in likviditeti naiih nranilnic in dnurih denarnih in kreditnih zavodov, kateri so pokazali, da imajo svoj denar dobro nalo-itn in da so v stanu pri njih vložen denar tuđi izpUčati. Ti razglasi publicirali so se v svrho pomiritve vlaga-teljev. Ako se je vlada odlomila v času, v katerem je monarhija v zasilnem vojnem stanu, da izda določila o po-daljšanju roka za odplačila zasebno-pravnih terjatev, jo je pri tem vodila skrb, da deluje v občo korist proti motenju gospodarskega življenja, ki ga provzročuje mobilizacija in da ugotovi mirno razvijanje opravilnega občevanja. Zaukazani moratorij tedaj ni le varstvo za posamezne dolžnike, ampak tuđi vnrstvena naredba za ćelo narodno gospodarstvo — in tedaj ne dosti manj za upnike. V časih, v katerih se vsled odhoda v vojno službo veliko moči mora odtegniti produkciji vrednot, ko zastaja vse delo in ves promet in vsled tega posameznik ne more upati, da priđe tako lahko kakor sicer do gotovine, naj se varujejo dolžniki zasilnega izpolnovanja zasebnopravnih obveznosti, ki se dajo odložiti. Nad zasebno koristjo posameznih upnikov pa ob-stoji večja korist splošnosti. Ta večja korist pa na3protuje temu, da bi se izpodkopal posameznikii s tem, da se ga sili plaćati kako terjatev, temelj za življenje najbolj potrebnim pogojem, katerim se mora zadostiti ravno v vojnem času. Ti pogoji so namreč najbolj važni fizični in moralni momenti za cboroževanje. K dolžnikom spa-dajo tuđi vse banke, hranilnice in drugi denarni in kreditni zavodi, kateri oskrbujejo tuj denar. Pri vseh teh zavodih, kateri imajo po svoji organizaciji opravljati gotova opravila v javnem prometu, pa so še drugi važni momenti, kateri v korist splošnosti ne pripuste, da bi se posamez-niku več kakor treba denarja izplačalo. Starejše skušnje in skušnje zadnjih dni in ur so dokazale, da ljudstvo v prenapeti in ne-opravičenibojazljivosti le prerado nakopičeva gotove zaloge in sicer več kakor jih po-trebuje za svojo resnično živ-ljensko in poselno potrebo. Posledica tega nepremišljenega odte-govanja iz celega kroženja pa je gotovo zelo težka in škodljiva reakcija na delovanje celega gospodarskega organizma. Skrbeti je bilo treba, da zahteve posameznika po gotovem denarju pri bankah, hra-nilnicah itd. ne narastejo nenadoma do brezmernosti in da se ne oslabe posamezni zavodi za na« daljne potrebe, da morejo v okom priti motenju gospodarstva. Brezpo-gojno je preprečiti, da bi se omajalo gospodarstvo, in zatorej jamči moratorij tuđi za to, da dosežejo v njem tuđi upniki svojo stalno zaslombo. Pri tem opozarjamo, da je tuđi hra-nilnične vložnike šteti k upni-kom, ker hranilnice nišo le depozitni zavodi, ampak imajo opravljati tuđi opravila kreditnih zavodov. Po dolo-Čilih moratorija se smejo tuđi hranil-nične vloge do najvišjega zneska 200 kron dvigati, vendar le z omejitvijo, da dvigi v 14. dneh ne smejo prese-gati 200 K- S tem pa se zavodom ni odte^nilo pravice, da smejo vloge tuđi čez to mejo vračevati. Te pravice se bodo naši odlični, za občni blagor vneti zavodi gotovo tuđi posluževali. Z uvedbo moratorija se niko-mur ne bode onemogočilo zadostiti najvažnejšim življen-skim potrebam. Nikomur se ni bati za njegov denar. Ne vsled vojnega stanja, ne vsled moratorija se ni zmanjšala varnost za vložen denar. Z moratorijem namerava se doseči le Časna in krajna, enakomerna razdelitev goto-vega denarja, kolikor ga je pri rokah in sicer za prehajalno dobo, v kateri je kreditno gospodarstvo vsled izvanredno važnih dogodkov naravno utes-neno. + Zamude pri časopisih. Tekom prihodnjih dni bodo naročniki vseh časopisov morali nekoliko potrpeti. Listi bodo pač izhajali redno in točno kakor doslej, toda naročniki iz-ven Ljubljane jih bodo dobivali z za-mudami. Za civilni poštni promet, torej tuđi za prevažanje listov, bo oanireč vozil vsak dao samo eo vlak v vsakl smeđ, in zaradi te vtesnitve poštnega in železničnega prometa bodo listi prihajali naročnikom za-kasnelo v roke. Upamo, da bo to le malo časa trajalo in da bodo kmalu nastale zopet normalne razmere. — C. n. dopteolkom naznanjamo, da različnih vposlanih dopisov polemične in strankarske vsebine ne mo-remo sprejemati, dokler ne nastanejo zopet normalne razmere. V takih časih, kakor so sedanji, mora vtihniti vse drogo, ponehati moralo nasprot-ja in združiti Je treba vse moči na skupno delo za blagor domovine. — Na Httd k bilo danes zopet Jako živahno. Čim se ie razvedelo, da li AacMka M9or«tala NeaičW votšo, le bilo vse pokofici, ka|ti tega ni nihče pričakovaL Razburjenje Je bilo splošno. — Paphaatl 4mm*r. Dobe se l]ud-j* ki trde. da matomten denarja ne bo nihče hotel vzetu Opozarjamo, da mora vsakdo sprejetl vsako pla&ilo tudl v papirnatem denarju. — Preveč postopania, Moški v najboljših letih so poklicani k vojakom. To se trdo čuti y mestih in na deželi. Naravno je tuđi, da se ljudje silno zanimajo za vojne dogodke in za usodo pod zastavo poklicanih ljudi, a to mora vendar imeti svoje meje. 2al, da je polno ljudi, ki nič ne mislijo na prihodnjost. Marsikdo je kar delo popusti! in postopa in za-pravlja svoje prihranke, ženske z dežele, namesto da bi doma delale, pa hodijo v Ljubljano zijala prodajat. Treba je ljudstvo podučiti, da mora sedaj, ko so moški večinoma odsli, s podvojenim delom oskrbavati posle in gospodarstvo. Če kar tri ženske eno kokos na trg prinesejo, potem pa ves dan po krčmah za vojaki povpra-šujejo, pač gospodarstvo ne more iti naprej. — Tu stanujoči učencl S. In 6. razreda I. mestne sole, ki bi smeli z dovoljenjem staršey prevzeti kake posle pomožne akcije, za katere so sposobni, naj se zglase v četrtek, 6. t. m. od enajstih do dvanajstih v voditeljevi pisarni na Ledini. — Mestni vodovod (vodna naprava) v Klecah je sedaj zastražena po vojaštvu. Prebivalstvo se opozarja v izogib nezgodam, da imalo vojaške straže nalog proti vsakemu, ki ne ob-stoji na prvi klic, rabiti orožje. — Na Dunaju primanjkuje dro-biža. Mnogo nespametnih ljudi je v zadnjih dneh zamenjalo vse svoje bankovce za srebrni in bakreni denar in sicer — iz bojazni, da bodo bankovci na vrednosti izgubili. Taka bojazen je seveda srnešna — manj smešna pa je kalamiteta, ki je vsled nje nastopila. Z večjim denarjem v roki je človek danes na Dunaju v istern položaju, kakor oni Anglež, ki je 30 dni živel le od tega, da je kazal na milijon funtov glaseči se^ šek angleške banke, katerega mu ni ni-kdo mogel izmenjati. Le. da na Dunaju ne pomaga pokazati bankovec, treba ga je tuđi založiti. Mnogi trgovci, trafikanti in drugi prodajalci so si namreč uravnali s svojimi odjemalci nekak poseben kontokorentni sistem, oziroma narobe kredit. Popreje je dajal trgovec na upanje, sedaj izroča odjemalec trgovcu bankovec, katerega svota se mu v dobro vpiše in po-Ijubno v blagu restituira. Razburjenje prvih dni na dunajskih trgih za živila pa je ponehalo in cene so se skoraj povsem približale normalne-mu stanju. V nekaterih potrebščinah vsakdanjega življenja je nastalo nekako uniformiranje — tako so spre-cijalitete dunajskih pekov izginile m bogataš in siromak se morata zadovoljiti z eno samo vrsto belega peciva takozvanim vojnim kruhom imenovanim »Kriegsbrot«. Tuđi mesnate delikatese so se zenostavile. Rodbine omejujejo svoje vsakdanje potrebščine na najnujnejše in tako je navzlic raznim težkočam aprovizaČ-no ravnotežje dosedaj v glavnem še popolnoma ohranjeno. Poroka. C. in kr. stotnik Samo V o š n j a k, posestnik na Visolah pri Slovenski Bistrici, se je poročil dne 1. avgusta z gospodično Miči Christ, nadporočnikovo hčerjo iz Svitave na Moravskem. Poroka se je vršila v farni cerkvi sv. Venčesla in je bila ornogocena na prvi dan splošne mobilizacije s posebno milostjo našega cesarja. Iz Celja. »Narodni list« preneha začasno izhajati. Celjska slovenska tiskarna stoji (poprej je bila stavka, sedaj je pa skoraj vse delavstvo mobilizirano), tiskanje lista v Ljubljani pa je združeno s tolikimi težkočami, da ga je založništvo začasno raje ustavilo. Naročnikom priporoča založništvo, naj si naroče »Slovenski Narod«, ki jih bo dnevno obveščal o vseh važnejših dogodkih. Iz Celja. Podružnica avstrijske* ga Rdečega križa za celjsko okrajno glavarstvo je že marljivo pri svojen? človekoljubnem delu. Po celem gla* varstvu so se pod okriljem podružnice, ki ji načeluje grof Salm iz Nov vegra Celja, organizirali pomožni ko* miteji, ki bodo čim preje začeli z na-biranjem darov. Negovalo pa se ne bode samo ranjencev in rekonvale-scentov, temveč bodo pomožni komi-teji po moči pomagali rodbirram od-išlih rezevistov. S tem, da delovanje Rdečega križa podpiramo, ne stori-mo torej samo svoje patrijotične, temveč tuđi važno narodno doižnost. Naši »Amerikanci« na potu v do« morino. V ponedeljek sta se pripelja-la v Celje in predstavila vojaški oblasti dva gornjegrajska rojaka iz Amerike. Delala sta v Wiscon$inu (Zjedinjene države). Ka sta čitala o napestosti med Avstrijo in Srbijo, sta že slišala o mobilizaciji v Av-vino. Komaj sta se v Havru izkrcala, sta že slišala o raobolizaciji v Av-striji, na kar sta se podvizala, da iz-polnita svojo doižnost napram ce-sarju. lUzpfoano le nešto učiteljice na ljudski Soli v Smartnem pri SkrvepJ- Stran 4. .5LUVCMMU NAKUO*, đB€ d. tVfOKt 1914« 180. stev. gradcu; štirirazrednica in 2. plačilni razred. Drobne novice, O b C i n s k c volitve v Cirknici pri Šent 11 j u so ćele ovržene. Vršiti se mora znova tuđi reklamacijsko postopanje. — Imenovanja. Deželni Živino-zdravnik A. P e r § u h je dobil mesto v Trbovljah, na njegovo mesto pa priđe g. Fr. Zavrnik iz Vranske-ga. Učitelj na mariborski vinorejski soli Anton J e n t s c h priđe za ravnatelja kmetijske sole v Grottenhofu. Za distriktnega zdravnika pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je imenovan dr. Jarmer. — U m r I je v Zagrebu vpokojeni realčni profesor in ravnatelj tesnopisnega urada J. Mag-dič. Bil je doma pri Sv. Križu na Murskem polju. Umri je v Kopru c. kr. stotnik >•. Hilarij H r o b a t, doma iz Dobravelj pri Aidovščini. Tržaškega župana okradel. Pred-včerajšnjim je neki žepni tat ukrade! tržaškemu župami dr. Valeriu list-nico, v kateri je ime! 500 K denarja ter brezplačni listek za vožnjo na openskem tramvaju. Književnost. — Cenen zemljeviđ avstrijsko-Sfibskega bojišča (G. Frevtag. ob-mejno ozemlje Avstro-Ogrske in Srbije, 1 : 1,250.000. 1914) je pravkar izšel v zelo lepi barvni izvedbi in si-cer v zaiožbi tvrdkc Q. Freytag & Berndt na Dunaju VII. Stane 35 v. Zemljevid se dobiva v vseh knjigar-nah in pri zalozništvu, ako se posije denar v gotovini ali pa v poštnih znamknh. Izšla je tuđi v novi izdaji izborna Frevtagova karta Balkan-skega poloroKa 1 : 1,250.000 (cena 1 K 20 vin). Priporocamo, da si čitatelji nabavijo ta dva pregledna zem-lievida. Psznc stuarl. * Avšatišk3 nesreća. Iz Novare poročajo: 28. juliia se je dvignil av> atik Caviggia s pasažirjem Camiiet-tim z aeroplanom v zrak. Aeroplan je padel iz visine 250 m na tla. Oba aviatik-i sta Mb nci tr^tu mrtva. * Kaznovana strahopetnost. V Trijemu je .*n. juliia dvignila gospa Olimpija Valis pri neki banki svoie prihranke v znesku 2000 K. Na potu domov ji je neki neznanec ukradel vso dvigneno vsoto. Če bi bila pustila v hranilnici denar. bi se sedaj imela vse svoje prihranke. * OsemnaistrnHijonski polom. Pariški bankir Avgust Max je bil novembra 1912 zaprt zaradi konkurza. Kakor se je sedaj dognalo, je Max poneveril 18 milijonov frankov. od teh 2,500.000 neki družbi v Kaledo-mji in 4.800.000 irankov neki družbi v Tao. * Na Eifflovem stolpu se ohesil. Iz Pariza se poroča: Dne 30. julija zjutraj so našli na železni konstrukciji Eifflovega stolpa obešenega ne-kega kakih 40 let starega neznanca. Truplo nesrečnika, ki si je bil izbra! za samomoT tako javno mesto, so prepeljali v Morguo. * Stroga cenzura! Znani profesor Bengel (umri leta 1847.) je sma-tral leto 1836. za poslednje na tem svetu. Napisal je daljšo brošuro, v kateri je sigurno prorokova!, da bo tega leta konec sveta. Seveda je moral predložiti rokopis svoje brošure cenzuri, ta mu pa je rokopis vrnila z opazko: »More se tiskati, toda le še leta 1837.- * Pogreb pog!avar]a indiiancev Sioux v Brazdanih. Pretekli četrteK so draždanski prebivalci videli pogreb, kakršnega pač še nišo videli. Pokopali so r.amreč Two-Twoa, po-glavarja indijancev Sioux. Pokopan je bil kakor katolFModa zvsemiobredi njegovoga plemena. Pogrebni svečanosti je prisostvoval tuđi severo-amerišKi konzul Indijanec je bil zaposlen v cirkusu Sarrasani in ga je zadela kap. * Centrala za noseće žene In otrovnice. V Draždanih so ustanovili centralo za vse no«=eče čene in otročnice. Naloga centrale je, da daje potrebne svete nosečim ženam in dobiti za nje potrebno javno ali privatno pomoč. Ta centrala bo dajala tuđi nagrade za dojenje ter v slučaju potrebe brezplačno mleko. Centralo vodi uradnica. ki daje brezplačno za-htevane informacije in ki mora vse zadeve smatrati za strogo tajne. * Turkinja na motornem kotesu. V Kahiri so haremske dame zelo napredne. Dvigale so se z znanim aviatikom Vedrinesom v zrak. Ena izmed haremskih dam pa je pred par dnevi prišla ćelo v trgovino z avto-mob i!i ter hotela kupiti avtomobiL To pa je vzbudilo taiko senzacijo, da je prišlo pred trgovino toliko ljudi, da je moral trgovec zapreti trgovino. Mlada dama pa je morala oditi skozi drug izhod — peš. * Samomorl bankiijev. Kakor poroča »Die Zeit«. se ie v Berolinu zastrupil znan! potsđamsk! bankir Evgen Đieber. V smrt ma Je sledila tuđi njegova Žena. Oba sta se zastra-pita s ctankattjem. Vjrdk samomora so bik borzne Špekulacije, pri kate-rih je izgubi! Cetrt mflijona marte. Privatniki nišo nič oškodovani. Isti list poroča, da sta izvršila samotnor tuđi brata Avgust in Robert Saal, banffirja v \Veimaru. Vzrok samo-mor doslej Še ni dognan. * S hidroplanom preko Severne-ga mor ja. Iz Kristjanije poročajo: Norveški zrakoplovec Tryjfgve Gran je preletet v hidroplanu v pičlih petih urah Severno mor je. V zrak se je dvignil v četrtek v zalivu Cruden pri Aberdeenu na Sotskem ob 1. popol-dne in je dospel ob 6. zvečer v Jae-dern na južnem obreŽju Norveške. Polet se ni izvršil brez težkoč, ven-dar pa se mu je posrećilo, da se je docela gladko spustil na tla. Daljava s Šotskega do Norveš'Kega znaša 500 kilometrov. Ta polet preko morja je eden najsijajnejših, kar se jih je kdaj izvršilo. * Zanimlva statistika samotno-rov. Zairmivo štatistiko samomorov je sestavil italijanski zdravnik dr. Massarotti. V zadnjem letu si je zbral \z nekega rimskega lista vse notice o samomorih. Bilo jih je kakih 4000. Spravi! ie ves materijal v tabele in napravil pregled raznih načinov samomora in njih psihologiČnih povo-dov. Kakor sporoča, je pri samomo-rih posebno zanimivo, da se množe samomori sorazmerno z dviganjem toplote, da se zgodi največ samomorov koncem meseca, mnogo pa tuđi ravno sredi meseca. Samomorilci izvrne svoj namen navadno oh nede-Ijah ali ponedelfkih. navadno zvečer. Največji odstotek samomorilcev je med 13 in 2r> letom. StarejŠi Ijudje žive rajši,scmo nekaj starčev se izne-bi živlienja kot nepotrebnega bremena. Ženske izvršujejo samomor navadno le v minjših letih. PoČim sma-trajo možle samomor vedno kot re-sen, si konca ćela vrsta žensk življenje vsled komedije, — samomor iim je bolj igranje 7 ?i vrenjem, — ženske se dajo rade resiti. Od 100 samomorilcev v Rimu pripada f>0 delav-skemu stanu. To je strasna številkn! Od 100.000 mestnih prebivalcev izvrši samomor 47. oil enakega števila Krnetovalcev pa 9. Socijalna beda in bolez*ri sta glavna vzroka samomorov. Brzojavna poroci!*. Prestoionaslednik. Budimpeta, 4. avgusta. fKor. urad.) Nadvojvoda Karei Fran Josip in soproga sta sprejela popoldne mi-nistrskega predsednika grofa liszo, vse ministre, generale, tajne svetni-ke, komornike in člane visoke aristokracije. Angli}a narw>vedala Nemčiji vojno. BeroHn, 4. avgusta, o polnoči. (Kov. urad.) WoHov urad poroča: Popoldne, kmalu po govoru nemške-ga državnega kanceiarja, v ka ter em ie ta že odkrito prizna! s prekoračenjem belgijskega ozeralja ?tor »no kršenje mcdnarodnei^a prava in v»lio Nemčije, da posledice tega koraka zopet popravi, \e prisel angle^ki " le-posSanik sir Edvard Goschen v ptla-čo, kjer Je zborova i nem^ki drž vni zbor, da odda državnemu tajnik pl. .Jagowu sporoćilo svoje vlade. V lem sporočilu \e angle^ka vlada zaprosila nemško vtado za skorajsnH odgovor na vprašanje, ali more dati zagotovi-lo, da se v bodoče ne bo več pripetl-lo nobeno kr^enie belgilske nevtral-nosti. Državni tajnik pl. Jagow je tako) odgovoril. da takega zagotovila ne more dati ter je ^e enkrat razloži! razloge, ki sililo Nemčlio. da se zasi-giira proti vpadu franeoske armade s tem. da prekorači helgHsko meio. KttijfIu po 7. popofdne je dospel nato angleški veleposlanik v zunanji urad, da napove v imenu angleške vlade Nemčiji vojno in zahteva svoie listine. Kakor čujemo, ie postavila nem-ška vlada ozire na voiaške zahteve pred vse druge pomisleke, daslravno je morala računat! s tem, da bi mogla imeti vsled tega angleška vlada vzrok aH pretvezo za vme^avanje. Spopad med Nemci in Rusi« — Rusi zapustili Kibartv. Konigsberjc 4, avgusta o polno* Či. (Kor. urad.) Woliov urad poroča sledeče: Neraske čete so v uskok« zavzele Kinartv. Rusi so se H«aknlf1 proti vzhodu ter pustili v Klbartv)* vfetnike. Izgube na neniikl strani so majhne. Danska nevtrama. Kopenhagen, 4. avgusta. (Kor. urad.) Urad Ritzan piše: Ker Je iz-bruhnila vojna med Rusijo in Nemči-jo in med Francosko in Nemčijo, ie sklenila danska vlada, da obrani ab-solutno nevtralMil za časa tth dvcM vole«. flafiHta, 4. avffusta o polnoči, (Kor. urad.) Pri tukajšnjih velikih bankah so bili Rusiji dovoiieni krediti kot kut sovražne države taple-njeni. Bospor In Dardaneto zaprta. Carigrad, 4. avgusta. (Kor. urad.) Vlada bo izdala danes uradno obve-stilo, da Je primorana, da ohrani striktno nevtralnost, zapreti Bospor in Dardanele za tuje vojne ladje. Carigradski trg. ' Carigrad, 4. avgusta. (Kor. urad.) Da prepreci finančne težkoče na ca-rigradskem trgu, je turska vlada izdala zakon, ki bo izšel v današnji šte-\ilki uradnega lista, s katerim se izreka obveznost, sprejemati bankov-ce ^>Bancque ottomane« in se ta od-veže od dolžnost; -a časa veljavnosti tega zakona izplaCati protivrednost. Ruski časopisi v Avstrijt prepovedaol. Dunai, •■>. avgusta. (Kor. urad.) *AViener Zeitung« priobčuje odredbo ministrstev notranjin zadev in justi-ce v sporazumu z ministr 4voma fi-nanc in trgovine z dne 4. avgusta 1914, s katero se prepovedujejo vsi vr Rusiji izhajajoči perijodicni časopisi in se Klrejuje revizija od tam prihajajočih neperijodičnih tiskovin. Lvovske cestne železnlce, Lvovf 4. avgusta. (Kor. urad.) Z ozirom na Jejstvo, da je bil velik del tukajšnjih uslužbencev cestne želez-r:ice vpoklican, so se sestavili ^tevil-ni dya.ki srednjih sol cestni železnici na razpolago. Danes so nekateri di-jaki že delali službo pri cestni železnici. IV. izkaz daril* za zapuščene matere, žene in sirote v vojno vpoklicanih vojakov. Mestna hranilniea 1000 K, Karla barorica Schwarz 200 K, Fran Zidar, trgovec. 200 K, Josip Lenče, trgovec, 100 K, grof M. Valenia 50 K. Rihard Sušnik, lekarnar, 50 K, Tvan Perdan, trgovec, 50 K, dr. Skubl, 6 K, Jakob Smole 3 K. Franc Tomec 10 K, Josip Maier 15 K, Adolf Maier 15 K, dr. Anton švigelj 10 K, Marija Bajec 5 kron, Marija Medič 2 K, J. Dobida, dvorni svetnik. 20 Kf Tvan Plantan. notar, 50 K, Florij«n Juran, poštni u radnik v pok., 2 K. Fran Janda, rudarski uradnik v pok., z srospo. 15 K, Ivan Gogaia. kaplan. 10 K, Slavko Radicn, ravnatelj, 10 K. ^Balkan«, trjjovsko podjetje, 50 K, Emil Dobrič, trgovec, 5 K. Ferdinand Souvan, tr-govec, 100 K. Franc Jeločnik. krojač, 5 K, dr. Fran Novak iz kazenske poravnave med Fr. Đizjanom in Mat. Kodeia, 20 K. Gospodarstvo. C. kr. ravnateljstvo državne že-leznice v Trstu odda potom javnega razpis^1. dobavo rezanega lesa za leto 1915. Podrobni podatki so razvidni \z listov »Wiener Zeitung«, »Osser-vatore Triestino« in »Laibacher Zei-tur^ otl 15. avgusta t. L Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za zapuščene sirote vpoklicanih vojakov: Gosp. Josip h>eutzerf re-vident v Postojni, 10 K. Za »Rdeči krit«: Oosp. Dobida, c ,kr. dvorni svetnik v Ljubljani, 20 kron. Živeli darovalci! SnaSnji list obscga 6 stran'. Izdaiateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tfskarne«. Na zdravie! bralcev ponavlja-mo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi; Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno naravno besedno znam-ko »Elsa - fluid« in prebavo pospešu-ioče želodčno sredstvo Fellerieve odvajalne rabarbarske kroffiicc z oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa kroglice«, ako svoje naro-čiio naslovite tako - le: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg it 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni Oo-mači sredstvi sta tuđi ccno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Tellerjevega blagodiie^e-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse krale 5 kron, med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami fellerjevih pristnih rabarbar-t skih kroglic z znamko »Elsa kragli-fc ce« franko na Va36 po^to za 4 K. bolehajočim Ijuđem priporočati je portbo pristnega .HtltofCft Scillii-f rittf, ki je pre-iskudeno domaće zdravtto in vpliva na želo-đec k repi Ino ter pospeSiloo na prebavl janje in stcer s rastočim vtpćhom. Stcatljiča t B. Po poStnem povzetjl razpošilja to zdravilq vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ. Tuchlauben 9. V Ickarnah* na d«f«ll zahttvati j« izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 25 Đorgerfeva med. In hig. mila iz tvornice G. Hell & Komp., Opava in j Dunaj, I. Helferstorferstrasse 11—13 uživajo svetovni sloves. Namesto tr-dega Bergerjevega kotranovega mila se rabi enako koncentrirano Berger-jevo tekoče kotranovo milo proti luskinam na glavi in v bradi in kot pomoček za rast las. Cena steklenici 1 K 50 v. Samo pristno s podpisom firme G. Hell & Komp. Po vseh Le-karnah in drogerijah. Brezplačno porocilo neprecen-Ijire vrednosti. Se sliši čudno, pa je res. Kako so zanimivi pogovori, ki jih semtertje slišimo v javnem življenju! Tako-le sta se pogovarjala dva delavca na zdravniki zrnotili, zakaj ko sem pri-cestni železnici v Ljubljani. »Jožeta sem zopet videl iti delat«. — »Ni mo-#oče, ker sem ga še v nedeljo obi-skal, ko so bile bolečine njegove skoro da strahovite. Zdravniki pra-vjjo, da ima ischias ali revmatijem ali kaj podobnega in sicer v najhujši obliki. Najbrž bo moral ćele tedne ostati v postelji.« — »So se pač šel od dela, sem ga videl in mi je re-kel, da se še nikdar ni čutil tako zdravega.« — »Ne veriamem, dokler ga nisem videl. Kaj pa je storil?« — »Rekel je, da mu je pomagalo neko sredstvo, o katerem je čital v časopisu ;n ker tuđi moja žena trpi na rev-ma izmii, sem ga vprašal po njem. To so t.tblete Kcphaldol. ki se za majhen denar dobe v vsaki lekarni. Najbolje je vzeti dve na enkrat. nato pa vsako uro eno, dokler ne premi-nejo bolečine. Pravi, da ga je to ozdravilo in ako moji ženi ne pomore, pravi, da bom v nedeljo zastonj njegov gost.« V Cista glava to je prvi pogoj za zdrave in lepe lase. Zato naj bi vsak, ki ljubi lase, se navadil na redno umivanje glave s Pixavonom. Pixavon te voljno, tekoče kotranovo milo za umivanje glave, ki so mu na patentiran požlahtnjevalni način odvzeli zoprni duh po kotranu. Pixavon ne čisti samo las in kože na glavi, nego zaradi kotrana, ki ga ob-sega, naravnost spodbujevalno deluje na lasišče. Redno negovanje las s Pixavonom je resnično za jačenje kože na glavi in krepitev las najboljši način, kar jih pozna moderna izkušnja. Cena steklenici poltretjo krono, zadosti za več mesecev. Dobiva se po vseh lekar-nah, drogerijah, parfumerijah. Vsi boljši moški in ženski frizerji izmi-vato lase s Pixavonom. Zlate svetinja Berolin. Pariz, Rim itđ. Uza zafee Izđdoje O. Sejdl StiitarjcTa nllca 7, Dr. J. I., zoboidravnlk, Moravska Otfrova. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabini sam kakor tuđi moji boiniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praskov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je praizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Sejdlln". Meteorolositno poroćilo. ?!4iaa niđ inorjca 3C6-2 Srednji zračni t!ftk 730 ma ? TM' "«fr« ■ S ! Vetlovi Neb0 « vanja ? mm £ž i 4. !?.pop. 733 9' 27 7 sr. jzah. jbrezoblaČ „ 9. zv. 7339 : 20'3 st. jzah. | 5. 7. zj. 733-9 155 sr. svzh. 1 i i Srednja včerajšnja temperatura 21-S^, norm. 196*. Padavina v 24 urah mm 0'0. KiBsM-pi'i led i li . z dne 23. maja 1873 štev. j 119 državnega zakonika z fj dodanim i zviveni Đfcpim ; in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva- i joČimL ______ i Trdo vezan 5 E 60 v^ i po požtl 5 £ 80 t, I naAa Mwm v LiiiM i ' Zbirka avsitiisffi zataf v slovenskem jeziku. I. zvezek: Eazeaski zakon o hudodelstvih, pregreških iii prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št d. z. ex 1S63 in dn'.gimi no- vejšlmi zakoni kazensko* pravnega obsega. V platno vesao 6 K; po poitl 8 120 vtB. j\arodna knjigama w Ljubljani« Brez vsakega posebnega obvestila. Tugepolnl Javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naSa ljubljena mati, stara mati, sestra, oziroma taSča, gospa Terezifa Presker sasetonloa po dolgi mukepolni bolezni v torek, dne 4. avgusta 1914, ob 10. uri zvečer preminula. 2946 Pogreb nepozabne rajnke se vrši dne 6. avgusta ob 6. un zvečer iz pokopaliSCa pri sv. Krištofu na pokopališCe sv. Križa. PriporoČamo jov blag spomin. LJUBLJANA, dne 5. avgusta 1914. ■■■Ma »M"fca roj. Fi^sa«rf ht\. AmUm in Jotol Proakor. brata. JtMte ||H| sestra. Hraatev li mtfci. revidtnt južne ieleanice, sr 180. Ste*. »SLOVENSKI NAROD", dne 5. avgusta 1914. Stran 5. Priporočamo našim z gospodfajam z KOLINSKO CIKORIJO iz ediaa slovenske g tovarne v Ljubljani stanovanje s 3 sob&mi in pritiklinami *• odcU za novembar termin, Većna pot 4tor. L 2943 Službeišče kot za pomoć za časa vojske trgovsko naobražen mož kot trgovsld pomoćnik, škladiščnik itd., prva moć. — Cenjeai dopisi pod „Prva mOČCi, poŠtno le- f.eče Ljubljana. 2936» Spretea Mepia vešča slovenske in nem£ke stenografe, prosi primerne službe proti >kromni plači. 2920 Ponudbe na upravrrštvo »Slov. varoda« pod „št 22 2920". ^r Sidro-Thymol-mazilo >Jj£ f trn l&bfke dosfcoćb« (raae), »ezac^ljen. ^ raco in opekline. Doza K. - .50. li <* Sidro-Liniment. SSpoi "\ Nađomestiio za sidro-Pain-EspeHer BoleOas •i«Jin}oć& mazila za prehlajenj«, . jeumatiiem, tr^&cjd po udib. itd. J V ^/ ^^^ r*trt-'*r~'r-i K —.33. * 43. 7 — ^^^ Sidro-A!buminat-žels2n3-ttnkli:ra 2» m&Iokrvnoat in bi adi co. Bteklesica K 1.4a Debi se skoro v vsaki apo'.tii ali f a ( direktno v £ % Dr.Bichter-jevi apoteki .,pH zlafem jf J*V—* levu'\ Praga !, A£ VH^^Elizabethstrasse 5-_^jgffe^ Odan •• lepo prilno staoovnje obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe, ter poraba pralne kuhinje zaBMeaktr termin n Dunajski c«sti it tt, za tepnifcarsko vojafeiieo. Pojasnila se dob:jo v pisarni istotam 2938 Konj, jahač. [si ss proda konj \M, 10 let star, popolnoma zanesljiv, izurjen za vojaSko službo. S konjem vred se proda tuđi kompletno sedlo in posebej tuđi se eno sedlo. — Poizve se na Marije Terezije cesti itev. lGf L sađstropfe- 2940 ■ šentjanška premogokopna družba v Karmelu. ! Zglasiti se je v Earmelii (St. Jani si a Do^njskem). Glavna zaisca premogokopov v St. Janiu in MirsL Richter 3c Ko., L|uh-Ifana, Trnovska ulica šfev- 25, Telefon šL 29S. 2 25 .-. 4941. 2944 I V smislu § 11 deželnega cestnega zakona z dne 21. februarja 1912 --.:. zak. št. 22 iz leta 1913 se caznan]a, ^a je seznam obcins!:ih «st in lotov, ležečih v katastralnih obeinah ssta ljubljanskoga s€stav!;en tsr je 08 5. *vpsta 1914 s^ozi 60 dni vr; gosnodarskem urafin mestnega magistrata ob navainih aradnih urah vsakemur na vpogled razgrnjca. O pravočasno vloženih u^cverih glede izpustitve kakšne občinske czi-rorna vpisa kakšne neobčinske ceste ali pota sklepal in razsojal bo mestni cbčinski svet ljubljanski. Mestni magi3ir^t ijufelj&rsskl, dne 17. juiija 1914. > —^m———»»i |^^| i ■■! ■!■■ ■—■■■■■■■ i in i ^ »^ ^ lTT7i!rJ —'*—■—'^•^«" ■ "«■ Izređne razmere3 v l:ater;h ž'vimo, ^oveč? e so tuđi nevspnost proii v!omu. Nlhđo m| tore] ne zamndi zaTsro^af! se pravočai-io. Banka „SSavija" sprejema te vrste zavarovanja za jako nizko premijo. Kđor bi se hotel zavarovati, na] naznaai to s dopisnico geiseralnemn zastoncikn banke „Slavlje" v Ljubljani in do*»cs!al sssa beđe nrad-nika, da sprejme zavarovalno ponndbo. %»2 G. kr. m priv. občna zavarovainica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena leta 183L ĐV Jamstveni zakladi znašajo nad 456 raillfSBOV kr««. ^m Poslovni lzkaz 5" savarovalnega oddelka za življenje. meseca juiija 1914 H od jMW«TJa Itl4 Vložilo se je ponudb III. 1719 13451 « *avarovano vsoto . . : : 1 K 14,896.81986 K Uf f75ftJ|4712 zgotovljcĐih polic je bilo ; I . 1545 SM41 ^a zavarovano vsoto . .11. K 12,648 434 19 E §S,4t7.310'5t ^oanjene škode zoašajo • I . K 914.71094 ! S 1JMM+** li Tehnik v V. sem. želi za počitnice primi boj« •pravila. — Naslov se izve v upravništvu „Slovenskega Naroda*. 2937 zdravniško prip oročeno k?f t^oreie vino daje moč in zdravje. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po pošt-nern povzetju K 4 80. — Ediua zaloga: Br. lioirakoyićy veletrgovina vina, Yermou^a» Maršale, -------Malage, Konjaka, žganja itd. == J(aro5na knjigama v £jubljam Prešeracva ulica Itcv. 7. 1 pripornča kanccSijski, kcnceplni, 3o!tc- mentni, ministrski, pisemski, oviln! in barvani papir I Kns??g i slsemsklni isapirleia. Zr^ikz knnqc v vseli velikost'li, Crtane z eno ali z dvenia kolonama, vezane v papirf platno ali polnsnje. Oajemalne fatjiBct pOcS2Sn!h Zalaga solskih zvczkov in risank. Zavitkc za urade v vseh veiikosta. -------Velika izber------- rseh pivamtikth p^troMitv, svtataikov, pere«, peresalkc?, ratf trk, Uaneaćkov v teMic, noblc, erallj It«. JartC za Sole In umetnike. ------ Razgle&aice — pokrajinske, humoristične, umet- niike Tseh vrst, od najpreprosteiših do naffinejiOi. jntarari za sUkc bi dopisifce, vezane ▼ plii in t usnje. ------Ptcziiske lnfifc. — po^bice za otrdec Coori tkrirOd n razfirtilct lisaiM Ješke, tritotariH, palete, rlsataa ramfla, tiJe, JopKt. )(«tesi h fUML Izgubila se je mlada psića volčje pasme, belo ia sivo pisana z znamko št. 651, Prosi se, kdor bi jo vide!, Daj blagovoli sporočtti ali jo pripeliati proti primerni nagradi last- niku itefann Moocinger, trgovec, Martinova cesta 10. 2939 lanez Hribar, ribič, ^ošta Crrs- aapljef razpošiljam vsak dan ti- ve žiahtne, !sraa]sko 2863 najnižje cene: 12—16 v, male, srednje 20—30 v. Solo 40—50 vin. (Hoch- Solo) 80 vin. do 1 K. Potrcbajsm mijno vec ■ 1 V ■ radi TOjaškili traasporfev. Prevzetniki naj se o^Ia^e pri Josipu Schrey, restavraterjn na glavnem kolodvoru tukaj, da po- izvedo natančno sprejeme. 2922 vso noć ^^^^^^^^^ ^^^rlorif anska ulica St. S. SS^I NajboljŠa in najzdravejša ^^,^-. barva' je dr. Drallea „NEHIIs", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjav^, temnorjava in crna v steklenicab z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri V Stefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo ši. 1, Lasne kito« podlace in mrežice vseh vrst; glećsiHščae in toaietae ===== potrel»§čiao itd, --------- MM zlatorumen, trčan, zajam* Ail čeno čist, v deiicah s n B IS1B Bili 4V2 kg vsebine, razpo hy Cebelarsfcro Ilirska Bistrica. V Igriškl alicf žtev. 10 se ođdaja na dan 2941 lz&IB*JGnGCJ«l sleooorafs-slfojeplsca sprejme 2913 dr. U1*ban Lemež9 odvetnik v Slovenski BistricL Veliko pililo V niesfU na severni jezikovni meji se pod ugodnimi pogoji da V naj em S 1. oktobrom 1914. 2864 Pojasnila daje dr. Val. &OŽi£, blagainik Mohorjeve družbe, CeloveCf Koroško. Proti prah a j em, luskinam in izpađanjn las titluje Dttjboljie prlzuans Tanno-chinin Mtva sa las© katera okrepoule tasISče, odstranjuje luske in proprečujo IzpadanJ« las. 1 stekl^nflea z navodom ft kronot Ras.poiilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zelcga vseh prefzkušenih zdravil, medlc. rr!!, medicinaL vin, specijalitet, naff'nejših parfumov, klrurgišklh obvaz, svežlh mineralnih vod itd. Dež. Mm« Milana LeusieKa vL!ub!]an! Resljeva cesta it. I. pole« novozgrajenega Frao Jožefovega iybli. mostu. 10 V te? leLarni fIobiFa|o zdravila tndl dlaci bolni.^kib bl?g?.*a fužne ieleznlco, c kr. tobaćne (ovame in okr. bolniške blagajne v Ltublfani. Sneza Auersperpi T |# 71 I * 1 termaino kopalisče lUPIlLu IlCS UUluiljuIluUK Dolenjskih železnic postaja Straža-Toplice. Gorki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, mahovne kopeli^ elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija. Zdravi se: revmatfiem, protin, nenralgl|« (ischfas), neurastenija, histerija, iessk* bolesni itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo. 6*zija od 1« maja do 1- oktobra. 1480 ^■^■VH^^BVHHI^BVHHDBHBHBHHBBHlBHHHlB^B^B^B^B^B^B^^la^HHHBHlHB^B^BHBlBflBl Vijio zavaraju za Wm. C kr. priv. zavarovalna dražba Avstrljskl Feniks nadi specijalno vojno zavarovanje za življenje za dobo enega leta brez zdravni&ke prels-kavei proti takojšnjl vroditvi police. Zavarnjejo te tndl lanko po tretjili osebah take osebe, u so ie odile v vojno. Zavarovainica nndl pa, kakor poprej, tadi sedaj normalno itvljensko zavaro- vanjo brez vsaktere doklade. Te volja tndl za vojake. Peteredbe dale ia aareena iprejema Generalna reprezentanoa v Ljnbljanl ■asprotl kavane Evrope ni pa Uaval zaatep ¥ Ljabllaai, Beotnov-aova nllca it 15- &$* Strati 6. ^SLOVENSKI NAgOP* šm 8. tvgttsU 1914. 180. Stev. Modna trgovina I v Ljubljani Stritarjeva ulica st. 7. Solidno blago. Nizke ccne. Vzorci poŠtnine prosto. ■___________________________________ „ ■ JUUH :: Konfekcija :: za dame in deklice Mmm, aiodao Mago, šakao, plate«, gamftar«, praprof •, ivrp% *■••» >>•*■ Stranki brez otrok se od4a pHHItea stanovanje 1 eno ali đvema sobama in kuhinjo v ¥lll na Erfavčevi ceitt 24, tekoi tli i eorem- barakim terminom. — Natančneje tam pri hišnem lastniku. 2928 J. Zamlfeiii čevljarski moister v Ljubljani, Gradišće 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Isdelnje tndi prave gorske In telovadske čevlje. Za naročita z defeie zadostuse kot mera priposlan čevelj. 128 I "IW Velika zaBoga najntodarnejilh alamnikov. ""WS I ■j\l U U'J Mlin čepiće I v najuovejšili rasan ali iii v veliki izberi 1 I «10 -——- priporoća ————— 1 | 9 wj ''vi Bw <*^P ^aJ lm Li I ^^fl I 1 ^^Pristni P«in;im;t<-slamnlki od 9 K do 90 K. JU I fcfepreaiOČiHvOSt betonske fn belega apna malta. 3 Osniesfe vlatnift zidov in prostoro?. I Proti vreiliean Odporiie steae, Sr amo r Uje dei lu fasade z balim B^^td^^J^BaSKStE^9S3v^ ^*-7^" ^'"■■ •'' '' -w-''" -*Žjfc^T.'._ jJiBHBl^si^lBpi /ahtevajte procoekt G ud kernicne tvornice Traiskirchen pri Ounaju, Lieblein A Co. I rro'Tsfr.a pUansa !a S3'oo2 F T». Vldlc & Cc. » L*nbl)an!. 11-50 Velika zaloga. 15-50 najfinejših, trpežnih in nogi najbolj prikžnih čevljev za dame, gospode in otroke. Viktorija Stcrnisa I Ljubljana, Jurčićev trg §t 3. i Gg. učiteljem, učitcljicam in " drž uradnikom 15° o popusta. ■■■^■^^BMAi^M^iMvaMHHHHHHBH^^^HiiBaH^i^^^amvmvmamBmmm^aBHammaaammmajBmamBamvmiBarVBmBmi Mlatilnice, vratila, čistilnice9 trijorje, mlin« sa moko, stiskalnice za sadje in grozdje, stiskal-nice za seno, motorje9 slamoreznice9 reporez-= niče, brzoparilnike, gnojnične črpalko = ter vsakttrstac 4ragc p#ei-■ete za f «tpodarstr« ? mJ-toljU kU»Twd. arip«ra6i iaaaa toaata razt^Siljalaka HUtiettili ttr«Jtf Fn Stupica v Ljabijani •eMiae, trei|a, Hrajt? a ftv^aaa I. «-. , CaM ataka n B Bm^^^^^^^^Bjn^^ ^^^^a^^^ ■ a Produktivna zadnisa llu&Uanshili iiiiiorjei/" registrovana zađn.ga z omejeno zavezo. = Tovarna na Glincah pri Ljubljani. ^=^= Friporoča se slavocmu obČinstvu za izvrševanje Prevzema kompletne oprave za ■ lzdcluje se v lastni najmodernejSc opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo. ■ Proračune se dopošlje w%m zaktevo brezplačno in w najkrajiem času. I spoznaš na Uni Ixđel"a¥l? da Je blago od prve llnb^arske trgovine z nraml, zlatnino, srebrnino, Moder knpii ns]cene}e In si najbolje postretea. predmeti poletne sezije so iepne bndllke, ure v zapesinlcah, nuuiietnl gnnibi, ntod. zapono Itd. Tovaritiška znamka a ma«J km I U MM a a Tvrd ka F. Čuden je samo PreSernova ulica 1 in že 10 let ni ma na Mestnem trgu podružnice. Zahtevajte nov CBHUC zastonj. I 2C23 Prva eksportna tvrdka ■ vUIIhIi f jubljana 81 — Presernova ulica 1. li SANATORIUM • EMONA] Pl 2^i NOTRANJE IN K3RIJRGICNE ■ BOLESNO. C\ t?L-JLJBLtJANA komenskega ulica h \L I/ SFF-znRA-w FRiM^kj DR-FR DERGANC 1 Trgevskl sotrudnik manufakturne ali modne stroke J se pod ugodnimi pogoji sprejme pri tvrdki | R. Stenmecki, Celje, j ________________________________i : lr:|>w; tttSk ,Sn»alwi nfir jrr;e I 4°—. sedai K 3-— I tri|W |to!lt jM^kn* piqe I TU. sedaj K 2-— Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč Gramofoni od K 20 naprej. PloŠče od K 1*30 naprej. Fr. P. Za|ec ! MMMjaMa, Sferi tr« 9. 2—topnik na|yeg|ih t\qffnic ta in jaaieiastvt Spccialnc plaiCe «ai»«aYfieJlih opernih prvcev : Ni pcvfc: Caruso. SMloak, Naval, D«mutht : Satttatiai, Anilina, Daatm, Sahaa Kara tw\ IVaa popravila lawilakai v tvoji laalai de lavaid toCao « aajža. » W vegitm ad> Spretne se take]9 ali s prvim sept t L9 spretenf nad 24. let star trosvski miodiili | Ponudbe, z navedbo referenc, Sprejema F. S. Škrabar, Kranjska gora. \&& oA io kranjske salame, fino, sočno šunko (gnjat), kranfske kio-| base, prekaleno meso, slanino s papriko, j najboljši pristni emeniolskl sir ter sladko | ćafno surovo maslo priporoča tvrđka jj. BUZZOLINB ] delikatesna trgovina L{nbljana9 Stritarjeva nllca. Vsnkdanje pošiljatve 9d najmanjSe do najve.čje množine po najnižji ceni. 1066 | Od 1. avguta t. 1. dalje ¥ Llngarf e¥l ulici- j Sestra ^Cildegarda Rohrmann J fe v mMlm samostana u Duaia q I (Wahrlng) 1 I se iskreno zahvaljuje, ker je I bila pri uporabi i ! tinkturc za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta 3 i rešena težke želodčne bolezui. j f Steklenica 2O vin. I ia m ^^ ^ai Najnovejše steznike, različnih krojev, Tango, brez palčić 9 rije prostih, kratkih, dolsfih, trikot, elastičnih a jour, držee za prsa, životke (Miederleiberl) kakor vse hygijenične otroške, dekliške in damske potrebšcine priporoča Č. damam ta in na deželi svojo bogato izbero edlna specijalna trgovina 935 J. GORJANC, preje Kocjan sv. Petra cesta 28, nasproti „Zlate kaplje" kjer se tuđi izdeluje steznike, pasove, ravnodržalce po rreri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje. i —----------------------------------------------------------------- obstoječe iz obširnih delavnic, pisarne, skladišč itd. z bencin motorjem, lastno električno lučjo in parno centralno kurjavo, pripravno za vsako obrt, se pod žele vffednfml pegefi In sa nisko eeno ▼ celoti ali dellene preda oz« , edda w naleni. — Istotam so naprodaj tuđi različni stroji, modeli in orodje za cementne izdelke. — Natančne pojasnila daje lastnik Jos. Tt^llbtJLĆ jrteL Glinoali^ IP^^^n^!! 22 HP9 4—5 sedeini amerikanski nvtonioblL I IP |[§M jfa Cei voz iz Vanadinm jekla. Nedosežna kon- I ^r ■ w^ »trnkcija Najoblirneiše jamstvo. — Najcenejši in I najpopolnejši voz sveta. Kompletni avtoraobil K 4700*—. .*. I ===== Zahtevajte brezplačno prospekte. ■ trftvtoi s keksi, Motorji ta aflomoHll, mehaniku felmica is garaža LJUBLJANA, OiiMJska centa it. 9—12.