Hotimir Tivadar UDK 811.163.6’342.41 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta hotimir.tivadar@ff.uni-lj.si PRIPRAVA, IZVEDBA IN POMEN PERCEPTIVNIH TESTOV ZA FONETI^NO-FONOLO[KE RAZISKAVE (NA PRIMERU ANALIZE FONOLO[KIH PAROV) V ~lanku predstavljeni perceptivni testi, pripravljeni po vzoru pra{ke foneti~ne {ole, so poskus objektivizacije raziskovanja in ustreznega vrednotenja govorjenega jezika, kar bo prav gotovo pomembno prispevalo k raziskovanju slovenskega jezika kot empiri~no preverljive danosti. Pri slu{ni analizi je {e posebej pomembna ustrezna priprava in izvedba preverjanja dolo~enih foneti~nih lastnosti. Raziskovali smo razpoznavanje nekaterih segmentnih (fonemov /e/ in /D/ ter /o/ in /N/) in nadsegmentnih zna~ilnosti (fonolo{kost trajanja pri fonemih /a/, /i/, /u/). 1 Uvod o smiselnosti perceptivnih testov1 V jezikoslovju se pogosto izpostavlja problem vrednotenja dolo~enih izmerjenih vrednosti, poleg tega pa je vpra{ljivo `e samo pridobivanje relevantnih podatkov. Prav gotovo je tukaj {e posebej v ospredju podoba govorjenega jezika in njegovo slu{no sprejemanje, ki posledi~no vpliva tudi na vrednotenje in normiranje jezika. In ~eprav se postavimo na stali{~e, da no~emo ni~esar predpisati, ampak le opisati, se nam zastavi vpra{anje: kaj opisati, kaj sli{imo? ^love{ki organ za sluh (uho) z mo`ganskim centrom je prav gotovo zelo precizen aparat za razpoznavanje zvoka, `e sam prenos iz pisnega v govorjeni prenosnik in samobranje (oz. zapis prebranega) pa vpliva na objektivno opredelitev sli{anega (Riglerjeve ankete in zapisovanje naglasa; Rigler 1970, 1971, 2001 in Uvod v Slovar slovenskega knji`nega jezika 1970: X–LIX). Zato je pomembno, da se pri preverjanju neke fonolo{ke zna~ilnosti ~im bolj izklju~i najrazli~nej{e vplive – potrebna je ustrezna kvaliteta posnetka, ustrezno dolgo in kvalitetno predvajanje posnetkov, izbira govorcev in anketirancev ter preverjanje le enega parametra na osnovi pomenske razli~nosti. Prav gotovo ni 1 Primerljive perceptivne teste so za ~e{ki jezik preizkusili na Foneti~nem in{titutu filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi, predstojnica prof. dr. Z. Palková. Sicer pa je ta ~lanek na podlagi novih spoznanj dopolnjen in kriti~no ovrednoten del magisterija H. Tivadar, Govorjena podoba slovenskega knji`nega jezika – pravore~ni vidik (magistrsko delo), mentorica prof. dr. Ada Vidovi~ Muha, somentorica prof. dr. Zdena Palková, Oddelek za slovenistiko, 2003. Tudi eksperimentalno-slu{ni prikazi, katerih del so perceptivni testi, so dodatno izpopolnjeni in na novo predstavljeni. Mentoricama se tudi ob tej prilo`nosti najlep{e zahvaljujem. Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 2 18 Hotimir Tivadar ustrezno preverjanje na osnovi vpra{anja: ali izgovori{ to besedo dolgo/kratko? Pri tem namre~ lahko prihaja do dolo~enih motenj v sprejemanju sli{anega (»prisluhov«), ki je posledica na{ih pri~akovanj in izku{enj, jezikoslovnega znanja/predvidevanja (Vitez 1999 in Tivadar 2003a: 283). Perceptivni testi omogo~ajo objektivno preverjanje dolo~enih foneti~nih lastnosti, tj. pomenske vrednosti sli{anega, pri ~emer je potrebno v najve~ji meri izklju~iti vplive zunanjih (najrazli~nej{i {umi, slaba sli{nost povedanega), pa tudi notranjih (opis sli{anega na podlagi lastnih izku{enj) dejavnikov. Objektivnost perceptivnih testov v veliki meri zagotavlja veliko {tevilo anketirancev. 2 Primer slu{ne analize s perceptivnimi testi Perceptivne teste bomo v prispevku predstavili na primeru raziskave, ki je potekala v dveh fazah: a) priprava gradiva, izbira govorcev in branje (snemanje) besedil ter b) priprava in izvedba perceptivnih testov. 2.1 Priprava gradiva Osnovni namen na{ega slu{nega in z ra~unalni{kimi meritvami (Tivadar 2003b: 82–143) podprtega preverjanja je bil preveriti nekatere sistemsko (teoreti~no) opredeljene zna~ilnosti slovenskih samoglasnikov: a) segmentne – razli~na kakovost sredinskih samoglasnikov (/e/ in /D/ ter /o/ in /N/) in b) nadsegmentne – razlikovanje v trajanju (dolgi : kratki samoglasniki). Analizirane besede smo vklju~ili v enostav~ne povedi, ki so bile pribli`no enako dolge, da je bilo izlo~eno vplivanje dolo~enih stav~nih parametrov, kar lahko povzro~i spremembo trajanja in formantnih zna~ilnosti posameznih fonemov (npr. na spremembo trajanja vplivajo predvsem trajni glasovi). Potrebno je bilo tudi zagotoviti, da so bile analizirane besede izgovorjene v ~im bolj podobnem glasovnem okolju. S tem so bili zagotovljeni pogoji za primerljivost posameznih samoglasnikov in njihovih lastnosti. Izbrani so bili naslednji fonolo{ki pari:2 góst : gost, grób : grob, klóp : klop, kós : kôs, pót : pod; léd : let, méd : met, pét (’peti’) : pet (’peta’) (kakovost samoglasnikov); k njim : z njím, sit : sít, bil : bíl; kup : kúp (in nakúp); naglas : na glás, brat : brát, vas : vás, kak{en : kák{en, kaj : káj (trajanje samoglasnikov); med, pod, vas (nenagla{eni samoglasniki). 2 O minimalnih parih in besedno razlikovalni (fonolo{ki) funkciji trajanja je na osnovi tonemskih govorcev pisala `e Srebot Rejec, kjer se sicer v druga~nih stav~nih polo`ajih in na podlagi manj{ega {tevila govorcev ni potrdilo sistemsko razlikovanje med dolgimi in kratkimi po kvaliteti enakimi (nagla{enimi) samoglasniki, npr. moj brat : (grem) brát jagode (Srebot Rejec 1998: 342–343). Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za foneti~no-fonolo{ke raziskave ... 19 Gradivo je bilo torej posebej pripravljeno za analizo predvsem nagla{enih samoglasnikov v nevtralnem stav~nem polo`aju: Vzel je led iz novega ~arobnega napoja. – To je bil let iz novega podzemnega letali{~a. Raziskovani pa so bili primeri samoglasnikov v nevtralnem stav~nem polo`aju na osnovi jakostnega (netonemskega) knji`nega govora, saj je pri tonemskem govoru poleg trajanja razlo~evalna tudi razlika v tonu. 2.1.1 Izbira govorcev Tako pripravljene stavke so nato prebrali profesionalni govorci Radia Slovenija,3 ki so vsi govorno {olani – ustrezno glede na obveznost knji`ne norme. Profesionalni govorci – napovedovalci (spikerji) nacionalnega radia so zaradi velike sli{nosti in tudi poslu{anosti prav gotovo pomemben dejavnik knji`ne izreke, ~eprav se njihova funkcija spreminja, ve~ naj bi bilo vodenja (moderiranja) oddaj in ne samo branja (Tivadar 2003a: 287–289). Ob tem zaenkrat pu{~amo odprto vpra{anje realne knji`ne norme, ki vsekakor ne more biti odvisna le od neke skupine govorcev in samo branih besedil. Te`i{~e govornega ustvarjanja se preusmerja na govorjeni prenosnik, ~eprav pisni prenosnik v dolo~enih besedilih {e v celoti prevladuje (npr. poro~ila, literarna dela …). Za celovito in so~asno podobo govorjenega knji`nega jezika bo potrebno oblikovati ustrezen govorjeni korpus, kar je v veliki meri `e uresni~eno za pisni jezik v Korpusu slovenskega jezika FIDA – na tem podro~ju sicer `e obstajajo nekatere zamisli in zasnove korpusa govorjenih besedil (Vitez in Stabej 2000). Za na{ namen so bili izbrani govorci, ki se redno pojavljajo na radiu z najve~jo sli{nostjo in v najbolj poslu{anih terminih, tj. na poro~ilih ob 7.00 in 15.30, ki jih predvajajo tudi mnoge lokalne, predvsem nekomercialne postaje (vir: Mediana, 14. februar 2002), in v jutranjem programu. Glede na pogovor z napovedovalci ob snemanjih se zavedajo »svoje sli{nosti in tudi posebne narave svojega dela, saj velikokrat zajema tudi no~no delo, ko je potrebno biti zbran in imeti dober glas«. Ob `e navedenih argumentih za izbiro profesionalnih govorcev je potrebno opozoriti {e na izku{nje raziskovalcev na Elektrotehni~ni fakulteti ob izdelavi govornih zbirk za razpoznavanje in sintezo govora (Gros idr. 2003), ko so navadni govorci med snemanjem oz. obvestilom o tem zelo spremenili svoj govor (prof. dr. F. Miheli~, predavanje S. Dobri{ka o razpoznavalniku govora na lingvisti~nem kro`ku 19. novembra 2001; Gros idr. 2003: 49–50). 3 Prebranih in posnetih je bilo preko sto stavkov in ve~ besedil devetih profesionalnih govorcev, spikerjev (tudi tonemcev), ki so zelo pogosto na radijskem programu in tudi zelo poslu{ani. Gradivo je bilo posneto v obdobju od novembra 2001 do januarja 2002 na Radiu Slovenija (del gradiva, govorec 005m, je bil na enak na~in posnet na radiu Antena) na programu Dalet v obliki kompaktne plo{~e (wave format na 44100 Hz stereo), kar omogo~a dobre pogoje tudi za nadaljnjo (slu{no in instrumentalno) analizo – relevantni samoglasni{ki formanti se sicer merijo v obmo~ju do 4000 Hz. Tudi zaradi tehni~ne izvedbe (zagotovitev studia) in kvalitetnega posnetka je bil izbran predvsem Radio Slovenija. 20 Hotimir Tivadar Pri tem »laboratorijskem poskusu« (snemanje v studiu) je {lo za ~im bolj normativno (velika samokontrola, kar je obi~ajno za knji`nojezikovni izraz) knji`no izreko – za branje –, kar naj bi bil tisti najve~ji »posnetek« oz. pribli`ek normi knji`nega jezika. Analizirani profesionalni govorci so seznanjeni s kodifikacijo knji`nega jezika in po koncu {olanja je zagotovljena nevtralnost oz. njihova nenare~nost in odsotnost govornih napak ipd. Obenem pa je v tej kontroliranosti in »nenaravni situaciji« pri branju pripravljenih stavkov in povedi (besedil) bila dose`ena ~im ve~ja spro{~enost (spro{~enost pred mikrofonom glede na njihovo dolgoletno in vsakodnevno delo) in nepredvidljivost (nepripravljenost na branje in neseznanjenost z namenom branja tega gradiva oz. raziskave). Izbrani govorci imajo veliko izku{enj in od {olanja je minilo `e nekaj let, tako da so `e povsem izoblikovani ter samostojni (nelektorirani) govorci.4 V zadnjem ~asu se je namre~ odnos do norme tudi na nacionalnem radiu spremenil – govorci sicer opravijo radijsko govorno {olo, vendar potem gre njihov govor neposredno v eter (oddaje berejo in vodijo ve~inoma v `ivo). Radijski govorni lektorji delujejo kot svetovalci in imajo vpliv preko izobra`evanja in pri snemanju nekaterih branih besedil (npr. radijskih iger, esejev). Vsi obravnavani govorci so profesionalni govorci nacionalnega Radia Slovenija in so opravili interno {olo govora (dalj{i opis Tivadar 1998: 42–48), ki jo izvajajo (slavisti – teoretiki in govorci – praktiki) na tem radiu – kot profesionalni govorci – napovedovalci (spikerji) so opravili najdalj{i in najzahtevnej{i te~aj,5 prav tako pa so za tovrstno {olanje in slu`bo izbrani govorci z najbolj{imi govornimi lastnostmi, tj. brez govornih napak, z ustreznim registrom, odsotnostjo nare~nih prvin itd. Za delo profesionalnega govorca na Radiu Slovenija univerzitetna diploma ni pogoj, potrebna pa je govorna sposobnost. To se ugotovi na za~etni avdiciji, kjer se potem tudi priporo~a dol`ina te~aja in namen izobra`evanja. Analizirane govorce smo {ifrirali in opredelili po spolu, starosti, nare~ju, opravljeni {oli govora, izobrazbi. Analiziranih je bilo {est netonemskih govorcev (trije mo{ki 4 Mnoga besedila so bila v preteklosti na radiu vnaprej (jezikovno in pred leti tudi vsebinsko) pripravljena in {ele v zadnjem ~asu se je postavilo v ospredje tudi oddajanje v `ivo. Na nacionalnem radiu se je to za~elo pravzaprav s programom Val 202 v 70-ih letih 20. stoletja, ki je kasneje prerasel v samostojen program (Tivadar 2003a: 287–288). Za primerjavo omenimo tudi izsledke raziskav sprejemljivosti govorcev hrva{kega knji`nega jezika – knji`ni izgovor profesionalnih govorcev napovedovalcev (spikerjev) Radia Zagreb so anketirani {tudentje ozna~ili za sprejemljiv, medtem ko so npr. izgovor v u~beniku (Iv{i~, Kravar) ozna~ili za nesprejemljiv in dialektalen (Bakran 1996: 250). 5 Omenjeno radijsko izobra`evanje je namenjeno vsem govorcem na Radiu Slovenija, delno tudi drugim govorcem zavoda RTV. Pred za~etkom izobra`evanja je prvi preizkus, ki opredeli dol`ino in zahtevnost izobra`evanja, naslednji preizkus po enem semestru pouka je vmesna avdicija; u~enec naredi posnetek, ki ga potem poslu{a komisija foneti~ark in mentorjev ter {efov uredni{tev, ki so poslali kandidata. Po posvetu se komisija odlo~i, ali je avdicija opravljena ali ne – ~e ni bila opravljena, je mo`na {e druga vmesna avdicija. Po opravljeni vmesni avdiciji spet obiskuje vaje in na koncu leta je kon~na avdicija. Po uspe{no opravljeni kon~ni avdiciji potem dobi spri~evalo Interne radijske {ole in s tem tudi dovoljenje za nastop pred mikrofonom, kar naj bi praviloma veljalo za Radio Slovenija. Spri~evala in s tem tudi izobra`evanje pa poteka na ve~ nivojih: a) za novinarja – la`je vaje in tudi manj{e sposobnosti na za~etnem govornem preizkusu; pri novinarju lahko, ~e ni dovolj dober, opredelijo, da lahko bere le kraj{a in samostojno pripravljena besedila; b) za spikerja (profesionalnega govorca) – govorno najzahtevnej{e vaje s poudarkom na branem govoru; c) za novinarja voditelja – tudi zahtevnej{e vaje, vendar s poudarkom na vodenju oddaj, tj. govorni iznajdljivosti. Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za foneti~no-fonolo{ke raziskave ... 21 in tri `enske),6 ki so opravili izpopolnjevanje za napovedovalce na Radiu Slovenija pri Ajdi Kalan in Cvetki [eruga Prek. Starost govorcev je od 28 do 39 let, trije imajo univerzitetno izobrazbo, trije pa srednje{olsko oz. {e niso zaklju~ili {tudija. Vsi `ivijo in delajo v Ljubljani (natan~neje ponazorjeno pri poglavju 4.1.1). 2.1.2 Na~in snemanja Osnovni namen je bil torej raziskati fonolo{ke opozicije (fonolo{ke pare) pri nagla{enih samoglasnikih; analiza je bila osredoto~ena na zna~ilnosti nagla{enih samoglasnikov (trajanje in formantna struktura).7 Za ~im realnej{o izgovarjavo omenjenih parov je bilo potrebno pripraviti ustrezne stav~ne povedi, in tudi besedila, zakriti pa je bilo potrebno tudi predmet raziskovanja.8 Zato je bilo spikerjem dano ve~ stavkov in besedil, da ne bi mogli ugotoviti omenjenih fonolo{kih parov (po njihovih zatrjevanjih po snemanju in glede na to, da so hoteli izvedeti za cilj te raziskave, je bilo temu pogoju realnosti zado{~eno). Na branje se niso pripravljali – branega gradiva prej niso videli (nekaj ~asa jim je bilo dano le pred branjem zahtevnej{ih besedil). [lo je skratka za ~im ve~jo avtomatizacijo normativne izreke. 2.2 Priprava posnetkov in {ifriranje govorcev S pomo~jo ra~unalni{kega programa (COOL Edit) so bile stav~ne povedi govorcev zdru`ene, tako da je bil isti par ponovljen od vsakega govorca posebej. Temu je sledilo izrezovanje besed iz stavkov in njihovo {ifriranje, npr. let002z pomeni besedo let druge `enske govorke. 3 Pomen perceptivnih testov Slu{no sprejemanje govornega signala je primarni proces obdelave govora, pri ~emer je uho (zunanje, srednje in notranje) slu{ni aparat, ki sprejema signal in ga posreduje v mo`ganske centre. Pri tem je potrebno poudariti, da je sprejemanje nekega signala v veliki meri odvisno od zunanjih okoli{~in, pa tudi izku{enj posameznika in njegovega predznanja, nenazadnje njegovih pri~akovanj. 6 Posebej bi se rad zahvalil govorcem, tehnikom in vodstvu Radia Slovenija, ki so bili pripravljeni na sodelovanje in podprli to raziskavo. 7 V slovenskem jezikoslovju je formant opredeljen kot »okrepljen snop harmoni~nih tonov« (Topori{i~ 2000: 43; 44–49; prim. Palková 1997: 103, 110–111), tj. ponovitve (oja~itve) periodi~nega valovanja dolo~enega tona. F0 je enkratna ponovitev, zato se tudi imenuje osnovni ton, F1 je druga ponovitev, F2 tretja, F3 ~etrta in F4 peta, ki so tudi relevantne za opis glasov, predvsem samoglasnikov. Fonolo{ko relevantna sta predvsem F1 in F2. 8 Za to raziskavo je bilo potrebno pripraviti ve~ gradiva (stavke in tudi besedila) in z ve~ govorci (devet govorcev), kot so bili obravnavani ({est analiziranih), da ni bilo `e na podlagi izbora govorcem jasno, da bo analiziran naglas, tj. jakostni naglas, in besede v nevtralnem stav~nem polo`aju. Dosti zbranega gradiva bo mogo~e uporabiti tudi za nadaljnje raziskave, {e posebej dalj{a besedila. 22 Hotimir Tivadar Zato so bili za analizo `e omenjenih fonolo{kih parov góst : gost, grób : grob, klóp : klop, kós : kôs, pót : pod; léd : let, méd : met, pét (’peti’) : pet (’peta’) (kakovost samoglasnikov); k njim : z njím, sit : sít, bil : bíl; kup : kúp (in nakúp); naglas : na glás, brat : brát, vas : vás, kak{en : kák{en, kaj : káj (trajanje samoglasnikov); med, pod, vas (nenagla{eni samoglasniki) pripravljeni perceptivni testi za analizo nekaterih foneti~nih zna~ilnosti govora: razlikovanje med sredinskimi samoglasniki /e/ in /D/ ter /o/ in /N/ in razlikovanje na osnovi trajanja kakovostno enakih fonemov (/a/, /i/, /u/). Pri perceptivnih testih je ~im bolj izlo~eno subjektivno vrednotenje sli{anega na podlagi lastnih predvidevanj, vpliv ~rke na samo zvo~no podobo (pri nas se to zelo pogosto dogaja npr. pri ~rki ), prav tako pa je poslu{alec osredoto~en samo na eno stvar – na tisto, kar sli{i in razume (sprejema). Pri poslu{alcu seveda ne moremo izklju~iti njegovega predznanja, kar je pri kontroliranem govoru (knji`ni izreki) tudi zelo pomemben, pravzaprav nujni dejavnik. Toda poslu{alec ob poslu{anju besed nima pred seboj nobenega konteksta, ampak mora samo ozna~iti pomen sli{anega (najbolje je, da ima na izbiro samo dve mo` nosti, torej a in b; primer perceptivnega testa v Dodatku). Pri slu{ni analizi s pomo~jo perceptivnih testov je mo`no analizirati tudi ve~je {tevilo anketirancev, kar je sicer zahtevalo mnogo ve~ statisti~ne obdelave podatkov, prav gotovo pa daje realnej{o podobo o slu{nem sprejemanju slovenskega jezika. 3.1 Priprava perceptivnih testov (P1 in P2) Besede, ki so nas s segmentnega (kakovost samoglasnikov) in nadsegmentnega (naglas in trajanje) vidika zanimale, so bile »izrezane« iz stav~nih povedi izbranih govorcev. Pred posnetkom besede je bila vedno izgovorjena {tevilka, sintetizirana na slovenskem sintetizatorju govora (ve~ o slovenskem sintetizatorju glej Gros 2000). Vsak testiran primer je bil predvajan trikrat, tako da je imel anketirani dovolj gradiva in ~asa za odlo~itev o pomenu sli{anega – po predvajanju besed je sledil malo dalj{i premor. Posnetek je torej izgledal takole: Sintetizirana »ena« (1,2 sekunde premora) + led (1 sekunda premora) + led (1 sekunda premora) + led in 2 sekundi premora. Pred za~etkom testa so bili predvajani testni (poskusni) primeri, prav tako je bilo anketirancem razlo`eno, kaj in kako morajo ozna~iti na testih, da ne bi bilo nejasnosti oz. celo nere{evanja testa. Poslu{alec se pri testu mora odlo~iti, lahko pa neodlo~enost ponazori z vpra{ajem ob odgovoru, morebitno nejasnost posnetka pa z negativnim odgovorom na vpra{anje o jasnosti izgovarjave. Te dodatne opredelitve posnetka se potem upo{tevajo pri analizi rezultatov. Pri prvem testu (P I, 4. marec 2002) je bilo analiziranih 21 razli~nih primerov, ve~inoma fonolo{kih dvojnic, ki so jih izgovorili {tirje razli~ni govorci – dva mo{ka in dve `enski. Fonolo{ki pari so bili med seboj pome{ani, tako da anketiranci (tudi po izvedeni anketi po kon~anem predvajanju sode~) niso mogli vzpostavljati »umetnih razlik«, imeli pa so dovolj mo`nosti in ~asa za ugotovitev pomena sli{ane besede (trikrat ponovljena ista beseda in enaki premori med posnetki ter dalj{i na koncu primera), saj so jo sli{ali {tirikrat od razli~nega govorca (skupaj torej 84 primerov; glej Dodatek). Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za foneti~no-fonolo{ke raziskave ... 23 Pri drugem perceptivnem testu (P II, 18. marec 2002) smo izhajali iz podobnih predpostavk kot pri prvem in je bil izveden ter pripravljen na podoben na~in, pri ~emer je bilo 22 razli~nih primerov {tirikrat izgovorjenih od razli~nih govorcev – dva mo{ka in dve `enski –9 skupno torej 88 primerov. 4 Izvedba perceptivnih testov Na testu ne sme biti testiranih preve~ foneti~nih zna~ilnosti naenkrat – najbolje samo ena –, prav tako pa test ne sme trajati predolgo, nikakor ne ve~ kot 45 minut, saj anketiranci po tem ~asu postanejo utrujeni oz. jim pade koncentracija; na{i testi so trajali manj kot 30 minut. Prav tako je pomembna motivacija, zbranost in ustrezen ~as testiranja – zanesljivo ni ustrezno preverjati v smislu ocenjevanja, tudi ne npr. po napornih predavanjih. 4.1 Anketiranci Anketirani so bili {tudentje prvega letnika slovenistike in slavistike, ki so sicer seznanjeni s samo knji`no normo, jo tudi bolj ali manj upo{tevajo, prav gotovo pa so jo sli{ali (jo sli{ijo) tako med izobra`evanjem kot tudi v vsakdanjem javnem govoru. Zainteresiranost za slu{no analizo je osnovni predpogoj za uspe{nost testiranja. Perceptivni test naj bi pokazal fonolo{kost kakovostnih (segmentnih) lastnosti in trajanja samoglasnikov, kar bi lahko bilo odvisno tudi od nare~nega porekla anketirancev, pa tudi govorcev. Zato anketiranci prihajajo pravzaprav iz celotnega slovenskega obmo~ja, kar je razvidno iz spodnjega zemljevida; pri tem smo izhajali predvsem iz na~ela zdru`evalnosti, ob upo{tevanju reprezentativnosti sloven{~ine kot uradnega jezika na obmo~ju Republike Slovenije (11. ~len Ustave RS).10 Ob tem moramo izpostaviti nezaznamovanost oz. nevtralnost knji`nega izraza v javnih in uradnih polo`ajih po vsej dr`avi, kar je v nare~no precej razslojenem slovenskem prostoru pomembno. V javnem in uradnem govornem polo`aju je verjetno {e posebej pomembno, da sli{ijo »kaj« pove{ in ne »kako« pove{. Knji`ni jezik, ki se ga vsi priu~imo, eni la`je, drugi te`je, pa se govori na celotnem slovenskem obmo~ju; vsi ti govorci posredno soustvarjajo njegovo normo. Glede na to, da je ve~ina medijev in uradnih institucij v Ljubljani, ki ima tudi najve~jo kulturno-politi~no in ekonomsko mo~, pa je Ljubljana z okolico prav gotovo najvplivnej{a pri ustvarjanju knji`ne norme. Ljubljana je obenem konglomerat ljudi (govorcev) iz razli~nih krajev Slovenije in tudi iz tujine. Ob vse ve~jem pretoku ljudi in jezikov bo v prihodnosti {e ve~ja prepletenost razli~nih nare~ij in tudi jezikov, kar bo predstavljalo dodaten izziv za popisovalce slovenskega jezika. Zato so bili tudi anketiranci – kot pred tem govorci – izbrani na podlagi splo{ne regionalne zastopanosti; ve~ina pa jih je bila iz osrednje Slovenije (in tukaj `ivijo, {tudirajo). 9 Pri obeh testih sta bila analizirana dva ista govorca (002m in 004z) in dva razli~na (P1 – 004m in 003z; P2 – 005m in 002z), torej skupaj {est govorcev. 10 Od leta 1991 in ustanovitve samostojne dr`ave Republike Slovenije ima sloven{~ina tudi dolo~eno dr`avnoreprezentativno vlogo, po 1. maju 2004 pa je tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije. 24 Hotimir Tivadar 4.1.1 Shema porazdelitve govorcev (spikerjev) in anketirancev glede na geografsko poreklo Slika 1: Govorci – spikerji. Slika 2: Anketiranci na P1 (52 {tudentov prvega letnika slovenistike, razdelitev po obmo~jih: gorenjsko obmo~je – 27, od tega 15 iz Ljubljane in okolice; dolenjsko – 2; istrsko – 3; mariborsko – 1; Slovenske gorice – 1; ko~evsko – 1; notranjsko – 1; kra{ko – 4; idrijsko – 1; obso{ko – 2; celjsko – 2; zasavsko – 3; prekmursko – 1; belokranjsko – 1; koro{ko – 2). Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za foneti~no-fonolo{ke raziskave ... 25 Slika 3: Anketiranci na P2 (40 {tudentov prvega letnika slovenistike, razdelitev po obmo~jih: gorenjsko obmo~je – 23, od tega 16 iz Ljubljane in okolice; dolenjsko – 2; istrsko – 1; Slovenske gorice – 1; ko~evsko – 1; notranjsko – 1; kra{ko – 3; idrijsko – 1; obso{ko – 1; celjsko – 1; zasavsko – 2; prekmursko – 1; belokranjsko – 1; Hrva{ka – 1). 5 Slu{no sprejemanje nagla{enih samoglasnikov – rezultati perceptivnih testov Perceptivni testi za ugotavljanje dolo~ene razlikovalne lastnosti nagla{enih samoglasnikov med govorci slovenskega knji`nega jezika so bili obenem tudi preverjanje instrumentalnega (empiri~nega) merjenja dol`ine in formantne strukture samoglasnikov. Anketirancem je bilo jasno zastavljeno vpra{anje pomena sli{anega, poleg tega tudi niso bili posebej obremenjeni s predznanjem, odlo~ali so se na podlagi sli{anega. 5.1 Sprejemanje kakovostno razli~nih samoglasnikov Na osnovi dobljenih podatkov na obeh perceptivnih testih lahko z gotovostjo trdimo, da anketirancem ne glede na njihovo nare~no poreklo ne dela te`av prepoznavanje kakovosti samoglasnikov, v na{em primeru med e-jevskimi in o-jevskimi samoglasniki – glej preglednico 1 in graf 1 –11 najmanj 88 % ustreznih odgovorov (primer pét – pet (P2)) pa tudi do 98 % ustreznih re{itev (npr. primer met – méd (P2)), v povpre~ju torej ve~ kot 90 % prepoznavnost. Torej lahko potrdimo z instrumentalno (formantno) analizo dokazano razlikovanje med ozkimi in {irokimi e-jevskimi in o-jevskimi samoglasniki (Topori{i~ 1978: 138, 11 Razlaga kratic: U – ustrezno prepoznavanje, N – neustrezno prepoznavanje, D – trajanje samoglasnikov (absolutna vrednost). 26 Hotimir Tivadar Srebot Rejec 1988/89: 59; Tivadar 2003b: 98–120) tudi na podlagi slu{nega sprejemanja. Preglednica 1: Razlikovanje kakovostno razli~nih nagla{enih samoglasnikov. Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za foneti~no-fonolo{ke raziskave ... 27 /i/ /e/ in /D/ /a/ /o/ in /N/ /u/ Prepoznavanje samoglasnikov – skupno Graf 1: Prepoznavnost fonolo{kih parov – skupno. 5.2 Sprejemanje trajanja samoglasnikov kot fonolo{ke kategorije Izbrani so bili fonolo{ki pari, kjer je po aktualnem normativnem opisu (Slovenska slovnica, Slovar slovenskega knji`nega jezika) razlika samo v nadsegmentnih lastnostih – torej so to eni in isti fonemi. Anketiranci so imeli precej{nje te`ave s prepoznavanjem kratkih in dolgih samoglasnikov (fonolo{kost trajanja), kjer so se delno potrdile ugotovitve instrumentalnih analiz (Tivadar 2003b: 111–139). Razlika v trajanju med kratkimi in dolgimi nagla{enimi fonemi /i/, /a/ in /u/ je majhna (nikakor ne razmerje 1 : 2 kot je v ~e{~ini razlika med dolgimi in kratkimi samoglasniki; Palková 1997: 179), najo~itnej{a pri fonemu /a/ (predvsem pari kaj – káj; vas – vás; kak{en – kák{en; prim. [u{tar{i~ idr. 1996), kar je bilo v teh treh parih tudi prepoznavano ve~ kot v 70 %; pri nekaterih primerih celo 97 % (vas004m), kot je razvidno iz preglednice 1. Ne moremo pa vzpostaviti jasne korelacije med dol`ino in prepoznavanjem – npr. fonolo{ki par kak{en – kák{en je imel pri govorki 002z precej{nje razlikovanje v dol`ini, vendar pri primeru kak{en samo 50-odstotno prepoznavnost (pri kák{en pa pri~akovano visokih 83 %). O tem glej graf 2 in preglednico 2, kjer je razvidna razli~na prepoznavnost posameznih primerov. 28 Hotimir Tivadar Graf 2: Prepoznavnost pri nagla{enih fonolo{kih parih fonema /a/ (vas, kak{en, kaj) . Preglednica 2: Primerjava najbolj prepoznavnih parov pri fonemu /a/ (P2) – prikaz razmerja med trajanjem samoglasnikov (absolutna vrednost; D) s prepoznavnostjo (U). [e manj{a je bila prepoznavnost pri fonemih /i/ in /u/ ter tudi nekaterih drugih parih fonema /a/ (in /N/), ki je bila z izjemo bil – bíl manj{a kot 60 % (glej graf 1 in preglednici 3 in 4). Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za foneti~no-fonolo{ke raziskave ... 29 Preglednica 3: Primerjava najmanj prepoznavnih parov (P2 in P1) – prikaz razmerja med trajanjem samoglasnikov (absolutna vrednost; D) s prepoznavnostjo (U). Pri i-jevskem paru bil – bíl pa je {e posebej zanimivo, da je bilo realizirano (prebrano in izmerjeno) obratno razmerje, kot je normirano (dolgi je bil kratki in kratki je bil dolgi), vendar so anketiranci v precej{njem odstotku ustrezno prepoznavali (normirano: dolg je bíl v pomenu ’obstajati’, kratek pa bil ’bije’; graf 3 in preglednica 4). Preglednica 4: Prepoznavnost pri parih bil in njim (P1) – prikaz razmerja med trajanjem samoglasnikov (absolutna vrednost; D) s prepoznavnostjo (U). 30 Hotimir Tivadar Graf 3: Prepoznavnost pri nagla{enih fonolo{kih parih fonema /i/ (bil, njim). Pri i-jevskem paru bil – bíl (graf 3 in preglednica 4) je bila izmerjena ve~ kot 30odstotna razlika med dolgimi in kratkimi glasovi, razen pri govorki 003z in govorcu 002m, pri katerih so tudi rezultati perceptivnih testov ve~inoma manj ugodni (65 % ustreznih odgovorov za bil pri 003z in 58 % za bíl oz. 52 % bíl pri primeru bíl), razen pri bíl govorca 002m, kjer je kljub majhni razliki v trajanju, veliko anketirancev ustrezno prepoznavalo (77 %). Rezultati pri obeh ostalih govorcih, ki sta izgovarjala za skoraj 35 % po trajanju razli~ne foneme, poka`ejo, da so bili ti pari v dolo~enih primerih ustrezno (torej v skladu z izgovorom napovedovalcev in ne glede na normativni zapis) prepoznavani (71 % – primer bíl004z), pri drugih pa kljub 34 % razliki med dolgimi in kratkimi fonemi samo 63 % (primer bíl004m). Na osnovi teh podatkov te`ko govorimo o razlikovanju med dolgimi in kratkimi samoglasniki na podlagi trajanja pri paru bil – bíl, ~eprav je bilo res ve~ ustreznih odgovorov. Kajti kljub najve~ji razliki v trajanju je bila pri primeru bíl govorca 004m ustreznost odgovorov nizka (manj kot 65 %). Tudi pri primeru sit – sít (preglednica 3) je bilo o~itno odstopanje pri primeru sit005m (izmerjeno razmerje med kratkim in dolgim /i/ je bilo pri tem govorcu 1 : 1,75), kjer je dele` ustreznih odgovorov pri kratkem sit 75 %, pri dolgem sít pa samo 60% pravilnih odgovorov. Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za foneti~no-fonolo{ke raziskave ... 31 5.3 Razlikovanje med nagla{enimi in nenagla{enimi samoglasniki Glede na aktualni normativni opis (Slovenska slovnica, SP 2001) naj bi bila razlika med nagla{enimi in nenagla{enimi samoglasniki samo v nadsegmentnih lastnostih (trajanje, nagla{enost) – torej so to eni in isti fonemi.12 In slovenski govorci o~itno razlikujejo med nagla{enimi in nenagla{enimi samoglasniki (preglednica 5 in graf 1), kar je posledica predvsem velike razlike v trajanju fonemov. Pri nekaterih primerih pa je obstajala tudi segmentna razlika med nagla{enimi in nenagla{enimi samoglasniki, ki so jo nekateri (tudi do 44 %, torej ve~, kot je anketirancev, ki nimajo v svojem primarnem govoru (nare~ju/mestnem govoru) polglasni{kega izgovora; poglavje 4.1.1, slika 2 in 3) ozna~ili kot neustrezno,13 in to verjetno tudi pripomore k prepoznavanju. Nenagla{eni /a/ so pomensko pravilno opredelili, kljub temu da niso imeli fonolo{ke opozicije v istem testu, kar je poleg razlike v trajanju posledica verjetno tudi posledica ve~je oz. manj{e jakosti izgovora.14 Preglednica 5: Razlikovanje med nenagla{enimi in nagla{enimi samoglasniki (P1 in P2). 12 Srebot Rejec namre~ zatrjuje, da so nenagla{eni fonemi razli~ni tudi kakovostno, so bolj sredinski (Srebot Rejec 1988/89: 59; tukaj primerja slovenske nagla{ene in nenagla{ene samoglasnike z angle{kimi samoglasniki). 13 Precej{nje {tevilo anketirancev je polglasni{ki oz. neajevski izgovor v kratkih in nenagla{enih a-jih ozna~ilo kot neustrezen (primer vas pri P1 je v 13. primeru (vasn002m) in 55. primeru (vasn004m) dojet kot neustrezen pri 23 oz. 16 anketirancih, ~eprav so prepoznavali pomen izgovorjenega – pri manj polglasni{kem izgovoru v 76. primeru je samo 8 anketirancev dojemalo izgovor kot neustrezen, prepoznavnost pa zaradi tega ni bila ni~ slab{a, celo ista kot pri 55. primeru (vasn004m)). Prav tako so govorci pri P1 dojemali kot neustrezno izgovarjavo [n’im] (6., 27. primer) oz. [nim] (48., 69. primer). Na podlagi tega lahko postavimo domnevo, da je redukcija samoglasnikov in soglasnikov, skratka »ne~isti« izgovor glasov sprejeman pri na{ih anketirancih kot neustrezen. Prav tako so pri P2 precej reduciran izgovor [k?j] (10. primer; pkaj004z) ozna~ili za neustrezen, kot tudi slabo sli{en nenagla{en predlog pod (22. primer podn004z). Kratke in nagla{ene ni`je (ni`ji F1) a-jevske foneme niso ozna~ili kot neustrezne, razen v `e omenjenem primeru nenagla{enega fonema /a/. 14 Zaradi tega pravzaprav ne moremo razlo~evalnosti povsem pripisati trajanju. Tako nam perceptivni testi kljub potrjenemu prepoznavanju niso odgovorili na vpra{anje, katera foneti~na lastnost je vzrok za pomensko razlikovanje. 32 Hotimir Tivadar 6 Zaklju~ek Na osnovi objektivne slu{ne analize s pomo~jo perceptivnih testov je bilo torej dokazano razlikovanje na segmentni ravni (/e/ in /D/ ter /o/ in /N/ ve~inoma nad 90 % – od 88 do 98 %), medtem ko se razlikovanje na osnovi trajanja ni potrdilo v zadost ni meri ({e najbolj pri nekaterih primerih fonema /a/ kaj – káj; vas – vás; kak{en – kák{en in paru bil – bíl) oz. so bili primeri z veliko razliko v trajanju prepoznavani slabo in obratno. Na primer najve~ji odstotek prepoznavnosti pri primeru bíl, tj. 77 % (govorec 002m), ni bil posledica velike razlike v dol`ini (le 1,3 : 1). O~itno prepoznavni pa so nagla{eni in nenagla{eni samoglasniki (90–96 %), ki imajo tudi ve~jo razliko v trajanju (v 90 % primerov ve~ kot 1 : 2). Na koncu moramo {e enkrat opozoriti, da je {lo pri tej raziskavi za analizo jakostno nagla{enih samoglasnikov (torej analiza besedil govorcev z jakostnim nagla{evanjem); {e vedno se trajanje in naglas v sodobnem knji`nem jeziku pogosto obravnava predvsem skozi prizmo zgodovinskega razvoja in s tem seveda tudi tonemskega naglasa. Tako zasnovana raziskava je bila zato nujna zaradi dveh razlogov. Pri jakostnem nagla{evanju je dol`ina pri istih samoglasnikih odlo~ujo~i faktor (fonolo{ka zna~ilnost), kar je pri tonemskem nagla{evanju nelo~ljivo povezano tudi s tonom. Za ustrezno preverjanje sprejemanja (slu{na percepcija) teh foneti~nih razlik pa se je potrebno osredoto~iti na ~im manj vpra{anj, najbolje samo na eno zna~ilnost na segmentni (razli~ni e-jevski in o-jevski fonemi) oz. nadsegmentni (trajanje) ravnini. Pri slu{ni analizi s pomo~jo perceptivnih testov je bilo mo`no obravnavati tudi ve~je {tevilo anketirancev, kar je sicer zahtevalo mnogo ve~ statisti~ne obdelave podatkov, prav gotovo pa daje realnej{o podobo o slu{nem sprejemanju slovenskega jezika. Verjetno bi druga~no sliko pokazala analiza prostogovorjenih besedil »navadnih« govorcev (predvidoma z manj skrbno artikulacijo), to pa je `e tema drugega prispevka in nadaljnjih raziskav. Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za foneti~no-fonolo{ke raziskave ... 33 Dodatek: Primer anketnega lista perceptivnega testa (anketiranci so sli{ali samo z VELIKIMI ~rkami ozna~eno besedo) Perceptivni test I Datum: 4. 3. 2002 Ime in priimek: ..................................... [tudijska smer: ...................................... . Kraj in ~as rojstva (bivali{~e): .................................................................………… … Kaj sli{ite? Ali se vam zdi izgovarjava ustrezna? Tudi ~e niste prepri~ani, se odlo~ite, vendar zraven naredite vpra{aj: 1. a) GOST napitek b) ve~erni GOST DA NE 2. a) LED b) LET DA NE 3. a) NAGLAS besede b) re~i NA GLAS DA NE 4. a) NAKUP b) dati NA KUP DA NE 5. a) ve~ vrst VOD b) elektri~ni VOD DA NE 6. a) priti k NJIM b) priti z NJIM DA NE 7. a) LED b) LET DA NE 8. a) moj BRAT b) Grem BRAT gobe. DA NE 9. a) priti k NJIM b) priti z NJIM DA NE 10. a) strupen KLOP b) {olska KLOP DA NE 11. a) Zvon je glasno BIL polno~. b) Marko je BIL `e doma. DA NE 12. a) majhen GROB b) GROB ~lovek DA NE 13. a) na{a VAS b) Lahko pa VAS nekaj udari po glavi. DA NE 14. a) GOST napitek b) ve~erni GOST DA NE 15. a) NAGLAS besede b) re~i NA GLAS DA NE 16. a) NAKUP b) dati NA KUP DA NE 17. a) ve~ vrst VOD b) elektri~ni VOD DA NE 18. a) moj BRAT b) Grem BRAT gobe. DA NE 19. a) strupen KLOP b) {olska KLOP DA NE 20. a) Zvon je glasno BIL polno~. b) Marko je BIL `e doma. DA NE 21. a) majhen GROB b) GROB ~lovek DA NE 22. a) GOST napitek b) ve~erni GOST DA NE 23. a) LED b) LET DA NE 24. a) NAGLAS besede b) re~i NA GLAS DA NE 25. a) NAKUP b) dati NA KUP DA NE 26. a) ve~ vrst VOD b) elektri~ni VOD DA NE 27. a) priti k NJIM b) priti z NJIM DA NE 28. a) LED b) LET DA NE 29. a) moj BRAT b) Grem BRAT gobe. DA NE 34 Hotimir Tivadar 30. a) priti k NJIM b) priti z NJIM DA NE 31. a) strupen KLOP b) {olska KLOP DA NE 32. a) Zvon je glasno BIL polno~. b) Marko je BIL `e doma. DA NE 33. a) majhen GROB b) GROB ~lovek DA NE 34. a) na{a VAS b) Lahko pa VAS nekaj udari po glavi. DA NE 35. a) GOST napitek b) ve~erni GOST DA NE 36. a) NAGLAS besede b) re~i NA GLAS DA NE 37. a) NAKUP b) dati NA KUP DA NE 38. a) ve~ vrst VOD b) elektri~ni VOD DA NE 39. a) moj BRAT b) Grem BRAT gobe. DA NE 40. a) strupen KLOP b) {olska KLOP DA NE 41. a) Zvon je glasno BIL polno~. b) Marko je BIL `e doma. DA NE 42. a) majhen GROB b) GROB ~lovek DA NE 43. a) GOST napitek b) ve~erni GOST DA NE 44. a) LED b) LET DA NE 45. a) NAGLAS besede b) re~i NA GLAS DA NE 46. a) NAKUP b) dati NA KUP DA NE 47. a) ve~ vrst VOD b) elektri~ni VOD DA NE 48. a) priti k NJIM b) priti z NJIM DA NE 49. a) LED b) LET DA NE 50. a) moj BRAT b) Grem BRAT gobe. DA NE 51. a) priti k NJIM b) priti z NJIM DA NE 52. a) strupen KLOP b) {olska KLOP DA NE 53. a) Zvon je glasno BIL polno~. b) Marko je BIL `e doma. DA NE 54. a) majhen GROB b) GROB ~lovek DA NE 55. a) na{a VAS b) Lahko pa VAS nekaj udari po glavi. DA NE 56. a) GOST napitek b) ve~erni GOST DA NE 57. a) NAGLAS besede b) re~i NA GLAS DA NE 58. a) NAKUP b) dati NA KUP DA NE 59. a) ve~ vrst VOD b) elektri~ni VOD DA NE 60. a) moj BRAT b) Grem BRAT gobe. DA NE 61. a) strupen KLOP b) {olska KLOP DA NE 62. a) Zvon je glasno BIL polno~. b) Marko je BIL `e doma. DA NE 63. a) majhen GROB b) GROB ~lovek DA NE 64. a) GOST napitek b) ve~erni GOST DA NE 65. a) LED b) LET DA NE 66. a) NAGLAS besede b) re~i NA GLAS DA NE Priprava, izvedba in pomen perceptivnih testov za foneti~no-fonolo{ke raziskave ... 35 67. a) NAKUP b) dati NA KUP DA NE 68. a) ve~ vrst VOD b) elektri~ni VOD DA NE 69. a) priti k NJIM b) priti z NJIM DA NE 70. a) LED b) LET DA NE 71. a) moj BRAT b) Grem BRAT gobe. DA NE 72. a) priti k NJIM b) priti z NJIM DA NE 73. a) strupen KLOP b) {olska KLOP DA NE 74. a) Zvon je glasno BIL polno~. b) Marko je BIL `e doma. DA NE 75. a) majhen GROB b) GROB ~lovek DA NE 76. a) na{a VAS b) Lahko pa VAS nekaj udari po glavi. DA NE 77. a) GOST napitek b) ve~erni GOST DA NE 78. a) NAGLAS besede b) re~i NA GLAS DA NE 79. a) NAKUP b) dati NA KUP DA NE 80. a) ve~ vrst VOD b) elektri~ni VOD DA NE 81. a) moj BRAT b) Grem BRAT gobe. DA NE 82. a) strupen KLOP b) {olska KLOP DA NE 83. a) Zvon je glasno BIL polno~. b) Marko je BIL `e doma. DA NE 84. a) majhen GROB b) GROB ~lovek DA NE Viri Posnetki stavkov in besedil z besedami v nevtralnem stav~nem polo`aju (sestavila Hotimir Tivadar in Peter Svetina). Radio Slovenija, Radio Antena, november–januar 2001. Literatura Bakran, Juraj, 1996: Zvu~na slika hrvatskoga govora. Zagreb: Ibis grafika. Gros, Jerneja, 2000: Samodejno tvorjenje govora iz besedil. Postopek za izdelavo sintetiza torja slovenskega govora. Ljubljana: Zalo`ba ZRC SAZU. Gros, Jerneja, Miheli~, France in Dobri{ek, Simon, 2003: Govorne tehnologije: pridobivanje in pregled govornih zbirk za slovenski jezik. Jezik in slovstvo 48/3–4. 47–59. Palková, Zdena, 1997: Fonetika a fonologie ~e{tiny. Praga: Univerzita Karlova. Rigler, Jakob, 1970: Akcentske variante I. Slavisti~na revija 18. 5–15. Rigler, Jakob, 1971: Akcentske variante II. Slavisti~na revija 19. 1–12. Rigler, Jakob, 2001: Zbrani spisi I. Ljubljana: SAZU. 299–346. Slovar slovenskega knji`nega jezika (1. knjiga), 1970. Ljubljana: SAZU. X–LIX. Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: SAZU. 36 Hotimir Tivadar Srebot Rejec, Tatjana, 1988/89: Kakovost slovenskih in angle{kih samoglasnikov: kontrastivna analiza obeh sestavov po njihovi kakovosti s stali{~a akusti~ne, artikulacijske in avditivne fonetike. Jezik in slovstvo 34/3, 4–5. 57–64, 129. Srebot Rejec, Tatjana, 1998: O slovenskih samoglasni{kih sestavih zadnjih 45 let. Slavisti~na revija 46/4. 339–346. [u{tar{i~, R., Komar, S. in Petek, B., 1996: An Acoustic Analysis of Contemporary Vowels of the Standard Slovenian Language. Proceedings of the 4th International Conference on Spoken Language Processing (ICSLP 96). University of Delaware, Philadelphia. 133–136. Tivadar, Hotimir, 1998: Govorjeni knji`ni jezik – njegovo normiranje in uresni~evanje: (ob akusti~ni analizi fonema /v/ na primerih iz radijskih besedil). Diplomska naloga. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Tivadar, Hotimir, 2003a: Aktualna vpra{anja slovenskega pravore~ja. Gajda, Stanislaw in Vidovi~ Muha, Ada (ur.): WspóJczesna polska i sJoweUska sytuacja jazykowa / Sodobni jezikovni polo`aj na Poljskem in v Sloveniji. Opole: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej. 281–299. Tivadar, Hotimir, 2003b: Govorjena podoba slovenskega knji`nega jezika – pravore~ni vidik. Magistrsko delo. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Topori{i~, Jo`e, 1975: Formanti slovenskega knji`nega jezika. Slavisti~na revija 23/2. 153–196. Topori{i~, Jo`e, 1978: Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika. Maribor: Zalo`ba Obzorja. Topori{i~, Jo`e, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Zalo`ba Obzorja. Vitez, Primo`, 1999: Od idealnih jezikovnih struktur k strategiji realnega govora. Slavisti~na revija 47/1. 23–48. Vitez, Primo` in Stabej, Marko, 2000: Korpus govorjenih besedil (KGB). Informacijska dru`ba IS ’2000: zbornik 3. mednarodne multi-konference, 17.–19. oktober 2000. Ljubljana: Institut Jo`ef Stefan. 79–81.