Številka 165 TRST, v ponedeljek 17. junija 1907 Tečaj XXXI?. Izhaja T»akl dan tudi ob nedeljah m praznikih oh 5.. »h ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke «!e prodajajo po 3 nvč. (»> etonnfct v mnogih tobakarnr.h v Tratn in okolici. Ljubljani. Goric:, Kranju. M. Petru. 6ež»i:i, Nabrežini. ^v. Luciji, Tolminu. Ajdov-čini, Postojni, Pornberpa. Solkanu itd. 4'ENE OGLASOV se račnnaio po vrstah (Širok* 73 mm. visoke 2 '/» aim) ; za trgovinske in obrtne otrlas« po 20 stotin k : za o 'rnrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 3tot- Za oglase v tekstn lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-laljna <.rfit» C 2. Mali oglasi po 3 stot. beBeds, nnjmanj pa po 40 Mut. — Oglase sprejema Inperatni oddelek npravi-Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti" Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć' Naročnina znaša ca vse ieto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece « K - na naroČbe brez doposlane naročnine, se upravs ne onra. Karočiiia na udelisto izdaije .Edinosti' stane: eelolsno 15-20, pol teta 2-60 Vri dopisi naj se pošiljajo nn ur» Jni*tvo luta Nc-fran : "an? pisma se ne sprejemajo in rokunlpl *t> nr v-tčajo. Naročnino, oglase in reklamacij'' j » polil jati nn n:>r« ••> lista UREDNIŠTVO: al. Gtorr1~, Guiattt 1». (Nar.Mi.il d .rn». Izdajatelj in odgovorni nrsdriik ŠTEFAN OOJM >' A. L-ntnifc konsordj lista Edinost". — Natisnila tiskarna koudorcija lista ^Edinosf v Trstu, ulica Giorgio Gnlatti št. iS. PoStno-hranllnlčni račun 5t. ~ - TELZFOB itot. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Brzojavne vesti. Duma razpuščeaa. PETROGRAD 16. S carjevim uka-j zom je duma razpuščena ter so razpisane ; nove. volitve v septembru. Nova duma bo j sklicana dne i. novembra. Carjev manifest uravi, da je bila druga duma sklicana, da pomiri Rusijo, da deluje na zakonodajnem polju, da pretresuje proračun, da pametno uporablja interpelacijsko pravo. Znatni del druge dume ni izpolnil pričakovanj car- j jevih. Mnogi od naroda izvoljeni po- j slanci so Sli na delo z očividnim namenom, . da pomnožijo zmešnjave, da delajo za razpad države. Duma ni dala vladi nikake moralične podpore, da bi se zopet napravil red, tako da je na Rusiji še vedno j madež zločinske dobe nemirov. Duma ni ! pretresavala proračuna, zlorabljala je in- , terpelacijsko pravo kakor bojno -sredstvo; proti vladi, in v svrho, da vzbuja v širjih j slojih prebivalstva nezaupanje do vlade. Ko- _ nečno je duma v analih zgodovine izvršila nezaslišano dejanje. Sodne obiastnije so ' odkrile zaroto enega dela členov dume j proti državi in carju. Ko je pa vlada j zahtevala, da se začasno izključi 55 členov j dume in da se najbolj kompromitirane ! aretuje, ni duma takoj ugodila zakoniti j zahtevi oblastnij. Vse to je provzročilo, da j smo drugo dumo razpustili. Vzrok dvakratnega nevspeha de- j lovanja dume je bil v tem, da se je ! duma vsled nepopolnosti volilnega zakona j dopolnjevala iz členov, ki niso bili pravi j zastopniki potreb ljudstva. Z manifestom od 30. oktobra 1905- ■ podeljene pravice ostanejo v veljavi, spremeni se le postopanje pri volitvah za dumo.; Duma mora biti v duhu ruska, druge na- j rodnosti države morajo biti v dumi zasto-pane, ne smejo pa biti v takem številu,. ki jim omogočuje, da bi bili razsodnikom v čisto ruskih vprašanjih. V obmejnih j pokrajinah, kjer ni prebivalstvo dovolj državljansko razvito, se mora volitve v, dumo začasno odgoditi. Pravica, prejšnji j volilni zakon odpraviti ter ga nadomestiti j z onim, pristoja le zgodovinski oblasti ru« j skega carja, ki je dal prvi Jvolilni zakon., Bog nam je dal carsko oblast nad našimi j narodi, pred njegovim oltarjem bomo od-. ^ovarjali za usodo ruske države. Z zaupa- j njem na to smo trdno sklenili, da bomo! veliko od nas zapričeto delo reformiranja j Rusije dovršili. Od zvestih podanikov pa j pričakujemo, da bodo na potu, ki smo ga pokazali, vsi z vsemi silami služili domovini, katere sinovi so bili vedno podpora : njene moči in velike slave. Novi volilni zakon. PETROGRAD 16 Glavni razloček med starim volilnim zakonom in novim volilnim zakonom je v točki, da bodo inteligentni sloji imeli pri volitvah ptven-stvo, ker se število njihovih poslancev v primeri z neinteligentnimi sloji pomnoži. V več obmejnih pokrajinah se število poslancev zniža. V Turkestanu in v azijskih stepah se volitve začasno opuste. Nazaj h grudi! Na osmem mednarodnem kongresu na Dunaju je imel dne 21. maja t. 1. bivši francoski minist. predsednik Jules Meline govor, ki ga deloma tukaj priobčujemo. Povrat h grudi, je rekel Meline, je danes manj gospodarskega in denarnega značaja, tembolj pa vprašanje vzgoje in duševne smeri človeške. Ravno isti vzroki, ki so silili delavca, da je zapustil zemljo, bodo izzvali odpor in izsilili povrat k zemlji. Ljudstvo z dežele je hitelo v mesta tedaj, ko je poljedelstvo stoletja in stoletja ginevalo brez vsakoršnega napredka na zemlji, ki je le malo donašala, zakaj nastopila je v veliko nesrečo konkurenca novih, od narave oblagodaijenih držav, ki so stopile nepričakovano na pozorišče. Ta konkurenca je tako silno pritiskala na cene poljedelskih proizvodov, da je zemlja komaj mogla rediti svojega moža. Treba je opomniti, da je nastopila ta nenavadna mržnja kmetovalcev do zemlje v istem času, ko se je pojavila veleindu-strija. Čudeži, katere je ta v zadnjem stoletju vršila, so pač bili sposobni, da so slepili velike mase in jih privabili na svojo stran. Velike mezde, katere je razdeljevala, tako hitro pridobljeno bogatstvo, katero je povsod razširjevala, in vsakovrstni vžitki, katere je omogočila i najnižjim, vse to je vplivalo na naše kmete liki sen, liki bajka iz »Tisoč in ene noči«. Ako poleg tega pomislimo, da je bila tako cvetoča industrija — in to je največja ironija — kakor z neprestopnim zidom zavarovana proti inozemski konkurenci, d očim je ubogo poljedelstvo, ki je bilo obsojeno k onemoglosti, podleglo navalu inozemstva, tedaj nam je pač lahko razumeti, da se niso mogli sužnji zemlje PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. „Preveč težko mi je," je rekel Henrik, objemši Faniko, „zapustiti sestri brez varuha... Njiju dom je razvalina, usoda jima skoro ugrabi zadnjega zaščitnika," — pogledal je na očeta — „in li morem mirno umreti, če pomislim na nevarnosti, katerim ostaneta izpostavljeni ? ... Dobra gospodinja te hiše je že poslala po duhovnika, ki me naj pripravi na poslednjo pot. — Fanika, ali mi hočeš olajšati poslednjo uro, da te ta duhovnik združi z Dunvudom?" Fanika je nemo odkimala. „Zavoljo tvoje nesrečne sestre — zavoljo mene —." „Tiho, Henrik, srce mi raztrgavaš," je prosila Fanika razburjena, trpinčena. „Za nič na svetu ne bi mogla v takem trenutku sklepati tako svete vezi. Storilo bi me nesrečno za vse življenje." „Ne ljubiš ga!" je vzkliknil Henrik očitajoče. Fanika si je pokrila z roko oči, podala drugo bratu in šepetala: „Motiš se — motiš se." „Tedaj mi obljubi, da pozneje, ko ti postane spomin na mojo žalostno usodo mi- ; lejši, njemu, najboljšemu mojemu prijatelju, • podariš roko, in pomirjen bom." „Obljubim!" je rekla Fanika s poveše-nirni očmi, Dunvud pa je nemo, a vroče pritisnil na usta njeno roko. „Teta, ali naju hočete pustiti trenutek s prijateljem sama? Imam se pogovoriti z njim o stvareh, ki bi Vas po nepotrebnem razburjale." „Morda bi pa jaz le še utegnila poiskati Vošingtena?" je menila zdaj teta. „Zakaj bi se ne mogli) obrniti na Har-perja?" je vprašala Fanika, ki se je bila naenkrat spomnila besed, ki jih je bil govoril takrat pri slovesu neznani gost na Kdbiljeku. „Harper!" je hlastno ponovil Dunvud. „Harper! Kaj je z njim ? Ali ga poznate ?" „Bil je dva dni pri nas," je povedala Fanika, „takrat ko so vjeli Henrika." „In — in — odkod ga poznate ?" „Nismo ga čisto nič poznali. Nekega večera je prišel k nam — popolnoma tujim mu ljudem — in ostal pod našo streho med hudo nevihto. Kazal je zanimanje za Henrika in mu obljubil svoje prijateljstvo". „Kako ?" je ostrmel major. „On je poznal Henrika?" „Gotovo; on, Harper sam, je povzročil, da je odložil Henrik svojo masko." „Ali," je dalje izpraševal Dunvud in pre-bledeval od razburjenja. „Harper gotovo ni vedel, da je Henrik častnik kraljeve armade?" ustavljati več neodoljivemu nagonu, ki jih je gnal ven iz njihovih ubornih koč. Pa so se vrgli v žareča in svetla središča, polni pričakovanja velikega veselja in ogromne sreče, kakor metulji, katere mami svetloba. Bil je to zlati vek industrije. Kolikor časa je trajal, tako dolgo je trajala tudi pijanost. Vsi opomini, vsi pametni razlogi niso mogli ustavljati toka, ki je odvajal naše ljudstvo z naših polja. Toda zlatemu veku je sledil železni vek, v katerega ravnokar vstopamo. Brezdvomno dela industrija, katero se vedno silita naprej znanost in dobičkaželjnost, še vedno čudeže, toda oni, ki provzročujejo te čudeže, nimajo več od njih enakega dobička. Splošna tekma je izravnala vse, ona stremi vedno bolj za tem, da bi omejila industrij alni dobiček. Ne oziraje se na špekulacijo ali pa izvanredno srečne izjeme, je vedno težje, pridobiti si bogatstva z industrij alnim delom. Število onih, ki gredo pod zlo, se vedno bolj veča, nastopati vidimo že novi razred onih, ki so padli, ki so stremili preveč navzgor. Industrij alni delavci so poskusili iste faze in iste skušnje, kakor so jih delodajalci. Visoke mezde, katere so dobili začetkoma, so se zelo skrčile, zakaj nove navade so porodile nove naraščajoče potrebščine, katerim niso mogli zadostiti. Življenje v mestih je postalo problem Čigar rešitev postaja od dne do dne težja. Prav za prav je to življenje le veriga neprestanega trpljenja. In vendar tako ne izgleda. Kdor hoče za trenotek pozabiti, kako težko je delo v delavnici ali pa v tovarni, se vdaja dragim, mnogokrat nezdravim razvedrilom. Sile pojemajo od rodu do rodu, zdravje je vedno slabše, nazadnje pride v hišo bolezen, a potem — z bogom veselje in vživanje ! Zadnja prevara ubogega, grudi izneverjenega se odigra v bolnišnici. Tej sliki, in njene barve niso nikakor prekričeče, moremo danes postaviti drugo sliko nasproti, ki nam poda ves drug pogled. Že v trenotku, ko prestopa indu-trija v železno dobo, se zdi, kakor da bi hotelo poljedelstvo vrniti se v svojo zlato dobo. Dobički industrije pojemajo, oni poljedelstva pa naraščajo. Znanstveni napredki so spremenili danes poljedelstvo skoraj v industrijo, proizvajalni stroški padajo, a dohodki istočasno rastejo. Iz tega izhaja, da more danes poljedelstvo razprodajati določene proizvode ceneje nego nekdaj, a vendarle z dobičkom, kon-sument pa vživa koristi vsega napredka, ki ga dosega poljedelstvo. Ta čudoviti preobrat bi se ne bil pojavil nikoli, ako bi se ne bil udal zakonodajalec v velikih poljedelskih državah pritisku poklicanih zastopnikov poljedelstva, ako bi se ne bil poljedelcem vrnil pogum in zaupanje s tem, da so se jim dali enaki šolski zakoni, kakor industrijalcem, in s tem, da se jim je omogočilo, bojevati se z enakim orožjem proti inozemski konkurenci. Zakaj poljedelci ne zahtevajo privilegijev, zadostuje jim enakost. Iz teh opomb, mislim, da smemo mirno izvajati, da more danes inteligenten in delaven poljedelec, ki razume svoj poklic, z gotovostjo računati na to. da se ne samo preživi, marveč da more doseči tudi nekakšno blagostanje. Brezdvomno si ne pridobi velikega premoženja kakor v mestu, toda gotov je, da ne pogine, in to je že dragocena odškodnina. Le eno izjemo omenim glede nesrečnih vinogradnikov, ki so v mnogih krajih, posebno pa na Francoskem, prišli v strašno bedo, ki nudi žalostno nasprotje nekdanjega njihovega blagostanja. Toda njihova beda se da pripisati bolj političnim in zakono-dajskim vzrokom, nego poljedelskim. Zato se da težko odpraviti. Toda odpraviti se mora, in do tega mora priti gotovo. Vrnem se k stvari, in hočem le še dodati, da se življenje na deželi z mate- rijalnega stališča vedno bolj boljša, in da postaja vedno manjši propad, ki je nekdaj ločil življenje na deželi in ono v mestih. Kmečki domi niso več tako umazani in nezdravi, brez svetlobe in zraka. Spreminjajo se v lične hišice, prostorne in svetle, obdane s prijetnimi in lepimi vrtiči. Razkošje sicer ni še prodrlo semkaj, toda pozna se neka resnična udobnost. V takem domu mora kmet v obilni meri vživati veselje rodbinskega življenja in vse, kar življenje resnično razveseljuje. Sam svoj gospod je, pa ve to tudi ceniti. Živi v čistem zraku, veseli se temeljnih pogojev sreče, zdravja in dobre volje. Pokazal sem dovolj, kako se tehtnica koristi vedno bolj nagiba v korist poljedelstva in J v škodo industrije. Kar pa bo popolnoma odločevalo, je povrat veleposestnikov h grudi in spoznanje med meščanstvom, ki se vedno bolj širi, da so nespametno ravnali, ko so se ogibali dežele in iskali dvomljive sreče v mestih. Avstrijska poslanska zbornica. Posvetovanje jugoslovanskih poslancev. Z "Dunaja poročajo od 16. t. m. : slovenski poslanci iz Kranjske, Koroške in Štajerske ter poslanca iz Primorske dr. Rybar in Mandić so imeli sinoči pod predsedstvom d.ra Susteršiča posvetovanje. — Istočasno se je vršila konferenca hrvatskih poslancev iz Dalmacije pod predsedstvom d.ra Ivčeviča, na katero sta prišla tudi istrska poslanca dr. Spinčič in dr. La-ginja. Ob 7. uri zvečer so se Hrvatje podali na slovensko konferenco, na kar se je vršilo skupno posvetovanje pod predsedstvom dr. Ivčeviča, ki je trajalo nad eno uro. Na tej konferenci so Hrvatje rotili slovenske poslance, naj se v njih lastnem in v interesu vseh Jugoslovanov osnuje skupen jugoslovanski klub. Slovenski poslanci so bili deloma proti, deloma za ta predlog. KoneČno so si Slovenci izprosili premisleka do danes. Danes se vrši posvetovanje obeh klubov. — »Slav. Corresp.c pravi, da je splošno mnenje, da pride do skupnega kluba. Stranke v avstrijski zbornici. V novi avstrijski zbornici, ki se sestane danes, bodo stranke po številni jakosti zastopane tako : 96 nemških krščanskih so-cijalcev (po zedinjenju s katol. centrumom), 25 nemške ljudske stranke, 20 nemških naprednjakov, 19 nemških agrarcev, 12 nemških radikalcev; 30 čeških agrarcev, 16 čeških katolikov, 9 čeških narodnih socijalistov, 6 staročehov, 5 čeških radikalcev, 2 češka naprednjaka; 69 Poljakov in sicer: 13 konservativcev, 28 demokratov, 2 vsepoljaka, 16 poljske ljuds'ce stranke, 21 mladorusinov (ukrajinska stranka), 5 starorusov, 3 radikalni rusini; 17 slovenske ljudske stranke, 4 narod.-napredne stranke, 2 slovenska narodnjaka, 3 Hrvati iz Istre, 9 Hrvatov iz Dalmacije in 2 Srba ,g konservativnih, 4 liberalni, 2 kršč. socijalna Italijana, 3 Romuni, 87 socijalnih demokratov (50 Nemcev, 23 Čehov. 6 Poljakov, 5 Italijanov, 2 Rusina in 1 Romun), slednjič 6 izven stranke. Poklici novoizvoljenih poslancev. Razvrstitev poslancev po njih privatnih poklicih se je vsled splošne volilne pravice bitstveno spremenila. Najbolj se je skrč:lo veleposestvo, nasprotno se je zastopstvo kmetskega stanu znatno pomnožilo. Znatno se je ojačalo tudi število privatnih uradnikov, profesorjev, pisateljev in urednikov, Nova zbornica šteje med svojimi členi šest ministrov, namreč Derschatto, Pra-deja, Korytowskega, Pacaka, Dzieduszy-ckega in Fofta, v prejšnji zbornici je bilo tudi toliko ministrov. Nadalje enega bivšega ministra (Bilinskega), enega deželnega maršala (princa Lichtensteina) in enega deželnega glavarja (d.ra Ebenhocha). Nov je v tej zbornici 1 bivši general (Gug— Stran U »EDINOST« St?. 165. V Tistu, dne 17. junija 1^0? genberg-). Veleposestniki in graščaki so je bil zaprl krčmo, sel na neki voziček v v prejšnji zbornici imeli 102 mandata, sedaj j bližini krčme in tam ga je premagal sen, da jih imajo le 22, nasprotno so mali posest- je nekoliko zadremal. Bil je še v nekakem r niki in kmetje od 46 mandatov prišli na no, Odvetnikov je v novi zbornici 60, v prejšnji 63, duhovnikov 45 prej 23, v javnih službah se nahajajočih oseb 42 prej tudi 42, profesorjev 43 prej 27, privatnih uradnikov 48 prej 4. Pisateljev, urednikov in izdajateljev časopisov je v zbornici 46, prej 2 6, tovarnarjev 7 (prej 14), zdravnikov 8 (prej 6), učiteljev 10 (prej 7), inženirji 3 (prej 4), lekarnar 1 (prej 2), posestnikov 5 (prej 9), obrtnikov 21 (prej 15), delavcev 7 v prejšnji zbornici 4. Privatnikov je v novi zbornici 22 prej 21. Poslanska zbornica ima med svojimi členi tudi 104 deželnih poslancev iz vseh kronovin in 39 županov in občinskih predstojnikov. Dnevne vesti. C. kr. namestništvenemu svetovalcu. — Podpisanemu je bilo že drugikrat dostavljeno neko pismo, v katerem (sodeč po teži) morajo biti kaki dokumenti. Naslov na omotu je bil slovenski in tudi ime urada vtisnjeno na omotu je bilo slovensko. Potrdilni list je pa bil laški! Podpisani protestuje proti temu ter poživlja gospoda voditelja imenovanega urada, da že enkrat strogo zapove svojim podrejenim, naj ne žalijo slovenskega prebivalstva. Ko se mi dostavi dotično pismo, ali kar je sploh v omenjenem omotu, 1 orno govorili nekoliko bolj na drobno o stvari. Umeje se pa samo ob sebi, da mora biti tudi potrdilni list slovenski, drugače bo omot z vsebino romal zopet — nazaj. KLakor z menoj, tako postopa ta c. kr. urad tudi z drugimi nažimi strankami. Celo slovenskim društvom pošilja listke, na katere naj stranke poirde prejem — v laškem jeziku ! Jaz ne krivim gospoda voditelja tega urada, da Je on, ki šikanira našo narodnost, toda odgovoren je na vse zadnje v prvi vrsti on. Saj je bilo že več pritožeb proti vsiljevanju italijanščine od te c. kr. oblastnije ! Zakaj gospod voditelj ne zabrani teh nedostojnih »špasov« ?! F. K. Tudi imena nam pačijo ! C. kr. davkarija pošilja Slovencem svoje »Monitorio« v laškem jeziku in kakor bi to ne bilo še dovolj — si dovoljuje ta c. kr. oblastnija pačiti slovenska imena ! Bo-li in kedaj bo konec tem grdim razmeram na tukajšnjih avstrijskih c. kr. državnih oblastih ? ! C. kr. avstrijske državne železnice. — Dne 1. julija t, 1. otvori se novo skladišče za oddajo tovornega blaga na državnem kolodvoru v Trstu c. kr. drž. žel. ; ob enem se v pritličju prizidanega upravnega poslopja nahajajoči se pisarniški prostori vzamejo v uporabo za železniško in doho darstveno uradno tovorno računsko blagajniško službo. ftlALI OGLASE. Mali raćunajc po 3 elot. besedo; cc&^UKitir-j^Htte r>ese5 polusnu, ko je čutil, da se nekdo smuče okolu njega. Hkratu je začutil, da ga nekdo prav rahlo tiplje po prsih : odprl je ! oči in videl pred seboj človeka, ki mu je „ „ _„. . .. J t Ser izven Trata pismeno narccl kak , KALI OGLASI odpenjal S telovnika zlato verižico, hoteč »eitja eanar v naprej, kar ttrugaee ne bo njegov oglas objavljen <1 ... > i • • . j. , ni oseba poznana Uuravi ilsta. mu v krasti verižico m uro, ki je tudi zlata , Tarlfa je „tlmhmM oa in ki je skupaj z verižico vredna 360 kron. Seveda se je Zobec na to takoj popolnoma predramil ter je tatu pograbil za roko in ga ni izpustil, dokler ni našel nekega redarja, kateremu ga je izročil. Redar je seveda tatu — ki je 38-letni čevljar in težak Ivan U., prenočujoči na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi — odvedel na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga pridržali v zaporu. Čudno prenočišče si je bil predsinoč-njim izbral 38-letni težak Feliks T., stanujoči v ulici di Pozzacchera. Legel je bil namreč pod neko klop na postaji državne železnice pri sv. Andreju. Vratar Andrej Bizjak, ki ga je izvohal, je pa popolnoma opravičeno menil, da si je Feliks izbral prenočišče pod ono klopjo z namenom, da bi po noči kaj ukral, in ga je vsled tega izročil policiji. Proda se štev. 10. biciseij za moškega ter bicikelj za žensko. Ulica Aladonna del mare 688 99 Slovenci! Podpirajmo Dijaško podporno Društvo4' v Trstu Letoviščarjem se priporoča Ivan Graber gostilničar v Štebnu. pošta Kaloiče na Koroškem. Nizke cene »ob in jedil, točna postrežba. V lepem slovenskem kraja, 20 minut od postaje Bet stanj, blizu Beljaka in bla-škega jezera. 694 Incin Pn7c mizarski mojster, ulica Giulia JUOip nUAC štev. 10, Telefon 1971. Izdeluje in popravlja vsakovrstna stavbinska in druga mizarska dela ter daje v najem razne scenerije za odre. 681 Ljudska kuhinja se proda blizu Llov-dovega arsenala št. .* 0. 698 Vesti iz Istre. Občinske volitve v Roču Še so nam v živem spominu državnozborske volitve dne 14. maja, na katerih smo pokazali italijanski signoriji, da so minoli časi njih gospodstva nad nami — in dokazali smo jim to dne 10. in 11. t. m. Ker so naši Italijani pokazali na vsakih volitvah (tudi 14. m. m.), da so sinovi bruture, vsled katere so bili naši ljudje v nevarnosti, sklenil je naš vrli župan g. Pavletič prenesti občinske volitve v Dolenjo vas pri Lupo-glavi. Italijani so vložili rekurz, ki jim je pa bil odbit. Izvoljeni so bili v vseh treh razredih narodni zastopniki jednoglasno, ker se Italijani niso prikazali dobro vedoč, da jim Lupoglavščina izza minolih let mnogo dolguje . . . Navdušenje med volilci je bilo velikansko, in kako ne bi, saj so premagali trdo trdnjavo ! Po zaključenih volitvah se je pomikal dolg sprevod z narodnimi zastavami na postajo Lupoglava, odkoder so se volilci odpeljali v Roč. Na vseh hribih okolu Roča so isto noč prižigali pozno v noč kresove in grmenje topičev je naznanjalo >grajščakom«, da gre Slovan na dan. Vsa čast zavednim volilcem, ki so vzlic silnemu poljskemu delu in dolgi poti prišli v tako lepem številu vršit svojo narodno dolžnost ! Vesti iz Goriške. Velika narodna slavnost v Solkanu, 27. majnika t. 1. je poteklo štirideset let, od-| kar je stopila v življenje »Slovenska čital-ift .niča v Solkanu«. Komaj ustanovljena za-I slovela je naša čitalnica hitro po Sloven-Vse ob tem času dospelo in vse do j skem. Njeni mladi, nadepolni ustanovitelji t<.-daj Še ne sprejeto, carinskemu in užit- | so umeli pridobiti društvu najširših simpa-ninskemu davku podvrženo tovorno blago ; tij, čemur se nam ni čuditi, ako se uglo-se bo potem oddajalo samo še v tem no- bimo v razmere onih časov, v katerih se vem skladišču. Pred 1. julijem 1907 do- je ustanovila naša čitalnica, spelo in še ne prevzeto tovorno blago, ki [ Znano je, da so se v prejšnjih stole- Qnroimo 00 priden in pošten pomoč, opi CJIIIC O C „ik, star 14—16 let izučen v prodaji jestun. — Josip Mahnie, Bazovica. (676 F. Ščuka Ferriera štev. 25. prodaja kuhinjsko opravo: omare, mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Slovenci in Slovani ■ — r Kadar kupujete pri tvrdkah, katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker tako bodo znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postrežem', zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost" : : I ■ Dfnrifl tO obsežno' obdelano zem-riUVlIl iK Ijišče v najlepši in cenjeni legi Istre, pripravno za vsako obrt kakor tudi za zdravilišče : : : : PRODA SE jako važna opekarna v neposredni bližini Trsta; ugodnost za prevažanje po morju in železnici : : : PRODA SE jako lepo zemljišče za gradnjo po K 6 — mCI. Ponudbe ali pojasnila pri EDO A KDO VASC0TT0 TRSTU, ulica del Toro št. 14, TRST Gospića iz dežele, poštene rodbine, čedne zunanjosti, želi seznaniti se v »vrho ženitve z gospodom, tudi z malimi dohodki. Ponudbe pod „Vladimiro št. 18u, poste restante, Corsia Stadion. 6S0 F. Pertot urar Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne ure najboljših tovarn NajnovejSe stenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. ^ndrej ^ssdeš, mizar •r In izdelovalec pohištva m ~Prpj nPP"0 IcilDlt^ (Ulici Meo ielli croce 4, ii ulici Sem 8) J' AAt-Su Ind* vedno v salogi zakonsko in obedovalno sok« ; ■ ■ J I _ »4]fliiejie is trdno delane v lastni delalnlel. OuODe, ČVODnG Posebnit inbera kuhinjske oprave. ' Specijalitet«: OMARE- LEDENICE Bpiejemlje kakorSno-koli naročilo suvaj> kakor tndi poprave. sa to in m Karol Kobl avtorizovani instalator za vodo in plin TRST ulica Giuseppe Parini 15 TELEFON št. 1596. otrobe, oves; koruzne in pšenične moke, koruzo itd. obiščite skladišče Vinko h jfetn Via Vittorio Alfieri št. 10 (kraj ogujegascev) kjer Eajdete blago najboljše vrste m najceneje vseh trgov. ni nobenemu carinskemu ali užitninskemu uradovanju podvrženo, pa se bo oddajalo tjili med nami Slovenci razpravljala le verska vprašanja. Pisatelji protestantske v še sedaj rabljenem, kašnje samo še za dobe so posvečali vse svoje moči le oddajo določenem tovornem skladišču. ver- ski literaturi in še-le pisatelji naslednjega časa so pričeli izbirati za svoja Tržaška mala kronika. i literarna dela drugi snovij, izdali so več Inseratni oddelek EDiMOSTI" :: J Umetni j)' Prepoznan vtopljenec. Oni vtopljenec, i ! knjig- poučne in zabavne vsebine, katerim prevzema točne, pravilne in :: književne :: pBEBOBg iz in u nnjglnuneje : evropejske jezike: kakor: hrvatske, srbske (s cirilico), češke, ruske, poljske, bolgarske, nemške, angležke, italijanske, francoske, madjarske in druge. : Obrniti se je na inseratni oddelek Edinosti. fotograjični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost [lokalov,porcelanaste,plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsaiatere fotoirafije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih Izvršuje na domu ali zunaj mesta. ANA SEMULIČ , . ... , , , so sledila pozneje imenitna leposlovna m ki so ga našli v petek o polunoči ob po- . , T, . \ , , , . jezikoslovna dela. istorilo se je torej za molu bv. Karola, ko je bil od tam odplul t .. , , , . ti j tt • - . Slovenca obilo v lzooraževalnem oziru, J.loydov parnik »Hungaria« m ki ga je i , ,, . J , ' - ., .. , „ .. , ... toda zelo malo ali nič se ni delovalo na Dil vijak tega parnika vdani po glavi, je ! , .. , 1 , , .. -- , j ;to, da se vzbudi v Slovencih narodna za- bil predvčerajšnjim popoludne prepoznan v „ . . ... - T ,T . vest. Zarja narodne zavednosti zažarila mrtvašnici pri sv. Justu. Vtopljenec je bil 1 i 44-letni bivši mirodilnićar Fran Conte, sta- j"3™ ]e f ,e poZneje> V burnem letu l848'i „ujoei v ulici deir Acquedotto st. 34- Xr-, lc teda] s.° s'"v.e"cl vzdramili Bogata izbera pohištva ... , . . . v dolgega spanja. Pisatelji te dobe so ne- • dijo, da je padel v morje po nesreči, ker _____________ ______,_ | Trst, trg Belvedere štev. 10 da ga je večkrat napadala omotica. Proti j tej trditvi pa stoji dejstvo, da je pokojni stva Ustanovila i onte že pred nekaj tedni skušal na po- _____ kopališču pri sv. Ani izvršiti samomor, ho-teči se vstreliti z revolverjem. Eden grobarjev, ki se mu je njegovo vedenje zdelo ć-jcino in sumljivo, je oil pa še pravočasno priskočil k njemu in mu iztrgal orežje iz rok. Nesrečen tat. Krčmar Mihael Zobec, ki^nna svojo krčmo v ulici del Campanile, je bil preisinočnjim o polunoči, potem ko umorno delovali na to, da zanesejo na- I . . , , . , , , ^ _ ' . . . ' j Lastna delalmca, ul. Ruggero Manna rodno zavednost med širše sloje Sloven-! »T , . . . 7_ „ i V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne so se preko slovenskih j " in post>ežba poštena in natunčna. Tovarna pohištva 211 "iT " Jt.K' * ' ' AiOKsajitl. Levi Mili ulica della le sa št. 4G Z A J. 0 G A : Piazza Rosario št. Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najuspešneje sredstvo proti DOBIVA TPl\ Or'IFJ R rnn^M ^ prirejeaa v Trstu Rafaela 1 ekaraa „flih #adonna ddU Saltih1 ssfi| " i Lr\Uviiin uuuinn od: Sv.mt*™**^ Stsktoztica sune K Iz Tma se me odroSilia ic«o.ie od 4 «tefelenie »rati poS% povsetia pmti »as»rip&-:v uo^ii .Hiri z * '-3 7 K frfuiico: V Trstu, dne 16. junija 1907 »EDINOST« št. 164 Stran III HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, m, kopel]! Cene zmerne. 4 £5fl HOTEL BALKAH zemlja, društva, ki so nudila Slovencu izo- j tako podpira narodno podjetje, pri k a-brazbo in budila v njem narodno zavest, t e r e m sodelujejo vse politične; „Slovenska čitalnica v Solkanu" se [slovenske stranke. To podjetje ni tudi prišteva k društvom, katerim iščemo j samo velikega pomena v narodnem oziru, povod postanka v dobi slov. preporoda. Društvo si je, kakor že omenjeno, pridobilo takoj ob ustanovitvi občo naklonjenost in sicer v glavnem radi tega, ker je budilo v členih narodno zavednost. Njega členi niso bili samo Solkanci, temveč tudi drugi odlični rodoljubi po Slovenskem in v ponos nam je, da je prvi predsedoval naši čitalnici bivši urednik »Edinosti*, blagopokojni gospod Viktor Dolenc. Ker je završila z 27. majem naša čitalnica 40. leto svojega plodonosnega delovanja, sklenil je podpisani odbor prire diti v proslavo 40-letnice veliko slavnost. Sestavljen je obširen program, kateri nam je izpolniti le še točkami onih društev, ki se do sedaj še niso odzvala našemu vabilu. Da nam bode možno dati pravočasno v tisk obširni veseličin vspored, usojamo 1 si naprositi p. n. slovenska društva, po sebno pa Vas ljubi bratje ob Adriji, da se j kakor ob priliki 25. letnice zglasite tudi! letos polnoštevilno in sicer najpozneje do j 25. t. m. 7. julija prihitite vsi na veliko narodno ^slavje v Solkan. Odbor ..Slovenske čitalnice v Solkanuu. uprli Trst ♦ C url o Go Ido nije v trg ji. - Trst ampak je tudi dobiekanosno, ker je usta- ZaStOPflft KTOM l()l8S fflOtO^OlSS „PUCI" n ovij eno na jako solidni in ceni podlagi, ^ Napeijava in ^TS^Mnik zvončkov, lju* pri kateri je vsak riziko izključen. in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografo* Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehaničn delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kole* motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON Itev. 1734. AN..I°N SKER L Kd0r hoče uzeti 9 nojem Razne vesti. Iz Pekinga v Pariz. Minoli ponedeljek je pričela doslej največa dirka avtomobilov in sicer iz Pekinga v Pariz. Na dirki sodeluje pet avtomobilov : trije francoski, en holandski in en italijanski. Pri odhodu sta bila navzoča avstrijski in ameriški poslanik ter vsi zastopniki inozemskih držav. Vsi avtomobili so previđeni s potrebščinami za največe neprilike, katerih bo za časa vožnje gotovo veliko. Dan pred odhodom preskrbljeni so bili avtomobili z bambusovimi palicami in vrvmi, kakor tu-! risti in sicer radi neprehodnih krajev, i kjer jih bodo morali prenašati. Težave j pričenjajo že na 40 kilometrov daljave od Pekinga, a vrhunec dosežejo v klancu Nanko. JCo prekoračijo mongolsko mejo, ! pridejo avtomobilisti v zloglasno puščavo j Gobi. Od vsem potu so urejene postaje, na katerih jih bodo kitajski kuliji čakali s pripravami in petroljem za motorje. Splo-i šno se sodi, da je najbolje opremljen ita- Giovanm Sardotsch & Co. (prej v službi tvrdke Zennaro e Gentilli* Trst, ulica Vincenzo Bellini štev. 5, Trst (ogel San Spiridlone (hiša Brunner) Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. — Vse potrebno za razsvetljavo na plin. — Specijaliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. — Zmerne cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu. gostilne, kavarne, krčme stanovanja, skladišča, vsakovrstne prodajalnice; • kdor boče kupiti ali prodati hiše male in velike, dvorce, zemljišča. Kdor išče kakšno službo itd., naj se obrne (tudi pismeno) do poverjeniku Ermana Kolaršic-a TRST — Kavarna Al COKSO od 9. do II. zjut. in od 3. do 6. popol. ■■■■■■IHBBHBI^HBlHHHl ■■■■■■ gtf Kdor Išče službo al! kaboršno-koll zaposlenje: kdor i£če uradnik*- n!i službeno oeobje ; kdor ima za oddat! sobe, stanovanja, dvorcev, kdor ima za predali hiše, polju, dvoreo ; kdor teli posojila, vknjižbe itd. prodati ali kupiti premičnine ali s(-.ioh rabljene predmete itd. Itd , naj se posluži MALIH OGLASOV v „Edinost i4*, ki so najceueji, največ Čitani ii najbolj pripravni t dosego namena. Dosta vek: Odbor si dovoljuje ob enem j Hianski avtomobil, lastnina kneza Rorghese. opozoriti al. društva, da se slavnostnega ! Ta avtomobil vozi seboj petroleja za iooo, dne razvije rova društvena zastava, na- kilometrov vožnje, deset galonov vode, j slednica zgodovinskoznane trobojnice, ka- ' šotor in hrane za več dnL Največa nevar- j tero sili kruti zob časa, da se umakne na ' nost žuSa avtomobilistom od strani ki taj- | določeno jej častno mesto v društvenih ! skeša prebivalstva, ki jih smatra za tuje j prostorih. Prihitite torej dne 7. julija v inženirje, ki bodo gradili železnico ter iz-1 Solkan vsa slov. društva s svojimi prapori,! ročili kitajsko tujincem. da se ti poslovijo o d častitljive starke. Daszynski V zaporu. Bivši socijalnode- x V Tomajll priredi na praznik sv. mokratični poslanec Daszynski je nastopil Petra in Pavla, 29. 1% m., Slov. kmečka j kazen trimesečnega zapora, ki mu je bila stranka na Goriškem ob štirih popoludne prisojena leta 1897. Po dostani kazni na- j velik javen shod, na k aterem se bo raz- merava iti v Švico, kjer se nastani. Radi pra vi j al nje program, t Slavne točke pro- tega je odklonil ponudbo šlezijskega so gra raa so : Stranka ji ^ strogo na- cijalista Regerja, ki mu je hotel prepu rodna ter je za s ložno delo- stiti svoj mandat. J I vanje goriških Si o vence v. —; Jubilejne znamke. Ob priliki 60-letnega; Stvari, ki se t i č e j . o skupnega j vladanja cesarja Fran Josipa se prihodnje : in slovanskega nar oda, so jej leto izdajo posebno umetniško izvršene nad vse drage stva ri. Stranka je znamke. Tozadevne načrte izdela prof. K. kmetska, zato bo delovala 1 vsemi svo- Moser. 1 stotinska znamka v deželi ter bo podpirala v s e cene zahteve drugih bo imela po-ona za 2 stot. ; jimi močmi za povzdigo kme tskega stanu ; dobo cesarja Karola VI., op r a v i - podobo cesarice Marije Terezije, cesar Jo- i stanov,, žef II. bo pa upodobljen na 3 stot. znam- j bo delovala za povzdigo slove uskega Šol- kah. Znamke po 5 in 10 stotink bodo imele stva in gospodarstva, v verske reči se ne podobo sedanjega avstrijskega cesarja. Zna-bo vmešavala, spoštovala pa 1 ">o verski menite bodo te znamke ker bodo upora- j čut slovenskega ljudstva. j bljene na njih poteze cesarjeve po najno- x Še o razmerah na goriškem sadnem, vejih posnetkih. 20 stotinske znamke bodo ; trgu. Vse kaže, da župan dr. Ma rani ni imele podobo Leopolda II., 25 stot. ce- j ^polnil obljube, ki jo je dal deputz. -ciji na sarja Franca i. in 30 stot. cesarja Ferdi- J pritožbo o uslužbencih na sadnem trgu, nanda. 35 stot. znamka bo kazala cesarja j kajti razmere niso nič boljše, pr ej Še ob njegovem nastopu vlade, 40-stot. v 60 i slabše. Govori se, da so v prejšnjih letih letih, 50 stot. pa njegovo podobo ob 25- : magistratovi nastavljenci na sadnem ■ L-rgu letnem vladarskem jubileju. 60 stot. znamke rubili sadje in zelenjavo, katero so po. ^era bodo kazale cesarja v slavnostni obleki prodajali branjevkam in da so z zarubl je- reda zlatega runa, 72 stot. v maršalski nim sadjem in zelenjavo pitali prešiče. 1 "a uniformi na konju, one po kroni pa obtožba zadevlje v prvi vrsti župana, njt . cesarja v Schonbrunu. 2 in 4-kronske bodo vrova dolžnost je torej, da stvar preišče, j imele podobo unanjega, oziroma notra-Ako le hoče, pride lahko resnici na sled, 'jega dvornega trga. Konečno se izdajo kajti sedaj, ko so okoličani zaznali, da se posebne znamke za nabiralce po to kron. za njih pravice potegujejo županstva s Te znamke bodo nosile cesarjevo podobo slovenskim kmetijskim društvom, se ne e n face. Izdajale se bodo te znamke le eno i boje več tržnega komisarja in povedo vse le to. natanjko. Gospod župan, storite torej vašo J Potres na Jamajki. Londonska »Times«; dolžnost ! ! poi *oča, da je bil v četrtek zjutraj na otoku - ~ - - .....- ——J— Jam aika hud potres, ki je prozročil med CaOSDOdeirStVO I prebivalstvom silno paniko. Trideset vo- ijako\'r je poskakalo skozi okna, t4 se jih Hotelska družba Triglav prosi vse inte-ije vsted tegfa hudo poškodovalo. Potres resente in denarne zavode, da se vsaj do pro,vzročil veiiko 5kode. 20. t. m. odločijo za pristop ter podpišejo; ^^ ne8pametne Stave je postal 40 izjavo. Treba bo skoro sklicati ustanovm \ delavec Kiper iz Hohfelda v Nemčiji, občni zbor in otvoritev hotelskega podjetja j Stavil da sp.je ^ ^ žtrania naen_ tudi že čred durmi. Slav-1 kg Sveži špeh od kranjskih pitanih prašičev 70 nvč., kakor tudi fine kranjske klo- V Bohinju je tudi že pred uur«... ox*v-, ^ Kq ^ je izpil> se je vlegel in umrl nostna otvoritev z blagoslovljenem hotela j ge noć n& za5trupljenju z alkohoiom. in vil se bo vršila 30. junija in otvoritev • — obrata dne 1. julija t. 1. Kdor želi pristo-1 piti kakor družabnik, naj naznani to po dopisnici deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, ki vsakemu rada dopošije oklic, pristopno izjavo, načrt in i base, komad po 10 nč, dalje fine šunke po tudi slike nakupljenih objektov. Za vpla-195 nd. kg in izvrstni prekajeni špeh surov tanje deleža so pri zvezi poštnohranilnične 2a jesti po 85 nc. kg. — razpošilja od položnice na razpolago, ki se interesentom 5 kilogramov naprej w na željo takoj vpošljejo. Pripravljalni odbor JiSfiTON ANZIC—3 apelira na častito občinstvo, da pristopa mesarija Ljubljana, z deleži k hotelski družbi Triglav ter g^^BBii^HMBHBBi POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za k&koršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit Pecolit, Asbest, Fiochen, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični uiad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiaia 2. Cene zmerne. Cene zmtrne. KS^ PRVA ZALiOGA VlfiA UMBERTO ZUCOO TRST — ulica Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna vina Istrski refoik po 72 stot. Utor; Dalmatinsko vino po 80 »t liter ; Opolo ls Omlilja po 80 rt. lltor; razun tega Iggr Izbera finih likerjev t buteljkah. TSK specijaliteta RefoSI ix Kartel Oz lutifl TiiogrUo!) iilmlm pristen 3 i buteljki. Pošilja tudi na dom. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. Za gostilničarje — jdk — ««ne po dogovoru K U P I T S le AM ERIKANSKI STROi za pisanje prve vrst« z v vidno pisavo, MODEL 1907 M ce STEARNS i— s o —~ *5" eO ~ >• = g ^ RS U SE o ce M ei ® __S -M . 3X0 S"l > ctf _ co cz •= (Đ _ INI ce 5 co > *— ce CA CD 30 su i=r *JE PJSEPROfi Točna postrežba, in nizi pohištvo in tapetari] (naslednik G. Dalia Torre 6iscomo_ ulica Chiozza 7, ulica del Tcro 1. si? Cen V Tretu, dne 17 junija J 907 »EDIND8T* Stev. 165 4tran IV Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od !. maja 1907 naprej 3o -20 1-50 4.13 Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 0 Herpelje — Divača—Dunaj. 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 0 Herpelje—Rovinj—Pnla (Divača—Dunaj). B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula. fKanfanar—Rovinj : 6-50, 9-20, 4, 8*15) Ob nedeljah in praznikih Herpelj t—Divača. 2*15 Bor št—Drapa- - Trst—Buje—Poreč. 6*io 0 Koper—Bnje—Poreč in medpostaje. 3*2® 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper In medpostaje (le do Buj) Trsi—Gorica— Jesenice— Celovec— Beljak— Moni-kovo j o-— 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdov- j ščina : 9*40) "»•25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9*57) Jesenic-— Beljak—Celovec—Dunaj "SVestbhf.—Dunaj j. 1. Praga - Berolin—Draždane. «05 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo— Dunaj \Vestbhl. — Dunaj j. ž. 12-JJ 0 OpČine--Gorica (in medpostaje) (Prvačina—j Ajdovščina : 3'*?) Jesenice—Celovec. 4'-1 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica ~ (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 5.00 0 Opčine — Gorica — Jesenice — Beljak — Mona- j kovo—Dunaj j. ž.— Dunaj "\Vestbhf.--Praga. ; 19^12 0 do Gorice in medpostaje. 0 Opčine— Gorica (Prvačina—Ajdovščina io.io). lO'M 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak._ j Ot> nedeljah in praznikih : 1 • J* 0 do Gorice._ | OI »HOD iz Gorice v Ajdovščino : 8 00, 2-05, 8'™. Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Doaaj) 7'4S 0 z Dunaja—Divače—Herpelj In medpostaj. •>•46 0 Iz Pule—Rovinja—Herpelj In medpostaj. 3*40 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. 7-2£ 0 iz Pule—Rovinja (Divača). B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9'*8 I* Herpelj in Divače. Poreč—Bsje—Trst- vio 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. I24*j> 0 i* P°reča» Buj, Kopra in medpostaj. 9-36 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Prajja—Celovec—Je8eolce—6cHca—Trst 525 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westbhf.' Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin Itd. 7 58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. I 1.55 B iz Prage, Dunaja, Celovc*, Gorice, Berolina, Draždane. 2-2S 0 « Celovca, Trbiža (AjdovSHne) Gorice, Opčin 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. S-io B iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka. (Ajdovščine) Gorice. II -10 0 iz Prage, Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin, Be- rolina, Draždane. Ob 1 edeljah in praznikih : 9-j>£ 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami._ Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Ćerviajana In Benetk. 3-47 B preko Červinjana v Benetke, Rim, MFan, Vi- dem, Pontebo, Čedad In B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežine. >150 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina In Vidma preko Nabrežine v Kormin. Videm, Milan, Rim. v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Benetke. v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinjan). _ v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm-Milan itd. g-00 B v Kormin in Italijo. 9 05 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan). Do 6orlce—Kormina—Červinjana. o'.o 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) | «» 0 do Kormina preko Bivia. 9*°5 B do Kormina (se zvezo na Červinjan). rTat— Ljubljana—Dunaj (Reka-Zafreb-Badimpeita) Ostende. B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 0 V Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 0 v Ljnbljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. '-•65 9-00 408 755 rss 6>ou 6-5 ft-SO Ob nedeljah in praznikih : do Nabrežine. Kormina; do Prihod v Trst. Iz 1 allje preko Červinjana In Kormina. 0 Iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. Iz Kormina preko Nabrežine. iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. iz Kormina preko Nabrežine. iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer vii jasa. iz Červinjana. Iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. iz Kormina in B iz Červinjana. Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. z I onaj a, Budimpešte. » 1 »unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. z E unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. x Dunaja, Ljubljane in Reke. z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte, z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. 74O 8-S» iO'$8 t i'28 4.15 7-15 8-S& »o-« 615 o'JO c-25 •C'25 5-S5 9-53 Ob nedeljah in praznikih : I0"££ iz Nabrežine; Kormina. II« red ODHOD in PRIHOD. Istrska proga. (Par nit i odpotujejo vsaki dan) TR.ST-M1LJE: (par. ^Epulo* in „Gianpaolo") 8 — I2*15, 2-JM>. 4'19, 6'30 *) S. MARĆS -MELJE: Cob nedeljah in praznikih) 8*—, 12-—, 2-30. 6«*. M1L.TE-TRST :"7-05r»-30, I'30. 3"30, MELJE-?. MARCO: (ob nedeljah in pTkznikih) 7 05, 8-30, 1-30, TRST-KOPER : (par. „Santorio-, „S. Gimrto-1 in „Ca-podLstria") 7 45 1Ž-—, I2'05, 2'30, 4'22. (o!> ne-nedeljah in praznikih); 7-50,11'—, I2.°\ 2"^. 5. KOPER-TRST: 6-45, 7-45, 9 —, 3-10. "b nedeljah rn prazn.): 6'15, 7-45, t*-—, I —, 4'—. TRST-ISOLA-PIRAN: 10 30, 4'—. PIRAN-TRST: 6 30. I2*30 TRST-UMAG: (samo ob delavnikih) 3'™. UMAG-TRST: 6 —, TRST-ROVUfJ : (Vstavi m : v Iroli, Piranu, Umagu, Cittknovi, Poreču in Verearu) torek, četrtek in noboto : 6"—. ROVJNJ-TRST: v ponedeljek, sredo in petek 7 30. TRST-PULJ: PoStni parnik. (Vstavi se: v Piranu, Salvore, Umagu, Cittknovi, Poreču in Versaru. vaški dan : 7*30. PULJ-TRST: (PoStni par) vsaki dan: 630. TRST-PULJ: Trgov, parnik (Vstavi se v Poreča, Versaru in Rovinju) v ponedeljek srevlo in petek : 5*—. PULJ-TRST : (Trg. par.) v torek četrtek, soboto 5 — * Eventuelno. Furlanska proga. TRST-MIRAMAR-GRINJAN : vsaki dan 9.30 in 3 — GR1NJAN-MIRAMAR-TRST: I —, 6 —. TRST-SESLJAN-TRŽIČ (Monfalcone): 3 —. TRŽIC-(Monf.)-TRST: 7 —. TRST-GRADEŽ : fparnik „Magdaln") v torek, četrtek in soboto : 1—. GRADEŽ-TRST: ponedeljek, sredo, petek: 7 —. Dalmatinska proga- Avstrijski Lloyd. TRST-KOTOR: (Brzoparnik „Graf Wurmt>rand") v ponedel.: 8"—, vstavi se: v Polju, M. Lošinju, Zadat u, Spljetu, Gruiu. V Kotoru v petek 11*15. Nazaj iz Kotora ▼ petek 1*— v Trst v soboto 4'45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakomi ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza z črto v Bari. TRfcT-KOTOR-KORFU: v torek 8 —, vstavi se: v Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, G ružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dulcinju, Medui. Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfu drugo sredo 9*30. Nazaj iz Korfti v četrtak 8-— in pride v Trst ▼ sredo 6"—. TRST-METKO VIČI (A): v sredo 8-30. (Doti'j vse večje luke) v Metkovič v petek 4*30. Nr aj iz Metkoviča v nedeljo 8 30; v Trst v torek 130. V Metkovičih pripravna zveza po železnici z Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob 5 04. TRST- METKO VIČI (B): v Soboto 3 39, v Metko vič v ponedeljek 4*30. Nazaj iz M. v sredo 8-30; v Trst petek 6*—. Zvezo z Most. k. g Dubrovačko parob. društvo. TRST-KOTOR: (p. .Petka") v ponedeljek 4*30 vstavi se: Pulju Zadaru, Spljetu. Korčulu, Dubrovniku, Ercegnovi (molo (riua*»j>pina) 4*30. TRST-KOTOR: (p.„Ehibrovn^u) v č-tr£ekj 4*3»vstavi se: Zadru, 8pljetu, Trsteniku, Dubrovniku, Kamenari in Risan. Zvezo v Dubrovniku (par. -Bojana") z Obotti (Skadar). TRST-KOTOR: (Ug.-hrv. par. društvo, p. „Saloni', v soboto 6*—; vstavi se: Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružu, Ercegnovi. Nazaj v Trst v sredo 4*50. TRST-REKA-METKOVIĆI-KOTOR : četrtek (opoldne) (p. društ. Topič), vstavi se: Ižolu. Piranu, Rovinju, Reku, Zadru ia od Zadra do Kotora vse najglavnije kopnene luke in otoka Visa. Nazej v Trst v ponedeljek 11 — TRST-METKOVIČI: (Rismondo) (poštni) v četrtek 4*—. Nazaj v Trst v četrtek 815. Beneška proga. TRST-BENETKE: (Lloy a.) iz Trsta ponedeljek ia četrtek o polnoči; iz Benetk v torek in soboto ob 12. Carigradska proga. TRST-SMIRNA-CARIGRAD : Vsako drugo nedeljo (počemši 1 okt.) iz Trsta ob 4—, čez Reko ; v Korfn pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza t nagličem Trst-Oarigrad) v Carigrad v četrtek ob O-—. Iz Carirrud* i;>'» 1 okt.) vsaki drugi ponedeljek ob S'30 in pride v Trst v nedeljo 11*—. OPAZKA: Debele in podčrtane Številke značijo po-poludne. Alokoaadr Ijaka proga. TRST-ALEKSANDRU A: (brzoparnik) vsak teden iz Trsta v četrtek 11*30, t Brindisi pride petek I'—, v Aleksandrijo ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5*— v v Trat sredo 11*—. Ta parnik ima zvezo s ekspresnim brzo vlakom Ostenda Trst. (Llojdovi parniki v ožijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in Koštan co vsak teden. Trst-Reka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. Opazke: Debele in podčrtane številke značijo l vopoludne. 0 — Osebni vlak in B — Brzovlak. IMient Capsici C°. nadomestek n Anker-Pain- Erpeller Pri nakupovanju tega priznano ujizrntnejega, holubla£ujo£eg& mazila, ki ne dobi ▼ vseh lekarna naj se vedno pazi na znamko „SIDKO". Lekarna dr. BICBTEBJA v PRAGI. M Podpirajmo Dijaško podporno društvo v TRSTU Električna železnica. oDBOD iz OFĆIN: 5*3o» 7-°7, 7-37-S6» 8.20, 8.44, 9-16» 956, 10.44, 11.4^» ia.44, 1.16, 1^4, 2.36, 3.24, 3.40, 4.08, 4.32, 4.56, 5.12, 5.30, >.56, 6 13, 6.30, 6.46, 7.04, r30, 7-S6» 8*20» 9-o8» 9-56» 10*48, "*32- Opčin-Driavna železnica: 7.25, 11.34» .24, 7.50, 10.42. STA : 0.02, 7.06, 7.56, 8.20, 8.44, 9-oS, ' |4, 11.32, 12.04, 12.20, 12*52, I.20, i 1 432» 4-08, 4.32, 4.56, s-ao, 5.40, : 7.14, 7-3a» 7-56» 1.08^^3^10.32, 11.32, 12.10. LdlCia^^p^ti samo ob delavnikih ob 9 knfiuJSe 4er o»ine iz Trsta ob 10.5 2. I 2 - 1(1 ^ SLOUENCI in SLOUflNI! KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH' KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU, BODETE DOBRO POSTREŽENI IN S TEM --i— BODETE PODPIRALI ln\ln\ . TUDI „E D I N O S T". _ o 1 rt 2® \ ., — ® *o 1 CQ S ® i i KJIGOVEZNICA Tovarna trgovskih registrov ATtcriMaiia flietaarofiDa apocija m iiaineščaim Gustavo Tassini & Figlio „GltOHIA" Trst, Via Pomorella št. 5 - ogel Via della samts i trst - unca Barriera 25. 1. ooocooooooooosoo Dobe se vedno na razpolago stanovanja tnala l/ni rQ A /PIPII/I ||\ ' in velika. — Skladišča vsake velikosti. IlULllvn I DlullVLJI j ! Kupuje in prodaja izvrševanje raznih obrtov ClcvclanD, Wcsifield9 Colnmbia tiamcsfa izbr.>no osohje /a vsako stroku. avetovnoznane znamko modeli 1905 .Tiskarni Edinost* j „ I - 1 Qf-\CZ Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male ogUse mocien iyuo ^ in v obče kakor5no koU vrsto oglasov spr^e Kolesa Courier najnoueji sistem j ^ — C^T^^Sir i: 13 kg najnoveja oprava ' odprt od 9> 2jUtraj do l2. iQ Gd 3. do p°p. Pseniatit I. mte. JaiGći se za 2 leti- Moieli 19061 ars- fq noči sprejema Cene zmerne. ' Francesco Bednar Najboljša reklama za trgovce TRST, ulica Ponterosso št. 14 ! obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh 0000009000000000- M - OGLASI" v „Edinosti,, „Avtosrizovana vinska agencija" Srst — Srg Cavana 6, 1. tiadstr. — Trst. se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih ir. inozemskih vin, olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišta, prodajalnice, stanovanja, v mestu i zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-======== dati vino, nai pošljejo vzorce in cene. = Agencija iVIE TRST, uL Nicolo Macchiavelli 19, Telef 1874 Komisiie in zastopstva Informacijska pisarna. prodajo raznovrstnega blaga Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših W pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga: patentirana ognjišča^ Ciril-Meto- dijevo ličilo, pražke gnjati, surovo maslo, med itd. rtd. ]j( ZALOGA MOKE BRODER NEUMANN — Arad obče znani pridelek, nahaja se pri And. Schleimer - ju, Trst ulica Stadion štev. 12. TELEFON 1157. ' TELEFON 1157. TISKARNA (ifandRl Bom). Ulica Mio mm 18. ERINQST □ Izdeluje: trgevske tiskovine kakor: račune v vseh oblikah, za-Vitke, pismen papir, memorandum, okrožnice, dopisnice, cenike itd., = V izvin i cc raznih #Wik u fl0Sp0de ,n 4arne' vabila in plakate disi v priprosten ali finem večbarvnem tisku, tiskovine M denarnt zavode in kon U^KUVniC a|||nna dru5tva kakor: pra-vila, letna poročila, vse potrebne tiskovine itd. «« SunineliH ■ uradne zavitke, uradne za županstva. v$e potrebne tiskovine itd., brošure, knjige, poročne liste, osmrtnice *». □ □ □ fta idjo fošilja tiskarna uzorce vsake 1i<1lin