32, štev.
V Kranju, dne 10. avgusta 1912.
XIII. leto.
Političen in gospodarsKj list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošdjajo prepozno.
Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvo naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopp in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Ljudsko štetje med Slovenci.
Zadnje ljudsko štetje je dokazalo, da število Slovencev na Štajerskem in zlasti na Koroškem nazaduje. Skrčilo se je število Slovencev pri 1000 prebivavcih v zadnjih desetih letih: v Celovcu od 71 na 64, v celovškem okrajnem glavarstvu od 322 na 242, v beljaškem od 330 na 239, v ve-likovškem od 803 na 773 in v šmohorskem od 248 na 210. Slovenski listi iščejo vzrokov za ta žalostni pojav. Zadnji „Mir" pravi:
.Slovenski Narod" išče vzroka v klerikalizmu in poziva na boj proti katoliškim strankam, češ, da se narodni boji ne dajo uspešno izvojevati v zvezi s klerikalizmom ali pa v sodelovanju ž njim, temveč le proti klerikalizmu. Protiklerikalna politika je narodna politika." Te puhlice so povzeli drugi slovenski liberalni listi, narekovalo jih pa seveda ni ne trezno premišljevanje in ne izkušnja, ki nam ravno na Koroškem dokazuje nasprotno. Brez slovenskih duhovnikov na Koroškem bi koroških Slovencev že danes ne bilo več, vsaj narodno zavednih ne, liberalizem pa je bil, ki se je med koroškimi Slovenci zajedel, jih naredil ne-značajne in tako žalibog velik del koroških Slovencev čez most liberalizma pripeljal v nemšku-tarski, oziroma nemško-nacionalni tabor, in to že tedaj, še predno se je slovenski „klerikalizem", da govorimo z »Narodom", sploh pojavil na Koroškem.
Mi pa trdimo to-le: Glavni vzroki nazadovanju Slovenstva so: nemška kultura, nemški kapital in nemška vlada. Tem trem faktorjem na Koroškem zlasti služijo plačani učitelji renegati, ki zastrupljajo srca slovenskih otrok. Stoletja že pluskajo nemški valovi na slovensko ozemlje, zadnji čas hujše kot prej, in zato so postali koroški
Slovenci mehki, za odpor manj zmožni in za nemški jarem bolj dostopni. Kar se je storilo za obstoj Slovencev na Koroškem, je edino le delo narodne duhovščine. Ako bi duhovščina nehala delati za narod in odložila orožje, v malo letih pade Koroška v germansko žrelo. Zato je vnebovpijoč greh, ako slovenski liberalni listi, enako kakor nemški, napadajo duhovščino in ji očitajo brez-domovinstvo. Resnica je pa tudi, da ta boj, ki ga imamo po vseh slovenskih deželah zaradi vere, slabi našo narodno energijo. Ako bi mi vsaj polovico teh moči, katere moramo rabiti za obrambo vere, mogli porabljati proti tujemu sovragu, bi se naša meja ne krčila tako naglo. Ker pa mi verske zavesti ne pustimo pasti med našim ljudstvom za nobeno ceno in pod nobenim pogojem, ker ne pustimo, da bi se širilo svobodomiselstvo po slovenskih livadah, zato nam katoliškim Slovencem niti na misel ne pride, da bi se vdali na milost in nemilost sovražniku vere. Tem večji zlodejci so tedaj tisti, ki dobro vedo, da vsled tega trpi naša narodnost, pa nočejo v miru pustiti nam dragocene verske svetinje. Mi smo prepričani, podprti na brezštevilne izjave slovenskih liberalnih listov, da so slovenski liberalci v tem oziru še slabši, kakor nemški, in da jim je svobodomiselstvo več kakor -.rednost. Nekaj časa so to hinavsko tajili, sedaj pa očitno pojavljajo svoja neverska čutila in izkušajo zlasti mladino potegniti za seboj. Ali se bodo kdaj izpametovali ? To ve ljubi Bog, mi si moremo le želeti.
Dostavimo naj še, da je napačna tolažba, češ, da je Slovencev več, kakor jih je naštela zadnja ljudska štetev in proglasil centralni statistični urad. Slovenski govorečih Slovencev je v resnici več, slovenski čutečih Slovencev pa ne mnogo več,
kakor naznanjajo uradne številke. Velika razlika med rojenimi in naštetimi Slovenci je le žalosten dokaz, da slovensko narodno čuvstvo tone in da ni v narodu več dovolj odpora proti tujemu nasilju.
Zato naj bi se pa vsaj med narodnoobramb-nimi društvi napravilo premirje in naj bi prenehalo zaničevanje tistih, ki delajo za narodno stvar. Dokler bodo pa letele psovke na »farje" in „Čuke" in v Ljubljano prihajajoče bratske goste, toliko časa se bo vedno bolj krčila naša slovenska meja.
Deželne finance in g. Mandelj.
Na članke g. dr. Lam peta je bivši poslanec g. Mandelj poslal par vrstic odgovora zopet v .Vedo". Čemu v liberalno .Vedo", ne vemo. V tem kratkem odgovoru je g. Mandelj v veliko žalost liberalcev zelo molčeč in je le to še enkrat povdaril, da on stoji na stališču: dežela naj varčuje z razpoložnimi sredstvi in zmerno zviša deželne doklade, da se tako vzdrži ravnovesje v rednem proračunu. G. Mandelj sam čuti, da s tem ni nič posebnega nasvetoval. Posnema le starega očka, ki bi s pridnim delom rad izbrisal par starih dolgov, preden umrje. Ker so g. Mandeljnu drugi pompčki neznani, ali pa jih kot bivši poslanec povedati noče, tedaj pravi, da nima niti poklica, niti potrebe, nadlegovati odgovorno deželnozborsko večino s kakršnimkoli nasvetom.
Ta večina bi pa Mandeljnovih nasvetov tudi ne sprejela, kajti ona stoji na drugem stališču, na tem namreč, da mora država pomagati deželi kranjski iz dolgov ravno tako, kakor drugim deželam. In to stališče je pravo. Čemu bi Kranjci
PODLISTEK.
Za poklicem.
Spisal Peter Bohinjec. Dalje. VIII.
Jaz sem obsedlal konjiča, tak črnega kot žužavka, tak gladkega kot ribica, tak hitrega kot tičica.
Narodna pesem.
Ajdova setev je bila. Vroči dnevi so se vrstili in strela je razsajala po gorah in dolih. Strneno žito je že požeto viselo v stogih, le kaka njiva zapoznelega ovsa je še rumenela po polju.
.Prešmentana brenta, kako si težka! Kar zatočil bi te tja doli po bregu, da se vsa razbiješ. Maže za kolesa nisem še nikoli nosil. Razumeš tu, moj ljubi Anželj?"
»Razumem, Ivo! Smolarji so navadna prikazen v naši deželi in živ krst ne bo mislil, da nisi rojen smolar in da nisi sam nabiral smole po hosti. Toda poglej mene, ali nisem podoben strašilu v prosu?"
»Sediva, prijatelj! Tale hruška me je že večkrat pohladila in pokrepčala. Le poglej, pše-ničnica je in ima že zrel sad. Pokusiva! Ivo potrese drevo, da so se hruške kar vsule po glavi plemenitega berača.
»Stoj, no, Ivo, saj me ubiješ!"
»Ne boj se za svojo zabuhlo butico. Prav je, da se ti nekoliko omeči."
Smolar je bil sedemnajstleten fant z ozkimi hlačami in rokavnik mu je bil zadrgnjen s trakom okrog pasu. Ostriženih las s čopom na čelu in
z rjavimi opankami je fant kaj samozavestno stopal poleg svojega raztrganega spremljevavca.
»Danes greva tedaj na Hudenje, v tvoje gnezdo. Pokaži, da se ne bojiš nikogar! Konj grajske gospodične mora biti najin, ako tudi svoje življenje jpostaviva v nevarnost. Ti boš čakal kak streljaj daleč od gradu in opazoval ljudi in okolico. Jaz pa pojdem z brento na dvorišče. Kakor hitro se mi posreči, izgnati konja iz hleva, ga izročim tebi in ti hajd ž njim na Kočnik. Zvečer se snidemo ondi. Razumeš, prijatelj ?"
Ivo je srpo pogledal beraču v oči, da jih je ta kar povesil.
Ko se najesta hrušek, odideta, berač proti Zavinku, smolar pa proti Grmuljam.
»Ta bedak! Nič mu ne verjamem. Kakor je prismojen, včasih pa vendarle iztakne pravo. Zdi se mi, da Mate ni prav odločil, ker mu je dal precej prvikrat tako hudo poizkušnjo. Pa naj naredi, kar hoče! Mene ne bo prekanil."
Tako je govoril sam pri sebi smolar, ko je korakal po samotni cesti.
»Tukaj v mlinu se največ izve. Vstopimo," si misli, in že od daleč začne kričati:
»He, smolar je tukaj! Pusta kolesa, pusta nebesa! Za en laški sold namerim toliko, da se namaže lahko deset vozov."
»Pri nas malo mažemo, fante 1 Slabe letine, veliki davki," oglasi se mlinar. „Po vrhu pa še tatovi, da človek ni nikoli varen."
„Teh tatov je pa res toliko, da je groza. Pomislite, oče, meni je zadnjič nekdo brento ukradel, ko sem bil pod jablano zaspal," laže Ivo in ogleduje po veži.
.Pa daj maže za dva solda, samo da bo dobra merica."
»Oh, oče, merica pa taka!"
Ivo sname brento, mlinar odide po kibljo.
.Čakaj, dedec! Saj vsi vemo, kakšne merice ti jemlješ. Klin s klinom I*
Kakor bi trenil, zajme Ivo trikrat iz škafea rmenega pšena in strese v svojo malho.
Mlinar nastavi kibljo, smolar pa vliva iz brente.
»Naredili bomo kar podomače,oče! Kdo bo tako natanko meril. Bodete pa zato navrgli kos kruha. Lačen sem. Danes še nisem ničesar jedel. Slabi časi!" laže Ivo.
Mlinar stopi v hišo po kruh. Smolar izlije iz kiblje polovico maže nazaj v brento, v kibljo pa nalije s korcem vode, ki je bila v škafu na klopi. Bil je hitrejši, kakor mlinar, ki je premišljal pri hlebcu, koliko bi vrezal kruha.
»Ker si dober človek, ti povem, kam pojdi, da boš dosti in dobro prodal. Pojdi kar po stezi na Hudenje! Tam potrebujejo v gradu veliko maže. Dopoldne je navadno tudi tam gospodična z Rake. Dobra deklina!"
„Z Bogom ostanite, oče mlinar, pa še drugič 1"
Ivo zavije po stezi proti Hudenjam in se zadovoljno smeje, ker je mlinarja tako osleparil. Pred gradičem zavije v stran in se ozira za beračem, ki je imel od druge strani priti skozi hosto.
Kmalu ga zagleda. Sedel je na hrastovem štoru in popravljal svojo razcapano obleko. Ali pod vrhno obleko je nosil še drugo, čedno obleko. Kakor hitro začuje stopinje, zagrne zeleni telovnik in poseže v malho po hruško pše-ničnico.
vedno le gurali in sami vse plačevaii, druge dežele bi se mastile pri državnem koritu? Vlada bi opravičeno lahko rekla: Glejte, dežela kranjska ima ravnovesje v proračunu, tedaj nobenih podpor ne potrebuje 1 O odškodnini za kanale in o državnih podporah za melioracije naj tedaj ta premožna dežela kar molči. Pa še nekaj bi se za gotovo zgodilo. Ko bi naši poslanci stopili na Mandeljnovo stališče, potem bi liberalci šele vpili, da dr. Lampe in tovariši ne znajo nič gospodariti in da ne razumejo nič politike. Za vzgled bi kazali desetkrat bogatejšo češko deželo, ki je pa vendar v velikih finančnih stiskah, tako da bodo že letos meseca septembra deželne blagajne popolnoma prazne. In Čehi, kakor menimo, niso v denarnih zadevah ravno preveč tumpasti. Celo g. Ivan Hribar se je le pri njih učil finančne modrosti. Če so pa Čehi tumpasti, no, čemu pa naši liberalci ne svetujejo g. Mandeljnu, da bi, znabiti v spremstvu dr. Ravniharja, s svojimi nasveti romal v Prago bratom Čehom na pomoč? Na Češkem je toliko virov za doklade, toliko cvetoče industrije in bogatih bank, tam bi Mandeljnov nasvet o zvišanju deželnih doklad nekaj izdal.
Pa tudi na Češkem z Mandeljnovim receptom ne bo nič. Čehi imajo boljše pomagavce in jim ne bo treba po Mandeljnovih nasvetih segati globoko v svoj žep. Te dni je odpotoval cesarski namestnik knez Thun na Dunaj, kjer je imel s sekcijskim šefom finančnega ministrstva baronom Engelnom daljšo konferenco, na kateri se je obravnavalo, kako bi bilo Češki odpomoči iz zadrege. Ko bi bil g. Mandelj finančni minister, bi rekel Thunu: Deželne naklade zvišajte 1 Vitez pl. Zaleski bo pa najbrž, ko se povrne s počitnic, našel ključ od državnih blagajnic. Govori se, da hoče vlada Češki zopet dovoliti predujem iz osebne dohodnine in davka na žganje. Da bi kdo take beraške krajcarje vračal, na to se po navadi ne misli. In tako si bo v trenotku uboga češka dežela lepo opomogla. Enako delajo tudi druge dežele, v katerih ne prodajajo finančne modrosti kranjski liberalci in njihov najmlajši znanec, gosp. Mandelj.
DOPISI.
Iz Podbrezi). V nedeljo je bil pokopan Črnetov Jože, katerega je spravil v grob alkohol. Bil je samec, v najlepši moški dobi. Svoje posestvo je prepustil drugim, sam pa se je vdal neizmernemu popivanju. Leto dni ni že nič drugega delal, kot presedel v gostivni. Kot dober pevec je bil tudi član pevskega društva .Pod-breška Lira". Čujemo, da namerava ta liberalna .Lira" sedaj enkrat napraviti veselico. Dobiček se bo lahko popil. Bomo že pravočasno poročali, kako bol — Delo pri novi šoli hitro napreduje.
Iz Sorice. Zadnjo nedeljo je bila v Sorici lepa slavnost blagoslovljenja in otvoritve zadružne elektrarne. Zabavni del je preskrbela godba mladih, veselih fantov selškega orlovskega odseka in selških pevk v narodni noši. Kaj takega še do-sedaj ni bilo v romantični Sorici Slavnost se je začela s sveto mačo, ki jo je daroval č. g. dr. Krek in imel slavnosti primeren govor. Slavnosti so se udeležili: g. okrajni glavar Schitnik, stavbeni svetnik Geilhofer in ravnatelj obrtno-pospe-ševavnega urada inženir Remec. Po sv. maši se je vršil politični shod na lepem griču pred cerkvijo pod košatimi lipami. Shod je otvoril poslanec Demšar. Izvajal je : Danes se vrši politični shod ob otvoritvi sicer male, a važne električne naprave. Ta naprava je v tesni zvezi z našim zadružnim gibanjem in pomeni važen napredek v našem gospodarstvu. Ljudstvo je prej tiščala mora. Sedaj, ko vlada S. L. S., tekmuje naša dežela v delu z drugimi bogatejšimi deželami. Tega preobrata bi moral biti vesel vsak, kdor količkaj gospodarsko misli. So pa še nekateri, ki ne vidijo in ne mislijo nič. Govorijo to, kar se je njih jezik navadil iz liberalnih listov. S svojim demokratičnim zadružništvom je S. L. S. postavila podlago za delo. Za tem zadružništvom stoji deželni zastop. To kažejo zasedanja deželnega zbora. Svoja demokratična načela more deželni zastop obračati v prid ljudstvu le tedaj, če ima za seboj mase ljudstva, dobro organizirane, kajti boj s kapitalizmom ni lahak. Kdo je imel dosedaj v svoji lasti naravne moči? Veliki kapital, ki si je s tem množil bogastvo. Naša stranka dela na to, da te sile osvobodi in zagotovi pošten obstoj našemu ljudstvu. To se mi zdi prava demokracija. Kapitalizmu boj z združenimi močmi. To je namen novega vodnega zakona, ki smo ga sklenili. S tem bo dobila dežela v roke naše krasne vode in njih moč porabila v korist tistega ljudstva, ki si stoletja prideljuje kruh po naših hribih in dolinah. Dežela pa podpira tudi moralno in mate-rielno mala podjetja, ki so na zdravi zadružni podlagi. V tem oziru Selška dolina ni zadnja, ampak med prvimi. Na to smo lahko ponosni. Danes je tu otvoritev električne naprave, v jeseni bo na Češnjici. Če bodeta talent našega ljudstva in moč našega zadružništva skupaj delovala, je prihodnost naša. — Prof. J are se v govoru spominja napisa na neki ameriški stavbi: Iztrgal je nebu strelo in žezlo tiranom. Te besede so veljale Franklinu, iznajditelju elektrike. S to iznajdbo so se otresle ameriške države angleškega trinoštva. To je boj kapitalizmu, po tem zgledu bo delala tudi naša dežela. Liberalci ne znajo druzega kot zabavljati in lagati. P rji državnozborskih volitvah so vpili tu po vseh hribih liberalci: .Čoč je moko podražil." To so neumne lazil Liberalni veliki kapital, ki ima po svojih kartelih vse v rokah, ta dela draginjo. Dunajski župan dr. Lueger je s tem, da je veliko elektrarno dobil v mestno upravo, zadal judovskemu karteliranemu kapitalizmu hud udarec in zagotovil mestu napredek, ki ga ima danes. Potem so pa posojivnice osvobodile našega kmeta iz rok oderuhov. Povzdiga naše živinoreje se je začela po zadružništvu. S tem ste gotovo vsi zadovoljni, ker je vam v korist, če se za boljšo živino več dobi. Zadružništvo bo odprlo dober trg za naše pridelke in izdelke. Da se je vse to doseglo, ste pripomogli vi, ki ste imeli zaupanje
.No, kaj boš samo hruške otepal? Na, kos kruha in tega-le pšena spravi nekaj v svojo malho. Mene preveč teži in težko bi skočil na tistega iskrega vranca s tako malho. Kako ti je pri srcu, Anzelj, grajski gospod? Ali si pripravljen na vse?"
.Kaj me tako zbadaš? Ali misliš, da sem jaz kakšen bedak?" odvrne Anzelj in skoči po-koncu.
.E, prijatelj, tebi leže hrabrost v srce, ker si bližje svojih ljudi. Le pomiri se in glej, da se zvečer gotovo snideva na Kočniku.
Ivo si oprta brento s kolomazom in odide proti gradiču. Anzelj pa spet sede na štor in oteplje črni kruh.
.Prej sem bil norec, zdaj sem pa še večji norec, odkar sem zašel med te vražje duše. Prej sem bil vsaj vsak dan sit in vina mi ni nikoli manjkalo. Zdaj pa naj požiram napol surovo meso in pijem mrzlo vodo. E, ta spet ne bo zagrne I Res sem zaklal svojega svaka, pa kaj hočem? Saj me je najbolj ciganka k temu pripravila ... In pa še to! Da bi jaz dobri Regini vzel tisto, kar ima najrajši, ter izročil lepega vranca tem razbojnikom ! . . ■. Zdaj ali nikoli!"
Tako je modroval Anzelj sam pri sebi in hud notranji boj se je vnel v njegovi otrpnjeni vesti. Danes je še dan, ki ga utegne odnesti iz tatinske druhali, pozneje bo težko kaj izpremeniti. Ali, kako naj izvrši svoj naklep? Če gre za Ivotom v grad, je izgubljen. Če počaka na hrastovem Štoru, mora s konjem nazaj v Kljukčevo družbo. Če se skrije in skrivaj pride do kontese Regine
— kdo ve, če ga bo hotela in mogla skriti pred maščevavci ?
Pa Anzelj ni imel dovolj časa, da bi dalje premišljeval.
Smolar je hitro prišel iz gradu. .Vražja duša ta gospodična 1 Še zdaj je ni semkaj," pravi smolar Anzeljnu. .No, pa ogledal sem vendarle vse. Ko je šel oskrbnik po stopnjicah v grad po denar, sem hitro skočil za mlado deklo, ki se je v zadregi skrila v konjski hlev. Jaz za njo in kdo bi si mislil? Predno sem jo opazil, je že z vrha hleva skozi seneni livek klicala nad menoj:
.Si mislil, smolar smolasti, da me boš vjel, pa si se peljel na led. Grdoba grda, da te ni sram!"
.Jaz sem voljno poslušal zasmehujoče besede, gledal skozi livek pod streho in videl, da se pride čisto lahko skozi strelnice v zidu v hlev. Takoj me je veter odnesel z dvorišča in glavo stavim, da bo konj moj, ako le kontesa pride. Če pa ne pride, pojdeva na Rako. Malo težje pojde, pa bo že! Saj se včasih človeku sreča sama smeje. Na, jej, če si lačen! Oskrbnik je imel klobaso v stražnici na mizi. Menda mu jo je dekla prinesla za malico. Seveda pes bo revež, ker ga bo oskrbnik spoznal za tata. Naj bo tepen namesto mene, para pasja! Zakaj pa se je tako zaganjal vd-mel"
Kar začujeta peket konskih kopit. Umakneta se v hosto.
Solidon je sledil in cvilil, da je jahavka postala pozorna. Pa še bolj je izpodbodla konja, da se je kar kadilo za njo.
v nas. — Dr. Krek pravi: Ta misel, ki se je danes uresničila, se je že pred leti sprožila v moji navzočnosti pod to lipo. Ko sem začel svoj čas politično delati in šariti za zadružništvo, so se mi nekateri čudili. Ko sem šel v neki kraj na Dolenjsko snovat hranilnico, so se mi smejali. Danes je tam hranilnica ena izmed tistih, ki imajo največ hranilnih vlog. Tako je bilo tudi, ko sem marsikaj nasvetoval v Selški dolini. V gospodarstvu smo prej nazadovali. Z zadružništvom se vzdi-guje živinoreja. Kmalu bodo prišli časi, ko bodo hodili k nam tujci živino kupovat. Koliko je bilo zabavljanja proti kmetu! Kdo se je brigal ? Edino naša stranka se je postavila za ljudstvo. Propadanja kmečkega stanu so bili krivi liberalci, tudi naši. Kmet je bil ničla, dokler se ni zanj potegnila S. L. S. Kdo jim more kaj verjeti? Kmečki poslanci morajo čuvati, da liberalci ne odpro na stežaj vrat tuji živini in ne uničijo našega kmeta. Pri nas so se cene lesa vzdignile s pomočjo kmečkih zastopnikov. Veliko lesa gre iz teh krajev neobdelanega. Treba bi bilo, da bi naši pridni delavci, ki hodijo po svetu les sekat, doma imeli zaslužek in bi izdelan les oddajali, kakor drugje. S pomočjo električne sile se bo dalo tudi to doseči. Zaupajte svojim poslancem, ki bodo gotovo za vas delali.
Z Vršiča. Med Prisankom in Mojstrovko na goriški strani se je otvoril dne 4. t. m. planinski dom na Vršiču. Pri otvoritvi je bilo krasno vreme. Navzočih je bilo nad 500 udeležencev, med njimi tudi Čehi in Hrvatje. Stavba, izdelana po načrtu inženirja Skaberneta, je solidna, sobe so elegantne. Govorili so: načelnik dr. Tominšek, župnik Aljaž, Čehi, Hrvatje in vojaki, ki so povzdigovali krasoto slovenskih planin. Postrežba je bila dobra, navdušenje občno.
Iz Železnikov. Na Veliki Šmaren, 15. t. m., pridite vsi somišljeniki v Železnike! Ta dan se bode blagoslovila nova zastava kat. izobr. in podp. društva. Zastava je zelo krasno izdelana v slovanskem slogu in stane 1200 K. — Popoldne priredi telovadni odsek .Orel* v Železnikih igro-kaz .Za križ in svobodo". Predstava se bo vršila v prostorih tovarša Pavla Tavčarja v Zg. Železnikih. Pri predstavi bo sodeloval tudi ženski pevski zbor. Vabljeni so vsi iz okolice in drugih krajev. Posebno rojaki, ki bivajo v bolj oddaljenih krajih, naj pohite ob priliki te slavnosti v svoj domači kraj.
Iz Selške doline. Zadnjo nedeljo zvečer so se vračali Selčani na treh vozovih od veselice iz Sorice. Na enem vozu so bile gospe in gospodične v narodni noši in na drugem orlovska godba iz Selc. V Železnikih je naenkrat začelo leteti na vozove kamenje. To .kulturno" dejanje so seveda proizvajali ljudje, ki pravijo, da pripadajo napredni stranki. Ali ni to lepo napredovanje v pobalinstvu? .Sokoli" naj vendar poučijo svoje pristaše, da vsaj tuje ljudi na cesti pri miru puste in ne posnemajo največjih surov-cev. Zadeva se je naznanila orožništvu.
Z Bleda. Minister Dlugocz je odpotoval. Bled se mu je posebno priljubil, kakor tudi Trnki. Oba ministra sta se redno udeleževala nedeljske božje službe, Zaraditega in ker sta kazala naklonjenost kranjski deželi, sta se Blejcem prikupila. — Pretekle dni so na Bledu praznovali jubilej duhovni, ki so 25 let, in duhovni, ki so 10 let
.Vražji pes! Kmalu naju bi bil zasledil. Pa saj naju je 1 Torej počakaj, jaz bom naredil hitro. Drugače bo vse izkaženo."
Ivo je malo časa pozneje že lezel po lestvici navzgor. Takoj se je spustil po livku, skozi katerega se seno meče v hlev, in našel je še osedlanega konja. Pogleda pri vratih na dvorišče. Vse mirno. Stražnica je prazna.
Ivo zasede vranca in smukne skozi vrata, ki so peljala z dvorišča. Le oskrbnikov pes se je zagnal za njim, pa ne daleč.
,To babje sedlo je pa res zlodej! Toliko da sem obvisel na konju. Zdaj pa le brž, Anzelj I Na Kočniku se vidiva."
Berač zbaše svoj plašč v malho in Anzelj drevi vranca čez drn in strn, napravljen kakor grajski gospod.
Ivo je oprtal svojo brento in hitro stopical proti zavinku.
Ko bi bil Ivo čul Anzeljna, ki se je vesel« smejal ter šepetal tja v širno plan: .Ne boš me videl, Kočnik!" tedaj bi bil pač krenil drugam. Tako je pa mirno prikorakal v vas in vpil na vse grlo:
„He, smolar gre! Ljudje božji, kupite maže, napol za denar, napol zastonj!"
Rojski vitez Anzelj na ženskem sedlu zamahne z roko in zavije proti Hudenjam.
Grajski norec je prekanil ,.modre brate"!...
Škrjančki so peli,
so bili veseli,
oj tam za goro! .. .
Dalje prih.
priloga „Goren)cu" ifev. 32 Iz I« 1912.
mašniki. Med prvimi so: domači župnik duh. svetnik Jan. Oblak, p. Žužek, dr. Piči ga s, med drugimi pa: dr. Mohar, dr. Grivec, dr. Kimavec i. t. d.
PolKICnl obzor.
Štajerski deželni zbor bi vlada rada napravila delaven. Zastopniki veleposestva so imeli konferenco pri deželnem glavarju in so se menili o vprašanjih, kako bi se omogočila delavnost deželnega zbora.
Vojaške vaje graškega kora bodo letos od 31. avgusta do 3. septembra. Divizije bodo močne, kakor v vojni, kar pri nas doslej ni bila navada. Navzoči bodo: prestolonaslednik Franc Ferdinand, vojni nadzornik baron Konrad pl. Hotzendorf, vojni minister Auffenberg in minister deželne brambe pl Georgi. — Vaje se bodo vršile v okolici Cirkniškega jezera.
Nova določba za vojake. Vojni minister Auffenberg je določil glede nabornikov sledeče: Za vojake nesposobni so samo oni mladeniči, ki so ali na obe očesi slepi, ali gluhonemi, ali niso pri zdravi pameti. Za vojno službo pa je sposoben vsak drugi. Na napake kot so: nenormalna glava, ena noga krajša kot druga, jecljanje, gluh na eno uho, ali če si je kdo zlomil kost, pa se mu je zacelila, ako mu manjka en prst i. t. d , se odsedaj naprej ne bodo nič več ozirali.
Nove jeklene topove dobi Avstrija. Zadnjo soboto je o tem poročal vojni minister Auffenberg cesarju, ki je načrtu pritrdil. Delo se odda Ško-dovi tovarni na Češkem, ki je pripravljena izdelati topove na kredit vojni upravi. Avstrija gradi sedaj tudi dve veliki bojni ladji. Z Dunaja se prva vest preklicuje.
Napad na Čuvaja pred sodnijo. Državni pravdnik je predlagal, da naj se Jukič obesi, dijaki Cvijič, Česarec, Bublič, Neidhardt, Horvatin in Horvat naj dobijo ječe 10 do 20 let, drugi obtoženci pa po 5 let.
Srbska narodna cerkvena avtonomija se namerava uničiti. Vse srbske stranke se posvetujejo, kako bi se preprečila ta nakana. Časopisi objavljajo ostre članke proti odredbi ogrske vlade, ki z uničenjem cerkvene avtonomije hoče pograbiti veliko cerkveno premoženje, uničiti srbsko šolstvo in narod pomadjariti.
Na Balkanu vre. Turki so napadli Bolgare v Kočani. Bolgarski poslanik se je pritožil pri porti in zahteval, da se kaznujejo krivci. — Na črnogorski meji so Turki napadli utrdbo Vajkovac. Črnogorci so streljali s topovi, ubili 13 Turkov in 3 ranili. Ubita sta bila tudi 2 Črnogorca. Pri Veliku so Turki napadli črnogorsko stražo in vdrli v Črno Goro. Pri Ptosenštu so pa Črnogorci vdrli na turško ozemlje, zasedli utrdbo, ubili 24 Turkov in jih 14 ranili. Poveljnik turških vojakov v Selčahu je pribežal v Črno Goro.
Spor med Črno Goro in Turčijo je zdaj poravnan. Zgodilo se je to na pritisk Rusije, ki hoče imeti mir na Balkanu.
V Albaniji je še vse pokoncu, ker turška vlada noče izpolniti zahtev. Albanija se hoče popolnoma odtrgati od Turčije. Isa Boljetinac vlada nad okraji Novi Pazar, Priština in Mitro-vica kakor samostojen vladar. Odstavlja in nastavlja uradnike in vse se mu pokorava. Enako je tudi v južni Albaniji.
Turčija. Vlada je razpustila zbornico. Ko se je bila seja že končala, so prišli vsi ministri v zbornico in pred enajstimi poslanci so prebrali dekret, da je zbornica razpuščena in da se napravijo nove volitve. Predsednik zbornice je hotel priti do sultana, pa ni bil sprejet. Močne vojaške patrole hodijo po Carigradu. Ena vojna ladja je priplula iz Dardanel in se vsidrala pred zbornico. Člani zbornice hočejo proti volji vlade v kakšnem drugem mestu imeti svoj parlament Nad Carigradom se je proglasilo za 40 dni obsedao stanje. Zaradi tega ne sme ponoči nihče na ulico. Ljudstvo je nevoljno. Vlada je proglasila obsedno stanje tudi v Solunu, Smirni in Jedrenju. Albanska narodna vojska je že prišla v Skoplje, si osvojila mesto in namerava razglasiti samostojnost Albanije.
Italijansko-turška vojska. Lahi imajo zdaj v oblasti vse Tripoliško obrežje, ker so Turkom vzeli mesto Zuaro. Arabci so postali baje precej zbegani in blodijo po puščavah v razkropljenih četah.
Francoska. Vlada je nekoliko nehala preganjati cerkev in bi rada imela zopet dotiko z Vatikanom.
Novičar.
Dva ministra vrh Triglava. Dne 2. avgusta sta šla na Triglav ministra Trnka in Dlugosz v spremstvu nekaterih Slovencev. Prehvaliti nista mogla lepote gorenjskih planin. V Triglavskem domu ju je pozdravil dr. Tominšek. Nazaj sta šla na Srednjo vas, kjer ju je duhovni svetnik Berlic povabil na okrepčilo. Potem sta se vrnila na Bled. Zadnji torek je na Bledu obiskal dr. Šu-steršič ministra Trnko, ki se je ž njim peljal gle-
dat dela na Završnici. Minister Trnka, ki je strokovnjak na polju tehnike, si je ogledal naprave prve kranjske deželne elektrarne. Pri cerkvi v Žirovnici je bil slovesen sprejem, pri katerem so bili navzoči prof. dr. Svetina, župnik Lavrič, župan Finžgar z vsem občinskim odborom in šolska mladina. Minister je izrekel, ko si je ogledal dela na Završnici, da ga veseli, da Kranjska dežela služi za vzgled vsem drugim avstrijskim kronovinam, in je čestital deželnemu glavarju.
Urnebesna blamaža ljubljanskih liberalcev. Propadajoča klika ljubljanskih liberalcev se je hotela zadnji ponedeljek okrepiti. Pod krinko narodno-socijalne stranke so nameravali kapitalisti delavce vpreči v svoj jarem. Povabili so češkega poslanca Choca, naj bi prišel za botra v Ljubljano. Ta je s seboj pripeljal 150 čeških gostov. Na slavnostnem zborovanju je prišlo do grozovitega poloma. Otrok je bil rojen mrtev. Stari in mladi liberalci so se na licu mesta med seboj do grdega skregali in ves ta teden se obkladajo .Narodovci" in .Dninarji" in .Zarjam" zaradi onega shoda z najgršimi priimki. Zanimivo je to, da je Choc voditelj zastopnikov češke narodne stranke, ki je prišel kumovat, nastanil se v deželnem dvorcu pri dr. Šusteršiču in potem na shodu obsodil slovenske liberalce tako čvrsto, da kar cvilijo. Zamera je bila tedaj grozna. .Narod" se je spravil nad poslanca Choca, mu v dolgih litanijah dokazal, da je politična ničla, da je v svoji preslepljenosti škodoval stranki in ne vemo, kaj še vse. Še lepše je pa to, da je neki Radešček na shodu očital .Slovenskemu Narodu" in .Dnevu", da sta podkupljena Ravno ta Radešček je snovatelj nove narodno-socijalne stranke To očitanje .Narodovce" in .Dninarje" grozno peče. .Narod" celo pravi, da naj se delavstvo ne organizira kot narodno-socijalna stranka, ker bi se s tem nič ne doseglo. Liberalci sami priznavajo, da je bil poizkus, vpreči delavce v novo napredno stranko, velika polomija. Proti Radeščku je pripravi javni odbor v .Narodu" podal izjavo, da se narodno-socijalna zveza vzdrži vsakega političnega delovanja (1) ter ostane strogo strokovna organizacija na narodni podlagi. Nocoj bo po § 2(!) ta odbor imel shod v .Narodnem Domu", kjer se bode obhajala sedmina. Na Turškem imajo sedaj podobne razmere, kakršne vidimo v ljubljanski napredni stranki. — .Dan" piše: .Dr. Šusteršič je dosegel svoj namen: naprednjakom je dal povod, da so nastopili zoper narodno-so-cijalno zvezo. Ker je povabil Choca, da naj se pelje z Bleda v Ljubljano ž njim in da naj pri njem prenoči, je s tem dr Šusteršič speljal Choca na led in je izborno dosegel svoj namen: ubil je v kali narodno-socijalno gibanje in poslanec Choc je s svojo kratkovidnostjo bil pogrebec te lepe ideje na Slovenskem."
Liberalno koritarstvo. Kaj bi liberalci počeli, ako bi prišli do moči, da bi mogli svojim pristašem polniti korita, se spozna iz nastopne izjave, katero je prinesel »Dan" zadnji četrtek: »Ena najvažnejših skrbi vsake politične stranke mora biti, da preskrbi svojim pristašem ugodnosti za vsakdanje potrebe." Za danes brez pripomnje, ker ta odkritosrčna izjava govori za cel članek!
Mladinska godlja. Pri .Dnevu" se pozna, da odslavljajo urednike in da se list piše in tiska — po polnoči. Zadnjo sredo je pisal .Dan": »Kadar se gre proti narodnemu sovražniku, tedaj bi morali biti edini; razlike med klerikalci, na-prednjaki, socijalnimi demokrati i. t. d. bi morale pasti, brez ozira na eno ali drugo bi morali delati skupno." V istem članku je pa tudi pisano: »Najhujšega sovražnika imamo med seboj; to so naši slovenski klerikalci. Najprej moramo take ljudi odpraviti iz svoje srede." — Ali ni to imenitna logika! Nadalje pravi člankar: »Vsak mora delati v pravo korist svojega naroda, nikogar naj nobeden ne gleda pri delu za domovino, če dela za lastno korist, ker tak človek ne bo napravil mnogo dobrega." Kmalu nato pa stoji v istem listu: »Nam naprednjakom treba duševnih korenjakov ; ravno teh je malo, zato tudi malo agitatorjev v naših taborih, posebno tudi, ker se vsak bori za vsakdanji kruh, nima torej časa, kakor ga imajo po farovžih." — Kdo je li urednik »Dneva", da si upa dajati med svet tako godljo?
Prazno bahanje. .Dan", mežnar liberalnih učiteljev, se je dne 3. t. m. bahal: Kaj bodete vi, Slomškarji, ki Vas je vseh skupaj v Zvezi le 296, namreč 92 učiteljev in 204 učiteljice! Na .Slovenskega Učitelja" Vas je naročenih le 1291 Liberalnih učiteljev je pa kot listja in trave. .Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" ima nad 2000 članov, .Učiteljski Tovariš« pa blizu 1300 naročnikov. — Čez dva dni se je pa ,Dan" že kisal kakor otrok, ki se je v šobo vgriznil, in je tožil, da šolstvo na Kranjskem grozovito propada, odkar je v klerikalnih rokah, da moških učnih moči sploh ni več na razpolago in da se bližamo časom, ko bodo morali poučevati po šolah na deželi zopet mežnarji.in penzijonirani vojaki, ker se učiteljskemu stanu na Kranjskem noben pameten človek ne mara več posvetiti. — Zdaj tedaj vemo, zakaj učiteljsko glasilo tako neumno piše. Zato, ker pri njem sodelujejo učitelji, učiteljskemu
stanu se pa na Kranjskem noben pameten človek več ne mara posvetiti. Če je to res, kar pravi .Dan", naj si to za uho zapišejo liberalni uči-teljiščniki, ki imajo liberalno organizacijo in svoj list. Naj le ubogajo ti mladeniči svoje glasnike in zapuste Kranjsko ter prostor napravijo učiteljicam, ki so bolj pametne, kakor liberalni učitelji. Sicer pa ni dvoma, da se tudi na učiteljišču dela dan. Število katoliško-narodnih preparandov narašča leto za letom!
G. J. Janežič, c. kr. okrajni šolski nadzornik za kranjski in radovljiški okraj, pojde baje v Ljubljano. »Slovenski Narod" mu je tem povodom posvetil dolg, političen, a jako bedast Članek. Mi smo bili z g. Janežičem, ki je krščanskega mišljenja, prav zadovoljni. Kot nadzornik je bil strog, ker je bil vnet za napredek šole.
Živinorejci gorenjskih živinorejskih zadrug imajo svojo okrožno zborovanje za to leto v Kamniku na sv. Roka dan, 16. avgusta. Ker je gibanje za procvit živinoreje po Gorenjskem zelo živahno in se je prav tu ustanovilo zelo mnogo zadrug, zato je tako zborovanje, kjer se misli posameznih izkušenih gopodarjev in učenih mož ob skupnem zboru povedo in zvedo, prava duša vsakega resničnega napredka. Zato na ta dan v Kamnik k zborovanju! Vsaka zadruga dobi posebno povabilo in spored zborovanja, kar se priobči tudi v časnikih.
Dvorni svetnik je postal dr. Franc Zupane, deželnovladni svetnik in sanitetni referent pri deželni vladi v Ljubljani.
Vojaški nabori se bodo vršili za politični okraj Kranj: v Škof ji Loki 12, 13. in 14. avgusta; v Kranju 16. in 17. avgusta; v Tržiču 19. avgusta. V Radovljici 21., 22., in 23. avgusta; v Kamniku 24. in 26. avgusta. Za politični okraj Ljubljana, mesto: 12. in 13. avgusla, za okolico: 14., 16. in 17. avgusta. Pozivi se bodo potrjenim fantom izročili takoj pri naboru. V aktivno službo bodo stopili: enoletni prostovoljci 10. oktobra, novinci 15. oktobra in nadomestni rezervisti spomladi.
Slovenci na evharističnem kongresu.
Približno število slovenskih udeležencev na kongresu bo 3500. Tržaški in goriški Slovenci ne bodo imeli posebnega vlaka, dočim pojdejo koroški, štajerski in kranjski slovenski udeleženci s svojimi vlaki. Udeleženci se bodo razdelili v skupine po 50 ljudi. Imeli bodo vsak dan (12., 13. in 14. septembra) zjutraj in zvečer ob šestih skupno božjo službo. Pontifikalna opravila bodo imeli slovenski škofje. Orli in dijaki imajo znižano pristopnino. Petje bo vodil č. g. Stanko Premrl. Poskrbelo se bo, da bodo stanovanja blizu cerkve, ki je določena za Slovence. Želi se, da bi prišlo več udeležencev, kakor se jih je priglasilo, v narodni noši.
Kuratorij zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani je imel dne 30. m. m. v deželnem dvorcu važno sejo ob prisotnosti zastopnika ministrstva za javna dela, deželne vlade in deželnega odbora in drugih zavod vzdržujoči h korporacij in članov. Ministerijalui svetnik Haas je pohvalil delovanje zavoda in obljubil v naprej še izdatnejšo podporo. Za tekoče leto je dovolilo ministrstvo 7500 K ter 2500 K investicijskega prispevka, deželni odbor je obljubil 8000 K ter mestna občina ljubljanska in obrtno-trgovska zbornica 1000 K- Za podpredsednika zavoda se je izvolil J. Ložar. Zavod je priredil v tekočem letu več tečajev za razne obrtne stroke. Namerava se prirediti še tečaj za knjigovodstvo in strokovni tečaj za čevljarstvo v Žireh. Obljubilo se je podpirati prošnje za nove naprave sodarske zadruge na Češnjici in *a stroje zadruge v Kropi.
Velika poletna veselica v Postojnski jami. Dne 15. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne se bo vršila velika poletna veselica v svetovno-znani Postojnski jami. Vsled tega bo vozil prvi posebni vlak z Gorenjskega v Ljubljano in odtod v Postojno. Vozna cena tja in nazaj je polovična. Natančen vozni red je razviden iz posebnih letakov, kateri so se že razposlali Vse podzemeljske krasote se bodo bliščale letos dne 15. avgusta v praznični razsvetljavi. Več godb bode sviralo v različnih dvoranah onega bajnega sveta. Jamska restavracija in kavarna bodeta skrbeli za telesni blagor slavnostnih gostov. Vstopnina v jamo se je znižala za ta dan od 5 K na 2 K. Veselica se bo vršila pri vsakem vremenu. Nudi se lepa prilika, da si bo vsakdo lahko ogledal največji svetovni naravni čudež, naravne krasote, kakršne se nikjer drugod ne nahajajo.
Zopet polom v posojivnici. V soboto je imela kočevska posojivnica svoj občni zbor. Računski zaključek izkazuje 86.000 kron primanjkljaja. Občni zbor je sklenil, da zadruga stopi v likvidacijo in 25. t. m. se bodo izvolili likvidatorji.
Ponesrečeni vojaki na Triglavu. Zadnje dni so imeli lovci iz Bovca vaje v Triglavskem pogorju. Vaje so se vršile na težko pristopnih krajih. Prišli so do neke stene, ki so jo morali preplezati. Nategnili so vrv in 6 mož je naenkrat plezalo gor. Ker je bila vrv preslaba, se je utr-
HallOP  § Al? I Imamo zdrav želodec in .ias ne tišči v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rahbarbera krogljice z znamko Elsakrogljice. Povemo Vam iz JJUDUl    vtflk 3 lastne izkušnje, poizkusite jih tudi Vi, uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škatljic franko 4 krone. — Izdelovatelj lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 264 (Hrvatsko). IV 148—24
gala in vseh šest je padlo v neizmerno globočino in so se .ubili. Vsi so rezervisti in zapuščajo doma. družine.
Novo podzemeljsko jamo so našli v Črnem Potoku pri Kočevju, v njo drži 30 m dolg rov naravnost navzdol. V jami so lepi kapniki.
Redka karijera. Listi so prinesli poročilo, da je zadobil uratrovljenj naš rojak c. in kr., polkovnik Franc Beaeljak — plemstvo. Vredno je temu pripomniti, da je odlikovanec, rojen v Črnem Vrhu pri Idriji, kot navaden kmečki fant bil asentirati k vojakom. Bilo je treba pač železne marljivosti in vstiajnosti, da se je mladenič -<■-preproet kovaški, pomočnik — brez vse prejšnje izobrazbe povspel na tako odlično mesto v armadi in dosegel celo plemeniti stan. Takih odločnih značajev nam je treba 1
a Nespodobna razglednice, ki se vidijo tu-šntam, se vsled razglasa c. kr. finančnega ministrstva po trafikah ne bodo smele več prodajati.
V Mavčičah že tri mesece ni bilo nobenega krsta. Kaj takega se še ni primerilo ves čas, odkar je ondi župnija. Mavčiška župnija šteje 972 duš.
Strela je udarila zadnji ponedeljek popoldne v Šumijev kozolec na Prebačevem. Pogorelo je 7 oken raznega žita.
Najdena je bila vozna plahta na klancu v Kranju od Majdiča do Jelena in ena blizu Tržiča. Dobita se pri g. J Ručigoju v Kranju.
•Gorenjske knjižnice* je izšel peti zvezek, ki obsega te-le zanimive sestavke: Kukelčev stan (Spisal Proto Konec); Najlepša roža (Spisal Ljubo Mrak); Binkošti pri slovenskih drvarjih v Bosni (Spisal R—c); Pred Križanim (Spisal Ljubo Mrak); Moč domišljije (Sp..J»M.); Potepin (Sp. Bogdan Selimir). Prijatelji zabavnega berila, sezite naglo po.novi knjigi! Cena s poštnino vred 30 vin. Denar se pošilja .Tiskovnemu društvu" v Kranju.
Iz Amerike. V rudniku je ubilo Janeza Makovca iz Rateč na Gorenjskem. — Utonil je 21 let stari Franc Kočevar in umrl je Franc Rotar iz Trboj. ki je zapustil vdovo in majhnih otrok.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja (11) sv. Tiburcij; ponedeljek (12) sv. Klara, d.; torek (13.) sv. Hipolit in Kasijan; sreda (14.) sv. Ev-zebij, sp.; četrtek (15) Vnebovz. M.D.: petek (16.) sv. Rok, spoz.; sobota (17.) Liberat, u.
Na tedenski semenj v Kranju dne 5. t. m. je bilo prignanih: 165 glav domače govedi (za mesarja 60), 12 telet, 41 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 00 in 249 domačih prešičev ter 87 domačih kozlov in 8 domačih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 98 v, za srednje pitane vole 86 do 88 v, za nepitane 80 do 82 v, za bosensko goved 40 v, za teleta 1 K 02 v, za pitane prešiče 0 K 00 v, prešiči za rejo 1 K 20 v. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 23 K; ječmen 20 K; bveš' 2* K; korUza 22 K. • ajda «26 K,u proso S>2 K; krompir 7 K rj-iftžof (rdeč) 30 K, koks 36 K, detelja 150 K, slanina 1-80 do 1-90 K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 3 K, jajce 7 v, seno 6 K, pšenična moka 37 v, kaša 32 v, ješprenj 30 v.
Let a ve c Vidmer je zadnjo nedeljo delal polete^ v Sarajevu z velikim uspehom. Navzočih je bilo 20.00 ljudi. .....
Izpoved socijalnega demokrata. Dunajski socijalni detnokretje, ki so duševni voditelji tudi slovenskih rdečkarjev, so začeli delovati med katoličani za odpad od vere. Silno jih bode evharistični shod. Te dni so imeli na Dunaju posvetovanje, kako bi, v dneh pred evharističnim Shodom kar največ ljudi dovedli v brezverstvo. Rdečkarski agitator Bernhart je na tem shodu podal sledečo* izjavo, ki jasrM) kaže, 'kako daleč je zašla socijalna demokracija: „Ali ni"— tako je rekel Bernhart — .socijalna demokracija najbližja brezverstvu? Ali ni dolžnost socijalnih demokratov, da postanejo po naukih in načelih stranke brezverci? V tem smislu hočemo nastopati povsod in delati javno za brezverstvo." — To izpoved voditelja rdečkarjev si hočemo dobro zapomniti.
Posebni vlaki na evharistični kongres.
Do zadnje nedelje je bilo priglašenih posebnih vlakov: Iz Šlezije 1, iz Bosne 1, iz Hrvaške 4 s 1200 romarji, iz Češke pošljejo več posebnih vlakov s 5000 udeleženci, iz Linca prideta 2 vlaka, iz Kremsa 1, iz Waldviertelna 4, iz Št. Hipolita 4, in razen tega še trije vlaki iz Gorenje Avstrijske. 10 000 Slovakov pride s 25. vlaki, iz Gradca 1, iz Brna 1, iz Olomuca 1, iz Ogrskega Gradišča 1, s Tirolskega pride SGOO ljudij iz Galicije-5000 Poljakov, iz Maribora 1000 Slovencev,. Koroški Slovenci in Nemci pojdejo vsak s svojim vlakom in Kranjska je doseJaj priglasila 200O udeležencev, iz tujih držav pa so napovedani vlaki Z Bavarskega 4, iz Kolina 1, iz Kanade pride poseben-parnik, z Rima 1 vlak, iz Milana 1, s Španskega 2, z Irskega 1, s Francoskega 2 in 4 popotne družbe, iz Belgije 2 vlaka, s Holand-skega več popotnih družb, iz Berlina 1 vlak, iz Varšave 1 i. t. d. Kakor je iz teh podatkov že razvidno, ki pa niso Še popolni, bo one dni na Dunaju ogromna množica ljudi s celega sveta. Skupnega sv. obhajila se bo udeležilo tudi 80.000 otrok.
Knez Ivan Schwarzenberg v Pragi je dal vsem svojim uradnikom in uslužbencem dovoljenje, da se udeleže evharističnega kongresa. Dovolil jim je dvodnevni dopust in vsakemu po 75 kron potnine.
Ponesrečeni zrakoplove!. Zrakoplov .Teodor Schaek" je krožil s svojim gospodarjem v zraku nad kantonom Unterwaiden v Švici. Ljudje, ki so mislili, da kdo ogleduje trdnjave, so začeli na zrakoplov, streljati in zadelo ga je 22 strelov. Ves preluknjan se je moral spustiti na;tla..— Na prostoru blizu Berolina, kjer se shajajo zrakoplovi, se je neki mehanik kratkočasil z motorjem. Naenkrat pa je motor začel delovati in mehanika je udarila perutnica tako močno; da mu je drob stopil iz teleBa. V bolnišnici je umrl. —Zadnjo soboto je blizu Monakovega padel na tla letavec Fischer s svojim monterjem vred in oba sta se ubila. — Aviatik Abramovič na Raskem je padel s precejšnje višine, ker stroj ni deloval. Dečim se je aparat močno pokvaril, sta ostala potnika nepoškodovana. — Aviatik Balensi je srečno pristal, toda ko je prišel preblizu aparata, ga je zgrabila lopata in ga grozno razmesarila. Prenesli so ga v bolnico«
V Pragi je skočil v blaznosti skozi okno vseučiliški profesor dr. Tylš in se je ubil.
Zblaznel je v Pragi črkostavec Franc Ambros. Ognjegasci, ki so pričakovali, da bo skočil skozi okno, so razpeli rjuhe. Ambro; je res skočil skozi okno iz drugega nadstropja, a priletel je na nekega ognjegasca, kateremu je zlomil hrbtenico, da je obležal na mestu mrtev. Ambros je bil lahko ranjen in peljali so ga v blaznico.
Nesreče v gorah. Na Tirolskem in Sol-nograškem se je zadnje dni na gorah več ljudi ponesrečilo. Z Raabenspitze je padel vpokojeni polkovnik Bussu z Dunaja in obležal mrtev, z Mahnkopfa je zdrčala gdčna Kumner iz Vratislave in obležala mrtva, na Rdeči steni se je ponesrečil profesor; Wiesing iz Vratislave, na Hohenstaufenu se je ubil inžener Lehe, na Saletalpi pa dijak Berger, ki je priletel v Kraljevsko jezero in atonil.
Nesreče na vodi. Dve osebi sta utonili na jezeru pri Toblachu, pri Kievu se je prevrnil motorni čoln in je utonilo 10 oseb, na Labi se je prevrnil čoln in so utonile tri osebe, pri Bordeauxu na Francoskem se je prevrnil čoln in so mrtvih dobili pet oseb. Pri Binzu je padlo v morje okoli sto oseb in mrtvih «o po* tegnili iz vode nad 20. Na Einfeldskem jezeru je bilo v nekem čolnu, ki ga je prevrnila ■ nevihta, 12 osebj izmed katerih jih je devet utonilo.
Ogle). Vlak je povozil neki avtomobil, v katerem so bile štiri osebe. Gospodarjev sin je mrtev, šofer pa močno ranjen.
Na Ogrskem sta se v Gizongradskem ko-mitatu, kjer se bodo vršili letošnh marievri, ta teden pojavila dva slučaja kolere. Da se bolezen ne raznese, se je poskrbelo za varnostne odredbe;
Kardinal Fischer v Kolinu je umrl dne 30. julija. Star je bil 72 let in je bil devet let kardinal.' Kardinal Fischer je bil velik učenjak, moder papežev svetovavec in podpornik Centruraa v Nemčiji.        < ■ «»
Velika nesreča. V vasi Giecga- na Ruskem je dal neki gospodar zidarjem, ko so mu dozidali tronadstropno hišo do vrha, napraviti pojedino na zidarskem odru. Ko so bili najbolje, razpoloženi, je začelo naenkrat pokati1 in oder se je sesedel. Triindvajset ljudi je bilo na mestu mrtvih, veliko pa so jih odpeljali v bolnišnico.
Požar v Petrograd«. V torek popoldne ob 4. uri je pričelo v Petrogradu goreti v nekem lesnem skladišču. Ogenj je švignil na bližnja poslopja in žrtev ognja je bila tudi palača Petra Velikega. Gasit je prihitelo nad 30 požarnih bramb, a so mogle šele po dolgem času ogenj nekoliko pogasiti. Škoda znaša okrog treh milijonov rubljev. Zažgano je bilo po neprevidnosti nekega delavca.
Laški banditi. Nedavno so pri belem dnevu vdrli banditi v hišo nekega trgovca v mestu Rovignu, zategnili na cesto njegov avtomobil in posadili nanj njegovo 24 letno hčerko ter jo odpeljali. Ničvredneži so deklico oskrunili in nato umorili. Njeno truplo so našli drugi dan razmesarjeno blizu neke gostivnet   ^ >  i ,
V Bolonji je v tovarni za strelivo, kjer je zaposlenih 1400 delavcev, eksplodiral predzadnjo soboto zaboj z 200 užigavci za šrapnele. Prostor, kjer se je nesreča pripetila, je ponolnoma razrušen, en delavec ubit in veliko število jih je težko ranjenih.
Italijanski begunci. Skoro v gručah prihajajo italijanski ubegli vojaki na južno Tirolsko, ker se boje iti v Tripolis. V Rivo ob Gardskem jezeru jih je prišlo 20 še v vojaški obleki in so rekli, da vsako stvar radi prestanejo, samo da jim ne bo treba iti v Tripolis.
V Brvilnu pri Varšavi je hotel župnik Marjernski rešiti svojega brata, ko je tonil, a sta oba postala žrtev močnega vrtinca.
Prestopili so v katoliško cerkev v Avstraliji anglikanski pastorji Gordon Tidy, vodja anglikanske katedrale v Bathurstu, A. H. Murphy, vodja anglikanske katedrale sv. Barnaba, in V. A. Geer, angliknnski pastor v Woolahre, v sid-nejski škofiji.
Zlobni ženski. V vasi Radgosci blizu Krakova je neka kmetica s pomočjo svoje hčere polila moža, ko je spal, s petrolejem in nato zažgala posteljo. Nesrečnež se je prebudil, hitel na dvorišče, kjer je fgorel že popolnoma blazen. — V Rakovcit ^)rt Krakovu. so. aaprli kmetico Satono z družino vred, ker Je rrieseca februvarja letos umorila svojo najstarejšo hčer in jo pokopala v kleti
1 Kitajska pisava. Kitajci so doslej za vsako besedo, katero so zapisali, imeli svojč znamenje. Takih znamenj so šteli že 80.000; Zdaj so pa iznašli 42 črk, s katerimi-bodo ' zapisovali vse besede svojega jezika, in se bodo tedaj v živ-! enju še kaj drugega lahko učili, kakor besede pisati.
fleifgjše uesti.
Občinska seja v Kranju z dne 9. t. m.
Župan omeni smrt bivšega večletnega odbornika prof. Ant. Peterlina. V "znak sožalja se odborniki vzdignejo s sedežev. Dne 13. avg. se bo vršila komisijska obravnava za regulačni načrt mesta. Prošnja kluba za podporo zrakoplovstvu se zavrne. Pokojninskemu zakladu se dovoli odstopiti 616 03 K, t. j. 5 % od čistega uprav, dobička Mestne hranilnice. Vkljub temu, da stavi prof. Pirpat protipredlog, se sklene, da se prošnja Z. Kranjca za neomejeno policijsko uro ne priporoča. — Mariji. Jocif se da mesečno 5.K -podpore in> Neži Kosmač 3 K. Poloni PeČnik se dovoli stanovanje v mestni ubožnici. Prošnja Otona pl. Detela za nakup dveh parcel od posestva Čemšenik se vrne, ker občinski, odbor ni v tej stvari kompe-tenten. — Mesto pristopi kot sopogodnik k pogodbi dež. odbora in železnice, ki se zaveže plačevati na •kranjskem, kolodvoru mesečno vsaj 1800 kubikov vode po 8 vin.
Tržič dobil slovenskega župana. Po dolgem, skoro enoletnem odmoru se je vršila včeraj volitev novega župana in občinskih sve-tovavcev. Volitev je vodil g. tovarnar Gassner, ki je imenoval v komisijo g. župnika Potokarja in tovarnarja Globočnika. Za župana je bil izvoljen z vsemi slovenskimi glasovi g. tovarnar Franc Ahačič. Za prvega svetovavca g. posestnik Ludvik Grassmeier, dalje gg. tovarnar Deu, notar Marin-ček in tovarnar Klofutar. Vsi so sprejeli izvolitev. Novi občinski odbor bo,. kakor \t. povdarjal g. župan, imel pred očmi edinole koristi in dobrobit trškega prebivavstva.
Počilo je. Sinoči se je proti volji starih liberalcev osnovala v .Narodnem domu" v Ljubljani nova stranka pod naslovom .Narodno socijalna stranka." V .Dnevu" danes mladini odklanjajo vsako vtikanje starinov v novo samostojno organizacijo. ,,Dan" pravi, da dela na ta način za združenje vsega naprednega življa. .,
Izredno velikega modrasa je včeraj vjei na Šmarjctni Gori delavec Janez Dolinar, Prinesel ga je v precepu na županstvo. Tri druge modrase pa so tam delavci pobili. « ,i
V Stražišču je umrl trgovec z žimo Jane« Lebar, ki se je bil pred meseci poškodoval ia vsled tega imel velike bolečine. Rajnik je bil zelo »priljubljen *
Na gasivna društva v kranjski okolici se je napravil pogon. Liberalci v Kranju hočejo gasivna društva spraviti natihoma pod svojo strankarsko čelado. Pozor! , ,.«..,-r
Na Bledu je dne 8. t. m. zvečer ljubljanska Slovenska filharmonija napravila lepo serenada na. čast ministru Trnki. Poklonil se je ministra tudi ljubljanski župan dr. Tavčar.
Na Blejski Dobravi še je odprl žveplea studenec, ki meče gorko vodo visoko v zrak.
Sinočni «Slov. Narod* se jez vso. goreč' nostjo potegnil za svobodomiseke, ki bodo imeli koncem avgusta v Jvlonakovem kongres. Zdaj naj pa šakdo reče, da .Narodovci" niso brezverci.
V Celju imajo, danes shod napredni slovenski učitelji, ki pravijo, da nočejo ukloniti svojega svobodomiselnega prepričanja pod knuto klerikalizma. Celjani so jih pozdravili v »Nar. Listu" s tem, da jim ne morejo nuditi nikakjli obljub in nikakih uspehov za izboljšanje položaja, bodisi v gmotnem,- bodisi v drugih ozirih. Mi smo pa upanje imeli, da jih bodo celjski liberalci kar pri sebi obdržali.
Zagreb. Jukiča in druge obtožence so zagovorniki dr. Prebeg, dr. Popovič in drugi prav dobro zagovarjali. Razsodba se proglasi v ponedeljek.
Na Bolgarskem je zaradi grozodejstev v Kočanih vse razburjeno. Turki so ondi .ubili 45 Bolgarov, 185 jih pa težko ranili. Bolgarija se pripravlja na vojno s Turki in ima obrambno zvezo z Srbijo.
Carigrad. Upanje je, da se napravi mir med Turčijo in Italijo. — Po vsem Balkanu se je čutil dne 9. t. m. zjutraj ob treh precej hud potres.
Bochum. Tu se je v rovu zgodila eksplozija.   Mrtvih je 140 rudarjev.
V Port-au-princu, glavnem mestu, republike Haiti, so revolucionarji vladno palačo z dinamilom pognali v zrak. Ubitih je 400 ljudi in med njimi Leconte, predsednik republike. Izvolili so brž drugega predsednika.
• Prostovoljno gasivno društvo v Naklem
bode Imelo jutri popoldne ob polštirih tombolo pri velikem vodnjaku sredi vasi. Po tomboli bo licitacija pri Španu. Sodelovala bo kranjska godba.
V Besnici bodo imeli jutri ob polštirih popoldne veselico, katero ,.bo priredilo domače društvo. Na sporedu<*je« igra c ^Ljudmila",, petje, srečolov in prosta zabava. Čisti dobiček se porabi za napravo novih cerkvenih orgelj
Gasivno in bralno društvo v Kamni Gorici priredita jutri popoldne na vrtu g. župana Kapusa vrtno veselico. Pevci bodo zapeli več lepih pesmic in nato bo srečolov, tamburanje, šaljiva pošta in prosta zabava.
;» i Mengeš, »iJutri- pride-< sem gostovat ljubljansko Kat. mladeniško društvo. Pevski zbor nastopi pod vodstvom g. prof. Bajuka in nato bo igra: .Stanovitni kraljevič".
•"Slomškova zveza« je zadnji četrtek* zborovala v Kamniku. Mesto je Slomškarje prijazno vsprejelo. Na kolodvoru jih je pozdravih ižupaa dr. Dereani. Vse mesto je bilo v zastavah. Na zborovanju je bilo navzočih nad 100 učiteljev in zelo toliko učiteljic. Krasno je govorila o Slomšku gdč. Štupica. Napravili so še, važni sklepi glede organizacije. Vse je kazalo, kako .Slomškova zveza* vrlo napreduje. n t
Tretji izlet češkega Orla bo jutri v Kro-mefižu. Čeških Orlov in Orlic je že nad 10.000.
-_____—:—^—-n-1--1-
.t'Poročila* iz bolnice usmiljenih'bratov v Lincu omenjamo: Pri različnih*.boleznih v spodnjem delu telesa se je z jako dobrim odvajajočim učinkom vpi>rabljala naravna Franc Jožefova grenčica. Ta Franc Jožefova voda zasluži tedaj pozornost vseh zdravnikov.
fll3   cf^fo   Izkušnj* me flči in drži, **•   «lÄlw za odpravo izpustljajev, k;
da
kakor
tudi' za nego koie, ni boljšam mila kakor je1 svetovno-znano Steckeupferd lUijino mlečno milo Berg-fnanna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. Se dobr po vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah 1.1, d-. *- Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok ; V škatljicah po 70 vin. se dobi povsod.   147 50—19
litt "t
fbstoječe.ii treh sob, Miinje, kopalnice, i?eh kleti ln drugih priUklui, 89 odda v .     Bajen lahko takoj v vili    2521
ivrdke ZaiJrei & Komp.., Kranj.
Zobozdniutil&kl in zobo-fehniSki ateljč ::
Dr. Edv. OI<ib»b2#«Kc,T)krofni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik
H+r-*«* V ORANJU, v>«^^
v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj 4o 5. ure popoldne
in ob nedeljah od pol 8. ur« Žjulrajdo 11. Ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago.   183 32
--Hh-:——*H-
Znana pisateljica Pavel Marija Lacroma, drž. plemkinja Marija pl.Eger Schmiizhaaaen se je izrazila vpisrnu, naslovljenem! na-lekarnarja Feilerja, sledeče: .Čutim se dolžfto, Vam pisati, kako neizmerno dobro je učinkoval Vaš. po baronici Frevtagh doposlani fluid z marko .Elzin fluid" proti živčnim bolečinam na obrazu. Sprejmite najtoplejšo zahvalo*"»Tisoč podobnih izjav iz vseh krogov govori, za blagodejni uspeh tega domačega sredstva. -Dobiva- ae .12 malih, 6 dvoj-natih ali 2 špecijalni steklenici poštnine prosto za <5 K pri dvornem lekarnarju fellerju v Stu-bici, Elzin trg št. 264 (Hrvatsko).
nes lepa je cerkev, veža ali kuhinja le tedaj, če ima ličen in
trpežen tlak
kakršnega izdelujeta v mnogih vzorcih
Žalec K §tm v £jttbljani.
izdelovanje, stopnic, cevi.
* iS
ki je dovršil vsaj dva razreda kake srednje šole
246 2 Peter Majdlč, Kranj.
1—rt
T
249
Vsi, U ste skrbni možje jih očetje 1
Ali hočete všal 10 vinarjev na
teden žrtvovati za svojo, ($T
roma za prihodnjost svojih
otrok? ...
Potem pišite ..»SlOTensI^l ,9trmU" t LJubljano po knJlUco iosp-Ispnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, katera se vsakomur pošlje popolnoma
ZaStOnj. 225 8-5
Asbešthi škrilj „Z e n i t".
-OiL-,-_-_____—|--_- ki    .i at .....»i n.-
pozor, cenjene gospodinje!!
Vsaka gospodinja rabi fenftfmiško in namizno posodo ter (edlono pripraoo. Če si .kupite tudi najprlprostejšo in ^aJfie^jš^tl|r«j|edkovlnaste posode. ?as stane Ista toliko, kot pri nama srebrna. Zatoraj ne zamudite
dražbe
dne 16. aogusta ob fl. url popoldne pri L. Rebolju u Hranili 9JB
ker ta dan sva se odločila, stavil izklicne cene pod polovično ceno. Vsa srebrntna je lz hotela Malluer z Bleda, zelo lepa in brez vsakega monograma. Vsa^.zaloga Je vredna 4000 K ln obstoji lz najrazličnejših predmetov, ki se bodo na zeljo kupcev prodali več komadov skupaj ali pa posamezno.
Se priporočava   . . . „v.
A. Pogačnik in L Rebolj.
Vijolina s tipkami in lokom! -t Naj lepša-godba za cerkveni kq% (orkestralne maše), f a izobraževalna drižlfa (n. j||4 ^anjpi^ae^ Posameznimi dejanji predstav) je brez dvorabe
47 k 1,. %
Prospekti brezplačno!
pozor!
Dalmatinske znamke za iz
Portland-ceitifent najboljše
delovanje stresne opeke, za zidanje zelo priljubljen Ji^^fk^ Etemit ter druge stavbinske potrebščine
[% klavijolini, 1 klayijola, 1, klavjčjel). P*;.^! pri pouku petja v doli n kot domaČo godalo,
zlasti v spremstvu klavirja, harmonija, ali citer
ie klavijolina nenadomestljiva. Vsakdo postane v 14 dneh perfekten viJclinisL To priznajo vsi,
ki ?p se, seznanili pohjiže, s tem go4alpm. Tvornica Rlavijolln
Bajde & Komp.
Ljubljana, Dunajska cesta št 73. zaja^o .
znamk ter bergamsklh brusilnih kamnov.
priporoča
zelo ugodnih cenah
po
216 9
V
govina
±99
Gnojnicne sesalke,
(ti 3-[¿11 ti
porabljive za
llobočihe.
»«^?rjrstni gospodarsko ln poljedelsko orodje.
S II & Ali Prenena popolnoma od sveže pripravljenega Ai It ovij Knelpovega čaja proti kafilju. Cena zavoju 1 krono. Dobiva se vedno svež samo pri lekarnarju Vlad ko Bartnllcu ▼ Zagrebu, Jeiaeieev trg At. 19.  160 20-19
239 Prodasta se dva prav oferanjena dobre
strojarska kotla
prt Jožeta Pegami, kotlarln ▼ Škofll Loki.
ne morete jesti, ali ako se počutite slabo, odpomerejo vam zdravniiko preizkušeno 182 I2--7 Kalserjeve
lelgtfCne mellsne karamele
kajti po njih bodete dobili dober tek, želodec se zopet uravna In okrepi. Radi oživljajočega ln osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive pri turah. Paket 20 In 40 vin. Dobi se pri K. 8AVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju.
»
f
i"
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval      240 3—3
l>rl »ljudskem zavarovanju".
Zagotovljen je dober in trajen zaslužek.
Ponudbe pod .Ljudsko zavarovanje na »Slovensko Stražo" v Ljubljani.
na Glavnem trgu v Kranju, pripravni za trgovino, se dajo v najem od 1. novembra t. 1.
Več pove upravništvo .Gorenjca".      237 4
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
anerlkanskl umetni zobje
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zob|e 224 6
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehnlčnem ateljeju
O. Sevdl, Llnbl|ana.
Proda se poceni še malo ::::   rabljeno, lahko  ::::
motorno kolo
z 2 in pol konjskima silama.
Kje? pove upravništvo .Gorenjca*. 229 5
Bartuličeva zdravilska mast
se priporoča kot izvrstno in preizkušeno domače sredstvo za zdravljenje in celjenje ran, poškodbe in bolečine na koži, ker ublažuje bol in vnetje na rani, ozeblino in opeklino vsake vrste, zdravi kraste, srbečico, izpustljaje po licu in telesu, rane od potu po nogah in telesu, pik od ose, bučele ali komarja, predvsem pri otrocih, kraste in izpustljaje vsake vrste. Cena Škatlje 50 vin., kdor pošlje 70 vin. v znamkah za eno ali 6 K za 12 vnaprej, dobi povsod poštnine prosto. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovatelju, lekarniku Vladkn Bartuliču v Zagrebu.       161 20-19
Jakob Eošmerl)
edina slovenska tvrdka te vrste v Trstu! ulica St. Martici U.
Telefon 49 VIII. — Čekovni račun c. kr. pošt. hran. št. 121.805.
Priporočam slavnemu občinstvu veliko nalogo kave, čaja., južnega sadja i. t. d.
Postrežba točna in solidna.      113 18 Na deželo poiiljim prosta vožnje po povzetje pa železnici in v zavitkih po polti. Cenik izhaja štirikrat na leto.
Naprodaj je sfrojarna
s trajno uodno silo
na Bistrici pri Naklem
obstoleče Iz bife, gospodarskih poslopij, nllo, traonlkoo In gozdov.
Pojasnila daje
238 3-2
B. Rudolf JegllC fHooa polfa) o Kranju,
Trgovina z železnino
F
priporoča:
Noslvce, šine, štorje za strop, naf baljil dalmatinski
Pertland-oantantf pocinkane železne cevi, stebre, bodečo žico in mrežo za ograjo, vse potrebščine za vodovode in stavbe, orodje za vrt, škroplvnike, otroško vrtno orodje i. t. d. Popolna kuhinjska oprave. — Potjo-dalakl stroji In orodja. 133 22
Lepi prostori *
74 52-32
Najprimernejša darila po zelo znižanih cenah 1
Prva delavnica ur ter trgovina z zlatnino in srebrnino
luan Leuičnik
iirar In trgovec u Kranju
Cenejše kakor po cenikih!     Ne kupujem od preknpcev!
Sprejmem in izvršim vaa popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. — Isto t ako sprejmem vsakovrstno zlatnino in srebrnino v popravilo. — Posebno se priporočam t nakup ženinom in nevestam. — Priložnostni nakupi
BfiS
2£elo  važno I! Za vsakogar fo neprecenljive vrednosti zdrav želodec, v dosego tega Je pa glavni pogoj redno prenavljanje.
zeliščni liker Bar »Ilirija" -ms
Je najboljše sredstvo za dobro prebavo ln krepčllo. Samo en poizkus ln prepričali se bodete o Izvrstni kakovosti ln njenem učinku. Pristni samo z Imenom
.Ilirija' ln tvrdko Franc Berjak, Kranj.
Zahtevajte Izrecno povsod pod tem naalovoal
BBS
s
94 52—29
				
1       ii) niincitict 1:1	I ) 1 tj t");-):.1; ! '»;l :«:(;(!! 1	1  lilKiCCI;!!)  liti!   I l<	1 f	
Varstvo proti požarom!
Najboljše strešno krilo je asbestni škrilj
Infr*   992Z BNI T**
Popolnoma varen v ognju, ne eksplodira kakor drugi konkurenčni izdelki. Štirikrat lažji od opeke. Cenej i kakor vsak drugi škrilj. Za]60 & Horil, betonsko
podjetje, LJubljana, Dunajska oosta 73. Samozastop
za kranjski in tržiški sodni okraj:       248 i
Franc Dolenz v Kranju.
Ceniki, vzorci in proračuni brezplačno.
! »U ;t | I! ); 1: 1:1 t
i: i; );)!(•(; i; i; );)!i:i:r m
Kranjska deželna banka o Ljubljani ZS*&2!SI				
Obroatoje hranilna vloge po 4«/4°lo brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletao« Vloge v tekočem, giro-računu ln na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.	Dijs komunalna posojila občinam, okrajnim In šolskim od-boro m ter zdravstvenim zastopom v 4*/2o/o komunalnih zadolžnicah.	Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4»/2°/o 128 52-22	Eikomptoja menica denarnih zavodov in daje lom-bardna  posojila. Prodaja 1 astne pnpllarao varna ko mnnalna zadolinlce in sa-atavna liate.	Banka je pupilarno varen zavod ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradna nra za stranke vsak delavni* od pol 9. nre do* poldne de 1. nre popoldne.