DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ie ▼ Mariboru, Ruška ceste, poštni predal 22. Rokopisi se tat vračajo. Neirankiraoa piana m me »prejemajo. Uprav«; Maribor, Ruška ceste 5, poštni predal 22. Ljubljana VII. Zadružni dom.	Naročnina za Jugoslavijo znaša »gesrčno 10 Die, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih ojjlaaor, ki služijo v posredovanje in »octialne namene delavstva ter nameščencev, stene vsaka beseda SO para. Debelo tiskana beseda srteos Din 1.—. Malih oglasov trgovske** značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu staos pe-titna enostolpna vrste D. 1.50. Pri večjem številu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« se ne h-ankirajo.
itev. 31.	Sobota 12. aprila 1930.	Lato ¥.
Kapitalistični fevdalizem nastaja.
Direktorji moderni nasledniki plem-skih fevdalcev.
V današnji dobi se kapitalizem temeljito reorganizira. Vso gospodarsko politiko preveva le ena misel: Kako in v kateri obliki bi kapitalizem najlažje zavladal čimvečji kompleks gospodarstva. Kapitalizem danes ne pozna splošnosti in splošnih interesov, marveč rešuje le samega sebe. Odtod tudi velik del gospodarske krize.
Po nastanku meščanske politike, to je po padcu plemenskega veleposestniškega fevdalizma se je rodil šele takozvani manchesterski ali trgovski kapitalizem, ki je kmalu spoznal potrebo združitve kapitala. Ustanavljati so se jele delniške družbe, deloma zadruge, ki so imele prvotno namen uvesti v gospodarstvu nekako demokracijo.
Toda tudi ta oblika kapitalizmu ni zadoščala, marveč je jel snovati kartele in truste ter jih izročati v gospodarsko upravo določeni kasti direktorjev in bankirjev. Ti gospodarijo danes v kartelih in trustih, v bankah in v svetovnem gospodarstvu sploh, ne da bi delničarji poznali gospodarstvo, ne da bi lastniki študirali, ali gospodarstvo koristi splošnim interesom ali ne. Delničarji so zadovoljni, če dobe čimvečje dividende in tantijeme, gospodarstvo pa prepuščajo svojim privilegiranim direktorjem, tej kasti, ki igra v današnjem kapitalističnem gospodarstvu vlogo nekdanjih plemskih fevdalcev.
Faza kapitalističnega fevdalstva, ki je jako nalezljiva bolezen za gospodarske institucije, je eden najnevarnejših pojavov današnje dobe, ki mora hočeš nočeš izzvati v problemu narodnega gospodarstva najtežjo krizo. Enako kakor je v politiki potrebna demokracija, ki je končno tudi problem gospodarstva, je demokracija potrebna tudi v najmanjši in največji gospodarski organizaciji.
Na to fazo kapitalističnega razvoja kaže tudi profesor M. J. Bonn v nemški reviji »Neue Rundschau«.
Londonska razoro-iitvena konferenca.
Sporazum štirih držav. Italija ostaja trdovratna.
Dosedanji rezultati londonske razorožitvene konference so uspeli v toliko, da se Anglija, Zedinjene države, Japonska in Francija dogovore o omejitvi pomorskega oboroževanja. Italija pa vztraja dalje na pariteti s Francijo. Zadnja zahteva je bila, da se ji vsaj načelno prizna pariteto. Sediaj, ko se hoče Francija pridružiti dogovoru, je očitno, da ostane Italija izven dogovora, ako ne popusti svojega stališča, kar pa utegne tudi politično imeti slabe posledice za Italijo.
Francoski parlament proti Ženskam v upravni sluibl.
V francoski zbornici je bil stavljen predlog, da se žene sprejemajo v upravno službo. Zbornica pa je predlog odklonila s 378 glasovi; za je glasovalo 200 poslancev. Taka je enakopravnost žene v Franciji. Listi tolažijo javnost s tem, da bi bil senat tak predlog odklonil, če bi ga poslanska zbornica tudi sprejela.
Za 44 urni delovnik!
Strokovna interaacijonala v Amsterdamu zahteva 44 ur dela na teden. Mednarodna ugotovitev delovnega časa.
Predsedništvo mednarodne strokovne zveze je sklenilo v petek, dne
4.	t. m., da je z ozirom na vedno večjo mehanizacijo in intenzivnost delovnega procesa in temu notorično sledeče večje izkoriščanje v dotičnih deželah potrebno nadaljnje skrajšanje delovnega časa. V omiljenje naj se zahteva uvedba angleškega de-
lovnega tedna s prostim popoldnevom v soboto. Razentega je bilo sklenjeno, da se naj vodstvo posvetuje n^ bodoči seji dne 20. in 26. maja
o	načrtu socijalnopolitičnega kolonialnega programa. V dneh od 28. septembra do 4. oktobra t. 1. se izvedejo poizvedbe o dejanskem delovnem času kakor leta 1928.
Bulgarila v telkem polozalu.
Grožnja z notranjim prevratom.
narod ne vidi v akciji preganjanja atentatorjev, ampak preganjanje revolucij onar je v, ki ne bi smeli biti obsojeni. Vrhutega je dobil general Zečev, ki mu je prideljen vojaški okraj v južnozapadni Bolgariji, iz neke občine po meščanih podpisano pismo, da ga bo veljalo glavo, če se ne neha vtikati v macedonske zadeve. General je odstopil pismo vojnemu ministru Baradžejevu. Grozilna pisma pa dobivajo tudi sodniki. Te razmere v Bolgariji so že zgodovinske, ker se politične stranke naslanjajo na ma-cedonsko revolucijonarno gibanje. Razvidno pa je iz teh razmer v Bolgariji, da politične razmere najbrže še niso ugodne za ustvaritev vsaj znosnih razmer na Balkanu.
Jugoslovanske oblasti so označile kot povzročitelja zadnjih atentatov člana macedonske organizacije Ivana Karadžora in Strahil Kazvigo-rova. V macedonskih krogih, ki so zaradi energičnega nastopa bolgarske vlade silno ogorčeni, trdijo, da obdolženca nista zapletena v atentate, marveč, da so Macedonci hoteli s temi navedbami samo zabrisati sled, ker bosta obtoženca pri obravnavi lahko dokazala svoj alibi. Mogoče je torej, da bosta, če se sodišče eventualno tudi ne bo hotelo ozirati na podatke tuje države in krivca dokažeta alibi, oproščena. To pa utegne zbuditi nejevoljo v jugoslovanskih krogih. Zlasti težavno je 'za bolgarsko vlado tudi dejstvo, da bolgarski
Omalan pololaj nemSke desničarske
vlade.
Nova meščanska vlada v
Iz Berlina poročajo, da so med vladnimi strankami nastale velike težkoče radi novega finančnega načrta. Gospodarska stranka je predložila finančni načrt, po katerem bi se naj prometni davek za velike trgovine in slična podjetja stopnjeval. Ta predlog pa je pri demokratih naletel na najhujši odpor. Vlada je sedaj stavila parlamentu ultimatum,
Nemčiji si je že v laseh.
po katerem zahteva, da mora biti nov finančni program do praznikov sprejet, sicer bo vlada vsak nadaljnji trud opustila. Sicer pa vlada sedaj živi izključno po milosti Hu-genbergovih junkerjev, ki zahtevajo velike koncesije za poljedelstvo, ker so oni sami veleposestniki, sicer bodo Briiningovo vlado vrgli.
Apostol Gandhi postala revoludlonar.
Pridobivanje soli in bojkot angleškega blaga.
Gandhi ni iz vrst delavskega razreda in tudli nima volje, da bi se boril za pravice tlačenih slojev v Indiji. Njegovo gibanje temelji nekako ija srednjem stanu in njegovem niacijo-nalizmu. Izpočetka je Gandhi oznanja! sabotažo angleških zakonov in ustanov brez nasilja. Sedaj pa, ko so njegovi pristaši pričeli dobavljati sol in policija odvzema njegovim pristašem pomočke za izdelovanje soli in tudi pridelano sol, je postal revolucijonar, ki poziva svoje pristaše enako kakor njegovi pomočniki k uporu, če bi bilo pri temi tudi nekaj človeških žrtev. Indiijci so zaradi tega pričeli napadati Evropejce in angleške oblasti.
Angleške oblasti Gandhija nočejo zapreti, pač pa zapirajo njegove pristaše in pomočnike.
Propaganda Gandhi j evihl pristašev utegne uvesti revolucijonarno gibanje, ki bo Indijce nacionalno precej zbudilo in povzročilo dolgotrajnejše medsebojno klanje, ker je stru-jarstvo na eni strani im indiferentnost na drugi strani tnal ok j e tako razvita kakor v Indiji. V Indiji obstoja namreč nad! trideset raznih plemen, ki so tudli versko in jezikovno razkosana ter žive v povsem drugačni civilizačmi sferi, kakor Evropejci. Prav iz teh razlogov je tudi organi-zatorično delo v teh deželah jako težavno.
Republikansko glbanle na Španskem.
Španska policija razganja republikance.
Republikanci so hoteli počastiti pisatelja Marcelina Dominga in so mu priredili večer, na katerem je bi-
lo	nad 700 udeležencev. Neki govornik, Ortega Gassed, je v nagovoru ostro kritiziral kralja, češ, da je odgovoren za sistem ter izustil pri tem tudi psovko. Vladni komisar je ban-
ket nato razpustil in v dvorano je vdrlo nad 30 policistov, ki so zborovalce razgnali in aretirali sedem oseb. Drugi dan so aretirance izpustili. Značilno je, da se v Madridu po odstopu de Rivere še ni izvrSil no-ben shod do kraja.
Boj draginji!
Kdo povzroča draginjo? Ogromne razlike v cenah življenskih potrebščin v posameznih mestih v Jugoslaviji. Zadružna organizacija je edino sredstvo v boju konzumentov proti draginji.
Zagrebški »Jutamji list« je prinesel v svoji nedeljski številki z dne 30. marca zelo hvalevredno statistiko cen življenskih potrebščin, ki je sestavljena na podlagi uradnih podatkov za mesec februar. Statistika se nanaša na čepe življenskih »otrebščin, ki se dele na 8 skupin živil v 17 večjih mestih naše države. Večinoma se navaja samo mesto z najvišjo ter najnižjo ceno. Cene poedinih predmetov so tako' zelo različne, da ne bi bile te razlike upravičene niti tedaj, če bi znašala razdalja med najr dražjjmi ter najcenejšimi mesti na tisoče kilometrov. Pisec se omejuje samo na nekatere predmete.
Ječmen je stal v Dubrovniku 275, v Banjaluki pa 100 Din, dražji tedaj za 175%. Najdražja mesta za ječmen so še Split, Ljubljana in Celje. Najcenejša pa Novi Sad, Niš in Vel. Bečkerek.
Koruza stane v Splitu 240 in v Banjaluki 105 Din. Draga je bila še koruza v Skoplju in Dubrovniku, poceni pa v Som-boru in Vel. Bečkereku.
Plenica (bačka) je bila najdTažja v Dubrovniku in najcenejša v Banjaluki. Razlika v ceni je bila med 285 in 180. Tudi domača Pšenica je stala v Dubrovniku 285, medtem ko je stala v Skoplju 150 Din stot.
Rž je najdražja v Celju, Din 240, in najcenejša v Banjaluki, Din 100. Sploh so bile žitarice najcenejše v Vojvodini in v Južni Srbiji, najdražje pa v Dalmaciji in Sloveniji.
Moka. Tudi cene moki so v enakem razmerju. Moka št. 0 je najdražja na Cetinju Din 6 jn najcenejša v Subotici Din 3.40 zai kg. Moka št. 2 je najdražja v Dubrovniku Din 5.30 in najcenejša v Skoplju Din 2.50 kg. Moka št. 6 je najdražja v Ljubljani Din 3.75 in najcenejša v Somboru Din 2. Tudi koruzna moka je najdražjia v Ljubljani Din 3.50 in najcenejša v Nišu Din 1.10. Torej več kot trikrat dražja!
Kruh. In kakor je razlika pri žitu in moki, tako je tudi pri kruhu. Beli kruh stane
V	Dubrovniku Din 5 in v Vel. Bečkereku Din 3 za kg. Glede cene črnemu kruhu, ki je glavna ljudska hrana, pa ima rekord Maribor, kjer stane črni kruh Din 4.50, medtem ko stane v Novem Sadu samo Din 2.50. Take razmere se lahko označijo kot prava anarhija in bi morali javni činitelji napraviti red. Saj imamo zakone proti ode-ruštvu! V mnogih mestih so lokalne oblasti vsaj nekaj podvzele, n. pr. v Zagrebu. V slovenskih mestih pa se ne zgane nikdo. Ali pa, če se, tedaj se ne gre stvari do dna, kar bi se lahko storilo, ako bi se napravilo n. pr. poskusno peko kruha, ali če bi se ugotovilo nakupno ceno moke, kakor tudi tovornino in druge v poštev prihajajoče stroške, da bi se točno ugotovilo razliko med nakupno ter prodajno ceno med Novim Sadom ali Somborom in Ljubljano, Celjem irt Mariborom in druge razlike kot to-vornina, ki pa variira izmed 3000 in 4500 za desettonski voz. Torej 30 do 45 par za kilogram. Medtem ko je razlike, kot razvidno zgoraj, med črnim kruhom v Novem Sadu in Mariboru Din 2 (reci dva dinarja) za kg! Torej: komaj eno šestino razlike stane prevoz; kam gre tedaj ostali del razlike? Trgovci in peki imajo svojo organizacijo v obliki gremijev in zadrug in nastopajo napram neorganiziranemu ali nezadostno organiziranemu konzumentu kot enota in sedanjo konjunkturo izkoriščajo do skrajnosti tako, da gre vsa razlika pocenjenega žita in moke v žepe pekov in prekupčevalcev. Črni kruh v Sloveniji ne bi smel biti dražji kot Din 3 za kg ip je tedaj za Din 1.50 predrag. Ako pa to ne drži, tedaj pa nam naj prizadeti dajo točno pojasnilo, kako opravičujejo oni to razliko v ceni. Treba bo misliti na samopomoč, ki je samo mogoča na ta način, da si konzumenti ustanovijo lastne pekarne na najširši zadružni podlagi. Ako vzamemo, da je v Mariboru in bližji okolici okroglo 8000 delavskih družin, od katerih vsaka rabi dnevno 1 kg kruha in če bi razlika znašala samo
1	Din, tedaj je to Din 8000 dnevno in letno Din 3,000.000, tri milijone Din, s katerim kapitalom bi se dalo zgraditi veliko moderno zadružno pekarno. Vsako nadaljnje leto pa bi družinam ostalo Din 400 do 600 čistega dobička. O tem bi bilo treba resno razmišljati.	B.
Prijateljska pogodba med Avstrijo in Itaiijo
je podpisana. Italijansko časopisje ob tej priliki piše jako laskavo o Avstriji.
Zveze električnih central.
Proti sodelovanju komunalnih elektrarn s privatnimi podjetniki. — Zaščita konsumentov je namen komunalnih elektrarn, karteliranje s privatniki bi bilo v škodo konsumentu. — Kaj nameravajo storiti z ljubljansko
mestno elektrarno?
V	Beogradu so že pripravljali zveze vseh elektriških central v državi. Predno pa so te priprave uspele, smo čitali v zagrebških časopisih, da so v Zagrebu ustanovili zvezo vseh komunalnih in privatnih elek-, triških central v Savski banovini.
Na prvem zborovanju so sprejeli pravila nove zveze in po teh pravilih ima zveza naslednji namen: da združi elektriške centrale in one, ki posredujejo prodajo električne energije v interesno skupnost radi enotnega gospodarjenja z elektriko, ščiti tehnične in gospodarske interese svojih članov, doseza ekonomske ugodnosti za vse ali za posamezne svoje člane, daje svojim članom strokovne in gospodarske nasvete itd.
Na prvi pogled je taka zveza potrebna in koristna. Če bi v taki zvezi bil merodajen in odločilen zgolj javni interes, zgolj interes javnega gospodarstva, tedaj bi celo morali reči: ustanovitev zveze je nujna javna zadeva.
Seveda pa se najbrže moti, kdor misli, da so javni oziri ustvarili to zvezo. — 2e okolnost, da so v tej zvezi i občinske i privatne elektriške centrale in da je zveza osnovana po privatni inicijativi, kaže, da ni bilo ustanovnikom do tega, da z zvezo zaščitijo konsumenta, marveč, da zaščitijo in utrde privatnika, ki hoče od električne centrale dobička na račun konsumenta.
Ker hočejo torej ustanovitelji zveze elektriških central zaščititi privatno-kapitalistične interese, zato taka zveza ne pomeni napredka v narodnem gospodarstvu, v splošnem interesu.
Kako gledamo na to zvezo?
Veliko govore o elektrifikaciji zemlje. — Elektrifikacija zemlje je danes moderen šlager! — Vsakdo namreč ve, da je elektrifikacija pogoj napredku. — Zdrav napredek pa je mogoč le, če bodo smatrali električno energijo za javno dobro, ki si ga ne sme pod nobenim pogojem lastiti privatni kapital za to, da bo iz nje koval dobiček. Kot javno dobro se mora smatrati tudi vir te električne energije, to je predvsem vodo. — Pri podeljevanju koncesij za vodne elektriške naprave bi zato ne smelo biti kolizije med javnimi ustanovami in privatniki. — Natezanje med mestno občino ljubljansko in Vevškimi papirnicami v Medvodah pa priča baš o nasprotnem.
Ce naj torej resno govorimo o elektrifikaciji, ki bo omogočila industrializacijo, res pospeševala na-
predek, tedaj mora brezpogojno obveljati ta javni interes.
Sicer pa je neizbežno, da bo taka zveza le ovirala gospodarski napredek, ker bo v njej prevladal privatni interes na dobičku.
Zato je tembolj čudno, da so v to zvezo zašle tudi komunalne elektrarne. — Posebno, ker vidimo, kako nestalne so občinske uprave in bodo v teh centralnih upravah brez odločujočega vpliva.
K volku gre v goste ovca, če se občina veže s privatnimi elektriški-mi centralami. Na eni strani nestalni zastopniki komun, na drugi strani pa dobičkarski privatniki.
Med komunalnim elektriškim gospodarstvom in privatnim ne more biti nobene prave gospodarske skupnosti. Samostojnost, neodvisnost komunalnega elektriškega gospodarstva od vseh privatnih elektriških central, je komunalna gospodarska nujnost. Vsakršno, četudi še tako rahlo skupno gospodarstvo le veže komuno in boljša položaj in vpliv privatnega podjetnika.
Napram komu pa naj obenem privatnik ščiti svoje interese, recimo ljubljanske elektrarne? Kvečem le napram konzumentu. Kakor hitro pa bi ljubljanska elektrarna imela to potrebo, tedaj zgreši svojo bistveno in glavno nalogo, in le po krivici bi mogli elektrarno nazivati komunalno podjetje.
Vemo, da se vrše tudi v Ljubljani posvetovanja o taki koncentraciji elektrarn. Vemo tudi, da se vrše posvetovanja zelo tajno in da o njih niti občinski svet, niti upravni odbor mestne elektrarne ničesar ne ve.
Res je pač eno: doslej je mestna ljubljanska elektrarna še vedno odklonila vsakršno zvezo s katerimko-
li	privatnim podjetnikom. Uspela niti ni »Elektra«, dasi je izdelala jako zapeljiv načrt.
Zato smatramo, da mora mestna elektrarna ljubljanska tudi poslej odklanjati zvezo s privatnimi elektrarnami.
Karteliranje in monopoliziranje električne sile, kar znači v praksi taka zveza, bi bilo za mestno elektrarno pogrešno, ker bi to izčrpavalo le konzumenta, za katerega je elektrarna ustanovljena.
Kakor vemo, se pripravlja tesnejša kolaboracija z bivšimi oblastnimi elektriškimi centralami. V redu je taka kolaboracija. Seveda le, če imam jamstvo, da bodo upravitelji te centrale vodili le po javnih gospodarskih vidikih. Če naj dobi ljubljan-
ski konzument po tej zvezi cenejši tok, tedaj je tako sodelovanje obeh javnih faktorjev le pozdraviti. Posebno, če bosta oba faktorja stvarno sodelovala pri elektrifikaciji Dravske banovine z vsemi ostalimi komunalnimi in zadružnimi elektrarnami. Kakor hitro pa bi se hotelo odtegniti mestno elektrarno ljubljansko neposredni ingerenci ljubljanskega prebivalstva, bo ljubljansko prebivalstvo najbrže vedelo, kaj mu preti.
Na sledeče tudi ne sme nihče pozabiti: ljubljanska elektrarna je za ]
mestno občino dober vir dohodkov. Od tam dobiva občina v obliki indirektnih davkov lepe dohodke. Če pa
bi se naj odvedel tak dobiček drugam, tedaj bi bila kolaboracija kvarna mestu, škodljiva za ljubljanskega konzumenta.
Kakor je za nas nesprejemljivo ustanavljanje zvez po privatno-ka-pitalisiičnih vidikih, prav tako bi odklanjali skrivnostno in tajno razpravljanje o važnih komunalnih zadevah ljubljanske občine za zaprtimi vrat-mi.	»i	V
Protisocialistična demonstracija na
Dunaju.
Dolgo pričakovana in dolgo pripravljena demonstracija antimarksi-stov na Dunaju proti socijalističnemu režimu na občini se je izvršila v nedeljo 6. aprila. Heimwehrovski in klerikalni listi so napovedovali udeležbo najmanj 100.000 demonstrantov. Prišlo pa jih je po lastni cenitvi nekega heimwehrovskega lista komaj 25.000 do 30.000, med tem, ko je
na Dunaju iričetrt milijona organiziranih socijalistov. Župan Seitz je isti dan pri otvoritvi vrtne kolonije na Wienerbergu rekel, da če hočejo nasprotniki izriniti socijaliste iz vlade na rotovžu, naj predlagajo v parlamentu razpis novih volitev, pa bodo prišli na rotovž brez demonstracij, dobijo večino!
ce
Doma in po svetu.
Občinske k-ube, ki so se pričeli snovati v ljubljanskem občinskem svetu, je notranji minister prepovedal. Občinski svetniki smejo'sicer vsak po svoje misliti, ne smejo pa te misli organizatorično uveljavljati.
Dr. Gustav Gregorin, ki je bil pred vojno v Trstu, je praznoval dne 10. t. m. 70 letnico rojstva. Poznajo ga zlasti primorski narodnjaki.
Zagreb si želi senzacije. Zagreb se pogaja, da bi se v soboto zvečer tudi v Zagrebu napravil poizkus uži-ga električne razsvetljave potom brezžičnega električnega toka. To bi bil drugi večji poizkus, ki se je s Sidneyem v Avstraliji razmeroma dobro obnesel, l ok za Zagreb pride iz Londona.
. *
Stanovanjska akcija drugod. Ne le na
Dunaju, tudi drugod uvidevajo potrebo, četudi ne v toliki meri. graditi stanovanjske hiše iz javnih sredstev. Mesto Pariz je zgradilo 15.000 stanovanjskih hiš in sedaj zopet najame Štiri milijarde frankov (nad osem milijard dinarjev) posojila za stanovanjsko akcijo. Tudi v francoskem parlamentu je vložen predlog, da naj se sklene zakon za industrijski kapital, ki bodi primoran zgraditi svojim razmeram primerno St!evilo stanovanj. Država namerava dati tri milijarde frankov (6 milijard dinarjev) posojil po nizki obrestni meri za gradbo stanovanjskih hiš zavodom in podjetjem, ki bi posojilo potrebovali. — Za naše občine in javnost pa je to vprašanje deveta briga.
Strogo nadzorovanje krušnih cen v Avstriji. Zvezna ministra za notranje zadeve in poljedelstvo sta izdala okrožnico vsem okrajnim glavarjem izven Dunaja z naročilom, da strogo nadzorujejo krušne cene, ki
se morajo vedno ravnati po vsakokratnih cenah žita in moke. Okrožnica povdarja, da so cene mlevskim izdelkom v zadnjih 20 mesecih vedno padale in bi se temu primerno moral tudi kruh poceniti. Vsi javni faktorji morajo paziti na to, da bo pocenitev žita in moke prišla izključno konsumentom v korist. Na Dunaju bo to kontrolo vršil urad zveznega kanclerja sam. Iz gornjega je razvidno, da tudi avstrijski peki radi pozabijo cene znižati, kadar se moka poceni. Kot pri nas!
Mednarodna železniška konferenca. Dne 23. t. m. prične zborovati v Opatiji mednarodna železniška konferenca. Na konferenci bodo zastopane države Italija, Madžarska, Avstrija, Čehoslovaška in Jugoslavija. Gre za tranzitni promet med temi državami.
Madžarske manire. Socijalni demokrati v Budimpešti so sklicali
Delnoska predstavo
v mariborskem gledaliSiu
Jutri, dne 13. aprila ob 15. uri vsi na delavsko gledališko predstavo del. odra
,,SU0B0DA“ Iz LMone
v narodnem gledalitfu!
Otvoritev blagajne ob pol 15. (3.) uri
Aleksander Neverov:
Taškent — Kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	44
Miška se ni jezil: šalijo se z njim in on sam se šali. Včeraj je zavžil nekoliko strahu, danes, ko se je najedel kruha, je bolj vesel. Dobro bi bilo, če bi bilo vsak dan tako .. .
Poleg čuvajnice je stal kretnik z medenim rogom v rokah. Rog je bil očiščen, a kretnik z veliko brado ni imel srditih oči. Miška je stopil bližje k njemu in je vsled dolgega časa rekel:
-— Sodrug, ali kupiš nožič?
— Kaj hočem z njim?
— Mogoče ga za kaj porabiš.
— No, pokaži ga!
Predno mu je dal nož, je Miška pobral debelo trsko.
— Poskusi, kako je oster. Kakor britev je! ...
Kretnik je poskusil. Nož je bil oster.
— Ga nisi ukradel?
Miška se je čutil užaljenega. To je njegov nož. Pokojni oče ga je prinesel od vojakov. In če bi ne bil v sili, bi ga za nobeno ceno ne prodajal, zakaj takšnih nožev ni več, posebno ne tukaj. Celo v Bu-zuluku ni najbrže takšnih ...
— V kakšnem Buzuluku?
— Mesto je to, manjše od Samare!
Dolgo sta se pogovarjala.
Miška ni prodal noža. No, sedaj ni bilo take potrebe. Tuintam je stegnil roko in prosil vbogaj* me, nastavljal staro očetovo kapo in mimo, prav nič žalostno govoril:
— Dajte košček kruha!
Kričali so nad njim:
Idi k hudiču! Človek nima miru pred vami, kakor pred kakimi psi!
Miška bi se prej vsekakor razjezil. Ali sedaj ni beračil vsled gladu, ne zato, ker so mu bila čreva prazna, nego tako radi nagajivosti. V žepu je tičal še majhen košček kruha in zato ni tako hudo. Vendar sta se v nekem vagonu našla dva dobra človeka: eden, ki je čital knjigo, mu je vrgel jabolčni stržen z velikim črvom, a drugi, z modrimi očali, mu je nasipal pest arbuzinih lupin. Miška se je razveselil, jedel arbuzine olupke s kožo. Postal je len in je počasi korakal z obteženim trebuhom ter ni prav nič opazil, kako se dan nagiblje k večeru. Večerne sence so se pojavljale, svetilke so bile prižgane.
Okrog agitpunkta*) je igrala harmonika.
Iz gruče zbranih je skočil mlad mužik, spretno naredil krog, udaril z dlanjo po tleh, udaril z nogo, ki je bila obuta v lapte, spletene iz rogoza, in je veselo kriknil godcu:
— Zaigraj!
Zbranim je kriknil:
— Prostor, sodrugi-fantje, sedaj zaplešem! Nikolaj, bodimo veseli, preden umremo, vseeno, saj ne bomo dolgo .. .
Harmonika je zaigrala komarinskega.
Udaril je mužik ob dlani, zvil se z vsem telesom, počepnil, metal nogi naprej, skakal na petah nazaj, vrtil se na prstih, zankal, nepričakovano sedel, prekopicnil se preko glave in zaplesal z razkoračenimi nogami.
*) Agitacijske postaje, ki je pri vsaki večji postaji.
— Eh, pasji sin, komarinski mužik, zakaj si povesil glavo?
Harmonika je igrala, veseli mužik je plesal, a s tračnic so nesli povoženo kmetico, vso zalito s krvjo. Ali je po nezgodi padla pod premikalni vlak ali se je sama vrgla na tračnice vsled bede in lakote. . . tega ni niljdo vedel, nikdo ni tega spraševal. Miška je videl samo glavo z dolgimi, razpletenimi lasmi. Visela je kakor pri ubiti ovci. In težak, grenak strah, globoko, docela neotroško sočutje je stisnilo Miškovo srce. V nežnem svitu nočnih svetilk je hodil potrt, od novih misli zlomljen in povsod je videl črno gorje: plakale so babe, stokali otroci, zlobno zmerjali mužiki, a lokomotive iz delavnice še ni.
Utrujen je postal Miška, spanec se ga je loteval, ali spati se ne sme. Zaspiš ... ostaneš zopet v tem kraju.
Noč je potekla in jutro je pogledalo z motnimi očmi. Lokomotive pa še vedno ni, niti sodruga Kondratieva ni videti nikjer.'
— Ali ga je ogoljufal?
*— Ali se je brez njega odpeljal?
V	dolgi vrsti so stali včerajšnji vagoni. V vagonih so še spali. Nikogar ni, da bi vprašal, a Miška sam ni mogel spoznati: ali so to včerajšnji vagoni ali so prišli drugi?
Neprijazno je postalo in strašno. Peljal se je. peljal, šel je šel .. . zopet nesreča. Najbrže nikoli ne pride v Taškent in nekje na vsak način pogine, zakaj povsod se zmoti. Moral bi ostati in čakati na tistem mestu, a šel je in poslušal harmoniko.
— Eh, norec, norec! ...
shod, na katerem so nameravali razpravljati o vprašanju nezaposlenosti. Mestni poglavar je pa shod prepovedal in utemeljil prepoved s tem, da zborovanje ne more rešiti vprašanja nezaposlenosti in je zaraditega nepotrebno. — Duhovita prepoved, kaj; zasluži vse priznanje ...
Beihlen obišče Rim. Predsednik ogrske vlade, grof Betlilen, je odpotoval v Rim. S seboj je vzel vcdjo Politične sekcije v zunanjem ministrstvu barona Gabriela Apora in šefa tiskovnega urada grofa Štefana Csa-kya. To je važno, da verno, ker obisk ni politične nravi, kar je soditi po tem obisku.
Krščansko socijalno stranko snujejo na Madžarskem. Novo stranko snuje bivši predsednik vlade Friedrich Štefan. Ta nova 'stranka seveda ne bo delavska, ampak meščansko klerikalna kakor v Avstriji. Friedrich je pripadal prej Wolfovi stranki.
Centrum proti »Reichsbannerju«. Nemški klerikalci so republikanci na odpoved. Ker sedijo sedaj z monarhističnimi junkerji v državni vladi, zato so izdali izjavo, da nočejo več podpirati čmo-rdeče-žoltega Reichs-bannerja, ki je bil ustanovljen, da brani republiko. Centrumaši se sedaj izgovarjajo, da zato ne marajo več za omenjeno organizacijo, češ, da imajo v njej socijalisti vedno večji vpliv. Nemško časopisje nastop cen-trama komentira takole: »Klerikalizem je pač po vsem svetu enak, povsod se naslanja na onega, ki je trenutno močnejši.«
Bivši slovaški klerikalni poslanec Tuka, ki je bil obsojen na 15 let ječe, je dosegel obnovo svojega procesa. Breslavsko vzklicno sodišče Pa je prvo obsodbo potrdilo. Tuka je bil obdolžen veleizdaje v prilog Madžarske.
Tudi nemška industrija dela z velikimi dobički. Šlezijski pivovarnarji so zaslužili v enem letu 50 odstotkov obratnega kapitala. Breslavska pivovarna Kipke je zaslužila samo ubogih 20 odstotkov, pa je zato še poleg tega podarila svojim delničarjem nove delnice brezplačno. To podjetje pa je odpisalo v zadnjem letu 100 odstotkov svoje glavnice. Breslavska meščanska pivovarna je zaslužila 50 odstotkov. V poročilih pa govore gospodje o ubogi pivovarniški industriji, ki jo smatrajo vsi za molzno kravo. Torej tudi v Nemčiji tarnajo kakor pri nas. Tudi pri nas dela marsikatera industrija z ogromnimi dobički.
Pokvarjena Francija. Tako bodo rekli politični statistiki, ker se število rojstev v Franciji še vedno manjša, kljub državnim nagradam rodbinam s številno rodbino. V Franciji se je zmanjšalo število prebivalcev za 12.564 v letu 1929, dasi se je še v letu 1928 pomnožilo za 70.205 oseb.
V	Bolgariji pripravljajo fašistično revolucijo. Spričo nezdravih politič nih razmer preti taka nevarnost, ni Pa gotovo, kakšne posledice bi imel tak poizkus. Fašistični listi hujskajo proti ustavi in demokraciji.
Kmetiška stranka v Rumuniji sc je razcepila. Besarabski poslanci so ustanovili svojo stranko.
Bivši grški diktator Pangalos obsojen. Posebno sodišče je sodilo bivšega grškega diktatorja Pangalo-sa in njegovega notranjega ministra Vogopulosa zaradi zlorabe uradne oblasti. Oba sta bila obsojena na dve leti zapora in 5 let izgube državljan skih pravic. V preiskavi sta bila že dvfe leti. Proti njima so pa še nove obtožbe. — Kdor ima oblast, ima pravico.
Za predsednika latiške republike
ie bil izvoljen voditelj agrarcev Albert Kviesis.
Osemurni delavnik v Švediji švedski parlament je sprejel zakon o osemurnem delavniku. In vendar se v švediji razvija narodno gospodarstvo tako, da so celo kapitalisti in Podjetniki sploh jako zadovoljni.
Socijalist predava oficirjem. Da se častniki pouče o psihologiji in na-strojenju podrejenega vojaštva, je ^vedsko armadno poveljstvo priredi-
0 v Stockholmu poseben tečaj za častnike. Kot predavatelj je povab-
)en med drugimi vodja delavskih strokovnih organizacij, socijalno-de-
mokratični poslanec in urednik Sig-fried Hanson, brat predsednika soci-jalno-demokratične stranke. Liberalna »Dagens Uyheter« piše k temu: »Pred desetimi in dvajsetimi leti bi nihče ne hotel verjeti, da bo našim stotnikom in mornarjem, ki so svoje ideale importirali iz Potsdama, kdaj socijalist predaval, kako imajo ravnati z moštvom. Urednik Hanson pa ima na artilerijski visoki šoli zelo ivaležno poslušalstvo, ki spoznava, da se z dobro voljo več opravi kakor pa z brezsmiselnim drilom. Tip Him-melstosa (narednik v Remarquejevem »Na zapadu nič novega«) ni več vzor in počasi izumira«.
Revolucija v Braziliji. V enem delu Brazilije je nastala revolucija. Tržave v Južni Ameriki imajo pač neprestane revolucije.
Maribor.
Gradba pravoslavne cerkve v Mariboru. Ne vemo, v koliko in če je cerkev pravoslavnim vernikom v Mariboru nujno potrebna, pa se ne maramo v tozadevno preiskovanje niti spuščati, pač pa nas zanima samo to, da so občani pravoslavne vere že večkrat zaprosili mestno občino za odstop Stavbišča za gradbo omenjene cerkve. Enkrat se je gospodi svetovalo, da si naj adaptira cerkev v Dravski vojašnici, ki ni le dovolj velika, ampak, ki bi bila lahko tudi lepa. Omenjena zgradba se porablja za vojaško skladišče in v zadnjem času najbrž tudi za to ne. Toda pravoslavni s tem nasvetom najbrž niso zadovoljni. Nova zgradba naj bi stala čim bolj mogoče na prometnem kraju, kar sicer ni prav razumljivo, kajti za cerkev je mnogo bolj primerno, če ista stoji bolj ob strani, kjer ni šuma in trušča. Predstavniki omenjene cerkvene občine hočejo zidati svojo cerkev na Jugoslovanskem trgu. Toda ta trg ni prav nič primeren za to svrho, cerkev na to mesto ne spada. .Edino, kar je za ta trg primerno, je kakšen spomenik, kakpr je že bil enkrat preje in katerega ostanki še stoje. Pridružujemo se tozadevno popolnoma stališču, ki ga je pred kratkim zavzela »Mariborer Zei-tung«. Taka zgradba, če bo res lepa, bi prav lahko stala na predlaganem mestu, to je na koncu Gosposke ulice, torej ob mestnem parku, ali pa tudi na katerem drugem oglu omenjenega parka, ki je: dovolj velik. (Ne bilo bi pa prav, če bi v ta namen morda podrli in uničili del parka. Op. ur.)
Izbira stavbišča za pravoslavno cerkev In anketa o regulaciji Glavnega trga se vršita ta teden, in sicer prva v petek ob 10. uri, druga pa v soboto ob pol 8. uri, obakrat v mestni posvetovalnici. K udeležbi so povabljeni vsi merodajni mariborski faktorji kakor tudi strokovnjaki iz Maribora in Ljubljane.
Gostovanje Delav. odra »Svobode« iz Ljubljane v mariborskem gledališču. Vnovič opozarjamo vse delavstvo na gledališko predstavo, ki se bo vršila v nedeljo ob 3. uri popoldne. Vprizorila se bo »Balada o vojni in ljubezni«, delo, ki se odlikuje po protivojni tendenci. Vsebina: I. dejanje: Brzojavka, II. dejanje: Napitnica padlim vojakom, III, dejanje: Poročna postelja, IV. dejanje: Vojakovo slovo pred smrtjo. Osebe: vojak (Bratko Kreft), dekle (Sava Scherban). Dejanje spremljajo muzikalne improvizacije, ki jih bo izvajal prof. Rančigaj. Odmor samo po drugem dejanju. — Priskrbite si vstopnice pravočasno! Pri predstavi naj nikogar ne manjka!
Že druga aeroplanska nesreča v Mariboru. Še je vsem Mariborčanom v živem spominu težka letalska nesreča, ki se je dogodila v novembru 1. 1., pri kateri sta izgubila življenje dva mlada moža. Od tistega časa se ni več videlo mnogo sprehajalcev nad mariborskim mestom. V soboto, dne 5. aprila pa se je proti večeru dvignil neki tuk. trgovec s svojim letalom ter je nekaj časa krožil nad mestom, na kar se je zopet spustil na letališču na Teznu. Aparat je sicer prispel srečno na tla, toda ko bi se imel ustaviti, ga je silen veter prevrnil, pri čemur so se letalu polomila krila in propeler, med tem ko se lastniku ni nič hudega pripetilo. Ma riborčani imajo na letalskem polju precej smole.
Vii-Glince.
Več zavednosti je treba. Naša ob čina Vič obstoji iz treh vasi, od ka terih vsaka zase predstavlja malo mesto. Prebivalcev šteje čez 6000 Imamo osnovno, meščansko in obrtno šolo, precej industrije, veliko število trgovin in gostiln. V zadnjem času se priseljuje tudi precej uradni-štva. V največji meri pa prevladuje
inmccijdmoca 1
KUNEROL
100% ČISTAMAST IZ KOKOSOVIH OREHOV
delavstvo. Veliko število je raznih organizacij in društev. Vendar pa, če pobližje pogledamo to proletarsko občino, vidimo, da je to delavstvo jako malo dostopno za stvari, ki šo le njemu in edino njemu v prid. Na čelu občine stoji stari delavski bojevnik Jurij Petražič in v občinskem odboru je še nadaljnjih osem članov delavskih zastopnikov. Konzumno društvo za Slovenijo je že pred leti kupilo veliko hišo, jo vso preuredilo in otvorilo lepo prodajalno. Ta prodajalna sicer dobro dela, vendar pa ima v razmerju z velikim številom proletarijata veliko premalo prometa. Delavstvo hodi k vsem mogočim trgovcem kupovat, samo v svojo lastno prodajalno ne. V isti hiši se nahaja tudi gostilna, lepo opremljena. ; Okrepčila potrebnim delavcem rad postreže gostilničar-delavec Ži-ravnik. Na razpolago je dobra kuhinja. Pri hiši je senčnat vrt, primeren za poletno zabavo in oddih po težkem delu. Na hiši se blesti lep napis »Delavski dom«. Toda naše delavstvo, ki po večini ne tava v temi, tudi tega napisa ne vidi in hodi mimo in poseda v vseh drugih lokalih, samo v svojem lastnem delavskem domu ne. To delavstvo vedno in vedno toži o slabih časih in se huduje nad izkoriščanjem, kljub temu pa podpira večkrat baš svoje nasprotnike. Vi, proletarci, delavci občine Vič, ali niste več voljni podpirati svoje lastne institucije? V lastni hiši imate svojo prodajalno, svojo gostilno, svojo »Svobodo«, svoj radio, svoj tambu-raški zbor. Vse imate na razpolago. Treba bo le malo več zavednosti in upoštevati staro gesto »svoji k svojim«. Kar nam pa še manjka, pa z dobro voljo in združenimi močmi še lahko dosežemo. Imamo »Stavbeno in gostilniško zadrugo«, ki ima namen, da postavi v doglednem času primerno dvorano za razne prireditve. Tam bi si lahko uredili oder, držali predavanja, kino itd. Še nekaj je, kar mi pogrešamo v tem delavskem domu: Mi namreč vemo in vidimo, da imamo v bližnji Ljubljani jako veliko proletarijata, med tem tudi dosti takega, ki je boljše situiran, da si lahko privošči ob večerih ali vsaj ob nedeljah izlet v bližnjo okolico. Vsi ti gredo povsod drugam, le v edini delavski dom v Ljubljani in okolici ne pridejo. Odkrito povedano, tudi ti so krivi, da je naše delavstvo zapadlo v brezbrižnost. Če greste v okolico, pridite k nam in videli boste, da se bo delavska zavest dvignila in s tem naše organizacije in institucije. Občni zbor »Stavbene in gostilniške zadruge« na Glincah se vrši v soboto, dne 12. aprila zvečer ob pol 8. uri v Delavskem domu na Glincah, pridite vsi! — St.—an.
Zabukovca.
Dramatični odsek »Svobode« Velenje
je 6. marca t. 1. uprizor.il na odru g. Pikla Novačanovo dranjp V treh dejanjih »Veleja«. Dramo je zrežiral Ule. Igra je bila v celoti še precej dobro podana. Dober ie bil Znoj Miha v vlogi Veleja.. Mittonijeva pa se rv svoji vlogi ni moglaj popolnoma uži-veti, posebfio v drugem in .tretjem dejanju, ko pride do razburljivih sceii. S Čepelniko-vo, ki je prvič nastopila na odru v .vlogi matere, smo bili ■ zadovoljni. Vendar naj ji drugič da režiser drugo vlogo, ker je'V>na premlada, da bi mogla postaviti na^oder hinavsko, licemerno starko. Znoj Franc je bil pravi tip Bogatina, morda malo preveč temperamenten za hinavskega intrigama. Ule nam je prikazal v vlogi Sibe starega lahkoživca, katerega edini življenski cilj je uživanje.; Pušnik v vlogi Davesa je malo pretiraval, Spička Jaro y, vlogi Lenta je napravil utis pijanca, ker. še mu 58 jezik zapletal, tako, da je vplivalo tudi na druge igralce. Levčnikar je podal v vlogi mladega mlinarja posrečeno figuro, le v zadnjem dejanju je bil malce nesiguren. Opaziti je bilo, da se režiserju naprti preveč dela: maskirati, igrati, režirati, prestavljati kulise in — vzdrževati disciplino, to je vsekakor preveč. Treba je, da se delo razdeli. Prenaporno delo mora še tako agilnega režiserja ubiti. Treba je medsebojne harmonije, da bo trudapolno delo doseglo zaželjeni uspeh. —
Mežica.
Delavsko kulturno društvo »Svoboda« priredi jutri, v nedeljo, dne 13. aprila, nadvse zanimivo igro^ v treh dejanjih »Poslednji mož«. Začetek predstave točno ob 7. uri zvečer. — Nihče naj ne zamudi, ogledati si tega »Poslednjega moža«, Vsakdo se bo dve uri imenitno zabaval in prav od srca nasmejal.
V	mežiškem rudniku je zopet napovedana večja redukcija. Govori se, da bo reduciranih okoli 40 odst. delavstva. Delavci, delavke, premislite si svoj položaj in zavedajte se, kam spadate. Vsi v strokovne in gospo-darske organizacije!_________________
»Prijatelj prirode".
Izlet v Zagreb in na Sljeme obeta biti zelo zanimiv. Zagrebški »Prijatelj prirode« je namreč sporočil, da bodo prišli 20. in 21. aprila »Prijatelji prirode« tudi iz Suša-ka, Koprivnice, Osijeka, Sarajeva in še iz nekaterih krajev. Iz dravske banovine se bodo udeležili tega izleta člani ljubljanske, mariborske in hrastniške podružnice. Program izleta je sledeč: Sprejem izletnikov na zagrebškem kolodvoru, odtod odhod na zajtrk in nato k otvoritvi kongresa. Dopoldne bo ogledovanje Zagreba. Opoldne skupno kosilo (po želji). Popoldne izlet v zagrebško okolico: na Tuškanac in v Maksi-mir. Zvečer skupni sestanek vseh izletnikov in -medsebojno spoznavanje. V pondeljek ob
5.	uri zjutraj izlet na Sljente. Povratek v Zagreb ob 4. uri popoldne, odhod iz Zagreba z vlakom ob 4.30.
Ljubljana«
Fotografije z izleta na Mrzlico so dospele. Posnetki so zelo posrečeni. Oni, ki bi želeli imeti kako sliko, naj se zglase v tajništvu »Prijatelja Prirode« v I. nadstropju palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Oglasite se kmalu, da jih vemo primerno število naročiti. — Odbor.
V tovarniški zalogi perila boste v Izbiri
3000 srajc
gotovo našli nekaj po Vašem okusu in to po 1ZVANREDNO NIZKIH CENAH! — MOŠKE OBLEKE po Din 290-, 320--, 340-— itd. SPECIJALNA ZALOGA SAMOVEZNIC od Din 6-— dalje.
J. Knrnifnlk, Maribor* Glavni trs it. 11
CITRJTEJ) E LOVSKO POLITIKO
"nflROCP SE
ni A R l B G R
/7^ mmmmmm mm mmum^ u mm mmm m m m m ^ POSTIII PREDPIS
TRI PREDNOSTI
I. Ogromna Izbir*.
H. Izborna kzatttota.
Ul. N Izbo zono la giaUhi* olajiavo.
Blago za moške obleke in spomladanske plašče. — Blago za damske kostime, plašče in obleke. — Cefiri, oksfordi in poptini za moške srajce. — Crepe-de-čhine, crepe-saten, crepe-georgette, crepe-marochine. — Bern-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri.
RNfK, MARIBOR, KOROŠKA C. 9
I
Pristopajte k
Štajerski
HRANILNICI IN POSOJILNICI
Delež po D. 100--Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna. Sodna ulica štev. 20
"P"
OPOZORITE VA$E ZNANCE,
da jih hočem za vedno osvoboditi
znolenia nog
pa če se je tudi to znojenje pojavilo v toplih letnih dnevih. To zdravljenje se ne vrši potom zdravit, temveč je prav enostaven naravni postopek. Prosim, da priložite znamko za odgovor. -
I. LUSTIG, OSIJEK
KRIŽNIMA ULICA.
Nabirajte nove naročnike!
ŽIGA UE1SS, HonfcKcUsKo trgonino
Celje-Gabttrje 3 (v Hill a. Pleviak) •
Certj. občinstvu uljudno naznanjam, da imam veliko zalogo najnovejšega češkega in angleškega blaga po na j nit ji ceni. Ravnotako izgotovljene obleke za dečke in gospode v vsaki velikosti in najnovejših krojih.
DaSka oblaka od'Din SO*—, 190*—, 350*—. Oblaka za go* spod« od Din 300*— naprej. Delavska obleko od Din 300*— naprej.
Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju,
MU SMOL n
modistlnja
CELJE
(Mata L br». Monice)
Podružnica: Trbovlje II.
Priporoča se za izdelovanje vseh vrst otroških in damskih klobukov. — Velika izbira slamnikov, klobučinastih in talnih klobukov itd.
Cene nizke!
Hranilno In posojilno društvo delavcev
regi^riran^^^r^^mejeno^^o y
Poštni čekovni račun 13.143 — podružnica Ljubljana.
VABILO K	*
58. letnemu občnervu^zb^ru
ki se vrši v nedeljo, dne 13. aprila 1930 ob 8. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani.
DNEVNI RED:	]	Čitanje	zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Predložitev računskega sklepa za leto 1929.
3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega sklepa,
4. Volitve.
5. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši občni zbor eno uro pozneje, to je ob 9. uri, pri vsakem številu navzočih članov.
PETER BRAUCHARDT, predsednik.
Uradne ure:
Vsak torek od 6. do pol 8. ure zvečer in vsako soboto od 4. do 6. ure zvečer v pisarni.
Hranilne vloge
se obrestujejo po 6% oz. 7x/,°/0 proti odpovedi.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
PRIPOROČAM CENJ. DAMAM SVOJO VELIKO ZALOGO MODERNIH
SPOMLADANSKIH KLOBUKOV
POPRAVILA SE 1ZGOTAVLJAJO TOČNO IN POCENI.
M. JAHN, MODISTINJA, MARIBOR
STOLNA ULICA 2. — STOLNA ULICA 2.
EKSPORTNA HlSA
»LUNA1
lastnik Albin Prlstarnlk
MARIBOR Aleksandrova c. 19
*
Za pomladansko sazono kakor tudi za bližajoče se vallkonoEne praznike
imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: nogavico za otroke, par od Din 5'— naprej, črne, rujave, drap, sive in bele barve, molke nogavice od Din 5 — naprej, damske nogavice od Din 7'— naprej, flor-nogavice od Din 12,— naprej. — Za dobro blago jamčim! Nadalje nudim vezenino meter od Din 75'— naprej, Ilpke meter od Din 1'— naprej, svilene trake	meter od Din	L— naprej.	Vse vrste
sukanca. Volnene pletenlne-vezenlne,	Šivanke,	gumbe in	druge po-
trebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnih cenah. — Lastna pletllnlca In predtlskarlja. — Srajle, spodnje HlaCe, kravate, palice, delnlkl v bogati izbiri po znllanlh cenahI Čevlji	iz	usnja za	otroke in	sandale
od Din 24 — naprej.	^	j
SAMO NA ALEKSANDROVI CESTI 19
TOVAUUOLASBIL IH SBAM0F0N0V
MEINEI
HEROID
Gramofoni . . . Mandoline • • • • Violine ..... Gitare « • • • •
Trombe...........
Ročne harmonike
Prodajalna: Tr»
riUMMjUlllU I (Nova Sc,
Din do 298 — dalje . 136—
.	96—
. 207—
. 505—
.	85—
Svobode
Scberbauraova zgradba).
■
■
R
:
:
■
3
s
a
a
a
■+
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti • v •	|	|	v«
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v origipalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah In trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
Naj takoj Javijo
svoje natančne naslove one osebe, katere žele, da jih naučimo lepo, čisto in lahko domačo obrt, pa da si s tem pridobe stalen in posebno dobičkanosen postranski zaslužek. Javijo se naj samo oni, kateri razpolagajo z vsoto najmanj Din 3650.—, da si lahko nabavijo za to potreben stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10—12 Din na uro. Materijal za izdelavo dajemo mi. Poleg za privatna naročila more vsakdo izdelovati tudi za našo tvrdko, ker mi smo pripravljeni vsak čas v gotovem denarju prevzeti vsakršno količino izdelane robe, za kar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor priložite znamko.
✓
GRAUERT
TVORN1CA STROJEVA D. D. GENERALNO ZASTUPSTVO I SKLADIŠTE
OSIJEK I.
KREŽMINA ULICA 13.
Tiska: Ljudska tiskat la d. d, v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Maribora — Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.