Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko
l-ETO XXIV. - številka
87
obi.  konference SZDL
°«anovitelji
h*Trfw Kran1' Radov,'ica- Sk- **** Krani r *" ,zdaja CP Gorenjski tisk — na   avni urednik Anton Miklavčic "ugovorni urednik  Albin Učakar
£JL A S
ilo   socialistične z
W/////a ljudstva
Kranj, sreda,  10. 11. 1971 Cena 50 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko* Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah,
za GORENJSKO
radovi Užu ŠPORTNIKOV IZ RADOVLJIŠKE OBČINE — V petek popoldne je predsednik b°ljše j ob*«nske skupščine Stanko Kajdiž v hotelu Grajski dvor v Radovljici sprejel naj-,ka ive? .n'*te m šP°rtne delavce iz radovljiške občine. Ob tej priliki je športnikom občin-<Wiia »r 23 telesno kulturo izročila posebna priznanja, predsednik skupščine pa praktična Goriš.j^a iLspreiem *o povabili: Franca Ambrožiča, Marjana Burgarja, Pavla Dornika, Dušana V0 pij^ ° Fon> Cirila Globočnika, Filipa Kalana, Pavla Kobilico, Barbaro Mikeš, Bar-^uPana t"' Jur,la Ravnika, Jaka Reša, Jaka Rozmana, Mata šimnica, Andrejo Urh, Franca br«z krL ?eza /uPana, Ton ota Zeljana, Štefana Pesjaka, Janeza Brodnika in člane četverca ločili d r|a.(JurUa Potočnika, Joža Berca, Miloša Janšo in Marka Mandiča). Ob tej priliki so ^»to k t darilo *"di dolgoletnemu športnemu delavcu Aleksu Čebulju. — Na sliki:
kajdiž izroča praktično darilo športniku Filipu Kalanu. — A. Z. — Foto: F. Perdan
Mesec boja proti alkoholizmu
Pa nam ne bo te-dokler ne bo
Alkoholi/cm zavzema Pri nas vse  večji obseg
postaja vedno večji socialni, zdravstveni, ekonomski In splošno družbeni problem. Ni prav, da ravno in samo ob mesecu b°Ja proti alkoholi/um Podčrtujemo to dejstvo. Vendar pa -8a dejstva,
Vsa družini osveščena, do-klcr se mi vsi ne bomo zavedali strahotnih poel* dlc alkoholizma, ovrgla nobena resolucija ali ;*k cllskl program. Žalostno 'n resnično obenem Je, da *e družbena zavest sprednja zelo počasi. Spreminjaj« p« Jo redke sub-Wtttvn« sile. Za sedaj so lo zdravlj tera-
'Pevtl Pa
eni alkoholiki, »ocialne službe
"»Ćnih °J dru^cno po-8°vor| „0,,"l,iEmu pH nas
^vZV*le,aIn M»>
'"ni   T**« **** P8 traja ,ri«'bena brezbriž-
nost do tega pojava. Alkoholizma pa je pri nas toliko, da bi prav vsaka slovenska občina potrebovala svojo Škofljico. Ob tako ogromnem številu, — govore o številu 70.000 alkoholikov, tri bolnišnice na Slovenskem pa imajo za zdravljenje alkoholikov le 150 postelj — si ne moremo privoščiti zakona o obveznem zdravljenju alkoholikov (razen delikven tov). Zaradi neizdelanega sistema zdravljenja bi tega zakona enostavno ne mogli realizirati.
Po desetih letih, odkar je bil pri GO SZDL ustanovljen Koordinacijski odbor za borbo proti alkoholizmu, smo na Slovenskem poleg več analiz tega pojava, vendarle nekaj naredili: poskusili smo s sodobnim načinom zdravljenja alkoholikov, ustanovili     smo klube
zdravljenih alkoholikov, imamo akcijski program boja proti alkoholizmu.
In preventiva? O njej bi težko govorili, dokler bomo gojili slovenske pivske navade, dokler bodo reprezentančni bifeji na vseh nivojih polni, dokler bomo snobistično tekmovali v potrošnji dragih uvoženih pijač, dokler bomo alkohol prodajali v vseh mogočih trgovinah. Itd. Prej omenjene subjektivne sile, čeprav se ne zavzemajo za prohibicijo, naj bi v naši družbi uživale vsaj tolikšno podporo, da bi uspele zavarovati pred alkoholizacijo vsaj tale tri področja: promet, delovno mesto in mladino. Svojo preventivno vlogo naj hI pri tem imele tudi množične družbene organizacije na terenu kot so sindikat. Socialistična zveza, Rdeči križ, Zveza mladine  In druge.
RAZSTAVA POHIŠTVO 71
od 12. do 22. novembra DELAVSKI DOM — KRANJ
Razstava POHIŠTVO 71 vam prikazuje najkvalitetnejše izdelke preko 20 renomiranih tovarn. Na razstavi lahko kupite:
% SPALNICE % DNEVNE SOBE % KUHINJSKE ELEMENTE % KAVČE % FOTELJE % STOLE # KOTNE KLOPI % KUHINJSKE MIZE % PREDSOBNE STENE % OMARICE ZA ČEVLJE Q PREPROGE 0 POSTELJNINO # ZAVESE IN DRUGO
VSE RAZSTAVLJENO BLAGO PRODAJAMO S 5 °/o POPUSTOM!
Potrošniki:
Poleg možnosti nakupa na kredit, vam pohištvo strokovno in brezplačno montiramo ter dostavimo na dom.
Izkoristite izredne ugodnosti. Za obisk in nakup se priporoča
KOKRA — Prod. DEKOR — KRANJ
Koroška c. 35
Še vedno negotovo
Kranj, 9. novembra — Ponedeljkov dež, ki je padal po vsej Gorenjski, ne bo kaj prida vplival na boljšo preskrbo z elektriko. Zato bodo do konca tedna predvidene omejitve električne energije na Gorenjskem nespremenje-
ne. V energetskem centru podjetja Elektro Kranj so nam pred zaključkom redakcije povedali, da je kritičen položaj s preskrbo nespremenjen in da je varčevanje še vedno potrebno.
A. Z.
Republika — država in samoupravna skupnost
Izvršni odbor skupnosti slovenskih občin bo jutri hi v petek pripravil v Kranju posvetovanje Republika kot država in kot samoupravna skupnost. Na posvetovanju, ki bo v sejni dvorani kranjske občinske skupščine, bodo razpravljali o družbeno političnem sistemu in ekonomskih odnosih v republiki ter
o vlogi in položaju družbenopolitičnih organizacij v funkcioniranju republike kot države in kot samoupravne skupnosti. V prvem delu bo imel uvodni referat predsednik slovenske skupščine Ser-gej Kraigher, v drugem pa predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik.
A. Z.
Gorenjski komunisti o socialnem razlikovanju
Kranj, 9. novembra — Popoldne je bila razširjena seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, na kateri so razpravljali o osnutku resolucije III. konference zveze
komunistov Slovenije o socialnem razlikovanju. Na seji so posebej opozorili na nekatera vprašanja, ki so bila v razpravah na Gorenjskem doslej največkrat omenjena.
KRANJ
£ Danes popoldne bo peta seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Člani odbora bodo razpravljali o dosedanjem uresničevanju volilnega programa socialistične zveze iz leta 1969, o organizacijskih vprašanjih, spremembi finančnega načrta za letos in o osnutku finančnega načrta za prihodnje leto. — Jutri pa se bo pri občinski konferenci SZDL sestala komisija za obrambne priprave v organizacijah in društvih. Obravnavali bodo delovni program za leto 1972.
0 Pri občinski skupščini bo ta teden več sej svetov. Omenimo naj, da se bo sestal tudi svet za zadeve borcev, ki bo
obravnaval predloge komisij za stanovanjske zadeve borcev in predlog komisije za družbeno pomoč in kriterije za podeljevanje priznavalnin kmetom — borcem NOV.
^TRŽIČ
0 V okviru sodelovanja med obmejnima mestoma so bili v soboto na obisku v Tržiču predstavniki boroveljske občine. Šestčlansko delegacijo občinskih svetovalcev je vodil župan tega koroškega mesta Tomaž Sorgo. S predstavniki tržiške občinske skupščine in socialistične zveze so razpravljali o nadaljnjem sodelovanju, ki se je med občani obeh krajev razvilo najbolj na kulturnem in športnem področju, med gasilci, šahisti in drugimi.
Boroveljska delegacija si je ogledala proizvodnjo v ZLIT, kjer sta jih sprejela predsednik delavskega sveta in komercialni direktor in jih seznanila s poslovanjem in gospodarskimi rezultati delovne organizacije.
Zvečer je goste iz Borove!j sprejel na Bistriškem gradu član republiškega izvršnega sveta dr. Ernerst Petrič, ki je spregovoril o nerešenih političnih vprašanjih in z obžalovanjem omenil tudi dogodke na Koroškem v nedavni preteklosti. Zanimal se je tudi za možnosti gosDodai skega sodelovanja med občinama. Te so zaradi dokai različnih struktur proizvodnje sicer majhne, izrazil pa je željo, da bi >e maloobmejni promet med Koroško in Slovenijo razvil vsaj do take ravni, kot se je med Slovenijo in Julijsko krajino.
-ok
ŠKOFJA LOKA
£i Včeraj popoldan je bila v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka volilna konferenca sindikata delavcev industrije in gradbeništva občine Škofja Loka. Razpravljali so o pripravah na III. kongres sindikata industrije in rudarstva Slovenije, pregledali so gospodarjenje v industriji v škofjeloški občini in se pogovarjali o nadaljnjih možnostih za razvoj. Nadalje so obravnavali program dela sindikata industrije in gradbeništva v občini, izvolili so delegate za III. kongres sindikata industrije in rudarstva in člane za republiški odbor sindikata industrije in rudarstva. -lb
0 Na Badnji seji obeh zborov skupščine občine Škofja Loka je bil Anton Mohorič iz Železnikov imenovan za predsednika sveta za industrijo, obrt in delo pri skupščini občine Skofja Loka. Do sedaj je bil član tega sveta. Za novega člana sveta je bil imenovan Franc Sovine iz Brodov. Spremembe so nastale zaradi smrti predsednika sveta Franca Svoljšaka.
0 V svet za finance skupščine občine škofja Loka sta bila izvoljena Bogomila Mitič in Jurij Zebre, oba iz Škofje Loke. Izvolili so jih namesto umrlih članov sveta Valterja Galofa in Franca Svoljšaka.
Q V svet za urbanizem in komunalno skupščino občine škofja Loka je bil izvoljen Jože Bogataj iz Zirov. Volitve so bile potrebne, ker je član sveta Franc Dolinar umrl.
0 Za vršilca dolžnosti ravnatelja Lesno-industrijske šole škofja Loka pa so na seji imenovali Feliksa Ježka. -lb
RADOVLJICA
0 Predsednik občinske konference socialistične zveze Janez Vari je za petek popoldne sklical sestanek s predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze. Na dnevnem redu je razprava o pripravah na krajevne volilne konference SZDL.
£ Jutri popoldne bo seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Med drugim bodo razpravljali o predlogu stališč in vsebine pete seje občinske konference ZK in o prcdlogu za izbor delegata za drugi kongres zveze komunistov Jugoslavije.
0 Danes popoldne bo pri občinskem sindikalnem svetu seja odbora družbenih dejavnosti. Pogovorili se bodo o sklepih občinske predkongresne konference sindikata delavcev družbenih dejavnosti in o nalogah odbora. Na dnevnem redu pa je tudi razprava o razvoju srednjega šolstva v radovljiški občini. A. ž.
Ocenili so delo
Na zadnji seji tovarniškega odbora osnovne organizacije sindikata Železarne Jesenice so se v razpravi menili tudi o samoupravljanju v Železarni, predvsem o delu in problemih delovnih enot.
V Železarni Jesenice temelji samoupravljanje na delovnih skupinah ali enotah, ki predstavljajo osnovne oblike samoupravljanja. Vsa leta so prav delovnim enotam dajali največ poudarka in jih vključevali v samoupravni proces v tovarni. Večina delovnih skupin opravlja svoje delo zadovoljivo, nekatere pa za aktualne politične in družbene probleme ne kažejo večjega zanimanja. Problem aktivnega vključevanja v samoupravne procese se kaže predvsem v tistih delovnih skupinah, v katerih se število zaposlenih delavcev  stalno spreminja.
Na seji so se člani tovarniškega odbora osnovne organizacije sindikata zavzeli predvsem za večjo aktivnost in vključevanje članov delovnih enot v vse samoupravne odločitve v železarni. Poudarili so, da bi moral biti prav vodja delovne skupine tisti, ki bi dajal življenju in delu v enoti pravi utrip. Delavci bi morali biti vedno obveščeni o najvažnejših dogodkih v železarni in izven nje, politično razgledani, kajti le tako bi lahko povsem objektivno reševali nesoglasja in probleme v svoji enoti.
V razpravi so sodelovali tudi člani tovarniške organizacije ZM in menili, da bi mladim morali omogočiti sodelovanje  in  vključevanje v
samoupravne procese, pri tem pa jih ne le učiti, temveč tudi dosledno voditi.
Ob koncu seje so na osnovi predlogov in sklepov razprave vendarle ugotovili, da je kljub nekaterim pomanj kljivostim delo v večini delovnih enot potekalo normalno. Vse napake pa, ki so zavirale samoupravljanje, bodo
čim dosledneje
od
morali pravljati.
V Železarni Jesenice so se vsa leta zavzemali za zares demokratične odnose v kolektivu. Rezultat tega je tudi precejšnja veljava delovnih skupin. In že s tem, ker se zavzemajo za še trdnejšo osnovo delovnih skupin, kaže vanje zaupati. D. Sedej
Konferenca ZMS Duplje uspela
arju in februarju. Predi lep, vprašanje pa je,  _ = ga bodo sprejeli posanu^
V Dupljah je bila v petek mladinska konferenca aktiva ZMS Duplje, na kateri so obravnavali program dela ter izvolili novo vodstvo aktiva. Za novega predsednika je bil izvoljen Emil Rakovec. Sklenili so, da bodo v sodelovanju z ostalimi gorenjskimi aktivi organizirali kviz oddaje z bogatim kulturnim programom v decembru, janu-
aktivi po Gorenjskem. Zato so predlagali, naj bi se sestali čimprej predsedniki mladinskih aktivov ter povedali svoje mnenje.
Sprejeli so tudi program sodelovanja na proslavah, k* jih organizirajo ob razM*1 Priložnostih v Dupljah. J-K'
na v odporu
Kranjska mladina se z vedno večjo udeležbo vključuje v splošni ljudski odpor. To je moč sklepati po mnogih letošnjih akcijah, zlasti po veliki udeležbi na štiridnevnem pohodu skupaj z vojaki, še globlje, v širino in kvaliteto pa sega program, ki ga je sprejela komisija za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci ZMS v Kranju. Program zajema aktivnost do poletja 1972. ali bolje do konca tekočega šolskega leta.
Osrednja težina delovanja je usmerjena v poljudne, pri-
jaflj* in
vlačne oblike seznanji mladih ljudi z oblikami možnostmi odporu. Sem sodijo razne oblike kvizov, tek-movanj, predavanj po šola" ob Prikazovanju zanim^'-' filmov, barvnih diapoiit"0* m podobno. Predviden je tu' di seminar za neposredne ot-8ani/.atorje, in sicer po aktivih na terenu, po organizacijah združenega dela ter za mentorje po osnovnih in njih šolah. Poleg tega bodo trije posebni tečaji, na kate rih bi se uspos1
i "le zlastl
ih bi se usp«»odi fist: iladinke za radioteie*, ^
Delegati za kongres
ke in bolničarke, ter nara'
za orientacijo
rednih
Na zadnji seji tovarniškega odbora osnovne organizacije sindikata Železarne Jesenice so izvolili za delegate 3. kongresa sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, ki bo v začetku decembra v Kranju, Srečka Mlinarica, podpredsednika republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva ter dolgoletnega predsednika tovarniškega odbora osnovne organizacije sindikata v Železarni, Franca Kobentarja, sedanjega predsednika osnovne organi-
JESENICE
zacije sindikata v Železarni in štiri aktivne člane sindikata. Franca Zupana, Anico čimon, Rafaela Torkarja ter člana sindikata iz Gozdnega gospodarstva Bled na Jesenicah Jožeta Miklavčiča.
Na seji so izvolili za člane republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije Srečka Mlinarica 4n Franca Kobentarja ter člane za plenum občinskega sindikalnega sveta: Marjana Knifica, Janeza Va-lentiča in Marjana Žitnika.
D. S.
oblike P/^
kot
na da*
V nalogah neposrcu*— cij je predvidenih več obokov mladine v vojašnice (prvi bo ze 13. novembra v Botdnjs*° Belo), sodelovanje z jami, posebne vanj raznih obletnic primer dan republike. JIA dan mladosti in ki bodo povezani z dolo^°1' mi akcijami in veščinami obrambnega značaja. V poPj* danskem času je tudi P>lU videnih več drugih akcij, 1 sicer   akcija »PoiŠči-V^\' »Ob    mejnikih    revolt'' Pj »Ilegalec«, sodelovanje 0**Z Publiki   akciji   »Po Poi° osvoboditve« in druge.
Celotno delovanje ^pf* v splošnem ljudskem    .„ s
sodelovanj^
0 Danes popoldne bo v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij na Jesenicah seja komisije za obrambno vzgojo mladih, splošni ljudski odpor in sodelovanje z graničarji pri občinski konferenci ZMS Jesenice, na kateri bodo poslušali poročilo o enoletnem sodelovanju in skupnih akcijah mladih in graničarjev v občini. Obenem pa bodo razpravljali tudi o prcdlogu programa za sodelovanje z graničarji v prihodnjem enoletnem obdobju. D. S.
O Danes bo na Jesenicah seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri se bodo menili o pripravah na konferenco občinske konference SZDL Jesenice. D. S.
je v tesnem w- "ht^^A svetom za narodne) o pti z ustreznimi
kom'*1)"sPe-
SZDL in ZK te. ' vsl-.'ii:> V cializiranimi organi^ ^y občini kot so d&i\Jtf$>i' ška zveza, Zveza MjSftJ klubi OZN, Zveza "j jlUi^a vojaških starešin, n0.pr0-tehniko. Zveza kultu svetnih organizacij, i ^ io letalci, strelci, drugi.
V Kranjski gori gradi potovalna agencija Kvarner Ekspres iz Reke nov hotel, v katerem bo prostora za 220 gostov. — Foto: B. B.
Zadovoljiv uspeh poslovanja
Varčujmo
za doto otrok
Samoprispevek za kopališče
V Železnikih se pripravljajo na referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo pokritega kopališča, ki naj bi stalo med tovarnama Alples in Iskro v Železnikih. Po predračunih in ob sedanjih cenah bo gradnja veljala prebivalce tega konca Selške doline okrog 3,500.000 dinarjev.
Odbor za pripravo referenduma, ki so ga imenovali spomladi, je predlagal, da bi za bazen prispevali vsi zaposleni na tem območju, poleg teh pa še upokojenci in gospodinje ter kmetje iz krajevne skupnosti Železniki in seveda gospodarske organizacije in krajevna skupnost. Samoprispevek za gradnjo kopališča bi plačevali v enakem odstotku kot samoprispevek za gradnjo šol, ki ga v Železnikih ne plačujejo več. Razpisali naj bi ga za dobo sedmih let.
O razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo kopališča je v petek razpravljal svet krajevne skupnosti. Na seji je prevladalo mnenje, da je kopališče z vsemi pomožnimi objekti prevelika investicija, da bi vse to gradili naenkrat. Zato so predlagali, naj bi kopališče gradili postopoma. Najprej pokrit bazen, nato bi prišlo na vrsto letno kopališče, pomožni prostori, razna igrišča in podobno. Tako bi v nekaj letih zrasel na prostoru ined Iskro in Alplc-som rekreacijski center. Predlagali so tudi, da bi samoprispevek plačevali le 3 ali 4 leta.
Pri krajevni skupnosti Železniki ne zanemarjajo možnosti, da bi gradili rekreacijski center s pomočjo turističnih ali drugih delovnih organizacij, ki bi bile zainteresirane za gradnjo takih objektov v Selški dolini. Možnosti za razvoj rekreativnega turizma je namreč v tej dolini dovolj.
V Železnikih računajo, da bodo referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka izvedli v začetku prihodnjega leta. Ce bo uspel, bo KS začela s pripravljalnimi deli. Pri tem mislijo pritegniti tudi mladino, ki je aa gradnjo kopališča tudi najbolj navdušena.
L. Bogataj
Nov asfalt med Bledom in Bohinjsko Belo
Pred dnevi je Cestno podjetje Kranj končalo dela pri obnovi ceste med Bledom in Bohinjsko Belo. Omenjeni odsek bohinjske ceste so razširili in asfaltirali.
Pred leti je zaposlovanje žensk na Jesenicah predstavljalo precejšen problem. Na zavodu za zaposlovanje je, bilo prijavljenih kar dosti deklet in žena, ki so iskale zaposlitev. Za mnoge zaposlitev v sosednji Avstriji ni bila sprejemljiva predvsem zaradi družinskih obveznosti. Pred leti je problem postajal vse bolj pereč, število nezaposlenih delavk je naraščalo. Predstavniki jeseniške občine so se zato domenili s predstavniki kranjske Iskre, da bodo na Blejski Dobravi zgradili obrat tovarne Iskre in s tem vsaj deloma omilili problem nezaposlenosti na Jesenicah.
»Z obratovanjem smo začeli lani ob občinskem prazniku 1. avgusta,« pravi vodja Tskrincga obrata na Blejski Dobravi Anton Pene. »Tedaj je bilo na zavodu za zaposlovanje na Jesenicah prijavljenih okoli 300 nezaposlenih žena in deklet. Najprej smo nekaj mesecev porabili za priučevanje večinoma nekvalificiranih delavk. Sprva smo zaposlili le nekaj delavk, ko smo dobili nov trak, smo uvedli dopoldansko izmeno. Zda i je v obratu zaposlenih 285 delavcev, večinoma žensk iz jeseniške, nekaj pa jih prihaja tudi iz radovljiške občine.
V prvem letu poslovanja smo dosegli planirano proizvodnjo in dosecli od 160 do 180 milijonov dinarjev realizacije. S proizvodnjo smo zadovoljni, manjka le materiala. Delamo za izvoz, večinoma za Italijo, tovarno Siemens. Naši proizvodi so poleg ostalega tudi žične oblike za hišne centrale.
Za zdaj na razširitev oziroma  na  večjo proizvodnjo
še ne mislimo, saj delamo šele dobro leto. Vsekakor pa je to odvisno od našega podjetja, Iskre v Kranju.
Očitki, da ne skrbimo dovolj za stanovanjske probleme naših delavcev in za zadovoljive osebne dohodke, so preuranjeni in nepravični. Zavedati se moramo, da smo s proizvodnjo šele začeli in da je večina delavk nekvalificiranih, priučenih. Okoli devet mesecev traja samo priučilev na delovno mesto in je nemogoče zahtevati, da bi takoj v začetku prejemale visoke osebne dohodke. Poprečni osebni dohodek znaša
Po pregledu rezultatov v prvem polletju letošnjega leta so tiste jeseniške organizacije, ki imajo sedež v ob čini Jesenice, dobro gospodarile.
V prvih šestih mesecih so vse organizacije dosegle okoli 770.000.000 dinarjev celotnega dohodka ali za 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za 21 odstotkov so porasla porabljena sredstva, dohodek pa za 35 odstotkov.
Poprečni mesečni dohodek na zaposlenega se je povečal za 29 odstotkov. Zvišal se je od 1211 dinarjev na 1516 dinarjev. Najvišje poprečne dohodke so imeli delavci pri Jesenice transportu in v Železarni, najnižje pa v trgovini in v gostinstvu.
Večji je tudi ostanek dohodka   na   vseh področjih
zdaj 1040 dinarjev. Dohodek pa je prav pri vseh odvisen od dela, dosežene produktivnosti, od norm. Po naših internih aktih osebni dohodek ne sme biti manjši od 800 dinarjev in tega se dosledno tudi držimo. Od delavke same je torej odvisno, koliko bo ob koncu meseca zaslužila.
Za rešitev stanovanjskega problema Se že zavzemamo. Predstavniki Iskre so se skupaj s predstavniki jeseniško občine že menili za gradnjo stanovanj na Blejski Dobravi.«
D. SedeJ
gospodarstva razen v gradbeništvu. Dosegel je zadovoljivo višino, pri tem pa ima največ zaslug prav Železarna Jesenice, saj je njen delež v ostanku dohodka 74 odstotkov.
Cene so se v prodaji na drobno dvignile za 17 odstotkov, pri gostinskih storitvah pa za 23 odstotkov. Tudi v obrti se je dvignil dohodek za 44 odstotkov, v stanovanj-sko-komunnlni dejavnosti pa za 28 odstotkov.
Akumulacija celotnega gospodarstva je porasla za 99 odstotkov. Najnižjo akumulacijsko stopnjo imata Kroj — 20 odstotkov, Cokla — 32 odstotkov, najvišjo pa Šport-metal.
Obrtno podjetje za vzdrževanje hiš in steklarstva je ▼ prvem polletju imelo iztnibo.
D. S.
Večja gospodarska aktivnost
POSLANSKA PISARNA
# I- Z. iz Šenčurja se je pred dobrim mesecem oglasil v poslanski pisarni in povedal, da v zveznem zakonu o upravnih taksah piše, da so vse vloge v zvezi z gradnjo stanovanj oproščene taks, vendar se kranjska občina tega ne drži. Povedal je, da za katastrski spisek sicer ni bilo takse, za overitev podpisa lastnika zemljišča pa je že bilo treba plačati takso. Za posojilo pri podjetju je treba vse dokumente overiti na sodi-J£u, kar stane okrog 20 do 30 tisočakov. Poudaril je tudi, da predpisi o sodnih taksah niti ne omenjajo, da bi bili graditelji stanovanjskih hiš oproščeni taks. — I. Z. je tudi povedal, da je bil nekaj let oproščen takse za registracijo osebnega avtomobila, glede na določilo zakona, da so plačevanja te pristojbine oproščeni delovni invalidi in druge osebe s telesnimi hibami. Že nekaj let pa to določilo ne velja več za osebe s telesnimi hibami.
Davčna uprava kranjske občinske skupščine je na vprašanje o upravnih taksah takole odgovorila:
S temeljnim zakonom o upravnih taksah je urejeno vprašanje plačevanja upravnih taks v postopkih pred zveznimi in občinskimi upravnimi organi. Višina taks za posamezna upravna dejanja je predpisana v tarifah. Tako se za upravna dejanja pred zveznimi organi plačujejo upravne takse, ki so predpisane v taksni tarifi, ki je sestavni del temeljnega zakona o upravnih taksah. Za upravna dejanja pred republiškimi organi se plačujejo upravne takse po tarifi, ki je sestavni del zakona o republiških upravnih taksah. Za upravna dejanja pred občinskimi organi pa se plačujejo takse po tarifi, ki je sestavni del občinskega odloka o upravnih taksah.
Po določilih zakona o republiških taksah občinske skupščine v svojih odlokih lahko določijo da se glede plačevanja občinskih upravnih taks uporablja taksna tarifa, ki je sestavni del zakona o republiških upravnih taksah. Tega pooblastila pa se je v svojem odloku oziroma v taksni tarifi poslužila tudi kranjska občinska skupščina.
Po 21. točki 22. člena temeljnega zakona o upravnih taksah so oproščeni plačila taks spisi in dejanja v zvezi z zidanjem, popravljanjem in vzdrževanjem stanovanjskih hiš. To so torej vloge za izdajo lokacijske odločbe, gradbenega dovoljenja, vloge za izdajo uporabnega dovoljenja in podobno. Razumljivo pa je, da to določilo ni moč razširiti tudi na overitev podpisov prodajalca nepremičnine po kupni pogodbi aH overitev dokumentov za najetje posojila v podjetju itd.
Za overitev podpisov na kupnih pogodbah, kreditnih pogodbah in drugih listinah, ki jih opravi sodišče, je treba plačati sodne takse po določilih temeljnega zakona o sodnih taksah. Za dejanja pred sodiščem je namreč treba plačati sodne takse, ki so predpisane v tarifi zakona o sodnih taksah. Tako je za sodna dejanja pred zveznimi sodišči treba plačati sodne takse po tarifi iz temeljnega zakona o sodnih taksah, za sodna dejanja pred republiškimi sodišči po tarifi zakona o republiških sodnih taksah in za sodna dejanja pred občinskimi sodišči se plačajo sodne takse po tarifi, ki jo določa občinski odlok o sodnih taksah.
Občinske upravne in sodne takse so torej na podlagi republiškega zakona v pristojnosti občinskih skupščin. Zato bi bilo poslansko vprašanje glede tega v republiški skupščini odveč.
Glede oprostitve plačevanja taks za registracijo osebnega avtomobila za delovne invalide in za osebe s telesnimi hibami pa bodo razpravljali ustrezni organi republiške skupščine. Zato so iz poslanske pisarne ustrezne republiške organe seznanili z vprašanjem in mnenjem tovariša I. Z. iz Šenčurja.
0 Pisarna regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko pa i Je pred dnevi dobila tudi gradivo, ki ga je pripravila zveza 1 slepih Slovenije. Gradivo je poslal odbor za invalidsko in po-'kojninsko zavarovanje ter invalidsko varstvo socialno zdrav-! stvenega zbora pri republiškem sekretariatu za zdravstvo in 'socialno varstvo. V gradivu sta dva predloga. En predlog je, ! da bi se vsem slepim priznal status invalida in s tem pravica !do nadomestila za izgubljen vid, pravica do dodatka za po-Strežbo in tujo pomoč ter pravica do rehabilitacije, zdravstve-| nega varstva in tehničnih pripomočkov. Ce ta predlog ne bi bil sprejet, pa predlaga zveza slepih, da se z zakonom zagotovi socialna varnost za tiste slepe, ki so socialno ogroženi. Odbor, ki je to gradivo poslal, tudi prosi, da klub predloge zveze slepih preuči in sporoči svoje stališče. Na podlagi zbranih stališč bo namreč sekretariat pripravil predloge ustic/nih aktov.
Prihodnjič bomo objavili odgovor KZK Kranj — obrat mlekarna na pripombe kmetov na javni razpravi o starosti»ein zavarovanju v Cerkljah. V razpravi so namreč ugotavljali, da mlekarna nima povezave s proizvajalci mleka in da jim neredno plačuje mleko.
A. Zalar
Gasilci poklicne čete na Jesenicah so povečali prostore svojega doma. — Foto: B. Bienkuš
Zakaj nimajo prve pomoči
Na nedavnem občnem zboru občinskega odbora Rdečega križa Kamnik je njen predsednik dr. France Pucelj med drugim rekel:
»Ne morem razumeti, zakaj niso vse organizacije pravočasno opravile občnih zborov in poročale o njih. Ne razumem, zakaj nam oddelek za narodno obrambo pri občinski skupščini, referat za civilno zaščito in splošni ljudski odpor, ni šel na roko, da bi naša organizacija dobila svojo ekipo prve pomoči in socialno ekipo. Žal nam je, da se zaradi tega nismo mogli udeležiti III. medrepubliškega tekmovanja v Velenju, dočim so Domžalčani to zmogli.
Moja kritika je dobronamerna.«
Glede na te kritične pripombe na občnem zboru Rdečega križa sem povprašal na oddelku za narodno obrambo kamniške občine, kako je s to zadevo.
»Sploh nas niso povabili na občni zbor« je bila prva pripomba. Pojasnili so, da so prek tečajev prve pomoči usposobljene ekipe v krajevnih skupnostih: Kamnik, Duplica, Nevlje in v Tunji-cah. Ekipe prve pomoči so usposobljene tudi v naslednjih delovnih organizacijah: v tovarni Stol, v Titanu, Svi-lanitu, Tovarni usnja, podjetju Kamnik in Rudniku kaolina. V manjših delovnih organizacijah imajo dva do tri bolničarje, ki lahko nudijo prvo pomoč. Te dni se bodo začeli tečaji prve pomoči v krajevnih skupnostih Motnik, špitalič. Kamniška Bistrica. Godič in Crna. V decembru in januarju pa še v Tuhinju, Smartncm, Srednji vasi, Pšajnovici, Mostah, Komendi, Selu in Vranji peči.
»Lani smo po končanih tečajih prve pomoči v Kamni-
ku občinskemu odboru Rdečega križa ponudili, da si sami izberejo ekipo prve pomoči. O tem smo občinski odbor RK tudi pismeno obvestili. Mi nismo krivi, če občinski odbor Rdečega križa nima svoje ekipe prve pomoči,« so dejali na oddelku za narodno obrambo. Poka/ali so mi tudi dopis naslovljen na občinski odbor RK v ka-
piše: »Ob potrebi, iščete za sejtav vaše eM* za prvo pomoč potrebne o be, lahko te izberete iz nama.« Dopisu je bil narm^ priložen  tudi seznam ki   so   že  bile   na .teC^.ve usposobljene za nuđenje P pomoči. ,. v,
Morda  je  bil posredi nesporazum.
J. v.
Kdaj urbanistični program
»Želimo, da bi tudi za naš kraj čim prej izdelali urbanistični program,« so mi v razgovoru dejali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Jezersko.
Zakaj?
Radi bi vedeli, kje smejo in kje ne smejo graditi. Na Jezerskem je namreč vedno več zanimanja za zasebno stanovanjsko gradnjo. Potrebo po urbanističnem programu pa narekujejo tudi drugi vzroki. Domačini z ogorčenjem opazujejo, kako nekateri, ponavadi tujci, brez zapletov gradijo vikende, ki so pogosto stanovanjske hiše v malem, lokacij za stanovanjske liše, ki bi jih radi gradili, pa ni. Razen tega sem v istem pogovoru zvedel, da lastnike vikendov težko pritegnejo k prostovoljnim akcijam, čeprav so le-ti najbolj glasni v zahtevah, naj jim krajevna skupnost uredi asfalt do hiše. javno razsvetljavo itd. Jezer-jani dobro vedo, da v viken iđih preživljajo svoj dopust številni turisti, o katerih nihče, niti Turistično društvo, nima evidence. Kaj šele, da bi plačali turistično takso. Prijavljanje gostov in pl či
lo turistične takse sta P« z3' konu obvezna. ,nnO-
Nekdo od krajevne skui sti bi mor. sodelovati^ dodeljevanju parcel za _ de, pravijo Jczcrjani. - ^ stanje ne vpliva najtKV ^ odnose med domačim " ^ danjimi ter prihodnjimi ciiMji  in lastniki   vik«- ^
Jczcrjani bi rach n je lavno zas
tavljeno vP - ^ tudi  javen  in temelj"^ govor.
Krvodajalska akcija na
Jesenicah
Na Jesenical bo v 15. do vključno 20. K< redna krvodajalska aR«- j g|0. jo organizira Rdeči **** g|C venijc.   Občinski odbor ^ na Jesenicah je *e p°* sameznim delovnim '^^d cijam in ustanovam v  ^ ^ sezname In priporoch . vo-čimveč članov detojn* lektivov darovalo sr« p g.
Miadi so delavni Jezerska šola je premajhna
-lO diužbeiionolitienih or-      ž<-lif>  in   r»ntreho   Kai   Helain • M
Delo družbenopolitičnih organizacij v nekem kraju je odvisno od razmer, v katerih ljudje živijo in ustvarjajo. In te razmere se od kraja do kraja tako razlikujejo, da bi težko rekli: te metode Političnega in družbenega dela, ki se obnesejo pri nas, se morajo in se bodo tudi v • •. Posebnosti posameznega kraja terjajo od vodstev organizacij, da jih spoznajo, se jim prilagajajo in jih na nevsiljiv, a sprejemljiv način, spreminjajo.
Jezersko ni izjema. Svoje Posebnosti ima, ljudi, ki so &ani te ali one organizacije, *> ima i o take ali drugačne
Jurij Rebolj
želje in potrebe. Kaj delajo krajevne organizacije? Kako sledijo utripu vasi in njenih prebivalcev? O tem smo se pogovarjali s predsednikom krajevne organizacije SZDL na Jezerskem Jurijem REBOLJEM.
»Če pogledamo kmeta, ki dela od jutra do večera v gozdu ali na polju, ah' delavca, ki ob štirih zjutraj vstane in gre na avtobus, ki ga bo peljal v Kranj na šiht, in se pozno popoldne vrača, mislim, da je sedanja družbena in politična aktivnost na Jezerskem še kar dobra. Pri ljudeh je veliko delovne vneme, in za to delo nihče ne zahteva plačila. Seveda pa je družbena aktivnost vedno odvisna od problematike, ki jo skoraj nikdar ne manjka. Moramo tudi upoštevati, da je naš kraj izredno raztegnjen.
Vodilno vlogo v družbenem In političnem življenju ima SZDL. Vendar ne kot diktator, temveč kot koordinator dela. SZDL sodeluje pri reševanju krajevnih komunalnih zadev in organizaciji najrazličnejših javnih razprav in tribun. Sodelovanje med krajevnimi organizacijami je dobro. Zakaj tudi ne, saj se skoraj vsak prebivalec sreča s tremi organizacijami, bodisi kot navaden član ali kot član vodstva, še posebno pa moram pohvaliti mladinsko organizacijo, ki je bila ustanovljena lani. Mladi so aktivni in zaslužijo priznanje. Povsod jih najdemo. Pri gasilcih, v kulturnem društvi ali pri Rdečem križu. To Je treba pohvaliti...«
J. Košnjek
Čeprav je bilo poučevanje na Jezerskem pred vojno kazen za učitelje, je šel vsakdo le nerad stran
šolsko poslopje na Jezerskem je bilo zgrajeno leta 1885. Stavba je bila v letu 1912 razširjena, 1944. pa požgana. 1945 in 1946 je bila šola obnovljena in taka je še danes, čeprav je od tistih dni minilo že dobrih 25 let. Šola zato razumljivo ne ustreza potrebam sodobnega in vedno bolj zahtevnega pedagoškega procesa.
Do leta 1950 se je v I. razred jezerske osnovne šole letno vpisalo poprečno 26 do 30 otrok. Šola je zato prerasla iz dvooddelčne v šest-oddelčno, s tem, da so bili višji razredi kombinirani. Pred sedmimi leti sta bila 7. in 8. razred ukinjena, s tem, da so bili otroci pre-šolani v Kranj, 1. septembra letos pa v Preddvor. Na Jezerskem je tako ostalo le še 5 razredov. Prvi in drugi sta kombinirana, prav tako tretji in četrti, le učenci 5. razreda nimajo v razredih sošolcev iz drugih razredov. Število učencev na jezerski osnovni šoli zaradi zmanjševanja rojstev pada. Lani se je na primer v prvi razred vpisalo le 10 otrok. Vendar osnovna šola na Jezerskem zato ni odveč. Zaradi oddaljenosti od drugih krajev bo šola morala obstajati še naprej, saj so že s sedanjim prevozom otrok v Preddvor težave. Na avtobusih je ponavadi gneča, večkrat pa otrokom avtobus tudi uide, tako da morajo iz Preddvora peš ali z avtostopom. Povrhu vsega ima večina jezerskih otrok že do glavne ceste 2 ali 3 kilometre peš hoje.
Letos obiskuje pet razredov jezerske osnovne šole 77
Coklo zamenjala copata
em in tu-razvojem
Na Blejski Dobravi pri Jesenicah je bilo nekdaj poleg Kmetijstva glavni vir dohod-** številnim vaščanom tudi ^delovanje ccVkel. Podjetje Cokla se je tedaj, od leta 1928 naprej, z uspehom uve-*»vljalo na domač« }ern tržišču. Toda z mdusniie in z novimi zah in potrebami na tržišču so tudi v malem pod-fetju Cokla preusmerili svojo osnovno dejavnost. Začeli so izdelovati zaščitna delovna srctlstva. Prenehali so izdelati cokle, začeli so delati rokavice in danes se z vsemi močmi trudijo, da bi s kvaliteto in raznovrstnostjo svojih .izdelkov obstali na tržišču ln Godili njegovemu zahtev-?*«»u utripu. Vsak dan ga r*°*«.1o 7. okoli 45 različnimi izdelki, kar za tako majhno Podjetje, ki šteje komaj 30 zaposlenih
Čeprav
skem ° nckdanjem Ijud-jetju buval«. cokli, v podim^ "J  n°bene  sledi več,
Crti ICtJU niso sPremi-J.e tako  J? ?e ostala in Prav Je*ia nI ^\ vsaj  ime pod-a sedeti, da ima iz-
ni malo.
delovanje cokel na Blejski Dobravi  že dolgo tradicijo.
»še posebno v zadnjem času, ko se povsod zavzemajo za varstvo pri delu in s tem kot nujno zahtevajo dobra zaščitna sredstva, se je močno povečal razvoj naše dejavnosti,« pravi dolgoletni upravnik Cokle, Ludvik Ambrozij. »Opazili smo, da upada izdelovanje lesene obutve, zato smo se brž preusmerili v izdelovanje specialnih sredstev: varnostnih pasov, mesarskih škornjev, gamaš in specialne obutve. Naša osnovna dejavnost pa je izdelovanje zaščitnih rokavic«
»Kako je z nabavo surovin in kako s prodajo vaših izdelkov?«
»S surovinami imamo večne težave. Letos smo izdelovali celo iz argentinskega usnja, ki ga je uvozilo podjetje Astra iz Ljubljane. S surovinami nas največ oskrbujejo podjetja iz Šoštanja, Vrhnike itd. Cene usnja so letos močno porasle, kar za 40 odstotkov. Naše izdelke pošiljamo slovenskim trgovinam, deloma tudi hrvaškim. Zdaj bomo začeli izdelovati
tudi copate, ki pa bodo trajnejše od tistih, ki jih kupujemo po trgovinah. Po copatah s klobučevinastimi podplati je veliko povpraševanje.«
»Pri preusmeritvi dejavnosti ste najbrž morali modernizirati proizvodnjo.«
»Letos smo nabavili devet novih strojev. Kupili smo jih s kreditom skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine. S stroji se je močno povečala produktivnost dela.«
»Kako bo v prihodnje?«
»Nedvomno bomo povečali izdelavo zaščitnih rokavic, ker prihajajo prav za te rokavice nova in nova naročila. Pri tem pa si želimo, da bi z vsemi usnjenimi izdelki oskrbovali prav jeseniško železarno. Ce bi se uspeli z Železarno dogovoriti, bi lahko povečali našo proizvodnjo za 20 odstotkov. Brez dvoma pa bomo tako kot doslej stremeli za tem, da bomo našo proizvodnjo prilagodili zahtevam tržišča. Tehnologija dela se spreminja in zahteva nova, moderna in uporabna zaščitna sredstva.«
D. S.
otrok, ki se gnetejo v treh učilnicah. Od teh sta bili dve grajeni za ta namen, tretja pa je bila nekdaj upraviteljevo stanovanje, šola nima ne telovadnice, ne delavnice za praktični pouk. Trije učitelji, kolikor jih je na Jezerskem, si pomagajo, kakor znajo, in skrbijo, da kvaliteta pouka ne bi trpela, saj to škoduje otrokom, ki se morajo v višjih razredih prešolati. Poleti, ob lepem vremenu, imajo ure telovadbe na vaškem igrišču, ki so ga zgradili domačini s prostovoljnim delom in ob pomoči Elektro iz Kranja, pozimi ali v slabem vremenu pa v razredih. Kljub temu so jezerski šolarji dobri športniki. Posebno se odlikujejo v smučanju. V raz-
redih imajo tudi tehnični pouk. Razumljivo, da se šolska oprema pri tem kvari. Delovni pogoji za učitelje so slabi. Razen tega učitelji stanujejo na šolskem podstrešju. Kot smo izvedeli, se učitelji aktivno vključujejo v družbenopolitično življenje kraja in zato so med vaščani cenjeni.
Prostorsko stisko na jezerski osnovni šoli lahko reši prizidek, za katerega so načrti že narejeni. V njem naj bi bila telovadnica, prostori za celodnevno bivanje ter mala šola, v kleti prizidka pa mladinski klub, ki bi ga lahko uporabljale tudi društvene organizacije. Jezerjani so obakrat glasovali 100-odstot-no za samoprispevek za gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini. Zato upravičeno pričakujejo, da bo prišla na vrsto tudi njihova osnovna šola!
J. Košnjek
STREŠNO OPEKO
iz uvoza (Italija) 42 X 33 cm sedaj lahko dobite tudi pri nas.
% IZBIRA BARVE PO ŽELJI
® 30-LETNO JAMSTVO KVALITETE
£ DOBAVA V 7 DO 10 DNEH
m NA VAŠ DOM ALI GRADBIŠČE
Priporočamo se s solidnimi cenami!
V ZALOGI SPET DIMNE TULJAVE OD 15 X 15 DO 20 X 20 IN POROLITI 3,4 IN 8 CM.
Veleželeznina »Merkur« POSLOVNA ENOTA »KURIVO« KRANJ
Gorenjesavska 4, telefon 21-192
Kemična tovarna Podnart proda:
tovorni avto TAM 200,
leto izdelave 1965
Izklicna cena je 18.500 din.
Javna licitacija bo v prostorih podjetja 18. novembra 1971 ob 9. uri.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v višini 10 % izklicne cene.
GLAS * 6. STRAN
Še o skupinski nabavi in uporabi kmetijskih strojev
Stara, častitljiva kašča
Sredi Makekovega dvorišča na Jezerskem stoji kašča, stara 160 let. Lesena je, krita s skodlami, ima pa tudi lepo izrezljan »gank«. Vanjo so včasih spravljali poljske pridelke in stroje, razen tega pa ima kašča zgoraj shrambo za suho meso, spodaj pa so spali hlapci, dekle in pastirji.
čeprav danes kašče ne uporabljajo več, Makekovi skrbijo, da ne propade. Popravili so streho in gank in to tako, kot je bilo nekdaj. Tako je danes stara kašča za vsakega obiskovalca posebna zanimivost. -jk
v našem kmetijstvu smo danes priča dvema pojavoma: upadanju delovne sile in zmanjševanju kmetijskih površin. Oba pojava nakazujeta večje potrebe po mehanizaciji, ki naj nadomesti ročno delo ter izgubljene kmetijske površine s povečano proizvodnjo na preostalih površinah. Drugo, nič manj pomembno dejstvo, pa so visoki stroški za nakup kmetijske mehanizacije. Čeprav znižamo carinske in druge dajatve, bo mehanizacija še vedno draga. Teh stroškov posamezne kmetije ne bodo zmogle. Torej je skupinska nabava strojev praktično edini način, da si tudi mala kmetija zagotovi najsodobnejšo mehanizacijo po ceni, ki ji bo kos.
To spoznanje se ni rodilo danes, temveč ima korenine v preteklosti. Že pred prvo svetovno vojno smo imeli na Slovenskem 38 strojnih zadrug, ki so združevale predvsem sezonske stroje. Po drugi strani   pa  imamo da-
Kaj pomeni gozdna pot vprašajte Jezerjane
O Jezerskem in njegovih ljudeh smo v zadnjih številkah precej pisali. Iz večine sestavkov se je dalo razbrati, kako pomemben za ta kraj in ljudi je gozd. V preteklo-
Miloš Bregar
sti še bolj kot danes, ko Jc-zerjani iščejo kruh drugje in morajo gozdne delavce »uvažati«. Za jezerske kmete pa je gozd še vedno glavni vir dohodka. Vendar pomenijo bogati gozdovi bore malo, če v njihovo osrčje ni dostopa, ni poti, ne cest, po katerih bi naše! les pot v dolino, h glavni cesti. Razen tega pa so gozdne ceste važne za hribovske kmetije. »Odpirajo* jih, povezujejo s svetom in jim dajejo večje možnosti razvoja. Dohodek od gozda bo kmalu premajhen, pravijo na Jezerskem. Treba bo začeti s turizmom, živino rejo. Za te panoge pa je dobra pot do kmetije, ki leži 1000 ali več metrov visoko, še kako pomembna. O tem je   treba vprašati Jezerjane!
Koliko cest v gozdove so po vojni /gradili na Jezerskem, r-i je pripovedoval Mdoš BREGAR, proizvodni referent Gozdnega ir»,vpodar-stva Kranj za Jezersko.
»Gozdne ceste na Jezerskem r.o 7c.SeH po vojni gra-liti  ^kup;ij  GG,   vojska in
kmetje. Večino sredstev je dalo Gozdno gospodarstvo. Do leta 1960 so na Jezerskem zgradili naslednje ceste: Bajte — Komatevra, Kanonir — Podstoržič, Cesto mimo jezera na Anciovo in cesto na Olipje. Vse ceste merijo 17 kilometrov. Po letu 1960 pa so se lotili naslednjih gozdnih cest, potov in vlak: do Rezmana in Mošnka, s Ko-matevre na Pečovnik, od Ko-matevre do Vernikove planine, vlake v Murnovo, ceste od Makeka prek Malega vrha v Pekel, ceste od Makeka do Makekovega marofa, cc-s(e v AncIOVO. Ta je na hudourniškem področju in so jo morali večkrat popravlja ti, vendar je turistično izredno pomembna, ker se pride po njej do postaje tovorne žičnice na Češko kočo. Zgradili so tudi cesto Jezerski vrh — Ankova planina ter V lakO do Zrni tka. Skupaj prek 20 kilometrov. Za navadnega ravninskega občana to ne pomeni veliko, za Je-ztrjanc pa vsekakor precej.«
J. Košnjek
nes v Sloveniji kmetije, ki so za obdelavo 7 hektarjev zemlje nakupile za več kakor 100.000 dinarjev različnih strojev in naprav, od katerih jih ima dobra polovica le sezonski značaj! Primeri iz tujine kažejo, da se tam tudi velike kmetije združujejo pri nakupu strojev. Na Bavarskem je danes 640 večjih ali manjših strojnih krožkov.
Skupno uporabo strojev je pri nas predvidel Kmetijski institut Slovenije že leta 1967. Prve poskuse je naredil prav pri nas, na Gorenjskem. Leta 1968 je organiziral prvo pogodbeno strojno skupnost za pridelovanje krompirja na Okroglem pri Kranju in to v okviru kmetijske zadruge Naklo. 11 kmetom je bila zagotovljena sodobna in rentabilna proizvodnja kromniria na približno enako velikih kmetijah s poprečno 4 do 5 hektarjev zemlie. Razen te skupnosti deluje danes v Sloveniji še 11 podobnih skupnosti in 4 skupnosti za pridelovanje koruze.
Da je skupna nabava in uporaba strojev koristna, kažejo primeri samoiniciativnega partnerstva. Primera ni treba iskati daleč. Dobimo ga spet na Gorenjskem in sicer v Godcšiču pri škofji Loki, kjer je najbolj primerno pridelovanje krompirja in krmnih rastlin za govejo živino. Pet kmetov se je odločilo za skupno nabavo in uporabo strojev. Vsi skupaj imajo 37,20 hektarja obdelovalne zemlje. Spoznali so, da sedanji proizvodnji krompirja niso več kos s toliko delovne sile in zastarelo mehanizacijo. Kimili so tako imenovano združeno orodje za nreds^tveno nripravo zemlje z delovno širino 2,2 metra, dvovrstni avtomatski
•Adllnlk. dvovrstni oknpal-nlk-oslpahvk. enovrs«ni verižni Izkrvvdnih za koru/o pa epovr«i"i nošeni sMnknm-baln. P"' "afcn"u l'm le pomagala ♦ ••'» KZ *kofla Lo-ka / &LP06 dinarji kredita. Seveda pa so že nrei imeli k»"<tie sami več stroiev.
O strojni skupnosti / Godi '"-.t smo sieer že pisali, vendar \n omenjamo še enkrat kot primer umne In smotrne uporabe in nakupa kmetijskih strojev, po katerih naši kmetje de'- 'no »hrepene«. Prav tako ho mo povedati tudi tO, da I« (kup-na nabava In uporaba strojev edini način meb ni/ae'je malih kmetij. In (ah le pri nas na i več.
J. KoSnJek
Čuvajmo zdravje naše muce
(Nadaljevanje)
Pri prehrani mačke se moramo zavedati, da je to mesojeda žival, ki ima dolge ostre zobe za lov niiši in drugih   živali; z njimi tudi raztrga svojo žrtev. Pač pa mačka nj-ma   dobro  razvitih ploščatih zob, da bi lahko mlela  zrnato  ali drugo podobno hrano. Med vsemi domačimi živalmi ima namreč   najmanj kočnikov, celo manj kot pes. Tudi prebavna cev mačke je zelo kratka ter prilagojena prebavi mesne hrane. Zelo močna je stena želodca in črev, ki omogoča   mački,   kot vsem mesojedom, da si lahko privošči ob mesu bolj trdo hrano, hrustanec in kosti.
Zato nudimo mački poleg skodelice mleka predvsem surovo meso, ki pa ne sme biti premastno. V surovem mesu so ohranjeni vitamini kot tudi druge pomembne hranilne snovi, ki se sicer pri kuhanju uničijo. Nekajkrat na teden (3—4 krat) damo mački svežo travo, ki deluje odvajalno, hkrati pa dobi mačka približno   določene rudninske snovi. Odrasla žival potrebuje dnevno približno 120 gramov mesa oziroma gramov drobovine. Drobovina mora biti zdrava, še posebno pa je paziti na morebitno   okuženost s črevesnimi ali pljučnimi črvi, kot tudi na možnost okužbe z drugimi paraziti. Občasno je primerno muco en dan postiti, nuditi pa ji moramo vodo za gasitev žeje. Pri hranjenju mačke se izogibaj"10 surove ribe ali surovega •Vinjskega mesa, rib s kostmi, perutnine s tankin" kostmi,  gralia, fižola W drugih podobnih hranil, pa tudi slanine in klobas. Zmerna količina krompirja, namočenega kruha In podobnega pa ne more škodovati
Siamske mačke so P1*1 hranjenju  bolj izbire"1'-<e •kunski mački neka hrana zelo ugaja, po'c,n ada odklanja vsako dru-h ra-
go hrano. Glede pr« njevanju  niaek  Je  l^ ^
dodati, da je v Evropo
dom***
izcr-
prodrla ameriška Kop virana hrana za don mesojede. V EvTOpi "JJ lujcfo konzervirano k za pse in mačke za<rn le v Angliji, v ZR Nem*« in na Nizozemskem-
(Se nadaljuje)
Kmečka solidarnost Pri zavarovanju živine
Mjsh Lojzeta Trilarja, Jožeta Bernika in Karla Trilerja, predsed-v. a' tajnika in blagajnika kmečke samopomoči pri zavarovanju ivine pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka na Trati, ki je bila ustanovljena januarja 1967. leta
Za
jjina™.valna skupnost za medsebojno zavarovanje živine pri sest lSki /ad,uS' škofja Loka na Trati si je na ustanovnem jela3 ' Jamiaria 1967. leta nadela ime Samopomoč in spre-Poseben pravilnik, ki ima 21 členov. Samopomoč sodeluje rugo, ki obenem tudi nadzoruje njeno poslovanje.
Pad
ejmo nekatere bistvene člene pravilniku.
Pravilnik pravi, da je član samopomoči lahko le član Udruge, ki mora zavarovati vs° svojo živino, vključno s *eleti, starimi nad 6 tednov, kl iih redi za pleme. Prijaviti mora tudi vsako spremembo v hlevu, drugače odškodnine v Primeru nesreče od samopomoči ne dobi. Vsako spremembo mora član prijaviti odboru samopomoči v šestih oneh. Samopomoč vodi poseben odbor, ki ea potrdi /a-drusa. Njegov« člane iz 1*> s»rneznih vasi volijo čl.mi S* mopomoči. Vsak odbornik ie obenem rajonski zastopnik ,n ocenjevalec in ima pravi-
c°. da pregleda številčno rt* nle živim- pri vs :h članih samopomoči. Ce člani z odfeot mkom niso zadovoljni, «a nl?ko 7arn^niaio. Član samo-J^moči mora obolelost tivn*
prijaviti /.ivinozdr T. 'n zastopniku   slednji pa S;    '•' ^'""-/dravnik n«.
al
ravnik od-Str « ?hM /ako'ie, ali din- Pravljenja do
nec *Z?V nl;""':< oikodbra
moč XT-' °s,a'o pa samopo-Kot   dokument •
moztlrn, «1 ------- j-
Se "gotovi   , °.V   račun- Cc
•       pikove malomarno
velja
?^ Sc" ea'Sw"wrc r ?aniopom  <°l,M'"n ne i/nlača W v!£m<* Plnea 80 odstot
'^nii^.j odovanče^ . ■ )k,)^ Jl"°!°Vit€v O višini rS v* ° fako> če se lakoi h„ii ?'', ni" strmja.se ?*niti "k- 'fp,a,VT C(> '<■* trpha 2 ocen i :t'" * cenUt«, <e ^■dnji v"" lornve« trije ^oM()n/astonniki odbora it^mreč     M:,'°Ra '-enilca
I S!: ..... 'ranosr in
-i-0steva „i        ' cenitvi se
j^h.m„ vr«in.«i
v ^močin   n' spor n"-'1 •
k£*  rešu?„ m '•»^nn<nm |{. ^•ijsk,.  ' . '"^-'vn, odbM e »druae itd.
?°Vi|'>ih ' £° nekaj po-k;» loju   Zna< 'I
oške
iiriiv .sam°nomoe
"osti pravilni-
l^mb
V ;i ***** in ^ikc{'OV' T° » <al-t£n°- na so V   °VO'   sa' ie
: Kc«o v ui    ,Ko »repov« v" 'n zato do
strog.
i. ki je Izredno
^ ™ sam m Zat° do Lii   ,a-  Oh Sani<>Ponv>či ne
*WVpr*" rt*'. nril<>>nosti
n,C ž'vine t:;ihi,° /ava-,lul'  ena od
nalog živinorejskih društev. V Loki takega društva ni. Kmetje imajo svojo sekcijo pri SZDL. razen tega pa so zastopani tudi v samoupravnih organih zadruge.
Kaj je pokazala praktična stran samopomoči?
Taka oblika zavarovanja je v loški občini, posebno v okolici Trate in v vaseh proti Kranju, delovala že pred vojno. Zato tudi 1067. leta ni bilo težko dobiti članov. Odziv je bil velik. Samopomoč je snrva zajela okrorr 140 ravninskih kmetov med Gorcnjo vasjo in Dorfarii. ki so zavarovali 700 do 800 glav /ivine. Zavarovalna premija je znašala le 500 starih dinariev za žival, medtem ko se je v tem času zavarovalna premija nri zavarovalnici sukala med štirimi in petimi starimi tisočaki. Torej je bila premija pri samooomoei ohčulno nižin in tudi to je vahilo kmete, da so se množično vkli"r"vnli v samopomoč. Leta 19*9 so se pridružili še kmetW< iz škofje loke, Zmin-ca, Puniarta, Dra itd. število zavarovanih krav je danes že preseglo 1000. Na to seveda delno vpliva tudi povečani goveji stalež. V ravninskem delu je danes pri samopomoči Že zavarovane prek 80 odstotkov eoveje živine, v obrobnih, višjih predelih, na nekaj manj. Kako razširjeno je to zavarovanje, pove podatek, da ie bilo lani pri zavarovalnici Sava zavarovanih le 2^8 glav goveje živine. vSevcda pa samopomoč računana, da bo njenih članov še več.
Višino zavarovalne premija za t&tt. leto smo že omenili. Letošnja znaša 20 novih dinarjev, za prihodnje leto na pri s.amonomoei računajo, da bo vsak rlan plačal za kravo 40.— dinarjev, za ostalo rro-vedo pa no V).— dinarjev. Denar bodo začeli pobu »r i še ta mesec. Seveda te premije ne zadostujejo. Primanjkljaje krije zadnnra. Prejšnja leta ie dala letno okrotr 10.000 dinarjev, letos pa že doslej 5000 Samopomoč pričakuje tudi podporo občinskega sklada /n pospeševanje kmetijstva. Čeprav ornem jamo dragoceno pomoč zadnipe, le redki verjamejo, da samopomoč shaja. Vendar rre. Veliko naredijo člani odbora brezplačno, le najnujnejše idminstrativne posle opravi /adruaa izračunali so, da je samopomoč letos ena krava  veljala 32.— dinarjev.
kar ni veliko. Sicer v pravilniku piše, da se v primeru splošnega pogina živine premija lahko zviša in dodatno pobere.
BOLJE PLAČATI »DOHTARJA«,  KOT CELO KRAVO
Loška samopomoč je v štirih letih delovanja presegla namen, zaradi katerega je bila ustanovljena. Prvoten namen je bil povračilo škode v primeru pogina. Vendar je poginov vedno manj. Več kot polovica denarja gre za zdravljenje in to predvsem za zdravljenje bolezni vimena. Zakaj? Ce krava ni zavarovana, kmet nerad pokliče zdravnika, če pa je, ga mora, saj je to v njegovo korist. S tem se spreminja miselnost v tem smislu, kako važna je preventiva. Bolje plačati desetkrat »dohtariat. kot pa izgubiti dobro mleka-rico, ki stane danes najmanj 7.000 dinarjev. Kmetje so to spoznali in vedo, kako pomembno je zdravstveno varstvo živine. Pri loški samopomoči tudi ne vedo primera, da bi kateri kmet prostovolj no odstopil! Izredno so zadovoljni tudi z živinozdrav-nikom (dr. Pipp), ki obišče bolno žival, kadar ea kdo pokliče.
O prednostih samopomoči ni treba več razglabljati, prav tako ne o prednostih zdravstvenega varstva živine, čeprav se bodo premije prilagajale potrebam in stroškom. Vendar primer samopomoči na Trati ni edini. Slišali smo, da imaio nekaj podobnega tudi v Poljanski dolini in mogoče še kje drugje. Pri taki samopomoči je po besedah kmetov važno tudi to, da se pobrani denar porabi izključno za zavaro vanje.
Pripravil: J. Košnjek
Park hotel na Bledu
Sedem medalj od osmih
Park hotel na Bledu posluje v okviru podjetja Ljubljana transport — hoteli Bled. V hotelu je med poletno sezono zaposlenih 120 ljudi, izven sezone pa 60. V zadnjih dveh letih je
ta, poprečno zelo mlad delovni kolektiv podobno kot drugi hoteli na Bledu, dosegel nekaj zelo lepih uspehov. Za 100 odstotkov so povečali promet in letos zabeležili rekordno zase« denost svojih zmogljivosti. Poleti ima hotel preko 230 ležišč, pozimi pa 125 v ogrevanih sobah. Letos je M!o v hotelu največ Nemcev, Angležev in Nizozemcev, med prehodnimi gosti pa so bili na prvem mestu Avstrijci in Italijani. Trenutno so osebni dohodki v hotelu oziroma v hotelih Ljubljana transport med najboljšimi v radovljiški občini. In načrti za prihodnje? Podjetje ima v programu, da zgradi nov Park hotel z večjimi zmogljivostmi.
Na XIX. zboru gostinskih in turističnih delavcev, ki je bil 20. in 21. oktobra na Bledu pa je Park hotel v strokovnih tekmovanjih še posebno presenetil. Trije mladi delavci iz Park hotela so na tekmovanjih v postavitvi po-grinjkov in kuharskih izdelkov od osmih medalj osvojili kar sedem, kar je med toliki hotelskimi podjetji v Sloveniji prav gotovo izreden uspeh.
24-letni Marko Majstoro-vič je v Park hotelu vodja izmene v kuhinji. Za dve pripravljeni jedi je dobil najvišje priznanje — pokal sekcije kuharjev Jugoslavije.
»Zelo sem zadovoljen s poklicem, ki sem si ga izbral pred devetimi leti. In v Park hotelu, kjer sem od 1968. leta, mi je zelo všeč. čeprav se naš hotel nasploh lahko pohvali s kuhinjo, pa imamo še eno posebnost. Mnogi nas poznajo po zelo dobrih in vedno svežih kremnih rezi-zinah (kremšnitah).«
Marko mi je tudi zaupal, da je njegova najljubša jed obara s kruhom ali pa zelje s klobaso.
33-letni Janez Lenčck je v hotelu «Od)i k 11 h i n i e. Rodil se je v Domžalah, njegova družina izvira iz Kranja, na Bledu pa je že sedem let. Na nedavnem tekmovanju je osvojil kar štiri medalje. S tekmovanji na d^.-edanjih gostinskih zborih pa je pripomogel, da ima Park hotei že okrog 20 medalj.
»V Park hotelu sem zaposlen šest let. Ne rečem, da
nimamo včasih kakšnih težav, vendar smo dober kolektiv in ni mi žal, da sem njegov član. Prav vesel sem, da se mi je ponudila priložnost, da lahko jnvno odgovorim na kritično pripombo, ki je bila zapisana v nekem časopisu o kulinarični razstavi na Bledu. Pisec je zapisal, da je bila kulinarična razstava podobna modni reviji . .. Strinjam se. Vendar je res, da gostje danes največkrat niso pripravljeni plačati kaj dosti več kot za »konfekcijski« golaž. Kdor pa hoče kaj več pa mora tudi malo globlje seči v žep.«
Janez v prostem času projektira gostinske in hotelske kuhinje in po njegovi zamisli so urejene kuhinje v Golf hotelu, Lovcu, Krimu, Toplicah. Njegova najljubša jed so mamini sirovi štruklji.
29-letni Ludvik Kcrčmar je doma iz Piekmuija. v Park hotelu pa je že od leta 1-^9. Na tekmovanju v postavljanju pogrinjkov je minuli mesec osvojil srebrno medaljo. Posebno priznanje je dobil v tekmovanje v ndkRljO pijač.
»Na dosedanjih tekmovanjih v okviru gostinskih in turističnih delavcev sem trikrat osvojil priznanje oziroma medalje. Leta 1961 sem osvojil prvo nagrado, leta 1968 in letos pa srebrno medaljo«
Ludvik, ki je tudi vodja in konferansje v baru, pravi, da za zabavo nikdar ne gre v bar. V prostem času najraje igra Šah.
A. Zalar
Ludvik Kerčmar
Janez Lenčck
Marko Majstorovlč
Nizozemska — dežela
gostoljubnosti
Pred kratkim je uradna delegacija kamniške občine obiskala mesto Gendringen na Nizozemskem. O vtisih iz te prijateljske dežele pripoveduje Vinko Gobec, predsednik skupščine občine Kamnik
Ze v osnovni šoli učijo, da je Nizozemska kraljevina, ki meji z Nemčijo in Belgijo ter na zahodu s Severnim morjem. To je dežela v kateri se zagrizeno borijo za vsak košček zemlje, ki bi bil sicer poplavljen od morja. Del Nizozemske je nižji ali pa v isti ravni kot morska gladina, pred morsko vodo pa je zemljišče zaščiteno s številnimi kanali in nasipi.
Občina Kamnik že pet let tesno sodeluje z občino Gen-
dringen na Nizozemskem. Delegacija občine Gendringen je lani obiskala Kamnik in ob tej priložnosti so sklenili, da bodo letos v Gen-dringenu podpisali listino o pobratenju. Kamniško delegacijo je vodil Vinko Gobec, predsednik skupščine občine Kamnik, ki je po vrnitvi takole opisal to potovanje:
»Z Gendringcnom sodelujemo že več let. Lani je v Kamniku gostoval moški pevski zbor iz Ulfta v občini Gendrin-
Zaslužna delavka Rdečega križa
Njeno srce bije za soljudi
Njeno srce je prvič zatrepetalo od bolečine in sočutja do soljudi, ko so mimo njene hiše drdrali vlaki polni ranjencev. Bila je to strašna podoba vojne. Podoba prve svetovne in vsake druge vojne.
Njena rojstna hiša je stala blizu železniške postaje v Vi-žmarjih. Ko je bila stara 17 let, to pa je bilo leta 1917, je Često videla vlake, ki so se ustavili na postaji. Iz živinskih vagonov so prihajali vzdihi bolečin in prošnje: vode, vode, vode . . .
Marica je bila plemenitega srca. Dan za dnem do konca vojne je napajala ranjence in jih tolažila. Prinašala jim je cigarete, hrano in upanje, da bo kmalu konec te mori in.
Marica Hribar
Prvo leto po svetovni vojni je v Ljubljani opravila državni izpit za delo na pošti. Od tistih dni jo je življenje nosilo kot vihar barko od pošte do pošte, iz kraja v kraj. Službovala jc na poštah v Jezici, v Medvodah, Šentvidu, Stični, šentrupertu na Dolenjskem, Lenartu v Slovenskih Goricah, Zgornji Kun-goti, v Ljubljani, Radovljici in nazadnje v Kamniku.
Prišla je druga svetovi e vojna. Marico Hribar z možem so Nemci že leta 1941 iz-seldi v Srbijo. Vojno jc preživela v Valjevu, Čačku in Beogradu. Tudi tam je delala kot poštna uradnica.
V vseh občinah in krajih, kjer je službovala, se je vključila v socialno delo. Leta je niso zlomila. Vse do nedavnega občnega zbora Rdečega križa je bila tajnica občinskega odbora RK kamniške občine. Koliko dobrih dejanj, potov, posredovanj, dobrih želja in pobud je bilo izrečeno in storjeno na njeni življenjskih poti, na delu v organizaciji Rdečega križa.
Ni delala za honorarje, za dnevnice in potne stroške. Ni merila korakov ter štela besed in dejanj. Bila je srečna in je še, če sliši izraz zahvale, če namesto solz zagleda na obrazu sočloveka nasmeh. Njeno plemenito srce poganja dobro do soljudi kot kri po žilah.
Takšna je bila Marica Hribar vse življenje, takšna je tudi danes.
J. Vidic
Vinko Gobec govori na slavnostni seji v Gendringenu ob podpisu protokola
gen, obiskala nas je njihova občinska delegacija, mladinski pevski zbor in drugi občani Gendringena. Vsako leto občani naše občine obiščejo Gendringen, oni pa prihajajo v Kamnik. Letošnje vabilo za obisk na Nizozemskem je vsebovalo poziv, da se udeležimo slovesnosti ob otvoritvi nove občinske hiše v Gendringenu, nove šole in moderniziranega trga, ki nosi ime Kamniški trg. Kamniški trg je v mestu Ulft v občini Gendringen. Na tem trgu smo tudi prisostvovali odkritju spomenika žrtvam druge svetovne vojne. Teh slovesnosti se je udeležila tudi uradna delegacija občine in mesta Kerns v Švici.
Na slavnostni seji skupščine občine Gendringen smo podpisali protokol o prijateljstvu med trenv občinami ter različnih dežel: Kamnika iz Jugoslavije, Gendringena z Nizozemske in Kernsa iz Švice. Po govoru župana Gendringena, sem na slavnostni seji tudi jaz spregovoril nekaj besed. Rekel sem, da smo v vseh občinah sveta odgovorni za graditev mostu prijateljstva, ki bo povezoval ljudi ne glede na narodnost, versko ali drugo prepričanje. Vse naj vodi le misel o mirnem sožitju. Slovesni seji je prisostvoval tudi sekretar ambasade SFRJ v Haagu tovariš Lozina.
GOSTOLJUBNI NIZOZEMCI
Na Nizozemskem sem bil že tretjič. Nizozemci so pri prvih stikih s tujci dokaj nezaupljivi, zaprti v krog svoje družine. Za Kamničane so odslej odprta njihova vrata. Številne družine katerih otroci so že bili v Kamniku, so nas vabile na obisk. Moški in pevski zbor sta nam zaprla slovenske pe-smi. Neka plesna skupina nam je v i;is| zaplesala srbsko in makedon sko kolo ter slovenski ples. Kamniški mladinski zbor so
za drugo leto povabili v Gendringen. Verjetno bo drugo leto 50 Kamničanov obiskalo Nizozemsko, od tam pa bo v naš kraj prišlo toliko občanov Gendringena. Zadnji večer bivanja v Gendringenu smo bili na večerji pri županu tega mesta.
O gostoljubnosti naj omenim še to zgodbo: Letos je prišla na Nizozemsko neka družina iz Kamnika. V hotelu je bilo vse zasedeno. Ko je hotelir slišal, da so to gostje iz Jugoslavije, je odstopil svojo sobo. Pri sosednji mizi v kavarni pa je pogovoru prisluškoval domačin, ki se je dvignil in plačal naši družini za pet dni bivanje v Gendringenu.
Ko so od pili novo občinsko hišo, je bila teden dni odprta za vse, občane. Vsak večer je tod igralo več godb. ljudje pa so pred hišo mahali z zastavicami, kar prirejajo samo ob posebnih slovesnostih.
OTROŠKA VAS
Bili smo tudi v Flevcl Ho-fu, kjer imajo na 140 ha površine urejeno sodobno kmetijsko proizvodnjo od povrt-nin, cvetličnjakov do v/reje prašičev in govedi. Kmetijska proizvodnja je res na zavidni ravni. Vsak košček zemlje temeljito izkoristijo.
V Flevel Hofu je zgrajena prava otroška vas. Tod vozi otroški vlak, otroci si lahko sami kuhajo, določeni so prostori za risanje in oblikovanje. Po žičnici se vozijo navzgor in potem skačejo v vodo, videli smo hišo kakršne vidimo v vvesternih, vse to pa služi za zabavo otrok.
REŠEVANJE STANOVANJSKIH PROBLEMOV
Te dni pri nas precej razpravljamo o stanovanjski gradnji in o stanarinah. Razumljivo je, da smo gostite-he na Nizozemskem povpra-
šali, kako je s to zadevo Vn njih. Pri njih stanarine znašajo od 120 do 280 euhlno* (gulden je 4,32 din). V Gendringenu, ki ima 5000 ptd& valcev, letos gradiio 300 stanovanj. Kdor želi zidati M*% mora imeti 10 odstotkov lastnih sredstev, ves drug denar Pa lahko dobi v obliki P«s°* i'la za dobo 50 let in t obrestno mero 2 odstotka. "rI njih vasi niso tako raztegiu** ne kot pri nas, ker nimajd zemlje odveč. Na zazidalnem področju so hiše blizu ena drugi, tako da je med vasmi razločen presledek s kmetu* skimi površinami. Pri nas P* včasih ne vemo, kje se tm vas neha in druga začne. /
PROTOKOL PRIJATELJSTVA
Naj navedem še bescdiW Protokola prijateljstva:
»Zaradi  pospeševanja P* jateljstva in sloge med r** ličnimi narodi Evrope so mesta Gendringen (Nizozemska;, Kamnik      (Jugoslavija) l? Kerns  (Švica)  navezala PJJ jateljske zveze. Piedstavt»J navedenih mest so zato st»j Pili  v medsebojne stike ' sklenili  izraziti  svoje m>s in namene v protokola Pn iateljstva.«
Ta protokol jc za Gend''*' Ren  podpisal  župan 8°**Zj P-J-Crnmvvinckcl. za Kcn gospod    W. Rothlin, žuP' mesta Kerns in jaz za *a
Po   vrnitvi   z Nizozc^K smo se ustavili še v Gladi*-v Nemčiji. S športniki mesta imajo Kamničani tc-Mik,-.   Lani   je   30 obt^ Kamnika obiskalo to mf(i£,. letos pa ie 70 postov iz l'JJj beca prišlo v Kamnik-<ukaj so nas zelo lepo ™& teli. S predstavniki nje občine smo se dopov c za   se   tesnejše  sodclo^.g
Upam,  da   bo  sodei^ ^ Kamnika  z mesti v o -driavall prispevalo k ■n (jne. mu   medsebojnemu 'SSjjj vanju. '*
Stopnja izobrazbe staršev eden od vzrokov socialnih razlik
Prešernovo gledališče pred novo sezono
Posebna   delovna skupina Komiteja OK ZK Škofja Lo-Ka ie pripravila pripombe k tezam o socialni diferenciali, ki jih je v javno raz-;ravo dala republiška konferenca ZK. O pripombah je fSSnii   teden razpravljala »očinska konferenca ZK Ško-» Loka. CIani konference so ^soglasni, da so različne ed/110-84*   23 izobraževanje Izmed važnih vzrokov ^«dnih razlik. To je potr-Uce 5* Pregled uspešnosti ko "cev iste  generacije ob Prep^i obveznega šolanja, čini      S° v škofjeloški ob-u  opravili  ob zaključku iTega šo,skega leta. defcv^1" so' «a Je od vseh ^Javn.kov, ki so pomembni
brazba0^ ,USpCh' pnW
moč • taršev tista, k1 naJ-u,„ "e,e vP'iva na učenčevo
končalo8*- Tak° jC USpeŠn° Odštet! osn°vno šolo le 37,8 lotka   učencev, katerih
starši nimajo končane osnovne šole. Za primerjavo pa povejmo, da je bilo uspešnih kar 94,1 odstotkov otrok staršev z višjo ali visoko izobrazbo. Prav tako podatki kažejo, da je končalo vseh osem razredov osnovne šole le 54,7 odstotka otrok iz družin, v katerih sta zaposlena oba starša in Ie 38,8 odstotka tistih učencev, ki žive v nepopolni družini.
Velike razlike v možnostih za vzgojo in izobraževanje so tudi med posameznimi občinami. V manj razvitih občinah so možnosti za družbeno skrb za otroke manjše, zato se počasneje širi mreža vzgojno-varstvenih ustanov, počasi se uvajajo oddelki za podaljšano bivanje otrok v šoli in svetovalna služba, prehrana otrok je slabše urejena itd. Loški komunisti menijo, da se stanje ne bo popravilo, dokler bo vzgoja in
KULTURNE VESTI
prj\SOooto, 6. novembra, so v mali dvorani delavskega doma Tokr nU "a Jesenicari odprli že deseto razstavo v tem letu. siju SC .'cscmškemu občinstvu predstavlja s svojimi deli rIicar r/ Ljubljane Saša Bučan. Njegova dela so v večini pri-°d&MV delana v tehniki lak les. Razstava bo na Jesenicah Pon i , vsak dan od 9. do 12. ure popoldne in od 14. do 19. ure ^unc do vključno 17. novembra.
kjerCSeniŠki sKkani. člani likovne sekcije DOLIK pri DPD ra7«!0,ra/s,avili svoja dela v brestaniškem gradu. V Krškem javlja 15 jeseniških
Vrnil- Cmpcri. gv krfk
slikarjev 32 likovnih del, izdelanih v gvašu in akvarelu. S tem so jeseniški slikarji im slikarjem, ki so pred nekaj tedni razstav-n 1^.7"csenicah. Zelja vseh slikarjev, vključenih v jeseniško ko likovno sekcijo je, da bi bilo njihovo sodelovanje
»udi v V
Prihodnje kar najboljše.
niku Pctck, 5. novembra Je ,aKon.ccrt Pihalnega
a, je bd v delavskem domu na Javor-nega orkestra jeseniških železarjev, ki ga učence osnovne šole na Koroški Beli in v okviru turn0.ncga gi°anja mladine organizirala občinska zveza kul-jesenj?1'0 u 'organizacij občine Jesenice. Zvečer so imeli Še U   J godbeniki koncert v dvorani na Zabreznici za star-PraviiiUccnce. osn°vne šole iz Žirovnice. Koncert bodo pri-Pozneje tudi za učence drugih osnovnih šol v občini. V n>
>n Kran |l' novembra bo v avli osnovne šole v Mojstrani n'stkrv t g°r' koncert godalnega tria Lorenz in mezosopra ke Eve Novšak "
Jcse
Koncert bo v okviru glasbenega gibanja pripravila občinska zveza kulturno pro-
metnih^ m'acur>e i
organizacij občine Jesenice
V d D- SedeJ
lia sede°ran' ISonccrtncEa ateljeja v Ljubljani te dni razstav-****CJAeP SVoi.m najnovejših del slovenski slikar mlajše genski r anc' Novine iz Godešiča. Po sodelovanju na sku-l>reclstavaf?tavi v Mestni galeriji pred leti je to druga večja dania ra/ V dc! tcga slikarja pred ljubljansko publiko. Se
CeJšn<
stilne
ava je vzbudila veliko zanimanja, saj kaže na pre-
spremenibc v ustvarjanju Francija
teden je imelo predsedstvo kulturne
b,oven Lucija :
^^embn ^ k°lJ dobiva svoje zamišljene oblike. L/clLlava r!Lnaloga kulturne skupnosti Slovenije jc
Novinca, jg
skupnosti
^titi,^::,e Svojo redno sejo. Na seji so ugotovili, da nova in-
Najbolj
k  ~*4Va n ---&"  luiiui ne   smi|miu-.ii   oiuvciiijc  jv  Za /.daj
rud PosanrC!grarna 7A Pr»hodnje leto. Pri tem bodo poleg po-''Urni'h nVZn'n odborov upoštevali tudi programe temeljnih v^j'ti proi v PnOSti- D°govorili so se nadalje, da bodo po teto a Ur lii^UUlv' nas'opili proti predlaganemu /manjšanju šte-.^dsedstv"V,.U V in ^'asbenega pouka na šolah. Ob koncu je
Hi a tka Krefta za pred-
izobraževanje odvisna od gospodarske moči posameznih občin. S tako politiko razvoja šolstva kot jo poznamo sedaj, bodo razlike v možnostih za vzgojo in izobraževanje naraščale, s tem pa se bodo večale tudi socialne razlike.
V srednje, višje in visoke šole ni odprta pot najsposobnejšim učencem, ampak tistim, ki jih starši lahko šolajo, škofja Loka ima tri srednje šole. Dve poklicni in gimnazijo. Kot je v razpravi povedal ravnatelj Poklicne šole za kovinsko in avtome-hansko stroko Peter Finžgar je prek 80 odstotkov njihovih učencev iz delavskih in kmečkih družin in le 20 odstotkov drugih, medtem ko je stanje v gimnaziji ravno obratno. Obenem je opozoril tudi na neusklajenost učnih programov poklicnih šol in srednjih tehničnih šol. Absolvent poklicne šole mora ob morebitnem vpisu na tehnično šolo začeti s prvim razredom. Učni program poklicnih šol bi moral biti zastavljen tako, da bi učenec po končani poklicni šoli lahko nadaljeval v četrtem aH vsaj tretjem letniku tehnične šole. Od tu bi mu bila odprta pot tudi na univerzo.
Nadalje so loški komunisti opozorili na premajhno skrb za poklicno usmerjanje učencev in dijakov, na problem štipendiranja in premajhna vlaganja v gradnjo ustreznih dijaških in študentskih domov.
L. Bogataj
Kranjsko Prešernovo gledališče začenja letošnjo sezono z majhno zamudo. Ta je nastala zaradi nekaterih obnovitvenih del v prostorih gledališča. Poleg že pred časom obnovljene dvorane je letos preurejena še veža z garderobami in kadilnica z bifejem. Dela v gledališču bodo končana v prihodnjih dneh z ureditvijo centralnega ogrevanja v dvorani.
Kljub temu kranjski gleda-liščniki ne mirujejo. Ze pred dobrim mesecem so začeli z gostovanji. Z najbolj uspelo predstavo v lanski sezoni — Leskovčevima Dvema bregovoma — so obiskali Šenčur, Cerklje, Škof j o Loko in Kostanjevico, v prihodnjih dneh pa bodo še Krško. Tudi s predstavami, ki jih bodo pripravili letos, bodo veliko go-gostovali.
Pri sestavi repertoarja za letošnjo sezono se je gledališče želelo približati čim širšemu krogu obiskovalcev in njihovim željam. Iz sporeda slovenskih gledališč so izbrane najrazličnejše gledališke zvrsti domačih in tujih avtorjev iz sedanje in polpretekle dobe. Prvo se je v Kranju v novi sezoni predstavilo Mestno gledališče ljubljansko z Erdmannovim Samomorilcem. Ta gledališka hiša se bo predstavila še enkrat. Drugo uprizorjeno delo bo Jeana Anouilha Ne budite gospe ali pa Georgesa Fey-dcauja Dama iz Maxima. Sredi novembra bo v Kranju prvič v tej sezoni gostovalo SNG iz Ljubljane s Shavvo-vim Pvgmalionom. Drugo delo v izvedbi tega gledališča pa bo Dostojevskega Zločin in kazon ali Bratje Karama-
zovi. Januarja se bo Kranjčanom predstavilo SLG iz Celja z zelo uspešno predstavo dela Thomasa Stearnsa Umor v katedrali. Prešernovo gledališče iz Kranja bo v letošnji sezoni postavilo na oder tri dela — dve domačih avtorjev in enega tujega. Prva premiera bo v zadnjih dneh novembra ali v začetku decembra. Za začetek so izbrali delo dramatika Bren-dana Behana — Talec. Do konca sezone bodo igralci kranjskega gledališča pripravili še Jurčičeve Rokovnjačo m Cankarjevo dramo Za narodov blagor.
Poleg naštetih del pripravljajo v Kranju za konec decembra tudi predstavo za otroke. Po vsaki predstavi bo male gledalce obiskal dedek Mraz. Da bi za otroke lahko pripravili še več lutkovnih predstav, bodo v Prešernovem gledališču prehod-nji teden pripravili tečaj za lutkarje.
Letos se je v pet razpisanih abonmajev prijavilo kar za dvaindvajset odstotkov abonentov več kot lani. Skratka, število bi bilo kar zadovoljivo, če ne bi slike kvaril precej slab vpis v dijaško abonmaje.
Prešernovo gledališče bo' tudi v tej sezoni — meseca februarja — pripravila Teden slovenske dramatike. Na njem bodo sodelovala vsa slovenska poklicna gledališča. Za pomlad pa je predvideno v Kranju gostovanje gledališča iz Smederevsko Palanke, ki bo s tem vrnilo obisk kranjskim gledališčnl-kom.
J. Govekar
Doslednost v vseh oblikah
dn'ka sk,° ?°dPrlo kandidaturo dr.
s uPščine kulturne skupnosti Slovenije.
Na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti na Jesenicah so v živahni razpravi jeseniški kulturni delavci jasno opredelili svoj odnos do nadaljnjega razvoja kulture v občini I tem, da so odločno zahtevali čimprejšnjo izdelavo in pripravo delovnih programov posameznih kulturnih ustanov in organizacij. S tem, da bodo posamezne kulturne ustanove morale opravičiti denar, ki jim ga je namenila kulturna skupnost, le z več'o aktivnostjo, d 'avoostjo in uspehi, so našli edino pravilno zagotovilo, da se kulturi obeta boljši Jutri.
Ob vsem sicer nI nevažno dejstvo, da so bili na seji dalj časa nesklepčni, kar glede na tako pomembna vprašanja dnevnega reda dokazuje neresni odnos nekaterih  kulturnih   delavcev dO
kulturnih problemov. Morda so deloma tudi zaradi tega zavzeli tako zelo odločna stališča, da poslej kultura ne more in ne sme sloneti le na plečih nekaterih vztrajnih kulturnih delavcev, ki edini že dalj časa dajejo kulturnemu življenju v občini pravi ton, ga požrtvovalno ohranjajo in spodbujajo v nešteto oblikah. Zdaj bo z več denarja kultura lahko zaživela v prav vseh oblikah, na vseh področjih, nekje bolj, nekje manj, odvisno od tega, v kakšnih razmerah se trenutno nahajajo posamezne kulturne ustanove. Jasno Je, da z okoli 21 milijoni ne bo postalo knjižničarstvo moderno in sodobno, ker so do sedaj vse knjižnice životarile v nemogočih razmerah. Brez dodatnih, večjih sredstev niso mogle v korak s časom in potrebami.
Delovne programe bodo morali uskladiti ne le s programom dolgoročnega razvoja kulture v občini, ki ga je pred leti sprejela občinska skupščina, ampak tudi a finančnimi možnostmi na eni in s potrebami in zahtevami na drugi strani. Razumljivo, ob večji zavzetosti in delavnosti vseh kulturnih delavcev, ki bodo morali povsem odgovorno razpolagati z denarjem in porabljena sredstva tudi opravičiti pred vso kulturno javnostjo.
Le s tako sistemsko rešitvijo bo kultura lahko zaživela na vseh področjih, ▼ novejših oblikah, ki jih zahteva čas in razvoj, obenem pa se bo nadaljevala jeseniška kulturna tradicija, ki le nekaj pomeni tudi v širšem slovenskem kulturnem prostoru.
D. SedeJ
61
Miha Klinar
Aprilsko sporočilo 1941
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB cesti, KI k OLJU PELJE
(Bertolt Brecht, Bericht der Serben)
»Nelogično je, omejiti trgovanje z vojnim materialom, če je istočasno dovoljena trgovina z drugim, za vojne svrhe prav tako pomembnim materialom. Male države so pri oskrbi z orožjem odvisne od velikih držav, kakršne so tudi Združene države Amerike. Oklevanje pošiljanja orožja državam za njihovo samoobrambo bi položaj miroljubnih narodov sveta napravilo še bolj brezupen. Močno oborožene države bi se toliko lažje odločile za vojni napad, če bi vedele, da njihovi manj pripravljeni nasprotniki nimajo možnosti za uvoz potrebnega orožja in materiala iz nevtralnih držav vključno Združenih držav Amerike. Doslej obstoječa prepoved izvoza ne služi miru in nevtralnosti, marveč opogumlja in vzpodbuja napadalce k vojnam v Evropi in Aziji (AdG 4137 D).«
Sicer pa je v tem času potekala svetovna trgovina vsaj v Evropi še vedno tako, kakor da svet ni vsak dan bliže novi svetovni vojni. Tako je bila prav v tem času (10. julija 1939) podaljšana nemško-frar.coska gospodarska pogodba, sklenjena 10. julija 1937, avtomatično do 30. junija 1940 (AdG 4141 B). Morda se je človeštvo, ki se je balo vojne, ob tem avtomatičnem podaljšanju obsežne nemško-francoske trgovinske pogodbe, vsaj malo oddahnilo in Ugibalo
KAKŠNE SO HITLERJEVE PRAVE NAMERE
Tako se je 19. julija 1939 vpraševal italijanski zunanji minister grof Ciano.
»Attolieo je zelo zaskrbljen in sporoča, da bo hitro eksplodirala nova mina (Dnevnik, str. 80).«
Predsednik ZDA Rosevelt je to 'mino' že napovedal, ko je govoril, da Evropa stoji pred novo vojno, ki jo bo sprožil Hitler z aneksijo Gdanska ter nato bombardiral London in Pariz.
»Tega veselja Roosevcltu ne bomo dovolili,« so na nacistični tiskovni konferenci v Berlinu zavračali Rooseveltove napovedi in 'dokazovali miroljubnost' Hitlerjeve Nemčije (J. G. Leithiiu-ser, Diplomatic auf schiefer Band, Der Monat, št. 51, str. 289).
Praznovanje Hindenburgovc zmage proti Rusom pri Tannenbergu je zanikalo to 'miroljubnost'. Generaloberst von Brauchitsch, ki je bil takrat vrhovni poveljnik nemške vojske, je v svojem govoru pred pripadniki vojnih akademij in bodočimi oficirji nemške vojske govoril drugače (19. julija) in nemški tisk je tolmačil njegov govor kot odgovor na 'izzivanje' poljskega maršala Smigly-Rydza.
»Zastavnlki-absolventi letnika 1939... vi ste kot utelešenost istega vojaškega duha, ki se je na tem mestu (pri Tannenbergu v prvi svetovni vojni) tako hrabro boril ... Vi bi bili prav gotovo kakor vaši očetje pripravljeni z radostjo žrtvovati svoje najboljše, svojo kri za ljudstvo in Fiihrerja. Mi ne iščemo boja, a bojimo se ga tudi ne... Kdaj v zgodovini je imela vse-upanje in vera, dejanja in boji, žrtvovanje in umiranje tak smisel kakor danes? To vas vprašujem z globoko resnostjo, toda tudi z visokim ponosom na vojskovodjo in vojaški duh, tannenberški vojaški duh, slehernega od vas? PREPRIČAN SEM, DA BO SLEHERNI MED VAMI DAL KOT ODGOVOR DOKAZ TRDNEGA VOJAŠKEGA PREPRIČANJA IN V/.GLEDNO ZADRŽANJE NA BOJ NEM POLJU, KO BO TREBA ... (AdG 4142 C)«
Ni čuda, če je italijanski poslanik v Berlinu tudi naslednji dan poročal v Rim o resnosti položaja.
»Attollkova porodila so še nadalje prežeta z ncmiiom. Po njegovih besedah pripravljajo Nem-
ci NAPAD NA GDANSK 14. avgusta. Ta hip poroča tudi Caruso iz Prage o velikih vojaških premikih.«
Tako je zapisal Ciano 20. julija 1939. Številnih vojaških priprav, ki jih zadnje mesece Nemci niso prikrivali (nadaljnje utrjevanje Siegfriedove črte 50 km v globino zaledja, civilna zaščita pred letalskimi napadi i. pd.) Ciano največkrat ni zapisoval, saj so o tem poročali časopisi. Tudi 19. julija so poročali o Goringovem inšpekcijskem potovanju in skrbi, da bi napravili 'NEMŠKE MEJE NEPREKORAČLJIVE TUDI V ZRAKU'. (AdG 4142 E). Tajni premiki pa so bili vojaška skrivnost, za katero bi Italijani kot vojaški zavezniki morali vedeti.
»Ali je mogoče, da se vse dogaja brez naše vednosti,« se je vpraševal zato začudeno Ciano (Dnev., str. 80). Morda je zato dvomil v Attolicova poročila in se dan kasneje skuša pomiriti z drugimi viri: »Massimov pregled razmer ni tako brezupen; potrjuje tisto, kar sem že mislil, da je Attolieo podlegel ne popolnoma upravičeni krizi strahu.«
Toda ta strah je imel tudi Ciano, saj je že razmišljal, kako bi se Italija izognila obveznostim 'jeklenega pakta' med Rimom in Berlinom.
»Seveda se Massimo — to ustreza njegovi naravi — izraža s tisoč omejitvami in ostaja določeno dvoumen . . . Načelno se strinja s predlogir za konferenco, vendar misli, da bi bilo potrebno, da to povemo Nemcem zelo obzirno. Tako bi se izognili njihovemu tolmačenju, da se želimo tako hitro izvleči iz obvez pogodbe.« (Dnev. str. 81)
Grof Massimo Magistratu je bil prvi svetnik italijanske ambasade v Berlinu in kasneje na italijanskem poslaništvu v Bernu in Bukarešti. Bil je Cianov svak (sorodstvene vezi pri oblastnikih so zelo pogoste), poročen 'z Mario Magistratti-Ciano.
CIANOV STRAH
jc bil strah mnogih oblastnikov, ki so videli v vojni ne samo možnosti zmage, marveč tudi možnost poraza z vsemi usodnimi posledicami za svojo osebno usodo in položaj v družbi. Zato je Ciano 22. julija odpeljal Magistrattija k Mussoli-niju, da bi še enkrat pretresli celotni položaj.
V tistem času bi moralo priti do srečanja med Mussolinijem in Hitlerjem na Brennerju. Zato je Ciano menil, da bi bila to najboljša priložnost zato, da bi Mussolini predlagal Hitlerju 'diplomatsko rešitev' vprašanja Gdanska in Poljske na eventuelni mednarodni konferenci. Po Cianovem mnenju bi taka konferenca povzročila poleg drugih koristi za osne sile 'zmešnjavo in kreganje v sovražnikovem taboru, kjer so glasovi proti vojni (zaradi Gdanska in Poljske) vedno bolj glasni'. V resnici pa je Ciano že mozgal po 'jeklenem paktu' in iskal stavkov, na katere bi se Italija diplomatsko oprla in se izvlekla iz vojne vsaj za toliko časa, da se bo izkazala Hitlerjeva resnična moč ali nemoč. Tako si najbrž lahko razlagamo naslednje Cianove stavke:
»Posebno važno mi je: L da (na sestanku s Hitlerjem) poudarimo, da NAŠ PREDLOG VELJA SAMO V PRIMERU, CE SE NEMCI ZE PREJ (pred podpisom 'jeklenega pakta') NISO ODLOČILI ZA VOJNO, ker bi razprava potem bila brezpredmetna. 2. da se po tem vprašanju zahteva Ribbentropovo mišljenje . . .«
Videti je, da je bil Ciano v tem trenutku zelo živčen in v velikih škripcih, ker je svoj strah in nemir spremenil v jezo na Attoliea:
»Ne vem, kaj naj mislim o Attolicu, vsekakor sem zelo nezaupljiv, ker jc :>čividno izgubil glavo. Brzojavno sem ukazal, naj tudi Magistratti sodeluje na vseh razgovorih (mišljeno: v Berlinu).« (/e eit. str. 81)
V tem času (21. julija) jc Poljsko obiskal britanski generalni inspektor prekomorskih sil general Bdmund ironside, v Moskvi pa so se nadaljevala
pogajanja (17. julija) za sklenitev trojnega pakta, a so 23. julija 1939 lahko samo sporočili, da še vedno 'niso dala končnegC rezultata' (Ad(j 4146 V")
in 4147 E), čeprav se je med 13. in 23. julijem položaj še bolj zaostril, zaradi srečanja med Hitlerjem in gdanskim nacističnim voditeljem For-sterjem na Berghofu v Berchtesgadenu.
SREČANJE MED HITLERJEM IN FORSTERJEM
13. julija 1939 v Berchtesgadenu jc izzvalo pri poljski vladi ogorčen protest. Dne 18. julija je poljska vlada v zvezi s tem objavila naslednje uradno sporočilo:
»Ne glede na način, na kakršen bi rada Nemei-ja anektirala svobodno mesto GDANSK, izjavljajo poljski politični krogi, da je že dejstvo aneksije samo zase nedovoljena zloraba sedanje; ga političnega in zakonitega stanja stvari, ki bi lahko imele odgovarjajoče posledice.« (^dtJ 4148 B)
Ta izjava je sovpadala s pisanjem oziroma z namigovanji v tisku, da bi se lahko priključitev Gdanska k Nemčiji uresničila tudi na ta način* da bi proglasili 'Fiihrerja in kanclerja nemškega Reicha za prezidenta Svobodnega mesta GdansK^
Take namige so z uradne nemške strani
sicer
kaj
zanikali, vendar so vzbudili pozornost svetovne javnosti. V zvezi z zadevami okrog Gdanska s PREDSTAVNIKI ANGLEŠKEGA IN AMERIŠKEGA TISKA obiskali maršala Smigly-Rydza in ga vprašali, a* bi Poljska storila v primeru nemške evakuacij Gdanska, če bi bila brez zaveznikov. To vpia^' nje je namigovalo na usodo ČSR, ki sta jo Fran cija in Anglija v usodnih urah pustili na C^~J čeprav tega niso imenovali. Maršal Smigl>'Ky .k je odgovoril, da bi se Poljaki spustili za GdaI10j. v vojno z napadalcem, čeprav bi se morah * skovati sami.
O Gdansku pa so predstavnikom sv^toVf^. tiska govorili tiste dni tudi v Berlinu. Dne     1 , lija 1931 je bila tiskovna konferenca v sovem propagandnem ministrstvu za Pivd?'^cki ke inozemskih časopisov in radijskih postaj- ** uradnik tega ministrstva jih jc seznanil t ni-škim stališčem do Gdanska:
»Vključitev Gdanska v Reich je neizb»B» Kakršenkoli kompromis po tem vprašanju^ izključen. FUHRER IN /. NJIM VSA NEMs>£g VLADA PA KLJUB VSEMU \ rV KrJrl
BO DALO TO VPRAŠANJE UREDITI IN Rt«1 NA MIR H N NACIN.«
Nemčija je hotela vzbuditi vtis 'roiroljj)5S države. Velik del svetovnega tiska jc m1.,''0" te izjave poroč
ici svetovnega usiw j~   ,-tn sV]'c'
5al, da je Nemčija temeljno r
ie iz|avc puiueai, ua je iNctin.1.1« -----s{i
menila svoje stališče do Gdanska. Nl""s ' mš je k temu dodala, da jc samo ponovila n
šk° in
stališče do tega vprašanja, kakršno zastopt^o zavzema že od vsega začetka. To pa je P°™tgiB, lahko samo aneksijo na tak ali drugačen |j Dne 24. julija 1939 se je v tisku oglasi' 1 . nacistični vodja v Gdansku Forster — naClS|j§če gauleiter Gdanska in pojasnil 'uradno o)-gdanskih Nemcev (beri: nacistov in pete ko
GDANSKI NACISTIČNI VODITELJ lORS»ER
je poudaril, da je kot gauleiter »danskih naf^ tudi odgovoren usmerjevalec politike v G da in da je kot tak tudi v stalnem stiku z mei nimi mesti v Reichu'. Govoril je seveda po jfJ dilih, kakršna je prejel 13. julija od Hit^J* drugih vodilnih nacistov v Nemčiji. ^njti »Videti je, da v tem trenutku ni na t» drugega problema kakor vprašanje Gdans fl, hujskanje proti Velikemu ne mškemu Re*»W ki poznamo netilce tega hujskašlva, se nt '^^u-jamo več ob judovskem žolču v svetovnerfl Trditev, da v Gdansku vlada kaos, je v?~\0fl& pogledu neresnična. Kdor se v teh dnevi' c|o v Gdansku, lahko ugotavlja (nacistično) V ^ jn pripravljenosti, obenem pa, da vladata tU mir, medtem ko sosednja Poljska za patta ^,a|stvO večj«) neia/umljivo vojno psihozo. plV, jjo i(1 (.danska opravlja pridno svoje vsakdanje j,-iK> Izrablja t« poletne dneve za zdravje in ra
n.i plažah Baltika,
Aleš ni ostal dolžan:
— Mar mislite, da vam verjamem, da bi me spustili? In kaj bi bilo, če bi me res? Delal bi Prav tisto, kar sem že. Zares! Bi morda vi, če bi se vrnili čez nekaj let, počeli kaj drugega, kakor Zdaj?
~daj je bilo dosti. Gestapovec je skočil po-Cl> se oprl na mizo, potem pa zakričal:
konci
Ne norčuj se, bandit! Ales je zdaj pohitel, kajti vedel je, da kmalu wat^ govoriti ne bo mogel več.
"rej ste me pa prosili, naj govorim! clov l*c -ta^° Predrznega še ni bil doživel! Ta je v vJe samomorilec, ga je obšlo. Vendar mu vedn vsiJalo tudi priznanje, kajti pogum je Aje- ° spoštoval. Naglo se je približal sedečemu jenau lr3 Sa udaril. VVernerjeva roka je bila va-
Padel * de^a" A*eš se ^e na stolu zamajal, teor,i ?a m- Ee z jezikom je potem nehote polnil čez ustnice.
oSr^tap0vec se je čutil prevaran, prizadet, Predai°"?n" takega ni prenesel. Spustil se je »im u t •T° je hotel tudi Aleš- Klj"ub okrvavlje-je vent1Cam Se *e raul° nasmehnil. Gestapovca negoto - premaSal! Svojo nemoč, napetost in pa Se .Vost Je moral sprostiti z udarcem. Hkrati Zc]aj r/6 ?avet'al, da bo besni in ponižani VVerner * ovojno dodajal, kar je bil zamudil.
dihani^k'7^ ^e *e cut^ prestopanje tistih nog in gladil -i   i?3^ zda* se bo začelo! VVerner si je enke desne pesti, s katero je zadel Aleša,
Aleš je medtem mlahavo visel na klinih in glava mu je zlezla čisto med ramena. Natanko tako, kot sta hotela rablja. Udarci so se zajedali v mehko meso. Po glavi pa nista mahala, ker ga nista smela tako prizadeti, da bi izgubil zavest.
Skozi meglo bolečine je Aleša obšel neznan odpor. Udarci so ga spravljali v besnost kakor vedno. Zato ni vpil ne prosil. Trepetal je le za življenje svojih ljudi in vseh, ki mu jih je hotel naprtiti VVerner. Kdo ve, kakšen obseg je že zajela izdaja?
Onadva pa sta prizadevno tolkla. Vsak udarec je padel premišljeno. Ugibal je, kateri je VVilli in kdo Kurt. Sicer pa je bilo vseeno. Če ga ne bi tepla tadva, bi se našla morda kak Hans in Fritz. Potem ga je spet obšla čudna, nasprotujoča si mešanica občutkov. Spoznal je, da ga s pretepanjem ne bodo zlomili. Hoteli so ga dobiti kar na besedo! In nič drobnarij. Kar k njim! In še kakšno zvezdo bi mu dali. Postal naj bi veliki uničevalec. Kakšna milost. Takole ga bodo kmalu ubili. Počasno umiranje, duševno mučenje in kar je še podobnega, ubija voljo in misli. Sicer je pa bolje, da v takem človek ne razmišlja o drugem kot o življenju ali smrti. Čutil je, kako bolečine slabijo telo, po drugi plati pa mu spodžigajo odpor in jezo. Med pretepanjem, ki ga še ni bilo konec, mu je postalo jasno, zakaj kak trpinčeni zaupnik, sodelavec ni spregovoril. Bali so se že za marsikoga, če bo klonil, ko se ga bodo lotili, pa ni ničesar povedal. Bolečine sprožijo neki proces. Brez dvoma je bila temelj upornosti višja
jati •
mrtvi ne lažejo
Pok
01 Pa ledeno odsekal: Kurt, VVilli!
*elje°^<OKa S,a 0<-'lno Zc čakala na njegovo po-Aleša       rsturmiuhrer  je  molče  pokazal na
kaV;'-'^1'0 so Sa ^tiri močne roke. Natanko take, kazal n- M J° ^d zamišljal. VVerner je samo porota <;« f s!cno' in onadva sla že vedela, kaj mo-" storiti
muJC|0Lknnnjo sta zgrabila Aleša pod pazdu-m ga **e»la suknjič, da je bil samo v srajci, tttotala a k steni. V rokah enega se je že bočnih -^k,03, nip nato Pa Je visel na tistih Zdaj ;e ZcbIJ,h. ki jih je ogledoval ob prihodu.
. 0b£ii?O2nal' čcmu Jih.
imajo.
ci le rii ? sta £a tako mojstrsko, da se je s pal-Je prihV-i dotikal tal. Počasi in preteče se mu ^   ''zal obersturmfuhrer:
|JUdje  £da.teJe. Nočem, da te zdelajo moji
I tVoi sv0)c
Sarn ve^6 V'ulV""kani čutiI' da gestapovce niti 8a ]Q Že t-t yerjame. da bi popustil, kajti zdaj ^tek. T« .Vedel 'e< ka> bo sledilo vsak tre-^'k(,|iko V'' '' ZDesnel°> da je namesto besed le k'i ((;VlL'ni1 glavo, ki mu jo je v vratu kri-? "lu hote? '° gestapovca pogledal v oči, kot >Kbn° ne v / i^'' da si "'mata kaj povedati, po-1 al še tolu razIičn»h okoliščinah. Potem jc v tol"Jvo <\ nioCi' da J° obmil g,avo Postrani, ^fttnio   Jc gestapovce lahko razumel njego-
t i*331 je' Jf Sp,VnK'tiil barvo in onemel.
' s Pasi;anu'n'c in Policista sta začela Aleša >nP; '"m biči.
Ije § a.,e Jc- Nočem, da te zdelajo moji tvojih* ^ ^3S' da se Premisliš. A zadnji! jo čj V*1 so življenja nedolžnih, pokaži
\le§   ^koljubnost, zdaj imaš priložnost!
i   .     JC  kljub   tnillram   X..*:i    An I   „^,„,„ J*S
Prinravij . Pa Je medtem stopil k oknu in sc ^dar s| npa nov zalet. Prvi ga je bil razkačil, ZV' Mar 7n°8y'.kaj, da Al ešu ne bi priznaval ii0 >nii- Je š,!ViS.',,lsli1, da ga bo spreobrnil z be-
6n5? »daj JS| kakšna druga pot kot ta, da ga
&0r končat ,'" mehčati s silu? Sc J° m°ecl "h načelu? " dru8ače, kot se je? Ravna s< Z0str   In- °ni pa tudi.
U^aval T,tretnJ° si ie prižgal cigareto In au
»»Viti (o '"" ,|""- Obšla ga le utrujenost i„
k, - ki s,     ,d s kajenjem, zato tudi preteci okrat j po AleSu> ni ,U)U'1 rl' 'L';i 1 premj r     n;u/"č pri takih prizorih in Jih Su**' k' i e  n° p,iPravIJal, vendar ga naveli ^a.            Postala že navada, to pot ni prema-
la se po
močno icnost in od-
ah nižja stopnja zavesti, vendar je reagiranje tudi veliko pomenilo.
Se vedno je bil pri zavesti, vendar se mu je od trenutka do trenutka, vedno pogosteje, pred očmi zameglilo, da se je nenadoma izgubil. Kmalu pa je spet zaslišal žvižge počasnih udarcev. Pretepačema se ni mudilo, kajti vedela sta, kakšno obliko zasliševanja je obersturmfuhrer uporabil to pot. Nenadoma pa se je VVerner obrnil k njemu, odvrgel cigaretni ogorek, ga pohodil in pretepanje ustavil s sunkovito kretnjo.
Aleš je začutil spremembo in poskušal vzdigniti glavo. Motno je -ugotovil, da mu pri tem nekdo pomaga. Srečal je ostre, sinje oči in se jasneje zavedel. Ugotovil je, da mu glavo podpira isti gestapovski izsiljevalec, ki je z njim govoril poprej, in to s konci prstov, kot bi bil njegov podbradek strupen. To ga je streznilo še bolj. Gestapovec ga je ogovoril z nizkim glasom:
— Bo to zadostovalo? Se bova zdaj laže sporazumela?
Aleš je bil toliko priseben, da je mogel izreči edino besedo, ki mu je bila na jeziku:
— Nikoli!
Glas je bil grgrajoč, vendar še vedno dovolj razumljiv.
VVerner še ni popustil. Malo jc počakal, da bi Aleš uredil misli. Grozeče in prigovarjajoče hkrati mu je rekel:
— Zdaj si občutil, kaj zmorejo naši fantje. A to je šele uvod. Ugodil sem ti v marsičem, zato ti še ponujam: Govori, sprejmi! Karkoli se jc že zgodilo, ne more motiti najinega nadaljnjega sodelovanja ...
Tudi zdaj se je Aleševa glava le malo premaknila, toliko, da je gestapovec razumel. Stisnil je zobe in velel pretepačema:
— Nadaljujta! Ta je malo trši!
Obrnil sc je in se med prižiganjem cigarete zagledal skozi okno. Pogled mu je splaval proti gozdovom.
Aleš pa je medtem medici pod novimi udarci.
VVerner je potegnil samo nekaj dimov, ko se jc zavedel, da ne sme čakati predolgo. Operacija bo učinkovita le, če bo hitra. Ljudje morajo doživljati presenečenja, da se ne utegnejo umakniti.
Na njegov mig sta policista nehala tolči. Iz omare je eden potegnil čudno, majhno pripravo.
— Herr obersturmfuhrer, kje? je vprašal.
— Z nog, je velel ostro.
— Jawohl, sta revsnila oba mučitelja hkrati, očitno zadovoljna, da jima bo poseg ob manjših naporih dal več zadovoljstva. To je vedel tudi obersturmfuhrer, zato je za pomočnika izbral znana sadista. Vsega ni mogel storiti sam. Dajati povelja je vendar čisto nekaj drugega. Zanj so bili to neizbežni, cenjeni in pogosti pripomočki. Mučitelja sta se lotila nohtov na nogi. Ko se je prvi sklonil, je scedil skozi zobe:
— Takole te še nihče ni manikirali Pomočnik pa se je zarezal.
Ko je bil izpuljen prvi noht je Aleš zarjovel. To pa policistov ni motilo. Ogledovala sta okrvavljeni prst in s pripravo že prijela drugega. VVerner ju je spet ustavil:
— Bo to zaleglo? Govori, podpiši in nehali bomo! če ne, ti populimo vse!
Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, le Aleševo sopenje je motilo grozeče čakanje. Tudi zastokal je, to je obersturmfiihrerju vlilo nekaj upanja. Morda bo dosegel, kar je hotel. Kratki in tihi premor je pretrgalo zamolklo Aleševo zlogovanje:
— Nikoli, živine!
Najprej so mu populili vseh pet nohtov z desne noge. Vmes je Aleš tudi zatulil, potem pa si je grizel ustnice in mislil na tiste, ki so to že doživeli. Govoril pa ne bo, ker prav to hoče gestapovec, in čeprav je vedel, da bi to ta trenutek pomagalo. Če bi se spustil v kakšna pogajanja, bi morda za nekaj ur res odnehali. A kaj ko bi bilo potem še huje. Samo odložil bi trpljenje in konec. Zato si je dopovedoval:
Kar se ima zgoditi, naj se raje takoj! In preden so mu oropali zadnji noht, je omedlel.
Zbudil se je ob pljusku vode, ki mu jo ;« nekdo vrgel v obraz, toda glave ni mogel vzdigniti. Tako je moral gledati v okrvavljene prste na nogah. Usta so postala neznansko suha, kaj bi dal, ko bi se mogel napiti hladne vode. Tedaj ga je Kurt zgrabil za lase, mu zravnal glavo v višino, drugi pa se je s polno posodo vode približal njegovim ustom. Oba sta se pričakujoče režala in prvi je rekel:
— Začni že vendar! Vem, da je hudo žejen!
VVerner, ki je stal malo stran, ni ugovarjal. Izkušeni zasliševalci so dobro vedeli, kdaj je žrtev najbolj žejna. Zato so taki kot Kurt in VVilli tudi iz tega pripravljali zabavo. Suha Aleševa usta so komaj čakala, kdaj se bo posoda z vodo približala, da bo začel požirati. Nič pa za vodo ni prosil, kajti vedel je, da mu jo bodo ponudili. Doslej je že dvakrat slišal, da mora ostati živ. Posoda z vodo je počasi lezla proti njegovi glavi, čeravno ni bila tako polna, da bi bilo to potrebno. Policistov obraz je bil od opazovanja in pričakovanja ves napet. Še nekaj centimetrov ...
V trenutku, ko je Aleš odprl usta in suho požrl z občutkom, da bo hladilna tekočina zdaj stekla po grlu, in bi policist VVilli moral posodo pritisniti k Aleševim razbitim ustnicam, se je ob Aleševih ustnicah začel vodo v tankem curku zgodilo nekaj drugega! Zlobno se je spačil in tik zlivati na tla. Aleš je nekaj časa prepadeno sledil vodnemu curku, potem pa je zamižal in spet uprl pogled na tla. Zdaj je bil še bolj žejen, kajti njegovo grlo, njegovo telo je bilo pripravljeno na osvežitev.
Na podu, tik ob njegovih ranjenih nogah, se je medtem razširjala svetla luža. In zdelo se mu je, da je v njej zagledal več obrazov. V tem hipu je imel še toliko moči, da je mislil na mamo in Martino. Kje sta zdaj? Se z njima tudi godi kaj podobnega? In nanju je mislil tako močno, da je v vodi ob nogah, ki se je zdaj rdečila od njegove krvi, zagledal njuna resna obraza.
Obersturmfuhrer se je spet ustopil predenj in odrezal:
— Zdaj boš menda govoril?
— Nikoli! Zastonj vse tole!
Gestapovec se je spet spozabil in udaril še enkrat Aleša v obraz. Policistoma pa je zapovedal, naj ga peljeta hladit, in odvihral iz sobe.
Zdaj, ko je bil ves majav, mu je po glavi šumelo od vsega hudega, Aleš ni mogel hoditi tako, kakor sta zahtevala policista. Odvezala sta ga, mu noge ovila s cunjami, in ga potem bolj vlekla kakor podpirala ter ga pahnila v temen prostor.
Oh izletu izžrebanih naročnikov Glasa
Gorenjci spoznavajo Gorenjsko
Letošnje jesensko potovanje izžrebanih srečnikov nas ne bo popeljalo v daljne tuje kraje. Ogledali si bomo raje nekaj domačih gorenjskih vasi, ki jih še ne poznamo — ali pa le površno.
Dva polna avtobusa nas bo, torej blizu sto ljudi — a prav gotovo jih več od polovice še ni stopilo v Prešernovo ali Finžgarjevo rojstno hišo, tudi za rojstne hiše učenjaka Matija Čopa, pisatelja Janeza Jalna in Janeza Mencingerja ne vedo vsi. Bržčas tudi ob Bohinjskem jezeru še niso bili vsi naši popotniki, kaj šele pri slapu Sa\ ice. Prav posebna zanimivost za naše delovne ljudi pa bo ogled velikega lesnega podjetja LIP na Rečici, kjer bomo nazorno videli vso hitro proizvodno pot, od surovega hloda do ličnega mizarskega izdelka, oken ali vrat.
TAM, KJER MURKE CVETO
Naša pot nas bo iz Kranja najprej vodila v Begunje in Drago, kjer jc trpelo in izkrvavelo na tisoče zavednih Gorenjcev.
Do Begunj se naša avtobusa ne bosta ustavljala — seveda pa bomo mimogrede videli dve tovarni, ki se iz leta v leto večata in razširjata svojo proizvodnjo. To strt tovarna volnenerra b'aga »Sukno« v Zapužah in tovarna športnega orodja »Elan« v Zgoši.
Prva jc zrasla na temeljih in tradiciji prvih gorenjskih
suknarn v tem kraju, drugo pa je leta 1945 ustanovil pla-niški junak (prvi, ki je preskočil s smučmi 100 m) Rudi Finžgar. — Obe moderni to-varnici stojita na prostrani ravni tik pred Begunjami.
Opozoriti bo treba naše popotnike na prekrasen razgled proti severu: na levi se dviga sivi Stol (2236 m), desno od njega je zelena Be-gunjščica (2063 m), prav na desni a že malo skrita pa se dviga gozdnata Dobrča (1634 metrov). Povedati je treba še, da vrh Stola, najvišje gore v Karavankah in naše mejne gore stoluje Prešernova koča; med vojno po-žgana, a pred leti obnovljena. In da so v Begunjščici kopali manganovo rudo prav do leta 1917. Kako je bilo z Dobrčo med okupacijo, pa mnogo rojakov ve: tu je bilo za sovražnika nevarno partizansko območje; tako nevarno, da so Nemci na obeh konceh ceste pod Dobrčo izpostavili svarilne table: »Ach-tung! Banditen gcbiet!«
In tako smo prispeli v Begunje. Kraj žalostnega imena za toliko mater in žena, za toliko otrok, ki so zaradi okupatorjevega besnila ostali sirote.
Po svoji velikosti in obsežnosti, ki obvlada skoro ves kraj, se nam oko najprej ustavi na mogočnem poslopju sredi vasi, tik župnijske cerkve. To je stara Kacija-narjeva graščina Katzenstein.
V naši zgodovini je ime Ka-cijanarjev zapisano s slavo — bili so resnični junaki v bojih s Turki. V 16. stoletju so v tem poslopju našli zatočišče preganjani protestant-je, med njimi tudi pridigar in eden od začetnikov slovenskega pismenstva Jurij Dalmatin. Leta 1875 so begunjsko graščino spremenili v žensko kaznilnico; ob vdoru okupatorja v naše kraje pa je ta hiša postala hiša vzdihov, trpljenja in kljubovalnega ponosa. Semkaj so gonili fašistični zločinci zavedne Gorenjce, ki se jim niso hoteli ukloniti. Od tu je bilo potem le dvoje poti: pred puške ali v uničevalna taborišča. Redkokaterim se je posrečilo priti iz begunjskih zaporov v svobodo.
S spoštljivo mislijo in v tišini bomo zato postali ob grobovih ustreljenih talcev. Posebno v Dragi, kjer resda murke cveto — a iz krvi rdeče padlih za svobodo... V Begunjah si bomo ogledali tudi muzej talcev.
Spotoma, ko se bomo peljali iz Begunj v Drago, bomo nad potjo občudovali mogočno razvalino gradu Kamna. Tu je živel sloviti junak slovenske ljudske pesmi Gašper Lamberg; le kdo ne ve za pripovedno pesnitev »Pegam in Labenzar«? Ker smo jo najbrž že pozabili, jo bomo prebrali med potjo, če bo čas in razpoloženje za to, seveda!
POD GORAMI
Iz Begunj — 'na tamkajšnjem pokopališču spe dve hčeri Julije Primčcve, iz vasi, pri Jožovcu, pa so doma glasbeniki Avseniki — nas bo pot vodila skozi vasi, domov ja znamenitih slovenskih mož: na Rodinah se jc rodil in je pokopan pisatelj ljudskih povesti (Bobri, Ovčar Marko, Trop brez zvoncev i. dr.) Janez Jalen (1891—1066). v Smokuču je bil doma sloveči Prešernov živi jen jepisec in dobrotnik slepih Tomo Zupan (1839—1934). kak kilometer naprej so Dosloviče. z rojstno hišo pisatelja in dramatika Frana Šaleškega Finž-garja (1871—1961). Hiša je urejena kot spominski muzej, zato jo bomo obiskali, če bo le čas.
No, in že smo na Brcznici, osrednji vasi te pokrajine. Tu si bomo ofrl<*dali na pokopališču n<^ai grobov (Mina, sestra Prešernova, Finž-garjevi starši, mladi skojevec Milovanovič. junak Mlakar jevih šaljivih črtic Trchušnik i. dr.), morda tudi Janšev če belnjak in nekaj pomembnih spominskih plošč v župni cerkvi.
Pot v Vrbo in naprej na
Bled pa v Bohinj bomo popisali v sobotnem Glasu. Tn tudi dodali risbo rHotne poti. C. Z.
Naročniki žrebajo naročnike za nagradno
potovanje
Srečni izžrebanci! Zbrali se bomo v soboto, 13. novembra, ob 730 na parkirnem prostoru pred kranjsko občinsko skupščino. Potem pa na izlet!
Lipovec   Jože,   Rogljeva 1,
Jesenice
Berce Franc, Zg. Bes niča 11 Korošec   Ivan, Velesovo 19, Cerklje
Grašič Franc, Zg. Duplje 68 Katrašnik  Franc, Jamnik 2, Kropa
Muzik Jože, Rogljeva 1, Jesenice
Koželj Miha, Olševek 15, Pred dvor
Kožuh Ivan, Kopališka 8, Šk. Loka
Robida Fani, Trojarjeva ul. 9, Kranj
Kerin Jože, Strahinj 66, Naklo
Nečimer Alojz, C. v. Vintgar 1, Bled
Mikclj Martin, češnjica 71, Boh. Sr. vas
Bešter Ivan, Virmaše 10, šk. Loka
Kumer Janez, St. Oselica 29, Gor. vas
Majer Justina, Planina 14, Kranj
Intihar Alojz, Drulovka 13, Kranj
Potočnik Marija, Oprešnikova 31, Kranj
Lotrič Jakob, Selca 94 Zakotnik Frank, Vešter 28, Šk. Loka
Vehar Franc, tiri 43
Božič Jože, Sr. vas 2, Begunje Rossl Anton, Kajuhova 8, Bled Zavrl Ivan, Pš. Polica 12, Cerklje
Skumavc Valentin, Krnica 7, Zg. Gorje
Prcšičnik Peter, Sp. Jezersko Skofic Franc, Jezerska c. 15, Kranj
Pire Slavka, Grosova 38, Kranj
Sajovic Marija, Mlakarjeva 43, Šenčur
Kubelj Stane, Zapoge33, Vodice
Sodja Slavko, Vp. 4842/c, Plevlja
Vindišar Golnik Bobnič Kranj Gorjanc Kranj Karba S t II 14 Markun dvor 'mi Ana Klemene Tržič Bohinjc Šk. Loka
Matevž, Tenet iše 30,
Minka, Struževo 18,
Franc, Predoslje 72,
Pepca,    Na Japil , Ljubljana Šiška Joža, Bašelj 26, Pred-
, Aut na 61, /;dinica Peter, Grahovše 15,
Tomaž,   St. Dvor 33,
Jeglič Drago, KB Kamnik Rijavec Franja, Trnovo 25, Nova Gorica
Blazin Anica, Gorjuše 19, Boh*
Bistrica
Klemenčič Jože, Tenetiše 32, Golnik
Sodja Franc, BI. Dobrava 87,
Jesenice
Težak Zinka, Tomšičeva 3, Kranj
šorn Frančiška, C. Talcev 13, Kranj
Logar Miha, Jezerska c. 116*» Kranj
šaljanin Stane, Struževo 22, Kranj
Istenič Ana, škofjeloška 1* Kranj
Hočevar Polde, Smledrfšk* H8, Kranj
Benedičič Martina, Galetova
H, Kranj
čelik ing. Janez, Gregorčičeva 67, Bled
Kolar    Ivan, Kržičeva
Ljubljana
Paik Francka, Strahinj «* Naklo
Ješe Jože. Otoče 23, Podn**1 Pctemelj Franc, Gor. tetin*
I. Poljane . T?čar Pavla, Potočc 15, ^cd" dvor
Fajfar   Jože,   šercerjeva 3»
Radovljica
Petrač   Lenart, Cankarjeva, stolpič 6, Radovljica Gregorič Angel, St. 2agarj» W. 3, Radovljica , a.
čebašek Ivan, Moše 22, Smle* nik
Arh Ivanka, Bodešče * Bled . Dežman Jože, LahovČe *v Cerklje
Erzar Viktor, Cerklje 137 Ambrožlč Lucija, Krnica Zg. Gorje j0. Car Franc, Mladinski »» sen ice ^ Kos Franc, Moste H3-menda «a Jančar    Marta,    31. div. Kranj m Obed   Franc,   M. Ptfade ' Kranj *6f Brane  Marija, Podkuj Mojstrana gt, Blaznik   Marta, Visoko Šenčur
Bajt Milan, Sovodenj & ^ Kern Jože, Sr. vas 24, »e jj| Verbič Janko, Pipanov«
Šenčur
Gaber  Anica,  Trnje »' Loka S* Pinnan  Jože, Suha Loka it Tesovnlk    Jože, L"** Šmartno v Tuh. -Rlbnikar Anton, Prls*aVP Tržič L l9tf
Arhar Cirila, Zg. B««* ?abnica rmttfoV *
Logonder Anton, *-ri,R Zabnica -lri Eržen Pavel, Selo 6, V
42/
k.
Vsi naročniki Glasa in tisti, ki postanejo naročniki do konca januarja 1972 dobijo brezplačno
stenski koledar za leto 1972
z 12 barvnimi slikami.
Koledar je skupno darilo Glasa in podjetij: Merkur, Murka, Peko, Kokra, Živila, Špecerija, Iskra, Jelovica, Modna, hiša, IBI, Elektro, Creina
mladinska knjiga
VELIKI ATLAS SVETA
Ml^m v 1 tako i7redno zanimanje, da je morala založba založb        A VKNJ,GA  močno zvišati  naklado. Zato a Podaljšuje do nadaljnjega rok za prednaročilo
^etodKl ATLAS SVETA, delan po novi kartografski
** Prikazuje svet tridimenzionalno. Razen ?i7 i
Zg0(j /''kart kontinentov in držav, gospodarskih, d0v Vlnskih, političnih in drugih tematskih zemljevi-zadn•Pnnaša VELIKI ATLAS SVETA na 250 straneh držav0 nalpornernbnejše statistične podatke posameznih j      • *i jih spremlja 151 barvnih fotografij.
krajaS S imeni pomaga pri iskanju kateregakoli
Jd na svetu, ki jc označen v Atlasu.
UnietlKl ATLAS SVETA v velikem formatu, vezan v Bo n° USn^° m °Prern'ien z barvnim ščitnim ovitkom
l2šrL MARCA 1972 cene}*,1 ATLAS SVETA je v prednaročilu za 60 din ^°vPi"aš
lite ,   evanje je preseglo vsa pričakovanja, zato pohi-^ naroČilom. a,'očit >
inp0v>L. 8a 'ahko v vseh knjigarnah, pri zastopnikih pri jyi| J.emkJh na šolah, pri akviziterjih ali neposredno Tit«va 3,nski knJigi. Prodaja po pošti 61000 Ljubljana, > s Priloženo naročilnico.
^sani(a)
NAROČILNICA
Mat
ančen
naslov
5°i,en(a) pri
°SL>b^ izkaznice n°P'ek|
izdane od
,Cno naročam VELIKI ATLAS SVETA
enkrat _n,š,to ceno 260 din, bom poravnal(a) — na-^ °in (pr  v Polih zaporednih mesečnih obrokih po na t»v v'°brok takoj po prejemu računa in položnic)
fti račun __»m„.i:__i._ I_11__t :..ki:__~
U> (pr
5lal 30/1°^ račun založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, l^,no
.   .   ,— se s subskripcijskim pogojem, da Weu.._   Knjigo šele, ko je v celoti odplačana.
J»tum:
Prečrtajte!)
Podpis:
Žrebec vreden 20.000 din
Na letošnjih konjskih dirkah v Komendi mi je predsednik kamniške občinske skupščine Vinko Gobec svetoval, naj na Komenški Dobravi obiščem Ivana Kosir-nika. »Dobil bo novega žreb-
Osnovna šola SIMON JENKO Kranj
razpisuje naslednja delovna mesta:
UČITELJA
v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas (učitelj, vzgojitelj, absolvent Pedagoške akademije)
CISTILKE s polnim delovnim časom za določen čas
CISTILKE
s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas
ca,« je dejal, »pojdi in ga slikaj.«
Tako sem šel na Komen-ško Dobravo. Ivana Kosirni-ka sem srečal na gradbišču, ko je hčerki pomagal zidati hišo.
»Imam tri žrebce. Katerega želite slikati?« Bil sem presenečen. Mislil sem, da ima samo enega.
»Menda imate novega žreb-ca?«
»Tisti je še v karanteni,« je pojasnil Kosirnik, »Veste, vsak nov žrebec mora biti 105 dni v karanteni.«
Ivan Kosirnik je kmet. Redi 13 govedi in 3 žrebce. Konjska plemenilna postaja je pri hiši že sto let. Res častitljiva tradicija, ki se prenaša iz roda v rod.
Žrebci so last občine. Kupujejo jih iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Vsi trije žrebci, ki jih ima Kosirnik, so kupljeni v Avstriji. Kmetijski strokovnjaki jih tam kupujejo, ker imajo Avstrijci čisto noriško pasmo. Nam ne odgovarjajo ko-
nji iz Vojvodine ali pa nizki bosanski. .
Tudi Slovenci imamo sva« je žrebetišče v Logarski dolini, hi pa se bo preselilo nazaj v Drvanjo v Slovenskih" goricah, kjer je bilo že preji Žrebec diamant, star dve leti in pol, ki je pri Kosirniku v karanteni, je stal okrog 20.000 din (dva milijona S din), "♦žrebci opravljajo vsa poljska dela. Konji, ki delajo, so boljši za pleme.
Prejšnja leta so kmetje na plemenilno postajo na Komenški Dobravi pripeljali od 100 do 150 kobil. Zaradi mehanizacije se je zmanjšalo število konj in na Dobravo pripeljejo letno le še 50 do 60 kobil. J. Vidic
IKOS Kranj
proda naslednja osnovna sredstva:
1. rezkalni stroj »Rei-neeker«
2. krožno žago
3. acetilenski razvijalec
4. dele za revolversko stružnico
5. 2 mizna vrtalna stroja
Licitacija bo 8 dni po objavi. Ponudbe je treba poslati v zaprtih kuvertah z navedbo »Licitacija« v tajništvo podjetja.
Ogled strojev je možen 12. novembra 1971 od 6. do 10. ure. Licitacije se lahko udeleže vse gospodarske organizacije.
Vse elektrotehnike vabimo na redni letni občni zbor v sredo, 10. novembra ob 18.30 v klubu gospodarstvenikov Kranj.
Elektrotehniško društvo Kranj
Nova telovadnica v Krizah tudi za športnike
V petek, 5. novembra, je bil v prostorih OS Križe, sestanek vodstva šole z interesenti za uporabo nove telovadnice. Telovadnica, ki je doslej ni bilo moč uporabljati zaradi nekaterih nedokončanih del, bo z razumevanjem vodstva nove kriške šole odprta za vse športnike.
Dva dni v tednu bo telovadnica na voljo rokometa-šem domačega TVD »Partizan«, po en dan pa smučarski skakalni šoli »Storžič«, alpinistom AO Tržič in re-
kreaciji vseh športnikov iz Križev. Športnikom bodo razen telovadnice na voljo tudi vsi stranski prostori. TVD »Partizan« se je z vodstvom šole sporazumelo še za upo-
rabo garderob in tušev v času rokometnih tekem in treningov na igrišču. Z novo šolo so tako tudi športniki y Križah dobili novo pomemr> no pridobitev. K. I
Bencinska črpalka v Radovljici
Nova Petrolova bencinska črpalka v Radovljici bo kmalu odprta. Okolica črpalke je že urejena in po mnenju nekaterih  Radovi jičanov prav
nič ne kvari videza tega delai mesta. Menijo, da bo črpalka velika pridobitev, posebno še^ ker bodo na njej prodajali tudi gorilno olje. M
JUGOBANKA
organizira posebej za devizne varčevalce nagradno anketo:
»Srečanje z domovino in domačimi«
Z organizacijo te ankete Želi omogočiti Jugobanka srečanja:
0 svojih varčevalcev v Zvezni republiki Nemčiji, ki
želijo obiskati rojake v Jugoslaviji in £ svojih varčevalcev v Jugoslaviji, ki imajo sorodnike
v Zvezni republiki Nemčiji in bi jih želeli obiskati.
V tej nagradni anketi lahko sodelujejo vsi dosedanji in novi varčevalci, ki bodo ve/ali devizna sredstva na odpovedni rok nad 13 mesecev v znesku najmanj 5.000 dinarjev (preračunano po uradni tečajni listi).
Nagrada, ki jo je Jugobanka namenila izžrebancem je brezplačen prevoz s posebnim letalom iz Jugoslavije v /ve/no republiko Nemčijo, oziroma iz Zvezne republiki Nemčije v Jugoslavijo. Ce že imate vezana devizna sredstva, potem zahtevajte na sedežu Jugobanke, kjer imate devizni račun anketni list! Izpolnite in pošljite anketni list takoj. Zadnji rok je 1. dec. 1971.
Žrebanje nagrad bo komisijsko, dne 10. dec. 1971 v Centrali Jugobanke, Beograd, ul. 7. jula 19—21.
JTJGOBANKA PRT POROČA VARČEVALCEM, KI SODELUJEJO V NAGRADNI ANKETI, DA PRAVOČASNO PRIPRAVIJO POTNE LISTE.
ANKETNI LIST
Jugobanka želi še v naprej izboljševati svoje delo pri poslovanju z varčevalci. Prosimo vas, da —razen odgovorov na anketnem kuponu — odgovorite na naslednja vprašanja:
1. Ali ste zadovoljni s poslovanjem in ekspedi-tivnostjo Jugobanke?
Odgovor:
a) sem popolnoma zadovoljen,
b) sem le deloma zadovoljen,
c) nisem zadovoljen. Vzroki:
2. Kako ocenjujete pogoje za varčevanje pri Jugobanki?
Odgovor:
a) menim, da so pogoji najugodnejši,
b) pogoji so enaki kot pri drugih bankah,
c) pogoji so manj ugodni. Vzroki:
3. Kaj predlagate ali sugerirate Tu •<■':■< ::iki? Odgovor:
Lastnoročni podpis (ime in priimek)
(točen naslov)
OPOZORILO: Odgovore pod a) in b) samo zaokrožite
ANKETNI KUPON
za varčevalce v Jugoslaviji in Zvezni republiki Nemčiji, ki izpolnjujejo pogoje navedene na strani štev. 2.
Varčevalec:............................................................................
(ime in priimek — čitljivo, s tiskanimi črkami)
(točen naslov — čitljivo, s tiskanmi črkami)
Vezano hranilno vlogo pri Jugobanki imam na:
0 deviznem računu številka: ...................................
0 devizni hranilni knjižici št.: ............................—
0 pri poslovni enoti Jugobanke...........................
Izkoristil bi relacijo:
1. Beograd—Frankfurt in nazaj (Zagreb— Frankfurt in nazaj)
2. Frankfurt—Zagreb  in  nazaj (Frankfurt— Beograd in nazaj)
SAMO ZA VARČEVALCE V JUGOSLAVIJI Ce bo izžreban moj kupon, bi želel obiskati v Zvezni republiki Nemčiji:
Ime in priimek................................................-.............-
vrsta sorodstva ...................................................................
naslov v ZR Nemčiji ..................................................-
Zavezujem se, da bom v primeru, če bom izžreban, toda zaradi zadržkov ne bom mogc potovati, obvestil o tem Jugobanko takoj, najkasneje pn do 20. decembra 1971 na naslov-Jugobanka — Centrala, Direkcija za razv°J poslova sa stanovištvom, Beograd, ul. 7. Jujjj' br. 19—21. V nasprotnem primeru bom pJ-cl) vse strešice.
(lastnoročni podpis)
OPOZORILO:
Kupone z odgovori  pošljite  najkasneje do 1. decembra  poslovni  enoti  Jugobanke P kateri varčujete. Varčevalci iz Zvezne rcpu^V ke Nemčije pa naj pošljejo kupone na Prea stavništvo Jugobanke na naslov: JUGOSLAUISCHK BANK Ft)R AUSSENHANDEI. Rcpriisentenz Frankfurt/M Goethe Strasse 2/IV 6 Frankfurt/Main 1
V tržiškem kmetijstvu se premika?
Vse kaže, da ustanovitev kmečkih sekcij pri občinski konferenci SZDL ni bila kratkoročna politična akcija, ampak so lete zagrabile delo kaj resno. Taki so vsaj vtisi po nekaj mesečnem delovanju v tržaški občini.
Nedeljski 2. zbor kmetov je bil obiskan bolje, kot je bilo moč pričakovati: nad 50 kmetijskih proizvajalcev, katerim so se pridružili še predstavniki kmetijske zadruge, gozdnega gospodarstva Kranj, živinorejsko-vete-rinarskegn zavoda Kranj in občinske uprave je v skupščinskih klopeh, razpravljalo o tisti problematiki kmetijstva v občini, katere razrešitev je vsaj delno v njihovi moči in pristojnosti.
Sprva so ovrednotili za* ključke s prvega zbora in se seznanili s stališči kmečke
sekcije pri republiški konferenci SZDL.
Osrednje vprašanje — loteva se ga tudi sprejeti program razvoja kmetijstva v občini — je prihodnja vloga in oblika organizacije združenega dela kmetov v občini. Vsekakor dosedanje izkušnje z zadrugo ne govore več v prid temu, da bi le-ta ostala obdclovalka zemlje. Njeno perspektivo vidijo predvsem na treh drugih področjih, pa še to le pod pogojem, da se kadrovsko razširi z zainteresiranimi kmečkimi proizvajalci, katerih vpliv v njenem delu bi moral biti zadosti močen, da bi lahko govonli o dejanskem samoupravljanju v tej specifični delovni organizaciji. Kajti v temle trenutku so celo po ugotovitvi samih predstavnikov  zadruge celo
minimalni odnosi na relaciji zadruga — kmet vse slabši.
Nova zadruga (kakorkoli se bo že imenovala) bo mora razviti predvsem:
— odkup in prodajo k me tijskih pridelkov,
— pospeševalno in
— hranilno-kredttno službo.
Zanimivo vprašan ie je tudi vračanje zemlje kmetom, ki poteka prav v tem času. Seveda gre za obdelovalne površine, ki jih ima zadruga v zakupu. Ker ni moč vrniti vedno iste zemlje, nastajajo nekateri problemi lastniško-pravne narave, ki so seveda rešljivi, zahtevajo pa svoj čas. Ostala zemljišča bodo ostala zadružna last, toda ta naj bi vzeli v zakup kmetje. Ta preobrat lahko uspe le, če bo za kmeta zakupnika ekonomsko zanimivo. Ce ho-
če kmet to izčrpano zemljo, ki ni bila vedno ustrezno gnojena, ponovno oživiti z lastnimi sredstvi in delom, jc razumljivo, da hoče vedete, koliko mu bo ta investicija rudi prinesla. Zato najemne pogodbe ne bodo mogle biti sklenjene na krajše roke kot 10 do 15 let.
Lomski kmetje so sprožili tudi zahtevo, ki pa je nismo slišali prvič, naj planinski pašniki preidejo v uprav I janje krajevnih skupnosti. 2iv interes je, da zaživijo nekdanji pašni odbori, v katerih so delovali tisti živinorejci, Kvatcrih drobnica in goved sta se pasla na teh travnikih. Ker je za nadaljnji obstoj pašništva zavzeta tudi občinska skupščina (ta celo pokriva izgube), podatki pa jO vore o upadanju če ne celo O odmiranju pašništva, je verjetno čas, da se stvari urede, kot želijo vaščani. I.oinljani se /.aniinaio za pa-
OfnfŽi*
šnike Mala Poljana, * ..^ in Javornik, kjer Dl ^ ^ pl.uiš.ustvo v kk<sicnen^v> slu, in za Zanj ivice T» /C. ni prigon živine. P°do?" ,-ih Ije je čutiti rudi v "gostih drugih krajevnih skuPrl 0kO-2 izrazitejšim kmečkim lišem. ^ Odgovorni so tm&f^ ljubili, da bodo njihov* 1 pologe proučili v kratkem. ^ vijo, da v dveh tednm- . tudi nekateri za«Wt» ^.^.0 ročja kmetijstva te .ti-nadaljnji razvoj, hot , . teU lagali  tudi spremeni^
zakonov, če bo potreB"
v      Xg P0
Morda ne bo odveč &
vemo,  kdo je «dl)'*To s* se stvari premaknejo-kmečka sekcija P« ^dlVPl konferenci SZDU ivi t. pi isiojm "'"'"'^ivi.'0' občinske skupščine m ^jfaM rejsko-veterinarski Kranj. -oJ-
GLAS * 19. STRAN
VABI NA: enodnevni izlet
V neznano
13. novembra štiridnevni izlet
v Poreč
*■ praznike od 26. do 30. novembra
enodnevni izlet
na Andrejev semenj
v Gorici, 11. decembra
dvodnevne vikend izlete v*ako soboto in nedeljo
v Simonov zaliv
v pokritem ba *enu hotela Haliaetum)
SILVESTROVANJE
v Simonovem zalivu
(ko
S,LVESTROVANJE
(«1
v Boh
trio
m|u
silvestrski menu)
In?
**2Sfe in pri'ave v
Sknc?.h Poslovalnicah: n*\L0KA. BLED, RADOVLJICA ^LJUBLJANA, SoBlćEVA 1.
vrhova
CENA 5 DINARJEV
ŽE V PRODAJI
PETROL
Poslovna enota LjubJiana
razglaša prosto delovno mesto
snažilke
za bencinski servis Kranj—Primskovo s polnim delovnim časom Pogoj: NK delavka
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: PETROL, Poslovna enota Ljubljana, Ljubljana, Prešernova c. 42.
Slovenija Igfg avto
poslovalnica Kranj
Cesta JLA 10
Nevarne igre
Kot da bi bila vsa opozorila na previdnost na naših cestah bob ob steno! Takšen vtis dobi človek, če gre po cesti od Komende proti KomenŠki Dobravi. Na križišču ceste so otroci postavili igrišče za košarko. Ko sem jih vprašal, če ni to nevarno, so dejali, da se tudi starejši radi priključijo igri.
Ta »košomanija« pa se mi le zdi preveč nevarna. Menda ne bomo čakali do prve nesreče?
J. Vidic
A ZALOGI
vse vrste snežnih verig
Hotel Bor
in Grad Hrib
VABITA:
novo avtomatsko kegljišče, sauna, plesna glasba, nočni lokal in vse drugo, kar potrebujete za razve drilo in zabavo.
NASVIDENJE V PREDDVORU!
•«. jJOToIJTJjj SEJEM OD 16.- 26. DECEMBRA
ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ
Oddelki: žaga — zabojarna — pohištvo — tapetništvo sprejme zaradi povečanja proizvodnje
večje število delavk in delavcev
v vse oddelke.
Novim članom delovne skupnosti nudimo solidne osebne dohodke, ki so določeni s pravilnikom. Prijavite se pismeno ali pa pridite v splošni sektor, kjer boste zvedeli vse o delovni organizaciji in delovnem mestu.
ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI, URE IN ŠPORTNI POKAH
v priznanih strokovnih trgovinah
G E O R G PIRKER
Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju.
Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti
Skupščine občine Jesenice
razpisuje v upravi Skupščine občine Jesenice
prosti delovni mesti:
referenta za vojaške zadeve v oddelku za narodno obrambo
in ponovno
referenta za prometno varnost v oddelku za notranje zadeve
Za obe delovni mesti se poleg splošnih pogojev za sprejem na delo zahteva višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj.
Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave SOB Jesenice v 15 dneh od objave razpisa.
ENKRATNA PRILOŽNOST!
EMO nagrajuje med 8. novembrom in koncem leta vsakega kupca peči na olje EMO-3, EMO-5, EMO-6 ali EMO-8 z nituro posode. Nagrada vas čaka v trgovini.
/fjj\
GRADITELJI-
_____   Preskrbite si pravočasno
gradbeni material
LJUBLJANSKE OPEKARNE
Obveščamo vse graditelje in ostale interesente, da bod° imele na voljo vse opečne izdelke preko zime
»terlal *
V industrijski prodajalni je na voljo tudi ves drug gradbeni mai stavbno pohištvo.
lefoJ>
Vse informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce ^ štev.: 61-965 in 61-805 ter zastopnika za Gorenjsko SMOLEJ AnrdreJ:teV T7-425' Nazorjeva 4 (poleg nebotičnika) telefon štev. 23-138, KZ Bled, telefon si
Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju! Solidne cene — hitra dobava
Mah
VRTNICE nizke velikocvet-«»e (12 vrst) dobite v vrtnariji TUŠEK PODBREZJE. Mnogocvetnic nimamo več. Dobi se tudi rdečelistni ČE-šMIN za saditev v vrtove, Parke in žive meje 5475
Prodam večjo količino su-■fc smrekovih PLOHOV. Struževo 20, Kranj 554:3
Nov pristen CVIČEK se do-* Y KRANJU. Jezerska cesta B 5571
Prodam LEKSIKON l7 J^ig Pisan leta 1900 — 1904. Leksikon je jubilejen in je Pisan za stoletnico berlinske knjižnice. Pisan je v gotici. PRlMC Vladimir, Moste 40, Žirovnica 5572
Prodam italijanski globok 5TPOSKI VOZIČEK za Yv°ičke. Ožegovič, Krožna 7, Kranj 5574 I Prodam OPEKO porolit 5, *MUCI in KRZNEN PLASC. f*anj, Jezerska cesta 95
5575
Prodam plemenskega VOLA P KRAVO bohinjko. Prcdos-*e 86, Kranj 5576 Prodam 1000 kg drobnega ^OMPIRJA. Milje 24, Šenčur 5577 prodam devet let staro KO-olL-0. Studenčice 11, Lesce
5578 starega
Ca        Uoslovče 21, Zirovni
Prodam i- 5579 ^"traln/i1 J,t°*e,ezno PEC za stv0 Nnti rjavo- Kamnose-ft Proda«10,, 5580 •KOHAOiu5;basno KLAV1R-^ žcn ^RM°NlKO melodija, ^r, G*° rogovo KOLO. Mli-^Posvctska 15, Kranj
JABOLKA. Zg. Bes1
fet KAM^N. Bo,ka5Ci2 Kranj 5583 ^22^TElEVlZiJoznam-
oglasnem oddelku
fcik^ CEMENT. Sp.T
Udaja In Uska CP ^nj&ki tisk« Kranj, Ulica Mole Pljadc - Naslov Uredništva In uprave ^anj, Trg revolucije *> »lavba občinske »to»P** - Tek. račun pri S"* ^ Kranju 515-11*5 V*W: redak
_„clja uprava lista, rna-lo«Rlasna In naročniška *kižba 21-152. — Naročnl-letna 32, polletna 16 J*, cena za eno številko 5,1 Para. Mali oglasi: be-5S1 din, naročniki Imajo ? '« popusta. Neplačanih glasov   ne objavljamo
Te 21-835,
Stanovanje in hrana v hiši, plačilo po dogovoru. Minka Poklukar, Mevkuš 13, Zg. Gorje 5593
šega »BOBROVCA«. Cerklje 112 5586
Posredujem prodajo vseh vrst SADNIH SADIK od 14. do 18. ure, v nedeljo ves dan. Avsec Ivan, Potoče 27, Preddvor 5587
Prodam stoječa OREHA. Kuraltova 14, Šenčur 5588
mpm ;
Kupim filadendrum — OVI-JALKO, dolgo več kot dva metra. Ponudbe poslati na naslov: Senčar Anka, Vila blok II, Radovljica 5573
Kupim rabljen debelinski poravnalni MIZARSKI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 5589
Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1964 po zelo nizki ceni. Grmičeva 21, čirče, Kranj
5590
Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Prime Vladimir, Moste 40, Žirovnica 5591
Prodam TAUNUS 12 M. Ka-juhova 10, Kranj, telefon 23-363 5592
7.APOSUTVT.
Za Bled iščem UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok.
	POTEŠI	
		
MARTINOVANJA v Predos-Ijah v soboto 13. novembra ob 19. uri zaradi objektivnih razlogov NE BO. Mladina
5558
Prodam tri ZAZIDLJIVE PARCELE v Britofu. Štempi-har Franc, Predoslje 1 5594
Prodam 2 ha NJIV v Polj-čah pri Begunjah na Gorenjskem. Dr. Rus, Bled, Ljubljanska 3 5595
OSOiU
Takoj potrebujem 600.000 st. din posojila. Vrnem 7 x 100.000 st. din. Ponudbe poslati pod »7 x 100.000«
5597
ZAMENJAM TROSOBNO STANOVANJE na Prebače-vera za enako ali manjše v Kranju. Prebačevo 24
Ne pozabite
SILVESTER JE TU!
Pravočasno rezervirajte prostore za silvestrovanje.
Za letos vam priporočamo silvestrovanje na Jezerskem v hotelu Kazina in Gostišču ob jezeru, v Preddvoru v hotelu Bor in Grad Hrib ter na kegljišču, v Kranju v restavraciji Park, hotelu Evropa in Sindikalnem domu.
URO doxa izgubljeno pri vodovodnem stolpu II, vrnite proti nagradi v Kranj, Va-Ijavčeva 12, stanovanje 3
ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žaluzije naročite pri zastopniku špi-lerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Pišite, pridem na dom 4557
GOSTILNA DUPLJE prireja 13. novembra ob 20. uri veliko VINSKO TRGATEV v gasilskem domu v Dupljah. Za ples bo igral ansambel METODA PRAPROTNIKA. Vabljeni! 5598
"4i
PčOSTORJ
V Kranju ali bližnji okolici vzamem v najem GOSTINSKI LOKAL. Ponudbe poslati pod »lokal« 5599
Tiho nas je zapustila v 87. letu starosti naša skrbna mama, babica, te:
Bogomila Kmet
roj. Kern
Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, 11. novembra ob 15.30 na pokopališču v Kranju.
Žalujoči: sinovi Boris, Branko, Mirko z družinami in drugi sorodniki
Kranj, Ljubljana, Celje, Cerklje, Zagreb, 9. novembra 1971
Zahvala
Ob bridki izgubi naše ljubljene in skrbne žene, mame. stare mame in prababice
Helene Trampuž
Maverjeve mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ji poklonili cvetje, nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti ■H M pokojne mame spomnili na kak drug način. Posebna zahvala dr. Maverju in dr. Bajžlju za lajšanje bolečin, prof. dr. Rozmanu za ganljive poslovilne besede in spremstvo na zadnji poti, kaplanu Zidarju za zadnjo popotnico, pevskemu zboru in Kajžcvi Mici za vso pomoč. Vsem smo iz srca hvaležni.
žalujoči: mož, sinovi in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo
Strahinj, 6. novembra 1971
Kranj CENTER
10. novembra amer.-sovj. barv. CS film VVATERLOO ob 16., 18. in 20. uri
11. novembra amer.-sovj. barv. CS film VVATERLOO ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
10. novembra amer. barv. CS film VRNITEV REVOL-VERAŠA ob 16.. 18. in 20. uri
Kamnik DOM
10. novembra amer. film OPIČJE NORČIJE ob 18. in 20. uri
Tržič
10. novembra danski barv. film DEVICA IN VOJAK ob 18. in 20. uri
Radovljica
10. novembra ansl. barv. film DAVID COPPERFIELD ob 18. uri, italij. barv. iilm VSE ZA KARIERO ob 20. uri
11. novembra zah. nemški barv. film KAMASUTRA — POPOLNOST LJUBEZNI ob 20. uri
12. novembra italij. barv. film MEČ ZA BRANDOA ob 20. uri
Jesenice RADIO
10. novembra italij. barv. film VOJNA ZA PETROLEJ
Jesenice PLAVŽ
10. novembra amer. barv. film HEROJI GVADAL KANALA
11. novembra mehiški barv. film POSTELJA
12. novembra mehiški barv. film POSTELJA
Dovje-Mojstrana
10. novembra amer. barv. film BUTCH CASSIDY IN KID
Kranjska gora
11. novembra italij. barv. film VOJNA ZA PETROLEJ
Javom i k
10. novembra mehiški barv. film POSTELJA
Škofja Loka SORA
10. novembra italij. barv film ALI BABA IN SVETA KRONA ob 20. uri
11. novembra italij. barv. film ALI BABA IN SVETA KRONA ob 18. in 20. uri
12. novembra mehiški barv. film POJEM ZA PANCO VILO ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
10. novembra amer. barv. film DOBRI IN SLABI FANTJE ob 20. uri
12. novembra amer. barv. film DOBRI IN SLABI FANTJE ob 20. uri
Pred vhodom v garažo je parkiral. Kako pa naj pridem v garažo jaz, nI pomislil. Kraj: Kranj, delavski dom nasproti tovarne Sava. — Foto: F. Perdan
W
nesreče
ZA VOZIL S CESTE
V petek, 5. novembra, ob 23. uri sc je v vasi Breg pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Dominiku Hvasti z Jame. V desnem preglednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zaneslo ga je v levo, nato pa je obstal ob drevesu. Pri trčenju so se vrata avtomobila odprla, voznik je padel z vozila in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 2000 din.
NEZGODA S KOLESOM Na cesti v Puštalu pri škofji Loki je v soboto, 6. novembra, zvečer hudo padla s kolesom Francka Antolin iz Puštala. Nesreča se je pripetila, ko je kolesarki med vožnjo dinamo prišel med špice prvega kolesa. Antolinovo so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
NI SPELJAL OVINKA
V Soteski na cesti med Bohinjsko Bistrico in Bledom se je v nedeljo, 7. novembra, popoldne pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Pipar iz Lahovč pri Kranju zaradi neprimerne hitrosti ni speljal levega ovinka. Avtomobil je zaneslo v desno, kjer je zadel v smernik, nato še v skalo ob cesti. Avtomobil je od tam odbilo, prevrnil se je in obstal na boku. Voznika je pri tem vrglo iz vozila. S hujšimi poškodbami so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.
PADEL S KOLESOM Na Blegoški cesti v Podpurfelci se je v nedeljo, 7. novembra, ob pol treh zjutraj pripetila nezgoda kolesarju Avgustu Kalanu iz Stare Loke. Ko je Kalan pripeljal v bližino prednostne ceste je verjetno zavrl na prednje kolo, pri tem pa je padel po bregu kake tri metre na cesto škofja Loka—Poljane. Huje poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
NEPRAVILNO PREHITEVANJE
V ponedeljek, 8. novembra, dopoldne jc na cesti drugega reda med Lahovčami in Nasovčami voznik osebnega avtomobila Milan Terzič iz Kamenj pri Bohinju prehiteval traktor. V tem pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik avtomobila Karel Malek iz Maribora. Avtomobila sta čelno trčila. V nesreči je bil voznik Malek huje ranjen in so ga prepeljali ▼ ljubljansko bolnišnico. Voznik Terzič je dobil v nesreči le lažje praske. Na vozilih jc škode za 25.000 din. L. M.
Pogrešan v gorah
Dvanf jst gorskih reševalcev tac Kranjske gore in Ljubljane je / ponedeljek, 8. In v torek, 9. novembra, pregledovalo teren Krnice do vrha špika, da bi našli 22-letnega Viktorja šuštariča iz Ljubljane. Ta je že v soboto, 6. novembra, odpotoval iz Ljubljane In je nameraval plezati
v špiku. Ker se do nedelje zvečer nI vrnil, so naslednji dan organizirali poizvedovalno akcijo. Reševalci niso mogli ugotoviti, v kateri planinski postojanki naj bi se pogrešani oglasil. Iskanje je težavno, ker je zapadlo Ae 3t centimetrov snega.
Nevarnosti ob cesti
Komisija za vzgojo in varnost v prometu pri skupščini občine Jesenice je ugotovila, da je ob glavni cesti od Jesenic do Podkorena več nepreglednih mest, ki so često vzrok hudim prometnim nesrečam. Komisija je že predlagala, da bi prestavili cesto v Logu pri hišni številki 7, ker je bilo na tem mestu samo lani zaradi ostrega ovinka pet nesreč. Drugo nepregledno mesto je v gozdičku ob Veliki jami. Posekati bi bilo treba le nekaj dreves, pa bi bil ta del ceste, kjer je bilo lani več težjih nesreč, mnogo varnejši. Tretja velika ovira v prometu pa je stara sušilnica, ki stoji med gostilno pri Jožici in hotelom Špik v Kranjski gori. Stara zgradba je sicer spomeniško zaščitena, vendar močno zastira pogled, okoli nje pa je zelo oster ovinek. Veliko nevarnost za voznike predstavlja ovinek pod klancem na Hrušici, kjer stoji Dolžano-va hiša. Več nesreč se je pripetilo tudi na zavoju pri Savskem mostu. Komi /a je mišljenja, da se tudi na desni strani postavi odbojni pas, zaradi zavijanja na most pa uredi tretji pas. Projekt je že izdelan, vprašanje je le, kdo bo delo plačal.
Na zelo nevarnem mestu, na odcepu ceste na Tabar je bilo leta 1969 šest prometnih nesreč, lani v devetih mesecih pa devet. Sava Dolinka je tu cesto že močno izpodkopa-la, pa tudi zaradi hudournikov bo dokončna ureditev ceste težavna in finančno zahtevna.
B. B.
Šah
IŠČEMO ŽENSKE ZA RAZNA ROČNA DELA IN ŠIVANJE NA CIK-CAK ŠIVALNEM STROJU   NA DOMU.
Interesentkc naj se javijo na sedežu podjetja vsak delavnik, razen sobote od 11. do 13. ure.
VEZENINE BLED
Tesna zmaga slepih Kranja
Pred dnevi je bilo v Ljubljani povratno srečanje med slepimi šahisti iz kulturno-prosvetnega društva »Karel Jeraj« Ljubljana in zvezo slepih Kranj na desetih deskah. Zmagali so šahisti Kranja s 5,5 : 4,5. Posamezni rezultati:
Đorđević : Ulaga 1:0. Berte* celj : Kebe remi, Gazvoda| Komovec 1:0, Andehč : »j mer 0:1, F. Štagar : Kane w» Mislej : Janežič 0:1, Marti* čič : Hrovat remi, Dcrstve r šek : Kranjc 1:0, DrinoveC^ Naglic remi. Pire : Jcraj ■
Še šest neporaženih
V nadaljevanju šahovskega turnirja za pridobitev II. kategorije v Kranju so bili doseženi naslednji rezultati: Novak : šmid 1:0, Rebolj : Marko 1:0, Jovič : Naglic 1:0, Vidali : šmid 0:1, Rebolj :
Nadižar 1:0, Lazar : ŽivljaJJ" vič 1:0, D. Štagar : Požar K* partiji Novak : Valjavec Torkar : Kokotovič sta ^ preloženi. V vodstvu J? g vedno Jovanovič, kl'm„af točke. F- Stag
OD NEDELJE DO NEDELJE
NOGOMET — V predzadnjem kolu ZCNL sta sej gorenjskem obračunu na igrišču S. Mlakarja srec enajstorici Triglava in LTH. V nezanimivi ter raztrga igri so domačini šele v drugem polčasu štrli odpoi g stov. Jeseničani pa so tokrat na domačem terenu do bra napolnili mrežo gostujočemu Hrastniku.
Rezultati: Triglav : LTH 3:0 (0:0), Jesenice : Hrastnik 5:2 (2:0).
Pari zadnjega jesenskega kola: LTH : Jesenice, Vozi la : Triglav.
HOKEJ — S tekmovanjem so pričeli za ,eto^j! državni naslov tudi hokejisti. V prvem kolu »° Jef čani v Tivoliju katastrofalno premagali beograjsK^_ Partizana, medtem ko je Kranjska gora nudila sla por OlimpijL .
Rezultati: Jesenice : Partizan 21:1 (7:0, 8:0, 6:1), KraIt ska gora : Olimpija 2:12 (0:6, 1:2, 1:4).
Pari prihodnjega kola: Partizan : Kranjska g°ra' Medveščak : Jesenice.
ODBOJKA — V II. zvezni odbojkarski ligi s°. Ranicam tokrat gostovali v Zagrebu. Niso bili kos raz t, nim domačinom. ^
Rezultat srečanja: Metalac : Jesenice 3:0. V P^jjj njem kolu pa se bodo Jeseničani srečali z rave Fužinarjem.
Aela s°
ROKOMET — V zadnjem kolu jesenskega a« Kranjčani v Radečah spet doživeli poraz. Rezulta čanja: Radeče : Kranj 29:21 (13:7).
se °a
JUDO — V prvem kolu I. republiške lige so . Bra-
Jesenicah srečali ljubljanska Nagoaka, maribors*. nik ter domaćini.
5:2.
Rezultati: Nagoaka : Jesenice 6.0, Branik
jeseni
KARTING — Končano je tudi venstvo. V kategoriji do 100 cem je osvojil letošnji državni naslov.
Blejčan Glo^h
Zahvala
Ob smrti drage hčerke, sestre in sestrične
Francke Zupan
in
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sc poslovili.od nje, ji poklonili cVt..^Lli0i vence in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo za pomoč suh i ^g podružnici ISKRA elektromehanika, č. duhovniku, pevcem, sosedom, ^ nam pomagali v teh težkih dneh ter vsem, ki so jo tako številno sprem njeni prerani zadnji poti. n-ug0
žalujoči: oče Janez, brat Janez in "
sorodstvo
Kranj, 4. novembra lc7l
^REDA - 10. novembra 1971
Pot do uspeha je pogojena z voljo in veseljem do športa
Atleti Prezelj — svetovalci in sodelavci
Ko so v nekem razgovoru vprašali Mira Cerarja, kaj ga je pripeljalo do tako velikih uspehov, je bil odgovor kratek: »Samo volja.« Na vprašanje, kaj priporoča mladim Športnikom, da bodo uspeli, Pa je odgovoril: »Trenirajo naj z voljo in veseljem«. Dp-kaz, da so ti nasveti pravilni, so trije bratje Prezelj: Dušan, Marko in Darko poosebljena volja in veselje do kratice športov — atletike. S sv?jimi napornimi vsakdanjiki treningi so dokazali, da Je Pot do uspehov, ki so jih Q°segli pogojena z voljo in Veseljem do atletike.
Čeprav je bil v atletski klub prvi včlanjen srednji brat Marko,
se vseeno atletika v družini Prezelj prične z najstarejšim bratom Dušanom. Kot sam pravi, je imel 26 od nekdaj veselje do atle-uke. »Otroci iz naše ulice Srno se večkrat primerjali ^ed seboj v atletskih disciplinah, kot so skok v daljavo, met krogle (kamenja) ltd- Ko smo nekoč skakali s Palico (prekljo) me je opa-Zu znani atletski delavec Mi-W\ Zoran. s katerim sva si J"a soseda. Povabil me je ^ening, jaz sem se vabilu r«val in tako sem pričel ^nrrati.« Milan Zoran mu je r11 tudi
prvi trener, kakor u<n znanemu skakalcu M de-
ku, katerega je »odkril« na isti način. Že po dveh letih je Dušan dosegel pomemben uspeh: pri mlajših mladincih je postal slovenski prvak v troskoku in skoku s palico. Ta uspeh je dal Dušanovi volji novih moči. Po tem uspehu je pričel s tistimi napornimi treningi, ki ga danes proslavljajo kot fizično enega najbolj pripravljenih atletov v Jugoslaviji. Tisto leto, ko se je navdušil za atletiko srednji brat Marko, je Dušan že nizal uspeh za uspehom. Bilo je to leta 1968, ko je Dušan vladal med jugoslovanskimi mladinci v troskoku. Bil je tudi že stalni član mladinske državne reprezentance.
Ker je Marko v Dušanu videl svoj idol, se je treninga lotil zelo resno in prizadevno. Tako kot pozneje najmlajšemu bratu, je bil tudi njemu Dušan prvi trener. Nekako v tem času sta se brata začela navduševati za nov stil skoka v višino, ki ga je prvi skakal amerikanec Fos-bcry in se po njem tudi imenuje. V zelo kratkem času sta novo tehniko natrenirala, tako da sta svoje osebne rekorde preskočila za po deset centimetrov. Danes bratje Prezelj stil fosberv skačejo najbolj izpopolnjeno, Dušan Da ima tudi naiboliši rezul-
tat s tem stilom v Jugoslaviji-
Najmlajši Darko se ni mogel dolgo upirati skušnjavi. Čeprav se je aktivno ukvarjal s plavanjem, ga je stadion vse češče privlačil.
Uspehi starejših dveh bratov so mu pomagali pri odločitvi. Stadion in družba dveh bratov sta ga primamila. Od takrat dalje lahko vidimo tri brate Prezelj vsak dan skupaj na treningih. Čeprav so strokovno vodstvo prepustili mlademu trenerju Mateju Fistru, si vseeno med seboj pomagajo, svetujejo, skratka postali so si odlični svetovalci in sodelavci.
Letošnja sezona jc bila za njih nadvse uspešna. Zastavo uspehov brez dvoma nosi starejši brat Dušan. Uspelo mu je izboljšati državni rekord v peteroboju (prej Fister) ter slovenski rekord v troskoku (prej Milek). Izjemen rezultat pa je dosegel v skoku v višino z rezultatom 207. Marko in Darko sta bila v državnem mladinskem vrhu v skoku v višino. Marko pa je bil celo kandidat za državno reprezentanco.
Se ena sezona je končana. Zopet jih čaka naporna zima, v kateri bodo skušali nabrati čimveč moči, hitrosti, vzdržljivosti. Počitka oni ne Doznaio. D. žumer
$0$
1U
J je Koreni S?" *° "^Uriffll jesenski del tudi ^v'jeni SJ?ki nogometni podzvezi za tekmova 2j ki , Ranch koys. To je moštvo, šesta ^Uh n° startarC pretek,° sezono nastopali v
so 0svoiiii v Sanjskem prvenstvu. Kiju cira°ba PremL8^"1 ana8 ln Prekrižali račune 1>1 sanr      na njihovem igrišču. Omeniti
reŠili     p,ačujejo najemnino za igrišče, £ nska »v„,Saj dclnl finančni položaj, želijo, za telesno kulturo Kranj. Upa
ii^nl" yat!n3em k°l« nad Kranjem (2:1) Ji 0JJJihov klft       ' FiniKar. Trobec, Lamprct, * in pjj_ski travnik študent medicine rL"noht. (dh)
nogometaši v gorenjski nogometni ligi. Letos nje v članski konkurenci prijavil tudi novousta-vljcno iz dveh ekip — Ranch boys in škrlovc tekmovanju »divje lige«. Združili so se in dokaj b začetnim spodrsljajem so v zadnjih sedmih
favoriziranemu Tržiču in Kranju. Za nameček
pa moramo, da je to moštvo, ki se samofinan-sodniške stroSkc ter vožnjo za gostovanja. Da
da bi jih kmalu v svoje vrste sprejela tudi mo, da se jim bo ta skromna želja izpolnila, h jc posnel naš fotoreporter; stojijo od leve
Sajovic, Gruden, štular, Valant, Jenko; čepijo Hribernlk — Mlhelič, Vidic, Stromajer, Konc,
Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1971
Letos, dragi bralci, bomo že šestnajstič zapored izbirali najboljšega športnika Gorenjske za leto 1971. Na osnovi ankete bomo na dan republike proglasili najboljšega športnika oziroma desetorico najboljših na Gorenjskem. Zmagovalec bo tisti, ki bo prejel največ točk. V letošnjem predolimpijskem letu — v letu 1972 bodo zimske olimpijske igre v Sapporu ter letne v Munchnu — so se naši gorenjski športniki pojavljali v različnih panogah jugoslovanske reprezentance, pa tudi na državnih in republiških prvenstvih ter v mednarodnem merilu dosegali lepe rezultate. Menimo, da letošnja izbira ne bo težka in da bomo na koncu dobili res najboljšega. V teh petnajstih letih, ko so se v uredništvu odločili za izbor najboljšega gorenjskega športnika, so imeli največ uspeha plavalci kranjskega Triglava ter predstavniki zimskega športa Jesenic.
Pa pog'sjmo, kdo so bili najboljši gorenjski športniki v teh petnajstih letih:
1956 Barbara Koncilija (PK Triglav)
1957 Vlado Brinovec (PK Triglav)
1958 Janez Kocmur (PK Triglav)
1959 Vlado Brinovec (PK Triglav) 1%0 Janez Kocmur (PK Triglav)
1961 Marjan Pečar (ŠD Mojstrana)
1962 Janez Teran (NTK Triglav)
1963 Peter Lakota (ŠD Jesenice)
1964 Peter Lakota (ŠD Jesenice)
1965 Ludvik Zaje (ŠD Jesenice)
1966 Albin Felc (HK Jesenice)
1967 Lidija švarc (PK Triglav)
1968 Ludvik Zaje (ŠD Jesenice)
1969 Peter štefančič tSK Triglav)
1970 Jože Turk (KK Triglav)
Tudi letos smo vam v ta namen pripravili širši izbor kandidatov, ki pridejo v poštev. V našem predlogu smo predvsem gledali na športnike, ki so solidno nastopali na mednarodnih tekmovanjih doma in na tujem in, ki so osvajali državne in republiške naslove. Kot opravičilo pa naj navedemo, če smo katerega pozabili ali če vam naš predlog ne ugaja, lahko izbirate še med drugimi kandidati.
Kandidati po abecednem redu (po panogah) ATLETIKA — D. Prezelj, Kavčič, Udovč, Paplerjeva (vsi Triglav)
HOKEJ — Knez, Tišler, Fefc, Žbontar, Bogo Jan, Košir, Poljanek, Mlakar (vsi Jesenice)
KEGLJANJE — Turk, Česen, Prion, Stare, Jenkole (vsi Triglav)
MOTORISTIKA — Jože Zupin (Tržič), Globevnik (Bled)
PLAVANJE — švarc, Pečjak, Porenta, Mandeljc (vse Triglav)
PADALSTVO — Pesjak (ALC Lesce)
SMUČANJE — alpske discipline: Jakopič, Gašperšič, štraus, Pesjak (vsi Jesenice), Jelka Jocif (Triglav); skoki: štefančič (Jesenice), M. Mesec, Kobal, Kapušin, Norčič (vsi Triglav); klasična kombinacija: Janez Gor-janc (Triglav), Dovžan (Jesenice); teki: Kerštajn, Mlinar, Tajnikar (vsi Jesenice), Kobilica, Kalan, Dornik (vsi Gorje)
STRELJANJE — F. Peternel, M. Peternelj, Naglic (Kranj), Otrinova, Kraljeva (Jesenice)
VATERPOLO — Mohorič, Balderman, šorli; F. Rebolj, J. Rebolj, Kodek (vsi Triglav)
Ko smo predlani kot novost uvedli Še izbiro najboljše ekipe Gorenjske, Je bil Izbor kandidatov dosti lažji, saj pridejo tu v poštev le ekipe, ki tekmujejo v zveznem in republiškem merilu. Tako smo v teh dveh letih dobili najboljšo ekipo, ln to hokejiste Jesenic, ki so obakrat z veliko večino glasov prepričljivo osvojili prvo mesto.
Tudi med letošnjimi kandidati so hokejisti Jesenic in Kranjske gore, košarkarice Jesenic, mlade košarka-rice žirov, ki so letos osvojile državni naslov med pionirkami, kegljači Triglava (letos drugi v Evropi), vaterpolisti Triglava ter odbojkarji Jesenic.
Torej, dragi bralci, ko bomo to soboto, 13. novembra, objavili prvega od treh glasovnih listkov, ne odlašajte, izpolnite ga, ter ga pošljite na uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolucije 1. V letošnjem letu smo vam namenili lepe denarne nagrade. 150 din, kot prvo nagrado, bo dobil tisti, ki bo najrealnejše določil najboljših deset gorenjskih športnikov ter pet najboljših ekip. Da pa ne bi bili bralci prikrajšani, bomo podelili še dve tolažilni nagradi: drugo v vrednosti 100 din ter tretjo 50 din. —dh
Zima je pred vrati. Ta letni čas nikomur ne prizanaša. Tudi šoferjem ne. Od njih zahteva več previdnosti, znanja, razen tega pa tudi boljšo opremljenost vozila. Da bi zvedeli, katere so glavne značilnosti varne vožnje pozimi in kako naj bi bila pozimi opremljena vozila, smo za današnje pogovore izbrali tri šoferje in z njimi kramljali o teh problemih.
0 Albin VOLCIC, Kranj: »Osnovno je, da je vozilo brezhibno. Razen tega mora še posebej imeti dobre zimske gume, svetlobna telesa in tudi zavore, čeprav je pozimi najvarnejše zavirati z motorjem. V avtomobilu morajo biti pozimi tudi verige za primer visokega in nezoranega snega. Zimsko opremo že imam in sicer gume in verige, razen tega pa sem zamenjal olje, podmazal ležaje in dolil antifriz. Pozimi bom sicer vozil, vendar bom v najtežjih razmerah na cesti pustil avto doma. Tako je najbolj varno.«
# Janez PETERNII J, Kres 14, Železniki: »Vsak dan se vozim z osebnim avtomobilom v službo v Kranj. Na eno stran je 23 kilometrov. Tudi pozimi ne odneham. Moram reči, da mi avto še nikoli ni zatajil. Avto vsako zimo opremim s »spajkarl-cami«, ki so se lani izredno težko dobile. Za letos ne vem, kako je. Razen tega premažem odbijače s sprejem, brisalce zamenjam z metlicami, zadaj nadenem zaveslco, uporabljam pa tudi gllsantln
in zimsko olje. Najvažnejše so seveda dobre gume in velika previdnost pri vožnji v megli. En nepreviden voznik lahko povzroči v težkih zimskih po-pogojih vožnje veliko škodo. Prav tako mislim, da šofer pozimi ne sme počivati. Voziti mora v vseh pogojih. Tako je kos najtežjim razmeram na cesti. Nevajen šofer je največja nevarnost za promet.«
# Andrej SEZUN, Bohinjska Bistrica: »Ze 17 let sem na cesti in to v vsakem vremenu. Letno prevozim okrog 32.000 kilometrov in karambola do sedaj še nisem imel. Na avtomobilu imam mi-chelin gume. Lanski zimi so bile kos, čeprav sem moral dan za dnem voziti do postaje žičnice na Vogel. Seveda jim moram za vožnjo pozimi znižati pritisk. Ker ima olje v mojem avtomobilu visoko viskozno stopnjo, mi ga ni treba menjati. Opazil sem. da za vse vrste avtomobilov nI zimskih gum, medtem ko olje je. Kaj je najvažnejše za zimsko vo-žjo? Dobre gume! Voznik pa se mora razen tega prilagoditi razmeram na cesti, prometu In vremenu. Trdim, da Je le 30 odstotkov voznikov kos nenadnim spremembam na cesti, ki so pozimi pogoste. Preveč divjajo. Pozimi pa Je še posebej važna vleč na vrv *
J. Košnjek
GRADITELJI!
ALI ŽE IMATE VRATA ZA VAŠ DOM *
Ža vas imamo pripravljena
NOTRANJA VRATA FURNIRANA VRATA
— mahagoni
— teak
— afrormosia
— oku:ne
— hrast
— brest
ULTRAPAS VRATA
vrata za pleskanje
— vezane plošče
— lesonit
VHODNA VRATA
— macesen
— smreke
— hrast
— framire
GARAŽNA VRATA
dvokrilna dvižna
— v izvedbah kot vhodna vrati Preden se odločite za nakup, si oglejte izdelke pri nas na Bledu — Rečica
Zahtevaite Donudbe in epnik«'
LESNO INDU STRI J S KO POD J ETJE B LE BSBStmK 2£»*
Pozitivna vloga občinskih pospeševalnih skladov
Pri pospeševanju razvoja kmetijstva imajo gotovo posebno mesto občinski skladi za pospeševanje kmetijstva, ki dobivajo denar večinoma iz občinskih proračunov. Po nepopolnih podatkih bodo imeli letos slovenski občinski pospeševalni kmetijski skladi okrog 11,5 milijona dinarjev. To je prav toliko, kolikor znašajo davčne olajšave, ki vzpodbujajo razvoj kmetijstva. Občinski kmetijski pospeševalni skladi v Po-murju imajo dober milijon dinarjev, na mariborskem področju okrog 3,9 milijona dinarjev, na celjskem področju okrog 1,7 milijona dinarjev, ljubljanski skladi imajo 2 milijona dinarjev, primorski poldrugi milijon dinarjev, dolenjski 510.000 dinarjev, v kmetijskih občinskih pospeševalnih skladih na Gorenjskem pa je 700.000 dinarjev.
Skladi so se uporabljali v različne namene. Po podatkih In ugotovitvah Kmetijskega instituta Slovenije se je denar trosil za finansiranje pospeševalne službe, izobraževanja na vasi ter kmetijskega šolstva, za kmetijsko in veterinarsko inšpekcijo, za obrambo proti toči, za delo veterinarjev, za regresiranje obrestnih mer pri kmečkih kreditih, za pomoč mlekarnam Itd. Torej, denar se je trosil za različne namene. To ni vedno pozitivno, saj kaže, da slovenski kmetijski pospeševalni skladi pri občinah nimajo vsklajene politike potrošnje. Po mnenju kmetijskih strokovnjakov bi se moral ta denar uporabljati za fhu'iiudranje novosti v pro-
izvodnji, in to toliko časa, dokler se novost ne obnese in ne zaživi. Tu mislimo na novosti v proizvodnji, ki so pomembne za celotno področje, ne pa le za eno ali kvečjemu dve občini.
Zbiranje sredstev za te sklade bomo morali slej ko prej razširiti tudi na izvenproračunske vire. Precej de-
narja bi lahko zbrali s fj* spevkom  od  tistih z,e,11n";so ki zaradi urbanizacije več    kmetijsko up01,ahkO Skladom bi prav tako ' del denarja dale tudi » tf gospodarske panoge, ki Q razvoj kmetijstva aH neposredno zaintei*-
j. Košnje*
Zadovoljni radovljiški upokotenCl
Društvo upokojencev v Radovljici je letos pripravilo za svoje člane devet izletov, člani pravijo, da jim je ostal v najlepšem spominu Izlet na Trško goro, v Rog ln v Istro. Zato bodo tudi prihodnje leto pripravili več zanimivih Izletov, posebno skrbno pa bodo pripravili izlet v Jajce ob 80 letnici rojstva Josipa Broza Tita.
Težko
• ip°"
pa radovi ji ^ kojencl čakajo na svoj ^ ki bo po predvidevanj ^ tov konec prihodnjega^ ^ Razen izletov in Pr,prodbof gradnjo doma, pa obdaiO-društva skrbi tudi » vanje in obiske svoj in {& ob jubilejih. Razen £ tXv tos pripravljajo za sV°.ft ne prijetno silvestrova« J
Uredite si vaše denarne zadeve tako, da vam banka kar najbolj pri roki.
88 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vain hiter, učinkovit In zanesljiv bančni servis
nud
ljubljanska banka
pravi naslov za denarne za
deve!