g P1LOLBTAKC! I K I 7#> U A N E S : DUŠAN KRALJ: SADOVI PREPLAHA ZGODBA NEKE KAMERE LENART BALOH: POGLED SKOZI POTROŠNIKOVA OČALA MILAN MAVER: BRANIKA NI VEC, KAJ PA...? Sobota, 20. avgusta 1960 Štev. 33, leto XVIII. OB LETOŠNJI ŽETVI IN BODOČI SETVI KRUHA JE D O VOLJ Palic je bil samo uvod. Posvetovanju kmetijskih strokovnjakov v Paliču '”do je prve štiri dni ta teden) bodo sledila posveto-'anja še v drugih proizvodnih središčih države. Okoli ^0.000 kmetijskih proizvajalcev bo razpravljalo: v — o letošnji žetvi in jesenski setvi sortnih vrst Pšenice na milijonu hektarov zemlje: v_ — o ekonomičnosti in donosnosti v proizvodnji Pšenice v bodoče. Palic je bil samo uvod v ta posvetovanja, vendar ,Ivod z bogatimi izkušnjami in pomembnimi doslej dolženimi uspehi v kmetijstvu. Zaradi teh dveh glavnih *°čk tega in podobnih posvetovanj si lahko obetamo se pospešen razmah kmetijstva, predvsem v pridelovanju žit, in smotrne priprave za jesensko setev, s čimer ^e začenja kmetijstvo uresničevati načelo novega petletnega plana. ^ V starih leksikonih in knjigah . Sospodarstvu posameznih dr-skratka o gospodarski raz-'filitvi je bila stara Jugoslavija f^novana kot kmetijska država. 0 dejavnosti prebivalstva — ^etijstvo je bilo v večini, indu-‘ r*ia pa slabo razvita — bi res J^ili naši kraji v to uvrstitev. '°da kruha je bilo premalo, če-J_rav je bilo posejanih prav toli-0 ali celo nekaj hektarov polj ..žitom več kot lani in letos. 'J® je bil torej vzrok? V nizkem ''•delku! Predvojna .večletna porečja pridelka kažejo, da smo fidelali okoli 243.000 vagonov ?Senice ali 11,4 stota na hektar. n ker je bil pridelek tako maj-'sn, smo bili bolj lačni kot siti. Tudi v prvih povojnih letih se položaj ni bistveno spremenil. Lahko bi rekli, da smo bili celo nekoliko na slabšem. Več ust je terjalo kruha in to ne koruznega in ovsenega, zemlja pa še ni bila vsa obdelana. O lakoti v povojnih letih ne moremo govoriti. Kruh je bil, toda pšenico zanj smo drago plačevali. Uvažali smo jo. Povprečen pridelek zadnjih štirih let pa je prinesel bistvene spremembe tudi na tem področju. V zadnjih štirih letih, ko je kmetijstvo doživljalo največje spremembe, smo pridelali povprečno 17 stotov pšenice na ha ali približno 342.000 vagonov pšenice letno. Pridelek v minulem letu, setev, ki je letos obrodila sadove, pa je bil porok za kruh iz domače pšenice — uvozu smo V OKVIRU Napisal nam je pismo: »Vsem novinarjem in uredništvu ,Delavske enotnosti!' Sem eden tistih, ki redno prebirajo članke v Vašem listu, zlasti tiste, ki prikazujejo napake in šivajo nepravilnosti z namenom, da bi pomagali odpraviti ostanke preteklosti, birokratizma itd.-« Potlej je pisal o razmerah v naših bankah in nam zatrdil, da so zelo težavne. »... da se prejemki bančnih uslužbencev po polževo spreminjajo, da o vsem odločajo uprav- kod ta anonimnost. Njeni vzroki pa niso v okolju, v katerem ti »anonimni ljudje« žive, v podjetjih in ustanovah, v katerih delajo, pač pa so v njih samih. Manjka jim poguma, pa nič drugega, toliko možatega poguma, da bi glasno in odkrito povedali, kaj sodijo o tej ali oni zadevi. Zato se igrajo slepe miši. Pišejo anonimna pisma, ki največkrat nikomur ne koristijo, životarijo v večnem strahu: »Kaj bo, če bi...«, namigujejo, šepetajo: »Si že slišal... Pa da boš molčal...« Več poguma se odpovedali. To, da ni treba več uvažati tisoče in tisoče vagonov pšenice, pa pomeni izdaten prispevek k izravnavanju plačilne bilance s tujino. Kar pomislimo, da smo izdali vsako leto za uvoz žita, masti in sladkorja 100 milijonov dolarjev. Ta denar pa je sedaj moč potrošiti za nadaljnji razvoj industrije, z njim kupiti blago za široko potrošnjo, kupiti umetna gnojila in stroje za nadaljnji razvoj kmetijstva, skratka s pridom obrniti vsak dinar za zboljšanje življenjske ravni. Morda bo kdo dejal, da smo se prepočasi lotevali takšnih temeljitih sprememb v kmetijstvu, kot jih doživljamo ta leta. Ne velja prezreti, da sta dve stvari pomembni za tako korenite spremembe. Potrebna materialna sredstva in tudi spreminjanje miselnosti kmetijskih proizvajalcev. Potlej, ko je industrija že začela vračati tista sredstva, ki jih je za njen razvoj prispevalo tudi kmetijstvo, smo lahko vsako leto namenili več denarja za nakup strojev, skratka za uveljavljanje tistih agrotehničnih ukrepov, ki naj pospešijo razvoj kmetijstva, pripomorejo k večjim pridelkom, k boljši žetvi. Hkrati ob vse večjih uspehih, ki so jih dosegla družbena kmetijska posestva in kmetijske zadruge, ko je bila tu uporaba agrotehničnih ukrepov vsakdanji pojav, pa se je začela spreminjati tudi miselnost kmečkega proizvajalca. Ce je ta še včeraj govoril, da bo oral tako globoko, kot je oral njegov oče in ded, da zemlji zadostuje hlevski gnoj in je uporaba umetnega hepotreben strošek, da mu traktor zemljo le tepta, misli danes drugače in ne samo misli, tudi zahteva. Niso redki primeri, ko so zasebni kmetijski proizvajalci užaljeni odšli iz kmetijske zadruge, ko niso mogli kupiti pravi čas sortnega semena ali dobiti umetnega gnojila. In to drugo — spreminjanje miselnosti kmečkega proizvajalca — je prav toliko pomembno za nadaljnji razvoj kmetijstva in naše vasi sploh kot večji pridelek. Toda povrnimo se za trenutek spet k tako imenovanim agrotehničnim ukrepom. Kot rečeno, smo vsako leto vlagali več sredstev za razvoj kmetijstva, za mehanizacijo, sortna semena in gnojila. Samo nekaj številk: leta 1954 smo na primer posejali 7000 ton domačega sortnega semena in porabili le 50.000 ton umetnih gnojil. Leto prej je bilo na naših poljih samo 9000 traktorjev. Leta 1959 pa smo porabili že nad milijon 4000 ton umetnih gnojil, na poljih je bilo 32.000 traktorjev, 3350 kombajnov in 32.200 drugih polje- delskih strojev. Visokosortna pšenica pa je bila posejana na več kot 700.000 ha zemlje. Vsi ti ukrepi, ki jih strokovnjaki imenujejo agrotehnični, so vplivali na to, da smo dosegli letos tolikšen pridelek kot lani, čeprav je bilo vreme slabše. Najprevidnejši ocenjevalci sodijo, da bomo pridelali okoli 18 stotov pšenice na hektar Tolikšen pridelek je seveda bilo moč doseči, ker so k temu veliko prispevale družbeno - kmetijska posestva in zadruge. Zasebni proizvajalec pridela v primerjavi z družbenimi kmetijskimi posestvi le okoli 12 stotov pšenice na ha, torej precej manj kot na posestvih, kjer ni redkost pridelek 50, 60 in tudi 70 stotov pšenice na hektar. Zato, da bo ta razlika vse manjša in manjša pa velja agrotehnične ukrepe uporabljati tudi na ostalih kmetijskih površinah. S temi nalogami se v skladu s sprejetimi zakoni pravkar ukvarjajo občinski ljudski odbori sedaj ob sprejemanju odlokov o obveznih agrotehničnih ukrepih. Seveda tako pospešen razvoj kmetijstva odpira vrsto novih vprašanj. Eno od teh je, in to bo moralo kmetijstvo rešiti samo, precejšnja razlika v . stroških v pridelovanju pšenice in drugih kmetijskih pridelkov. Medtem, ko so ponekod pridelali kilogram pšenice ob stroških 14 dinarjev, so bili ti stroški drugod 42 dinarjev za kilogram. In prav o tem je bilo govora na paličkem posvetovanju, o tem bodo govorili kmetijski proizvajalci na nadaljnjih posvetovanjih. Nekaterih vprašanj kmetijstvo ne more rešiti samo. Se vedno je premalo skladišč za vskladiščenje kmetijskih pridelkov, ki gredo v prodajo ali ki jih velja držati do nove žetve. Trgovina je včasih okorela in dogodi se, da ob dobri letini propada tisto, kar je z znojem pridelano, tržnice pa niso dovolj založene z različnimi proizvodi. V prometu smo prav tako manj napredovali kakor v sami kmetijski proizvodnji in prehranska industrija zaostaja za potrebami. Tudi industrija mora izdelati več strojev, proizvesti več umetnih gnojil, da jih ne bo treba uvažati, kot sesedaj še dogaja. Ta odprta vprašanja bo veljalo rešiti v naslednjem planskem obdobju, z naslednjim petletnim planom, ki ga gospodarstveniki pravkar sestavljajo. Rešiti jih velja, kajti le tako si lahko obetamo še pospešen razvoj kmetijstva, ki lahko v občutni meri vpliva na dvig življenjske ravni. P. D. Gorske hitrostne motorne in avtomobilske dirke na znani tekmovalni progi — Ljubelju — privabijo vsako leto tisoče gledalcev. Tako je bilo tudi letos. Nad 15.000 gledalcev si je izbralo čim lepše razgledne točke ob vsej progi. Za začetek pa je povsem po naključju startalo dekle, Novogoričanka Mara Bratina, ki sicer ni zasedla eno prvih mest, gledalci pa so jo le burno pozdravili. Nekateri novi rekordi so naredili nedeljsko tekmovanje še veliko bolj privlačno in zanimivo, kot pa je pričakoval prenekateri gledalec. Vendar moramo pripomniti, da tudi letos ni bila ljubeljska dirka zgolj lov za rekordi, temveč predvsem plemenito merjenje poguma, vzdržljivosti in prisebnosti ni odbori, v katerih česlo ni nobenega predstavnika delovnega kolektiva, da sedimo cele dneve iu noči v zatohlih, mračnih luk-ujah, brez kakršnekoli nagrade...« Namignil je tudi, da pozna Precej gospodarskih organizacij, ki ne upoštevajo predpisov. »O tem bi vam lahko napisal knjigo.-« (Pa je ni. Omenil ni niti ene-9a konkretnega primera.) In konča: »Vaš zvesti bralec, bančni uslužbenec. P. S.: Za sedaj se v pismu ne morem podpisati. Zakaj vam ne bo težko ugotoviti. Ko pa ne bom več bančni uslužbenec, se bom podpisal* Takšnih ljudi, ki se skrivajo anonimnostjo, poznam več-®ndan mi je na primer zidar iz štor dejal: »Imena vam ne bom povedal. Kaj veš, kaj vse se lahko zgodi.« Ni nam težko ugotoviti, od L Vemo, da se tu in tam še dogodi, da človeka, ki spregovori o napaki, skušajo posamezniki prisiliti k molku, ker se boje resnice. Vendar nas takšni pri-primeri le opozarjajo, da bo treba v kolektivu, kjer se je to zgodilo, še bolj odločno povedati, kaj je prav in kaj ni. Vse, kar smo ustvarili, je sad našega poguma. Tudi pravilnih odnosov nam nihče ne bo prinesel na zlatem krožniku. Uveljaviti jih moramo sami. V slehernem kolektivu. S pogumno in obenem tovariško besedo. In strahu, ki pa je največkrat plod domišljije, strahu pred tistim. »Kaj bo, če bi...« bo vse manj. Tistega strahu, ki je privedel »našega zvestega bralca, bančnega uslužbenca« do tega, da se bo podpisoval pod svoja pisma šele takrat, ko bo upokojen, in ki je zidarju iz Štor narekoval izjavo: »Imena vam ne bom povedal ...« J. V. -J Kot kaže, se pri nas poletje že poslavlja. Na morju pa to še ne bo tako kmalu in otroci še vedno uživajo neskaljeno srečo ob vodi in sonca (Foto: Milan Šparovec) NEIZKORIŠČENA PRIPRAVLJENOST Prvega septembra mu izteče bo. Vež, da si jo vselil proti hiš-odpovedni rok. Ivan Gosarič, nemu redu, proti pravilom pod-polkvalificirani zidar, zaposlen jetja, proti naši volji.« pri Podjetju za vzdrževanje ■ Proti vsem pravilom, le eno proge, se še vedno vozi na delo pravilo govori njemu v prid: v Borovnico, toda nenehno ga. Potrebuje stanovanje tako kot teži misel, kaj bo po prvem sep- drugi. tembru, kam bo šel in kje bo »Doma« nima kaj iskati, če delal. Prav tako njegovo ženo in pa gre v službo, pa bo spet noše dve ali tri druge žene. Možem vinec. Kako neki bodo tam po-so namreč odpovedali službo pri skrbeli zanj, če še tu ne morejo, podjetju, »ker so nasilno vselili čeprav je že sedem let pri tem svoje družine v delavsko bival- podjetju. nico Domžalska cesta 20, Ljub- Zdaj pravijo v podjetju, da Ijana, in se kljub večkratnim mu bodo podaljšali rok za izse-opominom niso izselili.« ktev ter mu tako omogočili, da Ce ne bodo več zaposleni pri si nekje poišče sobico, morda v te mpodjetju, pa se bodo morali Preserju ali drugod v okolici res izseliti! Toda kam? Ljubljane. Toda kaj, če je ne Številka 20 na Domžalski ce- najde? sti v Ljubljani — je več barak, Gosarič in njegovi tovariši so postavljenih za zasilno bivališče že pred leti vložili prošnjo za progovni delavcev. V njih pre- stanovanje na upravo podjetja, bivajo delavci iz raznih krajev Toda podjetje nima stanovanj. V države. Nekateri stanujejo tu le treh letih jih je imelo le sedem, kratek čas, potem pa odidejo prošenj pa — kdo bi jih pre-drugam, drugi ostanejo po več štel. let. Pred nedavnim so ustanovili Ivan Gosarič je eden takih, stanovanjsko zadrugo pri Direk-Spoznal je dekle iz Prekmurja, jugoslovanskih železnic v njeno življenje je bilo na moč Ljubljani. Tja se stekajo sred-podobno njegovemu, in potem »tva vseh železniških podjetij, sta se poročila. V Ljubljani sta Nekaj denarja je že, če dobe še si hotela urediti življenje. lokacijo, bodo kmalu pričeli gra- T«,. UaM Da. b, ,?el. )■;» stanovanjsko vpr.Sanj, ,a-kih prosilcev, kot so Gosarič in njegovi tovariši? »Radi bi takšno zadrugo, je dejal Gosarič, »kjer bi lahko tudi mi nekaj prispevali. Zaslužimo — lahko nekaj plačamo, toda drugem koncu mesta, oba v zasilnih bivališčih. Toda njegovo je bilo boljše. Imel je le enega sostanovalca. Bila je soba v baraki, toda soba. Zato je vzel ženo k sebi. Pozneje se je sostanovalec odselil. Plačal bo za dva, . _______________. „„ še več bi bilo vredno naše delo. je rr.is i . in po. j , ” Med nami so zidarji,'kovači, in- nju, dokler ne najdeta kaj bolj- stalaterji _ popoldJn’e „fušamo,., se®a' ne bi raje delali na stavbah, v Toda na Domžalski cesti 20 katerih bi dobili stanovanje'’ so vendarle bivališča za samce, vsak interesent bi pošteno plju- Podjetje potrebuje nove delavce, nil v roke ln fe bi podjetje po- UUU1L, wuau5f,n toda ne more jih sprejeti, ker skrbelo za material, bi bile stav- ■ očmi seveda kaiti če nima zanje prenočišč. be kmalu VSeijive. Naš predu- ’ ’ 3 6 Ivan Gosarič je pri podjetju jem za stanarino bi tako dali s že sedem let. In rad bi ostal, ra- svojim delom. Tako so napravi- bi pa streho za dva, za sebe in li v »Obnovi« in drugod in taki ženo. zgledi vlečejo. Mislim, da bi ta- Pa so mu ukazali: ko tudi mi prišli do stanovanja.« »Družino moraš izseliti.« Direktor podjetja za vzdrže- Prvi, drugi, tretji opomin — vanje proge je slišal ta predlog, ni. se izseUl. Tudi on je rekel: 1 • gftg je ne izseliš — ti in dru- »Res. zakaj pa ne. bi posku-gi — vam bomo odpovedali'*služ- šali tudi mi tako!« D. D. Čedalje več delovnih kolekfi' vov uvaja (ali pa so že uvedli) nagrajevanje po delu. Pri tem Pa podjetja skoraj praviloma izvaja* jo ustrezne organizacijske spre* membe. Sindikalne organizacije gosp®' darskih organizacij so se vsestransko zavzele za to delo in si skupaj z organi delavskega samoupravljanja prizadevale, da bi na najprimernejši način prišli <3° čimbolj stimulativnih oblik de' litve osebnih dohodkov. Nekaj sindikalnih organizacij, ki so se ukvarjale samo s tehničnimi organizacijskimi vprašanji v zvezi z uvedbo nagrajevanje po delu, pa je zapostavljajo prilagajanje organizacije in delovnih metod sindikata novemu položaju ia strukturi podjetja. Čeprav so v nekaterih podjetjih sestavili več ekonomskih enot (3 do 100, ponekod še več), so obdržali staro organizacijo sindikata, kakor da v podjetju ni bilo posebnih sprememb. Tako je na primer v pod' ... .. jetju še vedno ena podružnica, v Uzakonjeni delovni odmor torji dela iz Kranja zglasili pri delom, bo ostala v tovarni. Nji- ekonomskih enotah grupni po- doživlja čudne metamorfoze, njih. Zvedeli so namreč, da so bova proizvodnost se bo ne- verjeniki itd Spreminja se v proizvodne pre- polurni delovni odmor ukinili dvomno hitreje zmaniševala ka-‘ sežke ali v podaljšan nedeljski zato, da je nočna izmena med kor v tistih podjetjih, kjer de- Ekonomske enote ustanavljajo oddih. Ne povsod, vendar izjeme soboto in nedeljo prosta. »Delav- lavce oskrbujejo s toplo malico v podjetjih zato, ker je tako mO* mso več redke: Bombažna pre- ci pravijo, da lahko pomalicajd in tudi drugače skrbijo za učin- goče najdosledneje uveljaviti na' dilnica in tkalnica Tržič, Mari- ob strojih, saj so tega že vajeni, kovito delovno rekreacijo. V per- Čelo nagrajevanja po delu. ^ n^ _“na’ }n .^a P°1 ure tako nimajo spektivi bo torej ukinitev delov- ekonomskih enotah delavci naj- 1 o varna ^Saturnus'-^ v Ljubljani bo proslavila 27. tega meseca deseto obletnico delavskega upravljanja. Ob tej priložnosti bo slavnostna seja delavskega sveta, na katero bodo povabljeni vsi dosedanji člani delavskih svetov v tem obdobju. Kolektiv te tovarne ob odkril 1. septembra tudi spomenik Vidi Pregarčevi ŽONGLIRANJE Z DELOVNIM ODMOROM Maribor, Plamen v Kropi, Tomos kaj početi, postavati ob strojih nega odmora, ki trenutno blago- laže ugotovilo nrobleme nroizvod v Kopru, Inteks-Kranj. sp iim na no HnV,; -Dr-nat- ______i___i-* ldze ugotovijo prooieme proizvw om-tbiBfl ,de Nerazcienjeni računi Okrajni zavod za socialno za- (Kolikšni so bili ti stroški, ne nih računov zajeti tudi drugi varovanje v Ljubljani je odprl vemo, ker jih ni mogla ugotoviti stroški izdelave in materiala za letos prvo stalno razstavo o hien- niti finančna inšpekcija Okrajne- razstavo in potnina. (Aleš je spre-sko-tehnični zaščiti dela, name- ga zavoda za socialno zavarova- jel čez 25.000 dinarjev samo na njeno predvsem varstveni vzgoji, nje, ki je pred časom pregledo- račun pbtnin za čas, ko je sode-Kot je znano, je razstava v pro- vala knjige omenjenega zavoda, loval v pripravljanju razstave.) štorih ljubljanske Poliklinike, in Mimogrede, Zavod za proučeva- Vsakdo, ki pozna razstavo, bo sicer so v ta namen izkoristili nje organizacije dela in varnosti dejal, da so stroški res visoki, njene obsežne hodnike, po kate- pri delu LRS več ne obstoja, ker Zavod za proučevanje organiza-cih se dnevno giblje do 2000 ljudi, sta njegove naloge, toda v precej cije dela in varnosti pri delu Razumljivo je, da take raz- razširjenem obsegu prevzela no- LRS je bil zavod s samostojnim stave ni moč prirediti brez sred- voustanovljena zavoda, in sicer finansiranjem. Razumljivo je, da tev. Okrajni zavod za socialno Zavod LRS za produktivnost dela njegove usluge stanejo, še bolj javarovanje je zato namenil pre- in Zavod LRS za zdravstveno in razumljivo pa je da naročnik ve, jejšnja sredstva, ki naj bi jih tehnično varnost.) kaj koliko stan i in zakaj prav uporabili za pripravljanje te raz- Omenjeni račun je podpisal toliko, in da bi računovodstvo stave in njeno nenehno izpopol- namesto direktorja Zavoda (ki je lahko v vsakem času dokumenti-njevanje ter zamenjavo zastarele- sicer tedaj bil v službi) tovariš ralo poslovanje — izstavljene ra-ga gradiva z novim. Pripravo raz- Franjo Aleš. Prav tako je tovariš čune, razumljivo tudi tedaj, ko to stave in delo okrog nje so zaupali Aleš izstavil Zavodu za socialno zahteva finančni inšpektor. Kaže zavarovanje še en (zaseben) ra- pa, da tega v opisanem primeru Zavodu za proučevanje organiza- PVD8L0HvIPrfa^e7,i!’HkS 0.vii-am’° P,ri izpolnjevanju proiz- tost p^d'plašč demokracijo vršil. Zato so sledili računi. Zavod za proučevanje organi cije dela in varnosti pri delu čun za avtorski honorar za odo- ni LRS, ker to delo sodi v njegovo breni in izvedeni scenarij za prvo zadeva krivda za to Zavod, koli-poslovno dejavnost. Omenjeni za- stalno razstavo higiensko-tehnič- ko pa na primer tovariša Aleša, vod je to delo prevzel in ga iz- ne varnosti (varnostna vzgoja) na Zelo težko je opredeliti avtor- Polikliniki v Ljubljani — 185.000 ske pravice sodelavcev, ki so bili plus 24.000 dinarjev davka (v res- stalno zaposleni v omenjenem za-zacije dela in varnosti pri delu niči je bilo davka 27.700 dinar- vodu, in opredeliti, kaj je njihova LRS je poslal račun št. publ. jev). Vodja avtorske ekipe sode- dolžnost, ki izvira iz delovnega 221/TE zavodu za socialno zava- lavcev Franjo Aleš (s sodelavci, razmerja, kaj nadurno delo, kaj rovanje s povsem kratko razlago, našteta so štiri imena). pa avtorske pravice, za katere se pravi s precej globalnim opi- Račun je bil izplačan na bla- sledijo avtorski honorarji. Zato som stroškov, in sicer za stroške gajni Okrajnega zavoda za so- je tudi toliko nejasnosti okoli ti- _________________ ___ materiala 234.650 din, za stroške cialno zavarovanje v Ljubljani stega računa za 185.000 dinarjev ^ru^rie "pretiravajo." Ce^v* pod- vodnega plana, da se vmešavamo v organizacijo dela in v kdo ve kaj še, kar sodi v njihove kompetence in o' čemer sami odločajo. Predpis bo treba spremeniti.« Nedvomno imajo i prvi i drugi svoj prav. Toda, tudi zakon ima svoj prav. Verjetno tisti, ki trdijo, da so se delavci prostovoljno odpovedali polurnemu delovnemu od- izdelave 678.200 din ih stroške or- izstavitelju. Od izplačilne vsote plus 27.700. ganizacije dela 30.000 din; skupaj niso prejeli sodelavci ničesar, si- Finančna inšpekcija Okrajne- 942.850 dinarjev. Na računu je tudi naslednji moč razčleniti računa. cer pa ob času inšpekcije ni bilo ga zavoda za socialno zavarova- nje v Ljubljani je naročila uprav- pripis: »Stroški našega Zavoda v Drugo k drugemu, stroški raz- nim organom zavoda za prouče-zvezi z razstavo pa bodo kriti iz stave so se skupaj s postavko vanje organizacije dela in varno- preventivnega sklada, ki ga naš »propaganda« povzpeli na 4 mili- sti pri delu LRS, da vse nepra- Zavod prejema v obliki dotacije jone 84.696 dinarjev, ki se pa bo- vilnosti v finančnem poslovanju od Republiškega zavoda za so- do po izplačilu drugih terjatev odpravijo in poslovanje vskladijo cialno zavarovanje.« Žig Zavoda zvišala še za 250.000 dinarjev. V z zakonskimi predpisi' Zaradi ne- in podpis. DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZS.) za Slovenijo Glavni tn odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MIL,AN VOUC JANEZ TEHNIČNI UREDNIK janez Šuster Ust izhaja v uredniški povezavi t -Radom- - Naslov uredništva tn uprave: Ljubljana. Kopitarjeva l poSt pred. S13-VI, tel urednl Siva 39-181 do 185 31 585 In 31 «3 - RaCun pri Komunalni banki v Ljubljani št fino 7050 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina Je četrtletna 250 polletna 500 tn letna 1000 din - Usi tiska CZP -T.iudska oravira * - Poštnina otačana v coiovinl skupni številki so razen omenje- pravilnega poslovanja je ta zavod dolžan samo socialnemu zavarovanju 1,906.842 dinarjev na račun nevplačanega splošnega in dopolnilnega prispevka zaradi izplačil dela osebnih dohodkov v obliki honorarjev uslužbencem Zavoda, ki pa jih niso šteli med njihove osebne dohodke tako, kot bi morali. Tako finančno poslovanje bivšega Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS pa je kaj slaba dediščina, ki sta jo nasledila novoustanovljena zavoda in ki bosta morala v prihodnje skrbeti, da takšnih primerov več ne bo. D. D. jetju ni preskrbljeno ne za toplo malico ne za primerno delovno rekreacijo med tem odmorom, se zdi delavcem polurno postopanje in posedanje ob strojih res odveč In tudi radi verjamemo, da so na boljšem, če gredo ob sobotah malo prej domov. Toda to še ne dokazuje, da bo treba predpis o polurnem odmoru spremeniti ali omiliti, pač pa to, da delavcem nismo dovolj obrazložili, čemu smo ga pravzaprav uvedli. Strokovnjaki razpolagajo s številnimi analizami in študijami, ki dokazujejo, da se proizvodnost po krajšem sproščenem počitku zunaj delovnega obrata občutno poveča in da torej odmor ne ovira izpolnjevanja proizvodnega načrta, marveč ravno nasprotno. Po ukinitvi delovnega odmora se trenutno morda proizvodna krivulja res hitro zviša. Delavci, ki so se odrekli polurnemu odmoru, morda tudi še ne občutijo, da bi jim odmor koristil. Toda misliti je treba naprej. Večina teh ljudi, ki so se prikrajšali za oddih med rav jih je tako malo Novi zakon o pokojninskem zavarovanju je uredil večide) vprašanj, ki jih niso upoštevali prejšnji predpisi. Po poltretjem letu — kolikor je v veljavi — pa društva upokojencev opozarjajo na nove probleme, ki jih bo potrebno slej ko prej urediti. Predvsem gre za neupravičene razlike med upokojenci (včasih pravijo: vrstami upokojencev, ker sp glede na svoje pokojnine resnično razdeljeni na več vrst), do katerih je prišlo zaradi različnih pogojev upokojitve’ pred 1952. letom, med 1952. in 1958. letom in po tem letu. Je pa še nekaj, pri čemer pa res ne gre odlašati z ukrepi. Novi pokojninski zakon namreč ne priznava skupini upokojencev pravice, ki so jo le-ti imeli po vseh prejšnjih zakonih Gre za skupino upokojenih železničarjev, ki jim je do 1958. leta — zaradi posebno naporne službe — '25-letna delovna doba dajala pravico do polne pokojnine. To pravico so z novim zakonom izgubili. Predvsem zaradi tega, ker bi o vseh olajšavah moral razpravljati Centralni svet ZSJ in odločiti tako ali drugače. Moral je proučiti še več drugih podobnih vprašanj in ker do rešitve še ni prišlo, je tako ostala pozabljena tudi skupina upokojenih železničarjev, od katerih jih oribližno 300 še danes živi v naši republiki in ki brez lastne krivde sprejemajo zadnja leta le 75 odstotkov pokojnine. To •o starejši možje, večidel upokojeni še pred vojno, po 25 le-Uh službe, ki zdaj potrpežljivo čakajo na že pred časom obljubljeno pojassido- k zakonu o pokojninskem zavarovanju, ki naj bi popravilo to, da tako rečemo, krivico brez krivde krivih. Tega pojasnila pa ni in ni. Ne bi bilo prav, da bi pozabili nanje, čeprav jih ie še tako malo. D. D. Kopru, Inteks Kranj. se jim pa ne ljubi. Prost sobotni dej no vpliva na proizvodni načrt, ni„ j„i_ kaf Čuvarji zakonitosti, inšpektorji večer pa da se vsakomur pri- posamezniku in kolektivu - ško- 3 produktivnosti dela, ka dela, bi nemara ta spisek še ob- leže.« dovala. Jlm omo8°^a> os najbolj nepo^ čutno podaljšali. Med štirimi Okrajni inšpektorji dela so Vse to bi, kajpak, morali ve- sredno sodelujejo pri odločanju o bi javno nekaj časa ugibali, kaj naj store, deti tudi inšpektorji ’ dela. Ce je vseh vprašanjih v zvezi z njiho" priznali, da gledajo kršilcem za- kajti zakon je le zakon, potem bil v podjetjih, ki kršijo zakon vim položajem. Razen tega pa )e kona skozi prste, bi se s tem sa- pa so dvignili roke, češ da sta o delovnih razmerjih s tem, da treba poudariti, da se prav v eko-rm javno uvrstili mednje. vodstvo in delavstvo za to, kaj ga na najrazličnejše načine pri- nomskih enotah nadalje razvija' t e ri m^ "se^ brani io^neDos redn i ^Tn 1^°™-i^r?? kljujejo obrazložili njegov po- j0 tudi odnosi med ljudmi in da terim se branijo neposredni in Da, imeli so tudi najboljši na- men z ekonomskega in zdrav- seveda Drav tarr. tudi posredni kršilci predpisov, je - men, da bi spravili v red podob- stvenega vidika in jim svetovali, fVT .P T7 aK!ajaj° “ demokracija. no zadevo v kroparski tovarni kaj naj store, da bo odmor vsem do , eni sP°rl- ^se to zahte »Menda ne boste zahtevali, da »Plamen«. Tam so namreč pol- v prid, bi se nemara njihova in- nagl° in učinkovito reagiranje, za bomo ravnali proti volji delav- urni delovni odmor ukinili zato, tervencija drugače končala. De- to pa je nujno potrebna organi' stva.« so se ogorčeno branili v da uelavci ob sobotah že ob 12. magoško zagovarjanje protizako- zirana politično-družbena sila’ predilnici in tkalnici uri zapustijo tovarno. Tudi tu nitosti z demokracijo in izgovar- Stara organizacija sindikata Pa Tržič, ko so se okrajni inšpek- jim je vodstvo v obrambo svoje janje, da je med podjetji že to- pogosto ni dorasla tem potrebam- protizakonitosti postreglo z že liko kršilcev zakona o delovnih _ . - .. znanim adutom: »Ljudje so tako razmerjih oziroma njegovega Fraksa kaze: v posamezni« hoteli!« in jim — zaprlo usta. predpisa glede polurnega delov- Pudjtitjih, ki so sicer ustanovila No, v Inteksu, kranjski tek- nega odmora, da ga bo treba ekonomske enote, ne da bi hkrati stilni tovarni, pa so malo bolj spremeniti, pa je jalovo. Predpisi prišlo tudi do ustreznih spre' previdni. Dogovorili so se, da zakona o delovnih razmerjih so memb v organizaciji sindikata, lahko vsakdo izkoristi delovni izšli zato, da bi povečali proiz— sq zadovoljivo razvila dejav-odmor, če želi, pa lahko dela. vodnost dela in da bi delavce nost sindikalnih oreaniz-icii pri Baje tudi tu ne gre za direktivo zdravstveno in socialno bolje za- organizacij P vodstva, ampak za željo kolek- ščitili. Temu služi tudi predpis obveačanto delavcev o doseženih tiva. o polurnem delovnem odmoru rezu)tatih pos,ovanja idr. »Naš proizvodni plan je hudo Ce je tako, čemu bi ga spremi- Spričo tega je treba hkrati * napet,« se izgovarjajo, »zato nam njali? Treba pa bo spremeniti uvedbo ekonomskih enot zagoto* ce delavke ,na hitro neka3 drugega: odnos do delovne vjti> da bodo tudi sindika!ne 0r' pomahcajo m stroji čim manj rekreacije. S tem pa načenjamo stojijo. Kar povprašajte jih, bo- pri nas komaj načeto vprašanje: ganlzafUe storile vse potreb ste videli, da so s tem zadovolj- pogoje za zabavo in prijetno de- da se bo nllhova struktura skup ne, ker se jim to tudi na žepih lovno rekreacijo. no z delovnimi metodami prilago- pozna. To da je protizakonito? Redka vodstva naših gospo- dila novemu položaju. Pri tem n> Hja, seveda je, ampak tako de- darskih organizacij so se doslej treba takoj uvajati trdnih, tra!' lajo tudi v Mariboru in drugod, posvetovala z zdravniki, kdaj naj nih organizacijskih olplik, ker s« kjer jih baše plan. Ce hočete, da bo delovni odmor, da bo delav- tudi ekonomske enote šele obli' ga bomo izpolnili, potem nas cem in proizvodnji v prid, kaj kujejo. Bolje bi bilo, če bi v eko-pustite pn miru.« .... naj uvedejo, da se bodo delavci nomskib enotab izvolili mani-*® In oocmski in okrajni inšpek- telesno in duševno čimbolj spro- inH U- i a po torji dela v Kranju so vrgli pred stili itd., ker pač jemljejo polurni °Peratlvne sindikalne organe. P tako »močnimi dokazi« puško v odmor kot prekinitev dela zaradi sestavi irt delovnih metodah u koruzo. Protizakonitost so dema- malice. Ta njihova kratkovidnost morala biti takšna sindikalna gosko skrili pod plašč demokra- in nevednost delavcev pa seveda vodstva sposobna uspešno sod®' cije: »Ce se bomo vmešavali v zaščitnikov zakonitosti ne opra- lovati pri reševanju vseh probl®' te reči. nam bodo očitali, da jih vičuje, da prikrivajo protizakoni- mov, ki se pojavljajo v okvir11 ekonomskih enot in tudi podjetja M. K kot celote. t. L. Kolektiv tovarne pohištva v Novi Gorici je vzne-"“avest v dnevnem časopisu: ... tovarna je v nekaj nJ S^C1*1 izgubila skoraj celotno angleško tržišče; nje-staromodni, dejali bi — klasični — izdelki pa še s.anj ustrezajo okusu domačih odjemalcev... Sedem ok f.e 5vcev se Je v skrbi za zaslužek ogorčeno zbiralo vn° lv članov delavskega sveta in iskalo odgovor na PPasanja, ki so silila za kulise na videz mirnega teka 1 oizvodnje in urejene prodajne službe. Pfesen^v-* Goren^sl,:i se3em Je bil Svoje izdelke je lakirala z la-hištv"6^^0 ^°':’ro zal°žen s po- kom, ki ga proizvaja tovarna toVa orn . (sobne opreme) znane »Chromos«. Le-ta pravi, da se za-vaic ne *z Nove Gorice. Obisko- veda pomanjkljivosti svoje pro-pre(jm sejma je zastajal korak izvodnje. Odvisna je od domačih kater' -USnimi mčisti malo v primeri z denarjem, ki ga Ijub30^ mu je bil vsaj, toliko je izgubila tovarna z zapravlje- -enje* in Larijene Pohištvene predmete zmanjšal za polnih 200.000 dolar- mu je bilo dragoceno nim tržiščem v Angliji. Njen do-ra-ie Potrošnikov, ki so hvalili hodek se je na ta način čez noč in < avljene pohištvene predmete zmanjšal za polnih 200.000 dolar-P« tem čudili: jev. pg ^ u-^alco to’ da takšnih stvari Ob tem nepričakovanem udar-oturno v trgovini?!« cu pa prodajni oddelek v tovarni Ž6 (jaara resnica, ki bi ji moralo ni miroval. Poiskal je novega od-l6j aVno odzvoniti! Vedno in vse- jemalca, prav tako na Zahodu, ki ga sie P°javi na sejmih blago, ki je z veseljem odkupil vso letošnjo b0 ?er v trgovini, kupcu na lju- proizvodnjo in se že zdaj zanima Sovsk Vsa^e,m času, ni in ni! Tr- za proizvodnjo naslednjega leta. Ka mreža se premalo trudi, Edini pogoj, ki ga je postavil, je da bi SiJ , Približala svoje usluge oku- bil — lak! sVojjbPca- Preprosto se drži poti No, dokler ne bo »Chromos« kos gre vrf>Ce';OV: klasično« pohištvo tujim ponudnikom, si bo tovarna obtt* aenar> novi vzorci pa lahko v Novi Gorici pomagala z uvozom Paroč -V sl,:la(diščih! Trgovci tako laka. ‘‘korn ° V tovarni ie P° svojem Stroji torej tečejo, skladišča se so ™?rc\alnem okusu«, trgovine polnijo in praznijo, težki tovor-v2or»C manj založene sstarimi n jaki dnevno zapuščajo tovarni-lahv \t0varna proizvaja, kar pač ško dvorišče... bi g,? tudi proda, potrošnik pa ce- * razsta16 Primerih sejmov in Preplah pa je rodil svoj sad! dan k ter Potrpežljivo čaka na Zaverovanost delovnega kolektiva ’ ko bo trgovina odprla vrata, v tržišče, ki »vse odkupi« in v svoj Varna Gorenjskem sejmu je to- že malone avtomatizirani proiz-Pudif pokištva iz Nove Gorice po- vodni postopek, je zavezalo oči (jgs )..a Potrošnikom v nakup le prodajnemu oddelku, ki doslej res - . . 1 del svoje mesečne proizvod- ni imel nobenih težav pri svojih opravilih. Zdaj pa so se zamislili! Neljubi pripetljaj z lakom jih A * je zdramil k premišljevanju o davne tržišče je Wlo do ne oceni tržišča! Trgovci naročijo s°bnih’a nenasitno! Dvajset tisoč tudi po dvajset tisoč enakih kosov ren zai oprem je bilo zanj le bo- za opremo spalnice, jedilnice, ku-v prj. oga3 in pogodbe so govorile hinje... Tolikšno število enakih Varni vProdajnemu oddelku v to- modelov pa tržišče zasiti in po-Sovinšk bi nenadoma urejene tr- trošnika zdolgočasi. Tovarna bi stilo- KS °dnose ne skalilo obve- morala imeti pripravljen že ob številki deset tisoč nov model, ne Drelv. izdelki niso dobri. Lak enega, deset, dvajset... Kakor hitro izgublja lesk in poka ...« hitro bi začutila, da še trg pre-d',.ernu obvestilu so seveda sle- mišlja,-bi mu že morala ponuditi v . akinjeni kupoprodajni dogo- nekaj novega. Nespametno je slo-ori. Tovarna pohištva v Novi Go- neti na enem samem proizvodu 1Cl se je znašla v zagati. in čeprav trdimo, da v industrij- bje! čelov? torei ostalih devet ski proizvodnji pohištva ne more biti kdo ve kako gospodarna razdrobljenost proizvodnje na sto in več različnih modelov. Kolektiv bo moral svojo proizvodnjo usmeriti v spretno prilagoditev serijski izdelavi tega ali onega modela... K temu sodi delo posebne, pred kratkim ustanovljene komisije v tovarni, ki se ukvarja z analizo tržišča, ocenjuje okus kupca (leta je odvisen od okolja in od jezika!), sestavlja različne elaborate in je najtesnejši sodelavec tehničnega biroja, »laboratorija« tovarne. Vloga te komisije bo sčasoma prerasla v nepogrešljiv sestavni del komercialnega oddelka v tovarni, njegovo srce! Njena dejavnost bo lahko oblikovala okus tržišča (zdaj ga narekuje trgovina!) in obenem usmerjala proizvodnjo v zadovoljstvo potrošnika. Podobno komisijo — ali kakorkoli jo bodo že imenovali — bi si že morala omisliti marsikatera tovarna, ki za sedaj, če je le potrošnja večja od ponudbe, še zmerom prepovršno upošteva želje trga, v kolikor jih sploh upošteva. Zunanje tržišče bo še vnaprej stalen gost v Novi Gorici; domače tržišče pa bo deležno določenega odstotka od letne proizvodnje, ki bo tako velik, kolikor bo veliko zanimanje naših trgovcev za sodobno pohištvo. To zanimanje pa je danes še na tehtnici! Ljubljanska »Lesnina« je osamljen primer trgovine, ki bi hotela pokupiti vso letno proizvodnjo za milijardo in dve sto milijonov), kar je zanesljiv dokaz, da izdelki Tovarne pohištva v Novi Gorici le niso tako »nevarno klasični«. Manjša podjetja pa se ševeda navdušujejo le za neznatne količine in jim industrijska proizvodnja pohištva ne more ugoditi. Tovarna mora izpolnjevati svoje obveznosti do tujih odjemalcev. Vežejo jo pogodbe! S porastom njene proizvodnje pa so dane možnosti domačim odjemalcem, da si s pravočasnimi pogodbami zagotove primerno količino blaga. Takšnih pogodb so se do zdaj trgovci v veliki meri otresali. Skrivali so se za skrb, češ kaj pa, če ne prodamo! Poroštvo tovarne jim je bilo premalo, lastne presoje pa niso imeli. Tako ostajajo s starim blagom, na sejmih in na velesejmih pa zmigujejo z rameni. Kadar pa na vrat na nos potrkajo na vrata tovarne, nalete na prazna skladišča. Ce bodo hoteli ugoditi potrošniku, si bodo morali v bodoče zagotoviti takšno blago, ki ga potrošnik želi. DUŠAN KRALJ V Tovarni pohištva v Novi Gorici pravijo: »Takšne, sodobne sobne opreme se ne drznemo uvrstiti v našo serijsko proizvodnjo, čeprav vemo, da kupec ne gre ravnodušno mimo nje. Trgovina — posrednik med nami in potrošnikom — za zdaj še ne kaže posebnega zanimanja za novo in lepo pač pa se trdovratno drži okusa naših očetov.« Delovni kolektiv v tovarni je izdelal le 200 garnitur sobne Opreme, kot jo kaže slika. Ali bo s to količino res zasičeno naše domače tržišče?! Razumljivo je, da bi serijska proizvodnja takšne in podobne stanovanjske opreme v znatni meri pocenila posamezne kose pohištva; cena, ki jo narekuje minimalna proizvodnja, v našem primeru le 200 kosov, pa za potrošnika ne more biti najprl* stopnejša Zaloge materiala in nedokončana proizvodnja so tudi zaloge obratnih sredstev Ljudski odbori te dni analizirajo zaključne račune še vse preveč podjetij, kjer zalo gospodarskih organizacij nekod že zbrani podatk za minulo leto. Hkrati so po- ge materiala in nedokončana pro-. , . . 1 izvodnja predstavljajo občutne - 1 v° gospodarjenju v prvem *zai0ge« obratnih sredstev, polletju letos. Številke so se zlasti zanimive zato, ker v občini Kranj, kjer so pri-zgovorno osvetlijo nekatera pereča vprašanja glede pravili zelo podrobno gradivo o obratnih sredstev, kar je ta čas v ospredju pozornosti ^slovanju^gospod^skih organi skoraj vseh kolektivov in bo tako ostalo še precej ^ ~ časa. Opozarjajo namreč tudi na slabosti, ki bi jih podjetja lahko sama odpravila. Nobena skrivnost ni, da v šte- istem času se je zmanjšala ne-vilnih podjetjih naraščajo zaloge dokončana proizvodnja za 6 mi-materiala, da se povečuje nedokončana proizvodnja; da to za zacij v letošnjem prvem polletju in je občinski zbor proizvajalcev o njem že razpravljal, sicer ugotavljajo, da se zaloge surovin in nedokončane proizvodnje povečujejo počasneje, kot pa raste proizvodnja. Tako razmerje med za-lijonov. V primerjavi s prvim logaibi.rtmpodjetju in rastjo pro-polletjem lani je tovarna letos v izvodnje lahko le razveseli. Ce pa daljšo dobo veže znatna obratna istem času izdelala 11,5 °/o več iz- razčlenimo gospodarstvo kranj- sredstva. Različni, utemeljeni in neutemeljeni so razlogi, da pride do tega. V tovarni »TITAN« v Kamniku so na primer imeli ob začetku letošnjega leta za 234,7 milijona dinarjev materiala in drobnega inventarja in ob pol- vodnji. letju za 34 milijonov din več. V V »Celulozi« Medvode se je zaloga celuloznega lesa od novega leta (za 120 milijonov) do delkov. Sodijo, da bi bilo zalog materiala in tudi nedokončane proizvodnje manj, če bi kooperanti pokazali več pogodbene discipline, kajti prav zaradi tega jil pogosto pretijo težave v proiz- ske občine po panogah, najdemo tudi take nerazveseljive podatke: V elektroindustriji so se v času od 1. januarja do 30. junija povečale zaloge materiala in drobnega inventarja za 15,9 %, nedokončane proizvodnje je za 29,6 % več in se bo še povečala, ker ni sredstev za končno montažo. V industriji bombažnih iz- . Na prvi videz — tako kot lani. Prihajajo z vozovi Mi vozički, s kamioni in tricikli, peš, z velikimi in Majhnimi košarami. Toda tisti stalnejši obiskovalci inanborskega trga vedo, da se je letos vendarle mar-S1kaj. spremenilo. »Malo na bolje, malo na slabše, kot vselej,« pripovedujejo in si ob svojih besedah ne de-•ajo kakšnih posebnih preglavic. n “kstos nam vsaj ni treba tra-hati 2a vsako malenkost v mesto«, !, *P°vedujejo Mariborčani. In v oknici se je letos v primerjavi z 'Pulim letom občutno povečalo .j ev'l° Prodajaln in trgovin s sad-' sp in zelenjavo. Zamisel, postali Paviljonske tržnice na naj-lJ prometnih točkah in tam, netr ve^lco ljudi, se je že v teh aaj mesecih pokazala zelo ko-Sj. lal';o za potrošnika kot za p odajalca. »Opuščamo klasični patem _ trgovin«, pripovedujejo v vrtnini, glavnem zalagatelju mariborskega trga. »ker lahko po- trošniku s paviljonskimi tržnicami približamo blago, mu omogočimo, da si prihrani dolgo pot na trg večje količine tudi kakovostno glavnem tolikšno izbiro blaga, kot jo ima trg v zgodnjih jutranjih urah, obenem pa povsem neposredno vplivamo na njegovo povpraševanje.« Druga značilnost mariborskega trga — vsaj kar zadeva sadje in zelenjavo — je v tem, da se je močno povečala izbira blaga. Zlasti povrtnini naklonjena letina je brez dvoma eden izmed najvažnejših vzrokov za tolikšno izbiro na trgu. Drugi vzrok pa je v tem, da družbeno kmetijska posestva v zaledju mesta zlasti v poznospo-mladanskih, poletnih in zgodnje-jesenskih mesecih že pošiljajo na trg večje količine tudi kakovostno boljšega blaga. Tudi Povrtnina,, ki je že vedno glavni zalagatelj, je prispevala svoj delež. Vendar: »Za pomladansko sezono smo si s pogodbami zagotovili 80 °/o predvidene potrošnje, a se je izkazalo, da bi ostal trg na pol prazen, če bi vztrajali samo pri pogodbah. Prednost pri proizvajalcu je imel tisti, ki je ponujal višje odkupne cene in pogodba je veljala le takrat, ko si je obetal dobiček.« Zato je Povrtnina opustila sklepanje pogodb za letošnjo jesen in si raje zagotovila blago pri družbenih kmetijskih posestvih. Pravijo, da bodo lahko na ta način zagotovili nemoteno preskrbo mestu in vsemu okraju, kajti do- jonov. Tovarna je v tem času izdelala 7 % več celuloze kot v istem razdobju lani. Sami povedo, da imajo celuloznega lesa premalo, čeprav je bila zaloga ob pol-( letju za tretjino večja kakor ob trošnja tako rekoč iz dneva v dan začetku leta. Ce namreč hočejo narašča. Samo v prvem polletju izdelovati dobro * celulozo, potre-je Povrtnina v primerjavi z mi- bujejo preležan les (vsaj. šest me- konca junija povečala za 41 mili- delkov imajo ob polletju za 37 V* nulim letom podala v grosističnem prometu za 25 °/o več blaga, v detajlističnem pa celo za 43 “/o. več kot v minulem letu. Vzrok za tolikšen porast potrošnje je pred- več nedokončanih izdelkov kot ob začetku leta in velike zaloge neprodanega blaga v »Zvezdi« za 25 % več materiala in 82 % več nedokončane proizvodnje kot ob koncu minulega leta itd. Iz zaključnih računov 19 večjih podjetij ljubljanskega okraja za minulo leto pa lahko razberemo, da so nekatera podjetja povečala zalogo materiala tudi za 126 in nedokončano proizvodnjo za 62 milijonov. Polletnega obračuna za večino podjetij Ijubljan- letje, ki jih občine pošiljajo okrajnemu zavodu za plan z veliko zamudo, čeprav jih je ta v zadnjih dneh že tretjič terjal (nič secev), zdaj pa les leži dosti manj. Omenjena primera dokazujeta, da so povečane zaloge materiala ponekod nujne, da podjetje zmore povečano proizvodnjo in ne-vsem povečana kupna moč prebi- moten potek proizvodnega proce- skega okraja še ni moč dobiti. No, valstva, boljša založenost trga, iz- sa. Zaradi neurejene preskrbe s primerjave s podatki za prvo pol-popolnjena trgovska mreža in na- surovinami in reprodukcijskimi vsezadnje tudi boljša kvaliteta materiali podjetja včasih tudi blaga in večja izbira. nakupujejo na zalogo. Kot ome- Tisti redni obiskovalci mari- njeno, lahko na zaloge in nedo-borskega trga pa imajo vendarle končano proizvodnjo precej vpli- drugače ni v drugih okrajih) bi nekaj pripomb. Najbolj upraviče- vajo še druge objektivne težave; gotovo odkrile še marsikatero na med njimi je: »Zakaj so cene tako na primer kooperacija. Ven- zadrego v kolektivih, ki so se pre-porasle kljub dobri letini?« dar teh navedb ne velja posplo- več zanašali na bančno pomoč. Na višino cen še vedno vpliva žiti, čeprav jih podjetja vsevprek zdaj pa razmišljajo, kako bi ohra-v prvi vrsti razmeroma nizka pro- navajajo, kadar kdo povpraša, nili doslej najmanj upoštevane izvodnja. V zgodnji pomladi in zakaj kopičijo material in pove- notranje rezerve — zaloge mate-zgodnjem poletju, ko je odkupno čujejo nedokončano proizvodnjo, riala in nedokončane proizvodnje, področje mariborskega trga Dal- Tudi to, kako delavski sveti go- Ne bi mogli reči, da delavski macija, Makedonija, Koprščina in spodarijo, namreč še kako vpliva sveti o tem doslej niso razprav-. Vojvodina - so cene odvisne od na zaloge in nedokončano proiz- Ijali. So. toda premalo temeljito, preoznih stroškov in kvalitete bla- vodnjo v podjetju. Ce lahko gle- Toda zdaj, ko banke ne odobra-ga. Tako je bila letos v maju pri de tega pohvalimo tovarno »CO- vajo novih kreditov' za obratna podjetju Povrtnina prodajna cena LOR« Medvode, ki je v času_ od sredstva, govore o teh rečeh ma-višja od odkupne povprečno za 1. jan. do 30. jun. letos obdržala Ione na vsaki seji delavskega 18°/« V poletnih mesecih cene zaloge materiala in nedokončano sveta ali upravnega odbora. Po-sadju in zelenjavi občutno upa- proizvodnjo na enaki višini kot trebne pa so še tehtnejše razpra- ”------ v istem razdobju lani, proizvod- ve in ukrepi, ker kot vidimo, tu njo pa povečala za 10 °/o (glede na so velike možnosti za zmanjša-prvih šest mesecev lani), ie žal nje težav z obratnimi sredstvi. Paviljonsm sistem je razširil mariborski trg s sadjem in zelenjavo dejo. Vzrok: odkupno področje se je pomaknilo v neposredno okolico mesta, odkup na drugih področjih povsem zamre, razen v primerih, ko gre za občutno nižje cene. ■ »Vendar se doslej nismo mogli kdo ve kako spuščati v cene« pripovedujejo v Povrtnini, »kajti odvisni smo od tehničnih pogojev, ki nam jih nudi ljudski odbor. Neprimerna skladišča, slab prevozni park — vse to vpliva tako na cene kot na kvaliteto blaga. Samo s škodo, ki je nastala na blagu zaradi neprimernih skladišč, bi na primer doslej lahko brez težav krili anuitete za veliko in moderno skladišče...« Torej: marsikaj se je vendarle spremenilo na mariborskem trgu v primerjavi z minulim letom, toda kljub vsemu — še vedno nekaj nerešenih problemov, ki pa jih je vendarle moč rešiti. f ■ i ! -S S Nekateri mladi ljudje Se vedno doživljajo ' drobne tragedije, ki jih inscenirajo in režirajo i zasebni obrtni mojstri. Marsikdaj se te žaloigre končajo šele, ko vajenci opravijo pomočniški iz- ! pit. Izpraznjena učna mesta zasedejo nove »žrtve* in stvar se nadaljuje. Deus ex machina v osebi inšpektorja dela je ne prekine, če mu nihče ne prinese na uho, kaj se dogaja za vrati zasebnih obrtnih delavnic. Da, lahko bi kdaj stopil notri in povprašal vajenca, kako se mu godi. Toda to pri nas še ni v navadi. Razen tega mnogi občinski ljudski odbori nimajo inšpektorjev dela. Ker vajenci in njihovi starši največkrat molčijo in potrpijo iz strahu za otrokovo prihodnost, je teh drobnih tragedij še precej. Posebno tam, kjer vedrijo in oblačijo zasebni obrtniki. Frizer Viktor Kolman z Bleda, mojster starega kova in starih navad, je dobro speljal vodo na svoj mlin. Šmitovi, ki mu je iz okolice Brežic pripeljala hčer v uk, je predlagal, naj bi dekle stanovalo in se hranilo pri njem. Vse skupaj da bo stalo na mesec le slabih šest tisočakov, fdoj-slru pa ostane še vajenkina mesečna nagrada. Mati je rade volje privolila. Konec koncev bi morala tudi drugje toliko plačati ali pa še več. Glavno pa je, si je mislila, da bo dekle na varnem. S kmetov je doma in kaj lahko bi jo zapeljale tisočere vabe in pasti letoviškega Bleda. Mojstru Kolmanu je še posebej naročila, naj dekleta ne pušča v slabo družbo. In mojster je materino željo zelo resno vzel. Jožico, svojo novo vajenko, je težko obremenil z delom, da na zabavo še pomisliti ni utegnila. V frizerski delavnici je delala velikokrat več kot osem ur. Ko je slekla belo haljo, pa so jo čakali na mojstrovem domu umazani krožniki, čebri umazanega perila, prašni predpražniki. Bila je frizerska vajenka in hkrati gospodinjska pomočnica. Dekle si je vse drugače slikalo življenje in učenje na Bledu. Menda je mojster opazil dekletovo razočaranje in ji zato ni dovolil, da bi se sama pogovarjala z materjo, ko jo je prišla obiskat. Toda dekle je našlo pot, da se je materi Drobne člo veške tragedije POSTREŽBA SODOBNE TRGOVINE NA IZPITU AKCI JA »GNEČA« POGLED GIZI POTROŠNIKOVA OČALA J T Ts> smo navezani na usluge trgo-1 \/ vine. Toda vse trgovine niso jf ^ enake: nekatere so bolj, druge § manj uslužne. Ene so dobro, druge % slabše založene. Veliko dobrih last-g nosti bi še našteli, če bi razčlenje-s vali delo ter organizacijo v naših so-s dobnih trgovinah. Kulturna postrež-1 ba je povečini našla pot že v vse JJ prodajalne. Toda včasih pa se nam j| le primeri, da š tem ali onim nismo ( povsem zadovoljni. Mogoče so take M napake malenkostne, so pa napake! 1 In če jih hočemo odpraviti, moramo fs pogledati trgovino skozi potrošnikova jf očala. 1 Vložki potožilo. Napisala ji je dolgo pismo in ji vse povedala. Kmalu zatem je potrkala Šmitova na blejskem občinskem odboru pri referentu za delo in mu pokazala dekletovo pismo... Zaloigra se je končala. Kolman je bil ob fri- H zersko vajenko. Vsega skupaj je tekla voda le tri % mesece na njegov mlin. s Njegov brat, Leopold Kolman, krojaški moj- j[ ster z Bleda, je imel večjo srečo. Elvira Sekoro- g njeva, ki se je pri njem učila obrti, je bila bolj j potrpežljiva, Celo leto mu je bila gospodinjska g pomočnica in v turistični sezoni še sobarica. Ima g namreč lastno hišo in več sob, ki jih v poletnih J mesecih oddaja tujcem. Elvira je marsikatero po- ^ letno noč prespala na mizi v krojaški delavnici, g ker je bil mojster odstopil njeno sobo tujim le- p toviščarjem. Z delom jo je tako vpregel, da za 4 učenje podnevi ni bilo časa. Na šolo se je pri- jr previjala v delavnici, ob cestni razsvetljavi, ki j je lila skozi okno. Luči si ni upala prižgati, da a je ne bi mojster zmerjal. jf Zakaj se ni uprla temu? Iz bojazni, da je ne B bi nihče vzel v uk, če bi odšla od Kolmana. Va- m jenska učna mesta so precej zasedena. Tolažila M se je pač, da bo tega slej ko prej konec. Mojster g je to vedel in je njeno potrpežljivost vedno bolj J izkoriščal. Ko je bila mera zvrhana, je tudi Elvira = pisala domov. M Po posredovanju blejskega občinskega ljud- s skega odbora se Elvira zdaj uči v Naklem za kro- p jačico. Leopold in Viktor Kolman pa nemoteno ( delata naprej in jima niti na misel ne pride, da bi morala biti pravzaprav kaznovana zaradi izkoriščanju svojih učenk. Toda kdo naj bi ju kaznoval, če ju ni nihče prijavil sodniku za prekrške? Starši obeh vajenk tega niso storili. Mogoče iz odpora do sodnih poti, mogoče iz strahu pred zamero ali iz velikodušnosti in plemenitosti, ki je brata Kolmana z Bleda nista zaslužila. Inšpektor dela bi ju moral prijaviti po službeni dolžnosti, toda tega blejska občina še nima, čeprav tudi v gostinskih podjetjih, na kmetijskih posestvih ter v manjših gospodarskih organizacijah ravnajo zelo po svoje z ljudmi. Podobno usodo kot Elvira in Jožica doživlja še marsikateri vajenec na Gorenjskem. Od 117 obrtnih strok v tem predelu Slovenije jih je 61 izključno v rokah zasebnih obrtnikov. V manjših krajih zasebni obrtniki vedrijo in oblačijo in vajenci so jim prepuščeni na milost in nemilost, posebno če pri njih stanujejo. Mnogi starši vedo, da mojstri izkoriščajo otroke, toda iz strahu za njihovo prihodnost potrpijo in molče prenašajo krivice. Nekatere tovarne ne sprejemajo rade mladih delavcev, razen tega so omejile fluk-tvacijo in torej ni potrebe po novih ljudeh, državna obrtna podjetja prejemajo pred začetkom leta kupe prošenj za sprejem v uk, toda mnoge morajo zavrniti, ker je pač število vajenskih mest omejeno. In tako je mladina prisiljena, da gre v uk k zasebnim obrtnikom, zlasti če se želi izučiti tiste obrti, ki ni v domeni državnih obrtnih podjetij. Sicer pa si zasebni mojstri tudi v večjih krajih marsikaj privoščijo. Na Primskovem pri Kranju baje zasebni krojaški mojster vajenkam nič ne plačuje, jih uporablja za razna domača dela in jih povrhu še klofuta. Včasih se spozabi celo nad pomočnico. Na okrajni obrtni zbornici v Kranju pa tega niso zvedeli od teh deklet, ampak od neprizadetega, človekoljubnega opazovalca. u Po vsem tem se res ne moremo čuditi, če naši obrti primanjkuje kadrov in če jih bo še primanjkovalo, čeprav bo novi učni sistem prinesel vajencem veliko olajšav in jim skrajšal učno dobo. Menimo, da bi morali inšpektorji dela in vajenske šole v prihodnje bolj gledati, kako se vajenci učijo in kako živijo, zlasti če stanujejo pri zasebnih obrtnikih. MARIOLA KOBAL za srajce Ne vem, kdo si je omislil to modo — vem pa, da k rrioderni srajci spadajo tudi vložki za ovratnike. Kadar človek kupuje srajco, dobi navadno prvi par teh vložkov že v ovratniku. Priznajmo, da smo včasih tudi pozabljivi. In kadar damo srajco v pranje, se nam tu in tam zgodi, da pozabimo vzeti vložke iz ovratnikov. Nič čudnega ni, če se pri pranju prelomijo in potem ... in potem je treba kupiti vsekakor nove vložke. Zadnjič sem jih iskal v mnogih naših tekstilnih trgovinah. Ustavil sem se v Nazorjevi ulici pri »Tekstilu«. Prodajalna je majhna. Ce vstopi 10 ljudi v njo, se že prerivajo. Ce pa je v trgovini 20 ali več ljudi, je prava gneča in v tako gnečo sem zašel, ko sem kupoval v tej trgovini vložke za srajco. Pred pultom so se ljudje kar trli. Počasi sem rinil komolce mednje, za komolci pa sem sam lezel počasi k prodajnemu pultu. Dobre pol ure sem sopihal, da sem se lahko naslonil na pult. Prodajalke so hitele rezati ter zavijati blago in končno sem prišel na vrsto tudi jaz. »Želite?« »Vložke za srajce!« »Oprostite, vprašajte na oni strani!« Upravičeno sem se raztogotil, saj sem stal, oziroma se prerival pred prvim pultom skoro pol ure. In zdaj mi ni preostalo nič drugega, kot da sem moral zapustiti prvotno »bojišče« in se obrniti za 180 stopinj ter se napotiti na drugi konec prodajalne. Kljub temu, da je trgovina dolga le kakšnih 60 metrov, sem spet porabil za to pot dobre pol ure, da sem lahko prodajalki na nasprotnem koncu trgovine razodel svojo željo: »Vložke za srajce!« »Oprostite, jih nimamo!« Prvo premišljevanje Ko sem spet zunaj zadihal svež! zrak, sem začel resno premišljevati: »To je bila ena izmed trgovin, kjer podajajo moderne moške srajce. Ni pa ta trgovina osamljena. Takih trgovin je v Ljubljani še več. Razburjal sem se, zakaj v tej prodajalni (morda tudi še kje drugje) ni označeno, na katerem koncu kaj prodajajo, da ne bi ljudje čakali prav na napačnem mestu. To so sicer malenkosti, vendar pa bi se dalo brez posebno velikih stroškov tudi to vprašanje urediti. »Janeza« je treba pohvaliti Ne vem, če poznate »Janeza« vsi. To je tista štacuna, kjer je vselej največja gneča, posebno na tržni dan. Včasih je bil »Janez« nasproti arkad, potem se je odselil. Kam — t^ga ne bi vedel, če ne bi oni dan ... ... slučajno butnil v železno stojalo pred to trgovino na Poljanski cesti. Na železni polici je stalo namreč razstavljeno blago. Tudi izložbe so bile polne blaga. In vendar so prav te police privlačile največ kupcev, saj so lahko s prsti otipavali, gledali in ocenjevali razstavljeno blago. Ko so stopili v prodajalno, izbira ni bila težka. »Dajte mi tri metre tistega po 260 din. Zunaj ga imate pred trgovino in je zeleno-rumeno »karirano«. Prodajalka je takoj vedela, za katero blago gre. Vzela je balo s police, odmerila in odrezala. Se pot db blagajniškega stroja in bil sem hitro ter solidno postrežen — prodajalka pa je stregla že naslednji potrošnici. Drugo premišljevanje Kdo bi si mislil, da na tako — skoraj skromen način — lahko hitro ter več ali manj solidno postrežejo v tej prodajalni svoje kupce. Če je izbira hitra, tudi gneče ni. Mnogi izberejo blago že pred trgovino. Ne mislim, da bi morala vsaka trgovina postavljati in razstavljati svoje blago pred lokalom. Saj so naše izložbe v Ljubljani res lepo opremljene. Morda pa bi se dalo nekaj podobnega omisliti v vsaki trgovini, kjer bi kupci imel lažji dostop k blagu, ki ga nameravajo kupiti. In če bi znale prodajalke pojasniti vse, kar želi kupec zvedeti o kvaliteti blaga itd., potem bi podaja šla hitreje od rok in ne bi bilo več gneče v trgovinah. (Ne) postrezi si sam Zadnji krik trgovinske mode so vsekakor samopostrežne trgovine. Tudi v Ljubljani imamo to pridobitev. Kaj je lepšega, kot če greš lahko Tudi pri peteršiljčku in korenčku se včasih nabere vrsta čakajočih v trgovino, si izbereš blago po svoji volji, ga naložiš v košarice, pri blagajni ga pa plačaš. Človek bi mislil, da je to »ekspres« trgovina in postrežba. Hotel sem ugotoviti, koliko časa bom izgubil za nakup kruha, sladke smetane in govejega mesa. Mlekarno imam skoraj pod nosom. Do nje sem rabil pet minut — postrežen sem bil v treh minutah. Od tu sem se napotil v pekarno Ajdovščina — štiri minute je bila dolga pot. Postavil sem se v vrsto — tu je namreč pri kruhu skoraj vselej velika gneča. Toda ker smo bili čakajoči kupci še kar disciplinirani, Sem dobil ter plačal kruh v šestih minutah. Samo čez cesto sem moral do mesnice Slamič, za kar sem potrošil eno minuto. Meso je bilo izbrano, stehtano in zavito v treh minutah. Čez pet minut sem bil že doma. Skupaj sem torej porabil 27 minut. Potem pa me je zanimalo, koliko bi pridobil na času za nakup istih stvari v samopostrežni trgovini. Tudi do »samopostrežne« mi je hoditi pet minut. Bila je sobota, ura pa je kazala natanko 18, ko sem stopil skozi vrata prodajalne. -Trenutek, prosim!« me je ustavila prodajalka, ki razdeljuje koša' rice. Že sem stegnil roko, da bi vzel košarico, pa sem namesto nje dobil le prijazen nasmeh prodajalke. Žal vsakdanji prizor v naših trgovinah »Morate potrpeti, kajti v Pro^ jalni je preveč ljudi! Naj se prostor malo izprazni!« Čakal sem dobrih deset minut Med tem se Je za mano naredila spe* gneča in vrsta čakajočih gospodinj se je raztegnila celo na pločnik pted trgovino. .. Končno me je nežni glasek spustu naprej in za mano se je vsul tok množice. Pri kruhu sem se ustavil. »Belega nimate?« sem vprašal, k° sem videl le nekaj štruc črneg® kruha. »Malo počakajte, takoj ga še pr1' nesejo!« mi je razložila prodajalka' Res sem malo počakal — samo 1^ minut in sem si lahko vzel štrucO' Pri oddelku za mleko in mlečne lZ' delke sem se moral zriniti skozi mnn' žico gospodinj, ki so izbirale piščan*( ke na sosednjem pultu. Sele na druž1 strani te gneče se mi je posvetil0 -mlečno« obzorje, ki pa je bilo *e oblačno: namreč na pultu za mlek° je stal samo »prazen nič«. Razume111> ura je pozna in mleka ter smetar® je že zmanjkalo. Se po meso stopim. Tu sem mor®' v vrsto. Kakšnih deset kupcev je *a' losno pregledovalo sedem ' zavitkov teletine, kajti drugega mesa ni "bil0 več. Pogled na uro me je preprič®1, da sem od krušnega pulta pa do m®' sa porabil osem minut. Nisem hot®1 več čakati. Pa sem se grdo zmotil — še s®0! čakal — to pot kar 12 minut Pr®fl blagajno, ker je bila tolikšna vrst®' Doma sem zračunal, da sem b'* najsodobneje »samopostrežen« v 55 minutah. Tretje premišljevanje Da je takšna gneča ob sobotah ^ »samopostrežni« je vzrok temu, k®1 je teh vrst trgovin premalo v Ljub' Ijani. Drugi vzrok bo najbrž ta, k®‘ samopostrežna trgovina dobi zaklah® piščančke, medtem ko jih nikjer dfU' god ni dobiti. Nekaj podobnega h® držalo za meso in mleko. Ob ostali® dnevjh ni tolikšne gneče. Prav žara«1 tega bi bilo želeti, da je ne bi hu° niti ob sobotah niti ob nedeljah. T®” da to bo doseženo takrat, ko se boo® prvi samopostrežni trgovini pridrU' žile še druga, tretja... M Tudi organizacija samopostrežb® mi ni všeč. Če je zmanjako kruha. b> morali za pult postaviti tabli®®--Kruha ni!« — ali pa — »Kruh še d®' bimo!« Podobno tudi pri mesu in stem blagu, ki ga gospodinje najpr®l pokupijo. Tako pa stojiš in čakaš-čakajo za teboj drugi in končno s® le nekdo ojunači ter pove: »Tega tega danes ne bo več!« Seveda pa mnogokrat povzročam® gnečo v trgovinah tudi sami. Kadaf je največ kupcev, najbolj izbiram® Če smo že tako izbirčni, tedaj se od' ločimo za nakup takrat, ko se v Pr°' dajalnah prodajalci »dolgočasijo*’ ker ni ljudi. očala bi se dalo še marisakj ) Ob pogledu skozi potrošnikoma očala bi se dalo še marsikaj povedati glede postrežbe v naših trgovinah toda bodi za danes dovolj! LENART BALOH A flT Ime mi je Leica. In čeprav sem že nekoliko v letih, me fotoreporter vseeno rad jemlje s seboj. Pravi, da zato, ker imam tak smisel za prikazovanje življenja, ker ga niti ne olepšujem niti ne prikazujem slabSega, kot pač je. Pravi, da sem objektivna. Tudi tisti dan, ko je fotoreporter odpotoval na dopust v Izolo, se ni mogel ločiti od mene. Tako sem se spet srečala z morjem in ljudmi, ki si tod. prizadevajo pozabiti svoj vsakdan, ali kot pravijo oni, "so tu na letnem oddihu«. Tu pa se že začenja moja zgodba, zgodba enega dne, ki pa je — vsaj zame — tako zelo podoben vsem drugim v teh počitniških mesecih: Ko so drevesa pogrnila svoje skromne sence v na pol posušeno travo, je pristala ob pomolit tako težko pričakovana barka. Zdaj se je začel lov na ribe, bolj dramatičen in utrudljiv, kot so ga imeli ribiči v nočnih urah. Našemu ekonom.u je bila tokrat sreča mila in izpolnil je obljubo, da bomo v teh desetih dneh vendarle zagledali na krožnikih ribe. »Pa če jih bom moral iz Ljubljane pripeljati, ribe bodo!«, se je priduševal vseh devet dni zapovrstjo. Zdaj je naložil ribe in zadovoljno pognal motor, kajti v naslednjem trenutku si je prihranil dolgo pot v Ljubljano. Vsem ^oti i sanitarnim inšpekcijam nakljub je P0j 0smi pristopical pred naselje sivček s hriba. TlP kangle mleka so votlo ropotale po njego- itie CfchrbtU' Potem se ie utrujeno ustavil ob svoji pr °dnevni postaji pri krivenčastem boru in se Pustil svojim zamorjenim mislim: ?o ^a^na nehvaležnost! Saj je šele jutro in j-jj Ce Se tudi še ni ogrelo do petindvajsetih stokal' ^ Pa bi da bi jim vozil mleko ne- ^ Sere avtomobil s hladilnimi napravami. Ce s 0 '5e naprej nergali, me v prihodnje ne bo več c- ’ Potem pa naj jemljejo mleko, kjer že ho-^°' namesto da bi mi bili hvaležni, ker sem Vsai jaz spomnil nanje.« dr borovcem pa so se med tem zvrstili v s * lonci in lončki, kozice in kozičke. in ^rie?cama v mestu je ponujala jogurt in lučke za ° Ct0 Pecivo vseh vrst, samo mleka je že Tana zmanjkalo. ntl ^ ko je iz kangel odtekla poslednja kapljica j "a’ so sivčka predramili iz njegovih zamor-kot Po^asi je odstopical proti hribu, tako je Včeraj in tako, kot bo — jutru Z dvojčkoma Rajkom in Tatjanco sem se srečala na obalt Ze v prvem trenutku sta se mi nekam priljubila. Očka je »knap«, sta pripovedovala, in letos da sta prvič na morju. Ko pa sem ju vprašala, zakaj tako žalostno zreta v norčavo morje, sta povedala, da bi se rada učila plavanja. Hotela sen} ju razveseliti m sem jima obljubila, da bom sama poiskala učitelja plavanja. Toda! Vzdolž vse obale ni bilo nobenega učitelja tega športa ali te življenjske nuje, kakor se vzame. Turistična društva so se izgovarjala, da so starši sami dolžni učiti svoje otroke plavanja in da tovarna Jugovinil izdeluje že zadostno število plavalnih pripomočkov. V kopališčih pa so samo zmajevali z glavami, kako da sem prišla na takšno misel in da je 4a vodo treba samo poguma. Menda mi ni treba še posebej pripovedovati, da Tatjanca in Rajko nista mogla razumeti niti tistih v turističnih društvih niti tistih v upravah kopališč. Se pri kosilu sta ostala čemerna. ia dopoldneva sem nenadoma morala z njim. Na trg. Vtepel si je v glavo, k* se mu za malico prileglo sadje. Sprva je nekaj godrnjal nad izbiro, potem pa ..'j® vendarle odločil, da bo med hruškami im kumaricami izbral hruške — vsaj tako ^ le on imenoval. Potem se je nenadoma odločil za morje. Čez čas se je, skromen kot zna biti le ’ Uvrstil v ekipo debelih, ki je prav takrat igrala nogometno tekmo proti suhim. , Se Pomislil ni, da bi se jezil nad turističnimi društvi, upravami hotelov in kopa-C’ ki tudi za to sezono niso poskrbeli za vodne smuči, motorne čolne ali čisto na-'^ne sandoline. »Bodimo skromni«, je dejal in hotel zabiti gol. »Dober tek«, sem voščila, a so bili vsi zaverovani v krožnike, da se niso utegnili niti zahvaliti. Pa kaj bi jih motila pri tem najbolj simpatičnem opravilu dneva! Popoldnevi so na morju tako zelo podobni dopoldnevom. Nekateri sicer po kosilu radi nekoliko zadremajo, ker jih kosilo strašansko zdela, navsezadnje pa jih vendarle zmamita morje in plaža. Večeri pa prinašajo nemir. Ljudje iščejo po mestu plakate, ki naj bi jih, vsaj tako so prepričani, povabili na nekaj prijetnih uric. Pa čeprav so večer za večerom razočarano ugotavljali, da takih plakatov ni, so jih tudi tokrat iskali. Iskali so jih, dokler niso odšli — spat. Le barba »Pri ribiču« kar naprej nosi na mizo poliče vina. Tarok in klepet! Dva pa sta se z roko v roki napotila po obrežju, da bi prisluhnila klepetu morja. A njiju nočem izdati. FOTOGRAFIJE: MILAN ŠPAROVEC TEKST: BOJAN SAMARIN 8Š388B IZ P.ODIETIJ IN OBČIN V JESENIŠKI ŽELEZARNI 8 odstotkov več kakor lani Prejšnji teden so člani delavskega sveta jeseniške železarne pregledali delo in proizvodne uspehe, ki so jih dosegli v letošnjem prvem polletju. Poročilo o periodičnem obračunu so najprvo analizirali obratni delavski sveti vseh petih ekonomskih enot, potem pa ga je dobil skupaj s pripombami upravni odbor. Prejšnji petek pa ga je glavni direktor predložil centralnemu delavskemu svetu, ki ga je po daljši in zanimivi razpravi potrdil. Letošnje prvo polletje pomeni za jeseniško železarno skoraj prelomnico v razvoju in dosedanjem delu. Prehod na obračun po enoti izdelka je povsem uspel. Proizvodnja se je količinsko povečala, hkrati pa so občutno zmanjšali proizvodne stroške. Plan skupne proizvodnje je bil v prvem polletju presežen za en, odstotek. V primerjavi s proizvodnjo v ena- Spomenik Rusjanu V septembru bodo v Novi Gorici (v parku ob Erjavčevi cesti) odkrili spomenik prvemu slovenskemu letalcu Edvardu Rusjanu. Z odkritjem spomenika bodo proslavili tudi 50-letnico jugoslovanskega letalstva. V tem času bodo v Gorici priredili razstavo o življenju in delu prvega slovenskega letalca ter o razvoju našega letalstva. Goriški Aeroklub, ki ima Rusjanovo ime, pa bo izdal posebno brošuro. Spomenik bo 10,5 m visok kip sodobnega Ikarusa — človeka s krili. Narejen bo iz belega cementa. Osnutek zanj je napravil kipar Janez Lenassi. h. K, kem času lani (in z istimi zmogljivostmi) se je proizvodnja povečala za 8°/». Ta podatek najlepše kaže nenehno rast storilnosti v jeseniški železarni. Medtem ko je bil presežen plan blagovne in skupne proizvodnje, pa za malenkost niso izpolnili plana prodaje po vrednosti. Vzrok temu je — kot vsa leta doslej — neizpolnjevanje plana po kvaliteti, proizvodnja polizdelkov, zlasti trafo in bele pločevine, ker ta dva proizvoda praktično šele začenjajo proizvajati. S. T. Prizadevnost »Iztoka« Z uvozom hidravlične stiskalnice za furniran j e plošč in nihalne krajne žage so v mizarstvu »■Iztok« pri Mirni zelo izboljšali proizvodni postopek (postopek za fumiranje so skrajšali s štirih ur na pet minut!). V tem podjetju so si tudi sami zgradili kotlovnico, skladišče za les in razširili strojni oddelek. S tem so ustvarili pogoje za izdelavo kar 2800 spalnic letno. L. K. Hmelja manj, vendar boljši V Savinjski in Šaleški dolini se že pripravljajo na obiranje hmelja. Krpajo platnene koše in poizkusno kurijo sušilnice. Hmeljarji računajo, da se bo sezona hmelja pričela po 15. avgustu. Pridelek bo letos količinsko nekoliko manjši, kvalitetno pa bo hmelj precej boljši. Doslej so rože že petkrat poškropili. Želijo, da bi bilo v dneh, ko bo prišlo v obe dolini več tisoč obiralk, vreme lepo. g Minulo nedeljo je bila na Ljubljanici, od Špice do Prulskega mostu, zanimiva prireditev, ki jo je gledalo več tisoč Ljubljančan nov. Komisija za poživitev Ljubljanice pri Turističnem društvu Ljubljana in Turistično olepševalno društvo Prule sta namreč priredila »Čolnarski turnir«, ki je potekal tako, kot ga je opisal Valvasor v svojih spominih. Razlika je bila seveda le v nagradah. Po Valvasorjevem pripovedovanju so bile nagrade: tovor Vipavca, tri vatle sukna in par nogavic. To pot pa sta bili nagradi: 50 litrov vina in gnjat, ki sta ju prispevala »Slovenija vino« in Mesna industrija »Emona«. Sod vina, ki je visel na Prulskem mostu, je odnesel najspretnejši čolnar-borec: tisti, ki se je najdlje obdržal v zibajočem se čolnu, kajti borca sta se porivala v vodo z dolgimi topimi sulicami, kar ni bilo tako enostavno. Gnjat pa je pt«bral najhitrejši čolnar, ki je moral veslati proti toku v starem ribiškem čolnu — »škatli« — (na sliki). »PLANIKA« PRIPRAVLJA V POLJANAH SVOJ OBRAT Za začetek 400 parov čevljev 'of/vm — : _ 1 • _ ^ . •» < v « _ _ Za obratom v Turnišču pri Murski Soboti bo novozgrajeni obrat za izdelovanje zgornjih delov obutve v Poljanah nad Škofjo Loko že drugi korak tovarne čevljev »Planika« iz Kranja k razširjanju proizvodnje na gospodarsko manj razvita področja naše republike, kjer je tudi nezaposlene delovne sile na pretek. Poljane, ta prijazna vasica nad Škofjo Loko je zadnje čase spremenila svojo podobo. Še pred kratkim so o njej govorili največ razni turisti, opisujoč njene lepote, danes pa prihajajo v svet glasovi o novih obratih, ki nastajajo v tem kraju. Škofjeloško podjetje »Motor« je v enem izmed dveh zadružnih domov uredilo manjši obrat, tudi kranjska tovarna »Ti-skanina« pripravlja v tem kraju svojo podružnico, končno pa se je odločila za tak korak tudi »Planika«. Otvoritev obrata »Planike« so pričakovali že junija, vendar so gradbena dela, pripravljanje tekočega traku in zakasnitve dobave strojev to onemogočile. Zdaj pričakujejo, da bo obrat začel proizvajati v začetku septembra. Zgradba je že urejena, delovni prostori pripravljeni in opremljeni s centralno kurjavo ter klimatskimi napravami, fluorescenčnimi svetilkami in tekočim trakom za transport polizdelkov. Poleg delovnih prostorov je še lična jedilnica, garderoba z omaricami ter umivalnica in kopalnica s tuši. Ker teče dobava šivalnih strojev zelo počasi, bodo v začetku izdelovali dnevno le okoli 400 parov zgornjih delov. Delovno silo, ki bo v večini ženska, bodo sestavljale domačinke in žene ter dekleta iz bližnje poljanske okolice. Za delo bodo kar dobro iz-vežbane, saj se zdaj vozijo vsak dan v matično podjetje v Kranj. Tam imajo poseben trenažni center, nekako majhno tovarno v A Tekstilna tovarna Prebold Tkalnica, opletnenilnica, elek-tro-foto gravura Izdelujemo in nudimo trg. mreži: bombažne tiskane tkanine: cic, delen, keperbarhent, deftin, flanelo. blago za zimske In letne pižame, blago za žensko in otroško perilo, naglavne rute Stanlčne tiskane naglavne rute tkanine: delen. CENE ZMERNE, BOGATA IZBIRA VZORCEV! tovarni, v kateri se priučuje no va ter nepriučena delovna sila Pouk vodijo posebni inštruktorji za vsako delovno mesto pa je do ločen poseben učni načrt. Tak na primer pričnejo bodoče preši valke, to so delavke, ki bodo ka sneje na šivalnih strojih sestav Ijale zgornje dele obutve, svo pouk s šivanjem krogov in dru gih likov na papirju, kartonu raznih usnjenih odpadkih itd Počasi napredujejo in njihove no ve naloge so vse zahtevnejše. K< so že dodobra vpeljane v dele pričnejo serijsko proizvodnjo čev ijev, ki jih v omenjenem centri izdelujejo za široko potrošnjo. Matično podjetje v Kranju S' je odločilo za ureditev obrata, ’ katerem bodo izdelovali sami zgornje dele, prav zato, ker je 1 Poljanah in okolici prav ženski delovne sile dovolj in pa zate ker nameravajo v matičnem pod jetju zaposleno delovno silo pre usmeriti predvsem na montaži čevljev. Računajo, da bodo ži prihodnje leto znatno povečal svoje zmogljivosti. D. R. f N »■Avtoelektro«, podjetje v Tolminu, uvaja proizvodnjo avtomobilskih svečic. Prototipi so že prestali preizkušnjo domačih strokovnjakov, ki so jih ocenili enako kot uvožene. Naša industrija avtomobilov in motorjev je tako dobila dobrega domačega ponudnika, ki bo s svojo letno proizvodnjo (300.000 avtomobilskih svečic, 40.000 svečic za gretje in še 50 ton odlične keramike iz sinterkorunda!) povsem zajezil dosedanji uvoz in v znatni meri pocenil proizvodnjo. Obetajoči program pa je zaše} v slepo ulico! »-Avtoelek-tro« še zmerom ni zgradil peči za topljenje korunda (surovina za proizvodnjo svečic), še vedno odlaga dan, ko bo začel s serijsko proizvodnjo... • * • Delovnemu 'kolektivu »Avtoelektro« nikakor ni vseeno, da iz dneva v dan in iz meseca v mesec odlaga začetek serijske proizvodnje zavoljo težav, ki gredo — po njegovi preprosti razlagi — na račun zamotanega bančnega poslovanja! Jugoslovanska investicijska banka v Beogradu je odobrila devizna sredstva za nakup tako imenovane tunelne peči že meseca februarja. Sklep banke je romal skozi Centralo v Ljubljani, pa mimo podružnice v roke podjetja, ki ga je Nestrpnost sprejelo v prvih dneh marca. Predstavnik podjetja je takoj pohitel v Ljubljano, kjer je na Centrali (Jugoslovanski In' vesticijska banka, Centrala Ljubljana!) dobil vse informacije za veljaven podpis pogodbe. Konec aprila je podjetje podpisalo pogodbo. Toda, čez štirinajst dni so na »Avtoelektru« izvedeli, da je pogodba pomanjkljiva. Pravniški oddelek banke ni priznal za veljaven podpis podpredsednika občine, pač pa je zahteval predsednikov podpis. Spet sta minula dva tedna, predno je predsednik, ki je bil tedaj na dopustu, podpisal pooblastilo, s katerim je pooblastil podpredsednika za upravičenega podpisnika pogodbe. Konec maja je Centrala ugotovila, da v pogodbi manjka poroštvena izjava banke v Novi Gorici! , Skratka —podjetje je uveljavilo svojo pravico do nakazanih deviznih sredstev šele nekje v mesecu juliju! Delavci so godrnjali! Nakup peči pa je bil odvisen še od komercialnega soglasja, ki ga je iskalo podjetje v Beogradu. Štirinajst dni za odgovor, ki pa je bil v pojasnilu, kakšno dokumentacijo mora podjetje predložiti, če hoče dobiti to soglasje! Med vsem tem časom je spremenil račune podjetja nov carinski predpis! Tej spremembi se je pridružila še odločitev banke, ki je nameravano enkratno investicijo spremenila na triletno kreditiranje. Podjetje ni računalo na obresti, ki si jih bo zaračunal dobavitelj! Spet težave, o katerih je kolektiv burno razpravljal. • • • Med 550 elaborati, ki jih je v minulem obdobju pregledala Jugoslovanska investicijska banka, Centrala v Ljubljani, med številnimi pogodbami, ki jih je podpisala, je zastajala na mizi oddelka za kreditiranjem v gospodarstvu tudi pogodba »Avtoelektra« iz Tolmina. Pomanjkljivosti v pogodbi bi se lahko odpravile čez noč, toda »razgovori« s pomočjo posrednikov (Centrala podružnici, podružnica banki v Novi Gorici, ta spet Tolminu ...) so rešitev zavlačevali. Nemara je postopek prenatrpan s številnimi pečati in podpisi, nemara bi bilo poslovanje lahko bolj direktno in s tem hitrejše, nemara je sistem dela še nekoliko tog v svojih predpisih (Zakon o občinskih ljudskih odborih enakovredi podpredsednikov podpis s predsednikovim!), res pa je, da takšna odgovornost, kot jo je družba zaupala banki, zahteva določen red, odmerjeno natančnost. Delovni kolektivi bi morali biti dodobra seznanjeni s tem redom in z zahtevami te natančnosti, zlasti še v primerih, ko imajo v banki opravek. Nova proizvodnja ne more nastati čez noč; njen, včasih dolgotrajen nastanek, mora spremljati strpnost prizadetega kolektiva. V kalkulacijah in računih so vselej dobrodošla predvidevanja morebitnih težav, ki jih kolektiv sicer niti ne sluti, ve pa, da so možne. S tem bi bila prihranjena mnoga huda volja, podčrtana pa bi bila pomembna vloga banke, ki mora razdeljevati sredstva s prizadevnim premislekom. V takšnem odnosu pa so seveda tudi razmišljanja o tem, ali je delovni sistem (zlasti še sistem kreditiranja!) v banki že res povsem dognan, koristna spodbuda k hitrejšemu poslovanju banke s podjetii in občinami! D. K. v__________________________________________y Obrat za družbeno prebrano v Velenju 2e več let je v Šoštanju in Velenju velik problem družbena prehrana. Predvsem še v Velenju, kjer je samo v Rudniku zaposlenih okoli 800 samskih delavcev. Prvotno zamisel, naj bi bil tak obrat v hotelu, so ovrgli in so raje preuredili gostišče Rudar v Velenju. Sredstva za to bo prispeval rudnik lignita in nekatera druga večja podjetja. Že naslednje leto pa nameravajo v Velenju zgraditi nov moderen obrat družbene prehrane. Gradnjo bodo finansirala podjetja >z Velenja. S tem obratom bode dokončno uredili družbeno PJ6” hrano v tem kraju š A. B., Murska Sobota: Ali je bila izdana kaka uredba, po kateri se pri gospodarskih organizacijah določajo letni dopusti delavcem po drugih merilih kot uslužbencem? Take uredbe ni. Trajanje letnega dopusta se določa delavcem kot uslužbencem po enakih merilih. Nedoletnim delavcem in uslužbencem določa trajanje letnega dopusta v glavnem 237. člen zakona o delovnih razmerjih. Za polnoletne delavce in uslužbence pa velja po 26. členu istega zakona v glavnem merilo skupne delovne dobe upravičenca in morebitna dodatna merila, ki jih je določil zvezni izvršni svet v svojem navodilu v Uradnem listu FLRJ št. 21/58 in ki jih po 236. čl. zakona o delovnih razmerjih predpiše gospodarska organizacija s svojimi pravili oz. s pravilnikom. Le v kolikor izpolnjuje pogoje za uporabljanje teh posebnih dodatnih meril izmed več oseb, delavcev ali uslužbencev brez načelne razlike ena ali druga teh oseb različno, tedaj lahko nastopi kljub enaki dolžini delovne dobe razlika v odmeri letnega dopusta, seveda pod pogo- jem, da izpolnjujeta obe osebi pogoj nepretrgane predhodne delovne dobe enajstih mesecev. Če pa je bil po vašem sporočilu določen prodajalki s skoro 7 leti delovne dobe letni dopust le 13 delovnih dni, namesto najmanj 18 delovnih dni, in prodajalki z več kot 15 leti delovne dobe le letni dopust 17 delovnih dni, namesto 24 delovnih dni, tedaj je temu lahko vzrok le eden naslednjih štirih primerov: prvič, da se je pripetila pomota, katere popravilo lahko zahteva prizadeta s pritožbo na upravni odbor podjetja, drugič, da sta ena ali druga uslužbenka na račun letnega dopusta že porabili nekaj dni, tretjič, da namerava uslužbenka sporazumno s podjetjem izkoristiti ostale ji po zakonu in merilih pripadajoče dni letnega dopusta še posebej ali četrtič, da uslužbenka za to koledarsko leto še ne izpolnjuje pogoja nepretrgane delovne dobe enajstih mesecev in se ji določa letni dopust po merilu 37. člena zakona o delovnih razmerjih in morebitnih dodatnih merilih, po katerih pa se ji ne more dodati več kot 6 delovnih dni dopusta. J. A., Celje: Ali se plača v zdravstvenih zavodih delo na dan državnega praznika, opravljeno v turnusu, posebej ali le kot navadne delovne ure? Pri zdravstvenih zavodih se plačujejo sicer nadure, ne plačujejo se pa dodatki za nočno delo, za delo na dan tedenskega počitka in na dan državnega praznika, kolikor se giblje v-okviru rednega delovnega ča sa. Po 303. čl. zakona o javnih uslužbencih določa v teh zavodih vsak zavod svoj pravilnik o plačah, ki ga predpiše upravni odbor zavoda po proceduri, ki jo zahteva 304. čl. istega zakona. S tem pravilnikom se določa zlasti način plačevanja nadurnega dela, dela med dežurno službo in izrednega dela. Nadurno delo se sme odrediti po tretjem odstavku 84. člena istega zakona samo izvzet-no. Pravilnik se mora gibati v okviru zakona o javnih uslužbencih in predpisov zveznega sekretariata za ljudsko zdravstvo. — Redni delovni čas znaša po 84. členu istega zakona praviloma 7 ur dnevno, v službah, v katerih se dela z izmenami, pa 8 ur dnevno. Pravico na dodatek za nočno delo, za delo na dan tedenskega odpočitka in na dan državnega praznika imajo sicer na podlagi drugega dela zakona o delovnih razmerjih osebe, ki so zaposlene v gospodarskih organizacijah, nimajo pa take pravice osebe, ki so zaposlene v zdravstvenih zavodih in sicer bolničarji, tehnično in pomožno osebje ne po izrecnem predpisu 33. člena Uredbe o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. Uradni list. FLRJ št. 7/58, ostalo osebje pa ne po zakonu o javnih uslužbencih sploh, ki nima nikakršnih določb za plačilo takih dodatkov. H. L, Ljubljana: Ste poročena, imate dojenčka in delate s skrajšanim delovnim časom. Uslužbena ste v K. kot labo-rantka v specialni stroki. Prebivala ste v K. skupaj s svojim možem. Ta je bil premeščen v L., kjer je dobil sedaj tudi stanovanje, tako da prebivate sedaj v L. in se morate voziti dnevno na delo v K. — Ali je res, da mora biti tudi žena, ki to želi, premeščena, če ji je bil premeščen mož. Ce takega določila ni, kako bi si sploh inače pomagali, da se Vam ni treba voziti za 4 ure dela iz L. v K. in da ne bi bila na škodi pri dohodkih? Vaše podjetje v K. nima obrata v L., tako da bi mogli pri njem izposlovati premestitev v L. in se s tem poslužiti določbe 68. člena zakona o delovnih razmerjih, po kateri se mati z otrokom do sedmih let ne sme razporediti na delovno mesto izven kraja, v katerem živi. Pač pa smete razvezati Vaše sedanje delovno razmerje v K. z Vašo odpovedjo ali po sporazumu s podjetjem glede na točko a) drugega odstavka 90 člena istega zakona, ker je Vaš mož premeščen. Dokler Vam za občino Vašega novega prebivahšča pristojni biro za posredovanje dela (v bo- doče »zavod za zaposlovanje delavcev«) na Vašo prijavo ne najde drugo primerno delovno mesto v L., imate pod pogoji 89. in 90. člena istega zakona pravico do nadomestila za osebni dohodek za časa brezposelnosti. Opozarjamo Vas, da se morate najkasneje tekom meseca dni po prenehanju delovnega razmerja prijaviti biroju za posredovanje dela. S. C. Murska Sobota: Ker Vaša tovarna obratuje neprekinjeno dan in noč, bi radi vedeli, koliko nedelj v enem mesecu sme delavec delati poleg delavnikov in ali se sme nadurno delo obračunati na tak način, da se redni delovni čas v naslednjem dnevu skrajša za toliko ur, kolikor nadur je delavec opravil prejšnji dan. - Odgovor: Po 231. členu zakona o delovnih razmerjih mora gospodarska organizacija delavpem zagotoviti v teku sedmih dni en dan tedenskega počitka, ki praviloma traja najmanj 32 ur. Ta tedenski počitek sme izjemoma trajati tudi manj kot 32 ur, a ne manj kot 24 ur v dnevih, ko se izmenjave periodično menjajo. Po 233. členu istega zakona se sme odrediti delo na dan tedenskega počitka največ dvakrat po vrsti. Pri tem pa je treba opozoriti, da se sme tako _ nedeljsko delo uvajati pod pogoji, po katerih se sme uvesti nadurno delo. Osebni dohodek za delo na dan tedenskega počitka se obračuna tako, kot se obračunava osebni dohodek za nadurno delo — to je na podlagi za 50 7« povečane osnove za obračun osebnega dohodka. Ker spad® Vaša tovarna v živilsko stroko, je verjetno možno smatrati Vaše podjetje za podjetje s sezonskin’ značajem dela. V takih podjetjih dovoljuje zakon o delovnih tat' merjih v 166. členu, da delavski svet s svojimi pravili odredi redni delovni čas, ki traja več ko' 8 ur dnevno oziroma 48 ur t6' densko. Vendar pa ne sme red in delovni čas dnevno trajati ve* kot 10 ur oziroma v teku eneS3 leta povprečno več kot 8 »r dnevno. Ali je v Vašem podjetja delovni čas urejen v skladu s ni' tirano določbo, morete ugotovit' le sami v pravilih Vašega po^' jetja ali v pravilniku o delovnih razmerjih. Ce delovni čas ni tako urejen In Vaš delavski svet 0 tem še ni izdal potrebnih predpisov, petem seveda velja pravilo, da traja redni delovni čaS 8 ur in da je vsako delo preko 8 ur nadurno delo in se mora kot takšno urejati po določba'1 177. in 178. člena zakona o delovnih razmerjih ter plačevati po 180. členu citiranega zakona, ki ne dovoljuje skrajšanja delovnega časa na račun opravljenih nadur v prejšnjem dnevu. Nova trgovska hiša v Radovljici Kolektiv trgovskega podjetja lo skromno poslovanje, saj je ►►Železnina« Radovljica je v sobo- imelo leta 1951 le 22 milijonov to odprl nove trgovske lokale, dinarjev prometa. Iz leta v leto Svečanosti so razen vsega kolek- pa je promet rasel in je lani tiva prisostvovali tudi predstav- znašal že 172 milijonov dinarjev, niki občinskega ljudskega odbora Kaže, da se bo letos še povečal za in političnih organizacij. okoli 30 °/o. Nova trgovska hiša stoji sredi mesta, kjer je prej stalo neurejeno staro poslopje. Prav zato je z njo dobila tudi Radovljica kot mesto lepšo podobo. V novi stavbi so trije lokali vsak s površino 50 kvadratnih v Radovljici je nastalo že pred večjega prometa stari neekono-desetimi leti. V začetku je ime- mični lokali niso več ustrezali. Septembra šola v Tirni Trgovsko podjetje »Železnina« Razumljivo, da zaradi vedno metrov in z ustreznimi skladišči, s-----------------------------s — -------------...—:--------1 upravnimi prostori in družin- skimi stanovanji. V prvem lokalu bodo prodajali železnino, v drugem električni material in športne predmete, v tretjem pa steklo, porcelan in ostalo kuhinjsko opremo. Stare lokale bodo še tudi vnaprej uporabljali. V enem bodo prodajali barve in lake ter V zagorski občini so že v vseh šolsko poslopje v Tirni. Solo v druge kemikalije, v drugem pa teh letih po vojni na tesnem s Čemšeniku so sicer lani dogradili usn-ie. J,” čevljarske ter sedlarske šolskimi prostori. Število šolo- do strehe, letos pa so z deli pre- potrebščine, obveznih otrok se je v primer- nehali zaradi pomanjkanja de-javi z letom 1939 več kot podvo- namih sredstev. Te dni so v Za-jilo. V prvih povojnih letih ni gorju začeli graditi novo osem-bilo moč misliti na celotno ure- letko, ki naj bi bila dograjena ditev šolskih problemov, ker so do leta 1962. Začeto šolo v Cem- bile vse šole, razen v središču šeniku pa bodo nadaljevali pri- ---- „ pr Zagorja, požgane oziroma poru- hodnje leto. Gradnja treh šol je gradijo osnovno šolo v Belih vo- “ictna nesreča? Ne. Tak prizor lahko vidimo vsako nedeljo na Borštnikovem trgu v Ljubljani. Tu jene. Razumljivo je, da je veljala vsekakor hudo breme za občinski dah. Stavba s štirimi učilnicami rod&jajo lastniki svoja motorna vozila in, kot vidimo, ne manjka kupcev, mnogo pa jih pride seveda prva skrb obnovi podeželskih šol proračun. Zato so za gradnjo no- bo gotova januarja prihodnjega C. R. Dve novi šoli v šoštonjski občini V šoštanjski občini pospešeno « o ictsiniKl SVUjdi IllUlUiIld' VUAIl«* lil, VIUlllIU, Ilv Ulem JlY» tVU|iV/CVf llllllsgU JJtV jut u C' ^ w CJ J " '»v«. Kd. i, a„ ,d,i. b b, b,,„ najbrž «žbo ~, v^lot. obno«; -iol« v^orjn Prt-Pg^*- viti. Dejstvo pa je, da je vedno več prodajalcev PROBLEM RAZKLADANJA V JESENIŠKI ŽELEZARNI leta. Te dni bodo zakoličili tudi prostor, kjer bo nova osemletna šola v Šmartnem ob Paki. Ta šola bo stala 54 milijonov dinarjev. Tamkajšnji prebivalci bodo LIJONOV 2A STO JNINE v občini, lansko pomlad pa je jetja, največ rudnik, občina pa je občina določila sredstva za grad- pajela investicijsko posojilo v njo še dveh podeželskih šol, in znesku 27 milijonov dinarjev. _ . sicer v Čemšeniku in Tirni. Vsekakor bo tudi pri gradnji za- za to sami zbrali 3 milijone di-Hkrati je občinski ljudski odbor gorske osemletke potrebna po- narjev samoprispevkov. Solo v naročil načrte za gradnjo osem- moč podjetij in vseh občanov. Šmartnem ob Paki bo gradilo do- letke v središču Zagorja, ki bi veljala več kot 135 milijonov dinarjev. Prve dni prihodnjega meseca bodo izročili svojemu namenu -m- mače gradbeno podjetje. š la zadnji seji centralnega de- Jeseniška železarna je velik lovne sile neustrezno. Težave pri skega sveta jeseniške železar- potrošnik raznih Surovin, saj je razkladanju povzroča še pomanj-tj ^ govorili tudi o nenehnem treba vsak dan razložiti več ka- kanje ustreznih razkladališč s . ."aščanju izdatkov za stojnino kor 100 železniških vagonov raz- primernimi skladišči in silosi Goriška dobro izvaža V prvem letošnjem polletju je bil izvoz iz goriškega okraja zelo zadovoljiv. Izvozili so za 14 °/o ^ 62niških vagonov (podjetje je ličnega materiala, kakor rude, (zlasti za koks in apno), mSnoSvmdiLSvU sSneT6™ Da bi se razmere izboljšale, jfe več,” kakor bi po planu morali. šalf01’ ^al50 bi te izdatke zmanj- »Tobi« v Velenju letos se Je preselilo v Ve-^ovinsko podjetje »Gorenje«. Ptvih *seiitve ■i® bila Proizvednia v kliuh . mesecih precej manjSa. Man e pa menijo, da bodo letni Morsi kcnca leta dosegli. Po planu izdeiati 14.500 štedilnikov. 7000 č( in,Iultov na plin, 6370 dodatnih peko katere druge izdelke z znam- , , , . . , - ■ ua ui sc luziiiuic vec, Jv.iutu ui yu pianu iiiuraii. potreben Ozaa nemotenc>rloinatova- centralni delavski syet ^naročil Vrednost v tujino prodanega bla- terial pa se razklada ročno. Roč- osTale0meSni- “'SClj^TaTe^dr^aTkcmič- no Se ter da napravi okvirni na- na industrija in barvasta meta- no razkladanje je počasno, drago v,; delu iiiriritg Prva ie Iznnlniia že več ter tudi zaradi pomanjkanja de- Nova delavska domova na Jesenicah in v Tobninu kako bi razkladalna dela lurgija. Prva je izpolnila že več ugodneje potekala. Predlagal je kakor 90 “/o letnega plana izvoza, tudi, naj se bolj stimulirajo de- medtem ko ga je druga izpolnila lavci, ki delajo pri razkladanju komaj za odstotek manj. oziroma transportu. Sklenili so, Preseneča tudi izvoz obrtnih da bodo v prihodnje več sredstev izdelkov. Njegova vrednost zna-vložili v mehanizacijo razklada- ča več kakor 65 milijonov deviz-nja in da bi morda ne bilo na- nih dinarjev. Na prvem mestu so nmge izaeiKe z znam- nnritpf- n ja 111 ua ui inuiua ne nnv/ na um«.* .............. ^ vfe Prt>izvodnja tega Novogoriško gradbeno po 3 če b. gi ^ yoz raznih su- idri.jske čipke, ki so jih v prvem S nabavo stroTev M ^odo * Je lctOS nameini!° ™ rovin kupili posebne vagone pre- polletju izvozili kar za 30 milijo- u-Ja» 134 milijonov dinarjev, en- dinarjev za gradnjo 14 objektov, kucnike Te investicije bi se prav nov dinarjev. S. T. V trboveljski Strojni tovorni 25 ekonomskih enot s-. Na zadnjem zasedanju delavskega *«a v strojni tovarni Trbovlje so r^avljaii o organizaciji podjetja g -»vnomsKin enot, — - t>nw.not za osnovne dejavnosti. 7 za bodo zgradili z denarno pomočjo kik ne dejavnosti in 10 proračun- ekonomskih enot. Za vse enote tamkajšnjih podjetij, ker bo v ‘olovo wtm iip,a{,le' evu° Zaposlenih na 360. bodo končali dela pri delavskem domu in restavraciji ter delavskem naselju v Novi Gorici. Dogradili bodo tudi obratno ambulanto ter dvostanovanjsko hišo. Že letos pa bodo začeli graditi -«v,jau o organizaciji ... tudi delavski dom z restavracijo železnimi stojkami. Letos bo molitvi na ekonomske enote, skie- na gradbiščih na Jesenicah ter v strojna tovarna izdelala 5000 f ®konomsWhd0enotdjinJ sic^r^^Uga Tolminu. Restavracijo v Tolminu jamskih stojk prihodnje leto pa 8 — - - - —- - bodo proizvodnjo stojk se pove- čali. Do nedavnega so jamske stojke izdelovale inozemske tovarne. Po načrtih našega mojstra Valentina Osredkarja pa so pričeli izdelovati tudi v Strojni tovarni Trbovlje domače jamske stojke tipa »Valent«, ki so jih ugodno sprejeli doma in v tujini. Tako je Strojna tovarna že sklenila pogodbo s Poljsko, kamor bo prodala 2000 komadov teh stojk. Od tega so jih meseca julija poslali že 1000, ostalih 1000 pa bodo od-premili prihodnji mesec. Sedaj se Strojna tovarna pogaja s poljsko firmo »Centra Zap« v Katovicah za izvoz nadaljnjih 1000 komadov stojk. Za te stojke se. L. K. Jamske stojke Strojne tovarne za Poljsko in Grčim Strojna tovarna iz Trbovelj zanima tudi Grčija, kamor jih se vse bolj uveljavlja pri izdelo- bodo poslali, kot vse kaže, tudi vanju rudarske opreme, pred- še letos. S. S. vsem pa še z domačimi jamskimi nart?010®.'11 tu
  • *-Ne splača se«* v '»Delavski enotnosti« št. 32 od 13. avgusta 1960 sporočamo, da uprava za ceste LRS - tehnična sekcija Ajdovščina ni nikdar odgovorila upravniku javne bolnice v Šempetru pri Novi Gorici, da se ji ne izplača asfaltirati njihovega dvorišča in dovoz nih poti v bolnico, temveč je Upra va za ceste LRS - tehnična sekcija Ajdovščina odklonila izvedbo omenjenega dela zato. ker ima vse razpoložljive zmogljivosti asfaltnih naprav polno zasedene, celo tako. da ji je morala priskočiti v pomoč za izvedbo asfaltnih del na javnih cestah I. in n. reda na območju tehnične sekcije Ajdovščina Uprava za ceste LRS - tehnična sekcija Ljubljana s svojo mehanizirano ekipo. Razen tega so asfaltna dela na cestah v velikem zaostanku zaradi slabega vremena v vsei asfaltni sezoni. Sef sekcije: Ivan Pagon Do jeseni prihodnjega leta bo dokončan nov cestni most čez Mali graben na Viču, ki bo zamenjal starega, poznanega pod imenom Dolgi most. Teren je treba prej še temeljito preiskati. Sondaže izvršuje »Elektrosonda« iz Zagreba. Kot pravijo, bodo nasipi, ki jih gradi podjetje Slovenija ceste, končani že to leto, vanje pa bodo vgradili 75.000 kubičnih metrov materiala. Z dograditvijo novega mostu bo odpadel dosedanji nevarni prelaz preko železnice, kjer so bile doslej pogoste prometne nesreče RAČUNANJE vojaškega Roka v delovno dobo J. Postojna: Ker Vam snjka nekaj mesecev delovne da+u Za Priznanje posebnega do-atka vprašujete, ali se podalj-.ar>je vojaškega roka in vežba eieta v delovno dobo. — Od-®°vor: Cas, prebit v rednem ka-J^skem roku, ki ga določa po-"jben zakon, se v nobenem pri-ne more vštevati v delovno °,bo- Cas vojaških vaj se lahko steva v delovno dobo samo, če ~ bile te vaje v času, ko je bil avarovanec v rednem delovnem ^erju. za čas vojaških vaj eetno delovno razmerje namreč .6 Preneha. Iz Vašega pisma in Podatkov, ki ste jih pismu pri-ozui, ni mogoče ugotoviti, da bi 'h izpolnjeni pogoji za priznale časa, ki ste ga prebili v JLA, delovno dobo. prenehanje delovnega Razmerja hišnika in preskrba NOVE ZAPOSLITVE H. F, Cečevje: Hišni svet je rnatral, da so preveliki stroški s 'snikorn v rednem delovnem azmerju. Zato je predlagal, naj 1 se dosedanji hišnik zaposlil v Podjetju. V zvezi s tem vpra-“bjete, kdo je dolžan dosedanje-•ou hišniku preskrbeti novo zaposlitev in kdo novo stanovanje, če dosedanjega hišnika v podjetju ne sprejmejo. — Odgovor: Predvsem je treba opozoriti, da mora hišni svet poprej doseči prenehanje rednega delovnega razmerja. V primeru, ki ga opisujete v pismu, lahko to delovno razmerje preneha ali pOj pisme-neiji sporazumu v smislu 34. člena zakona o hišnikih ali z odpovedjo po 35. členu istega zakona. S prenehanjem delovnega razmerja se mora. hišnik z družino izseliti iz hišniškega stanovanja. Tako predpisujeta določba 20. člena zakona o hišnikih in določba 55. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. Hišni svet je v smislu teh določb dolžan preskrbeti hišniku najpotrebnejše nove prostore samo, če hišniku preneha delovno razmerje zaradi upokojitve ali zaradi smrti. Če namerava hišni svet prenehanje hišnikovega delovnega razmerja povezati s' tem, da sam hišniku preskrbi novo zaposlitev, potem lahko hišni svet to zadevo uredi le na tak način, da najpo-prej počaka na sklep komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja, kjer naj bi se dosedanji hišnik zaposlil. Ko je ta sklep sprejet, lahko hišnik sklene pismeni sporazum o prenehanju delovnega razmerja, 'ki ga je na tak način možno razvezati vsak čas. Sicer pa hišni svet ni dolžan preskr- beti nove zaposlitve hišniku, ki mu odpove delovno razmerje. K. C. Kamnik: Imate hišniško stanovanje, za katerega je določena stanarina 3800 din mesečno. Ta vrednost se obračuna z delom, ki ga opravite kot hišnik. Poleg tega pa Vam podjetje, kjer delate, odtrguje za to stanovanje še 1340 din. Vprašujete, ali pravilno ravnajo. — Odgovor: Najprej naj pripomnimo, da je iz Vašega pisma možno razbrati, da Vaše hišniško delovno razmerje sploh ni urejeno s pismeno pogodbo, kot to zahteva 11. člen zakona o hišnikih. Ne glede na to pa je treba razlikovati priložnostno delovno razmerje, v katerem se nahajate kot hišnik, in redno delovno razmerje s podjetjem, kjer ste redno zaposleni kot klepar. To sta dve samostojni razmerji, ki se med seboj ne moreta povezovati. Iz Vašega pisma pa izhaja, da ga v podjetju, kjer ste zaposleni, vendarle povezujejo, kar pa ni zakonito. Dajatve iz hišniškega priložnostnega delovnega razmerja ne morejo nič vplivati na osebne dohodke, ki Vam pripadajo na podlagi opravljenega dela v podjetju. Ker pa za hišniško stanovanje, ki je v hiši namenjeno za hišnika, plačujete najemnino, podjetje, kjer redno delate, nima nobene zakonite osnove, da Vam zaradi tega zmanjšuje osebne dohodke. Vendar pa Vam priporočamo, da točno ugotovite, na kakšni podlagi in zakaj Vam mesečno odtegujejo od osebnih dohodkov 1340 din. Remontno podjetje Solkan: Z letošnjim letom ste sklenili z občinskim ljudskim odborom pogodbo o pavšalnem znesku, s katerim izpolnjujete svoje obveznosti do družbene skupnosti v smislu določbe 23—33. člena zakona o prispevkih iz dohodka gospodarske organizacije. Ker pa so sedaj delavci prikrajšani pri nadomestilih za osebne dohodke za primer bolezni, bi radi plačevali prispevke za socialno zavarovanje po redni stopnji na podlagi rednega obračuna osebnega dohodka. — Odgovor: Odredba o pavšalnih osnovah prispevkov 'z osebnega dohodka delavca gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom nima določbe, ki bi dovoljevala, da bi gospodarska organizacija, ki pavšalno izpolnjuje svoje družbene obveznosti, prispevek za socialno zavarovanje obračunavala in vplačevala po redni stopnji. Z ugodnostjo, ki jo v določenem obsegu prinaša pavšalno izpolnjevanje družbenih obveznosti, je pač treba prevzeti tudi določene negativne posledice take ureditve. Med te spada tudi določba, da se delav- cem v takih gospodarskih organizacijah nadomestila za osebne dohodke za primer bolezni obračunavajo po tistih pavšalnih osnovah, po katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka. Citirana odredba pooblašča občinski ljudski odbor, da lahko poveča pavšalne osnove, določene v tej odredbi, za posamezne gospodarske organizacije, vendar največ za 20 %. To je edina možnost, da se ublaže posledice izplačevanja prispevkov dohodka po pavšalnih osnovah. Nadomestilo za osebne dohodke v primeru bolezni delavcev, zaposlenih pri gospodarskih organizacijah s pavšalnim obračunom. Hotel Krn Tolmin: Ker so nadomestila iz naslova zdravstvenega zavarovanja pri podjetju s pavšalnim obračunom Po osnovah na podlagi dejansko izplačanih dohodkov, bi radi prešli na reden obračun prispevkov za socialno zavarovanje. — Odgovor: Podjetja s pavšalnim obračunom izločajo in plačujejo po mesečnih pavšalnih osnovah tudi proračunski prispevek iz osebnega dohodka, prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek. Pavšalne osnove za obračun teh prispevkov so določene v odredbi o pavšalnih osnovah prispevkov iz osebnega dohodka delavcev gospodarskih or- ganizacij s pavšalnim obračunom (Uradni list FLRJ štev. 17/59). Ta odredba nima določbe, ki bi dovoljevala, da bi se samo prispevki iz socialnega zavarovanja obračunavali na podlagi rednega obračuna osebnih dohodkov, do-čim bi se ostali del prispevpov obračunaval po pavšalnih osnovah. J. N. — Celje: Zaradi poškodbe pri delu ste invalid II. skupine s 65 % zmanjšano delovno sposobnostjo. Ker delate skrajšani delovni čas 4 ure dnevno zaradi svoje invalidnosti, bi radi vedeli, ali bi lahko dobivali razliko do višine osebnega dohodka, ki bi ga prejemali, če bi delali poln delovni čas. — Odgovor: Po 126. členu zakona o invalidskem zavarovanju imajo delovni invalidi II. skupine invalidnosti tudi pravico do nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom, dokler opravljajo deio primerno preostalim delovnim zmožnostim. Glede na to določbo bi lahko prejemali razliko, ki jo omenjate v svojem pismu, če je res, da imate skrajšan delovni čas zaradi svoje invalidnosti m da opravljate svoji obveznosti in svoji sposobnosti ustrezno delo. Na to ne vpliva okoliščina, da ste zaposleni v gospodarski organizaciji, ki v pavšalnem znesku izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti. DOGODKI V S VETU OD TEDNA DO TEDNA SPOPAD Z BRITANSKIMI ENOTAMI Po izjavi omanskega predstavnika v Damasku so se v dolini Mu-hahs nedavno spopadli omanski patrioti z britanskimi četami. Med na-padom na britansko avtomobilsko ko ono so padli štirje britanski vojaki. Isti predstavnik je dodal, da so Britanci poslali v Oman »znatne okrepitve in vojaški material«, da bi uspešneje kljubovali čedalje pogostejšim napadom na britanske garnizije. SPOPADI MRD DOMAČINI IN POfsIGUO Po nedavniii spopadih; med policijo in domačini, ki so protestiral! proti aretaciji treh voditeljev Nacionalne demokratske stranke, je položaj v Južni Rodeziji še nadalje napet. Izvedelo se je, da so se mnogi člani Nacionalne stranke odpravili na sedež policijske uprave z zahtevo, naj zapro tudi nj©: »Če naj bo naša-stranka ilegalna, potem zaprite tudi nas, kakor ste to storili z našimi voditelji« Po najnovejših poročilih je prišlo v mestu Bulavajo v Južni Rodeziji do novih spopadov, med katerimi je policija uporabila solziini plin, da bi razgnala nekaj tisoč zbranih domačinov. Potem ko jih je razgnala, so se domačini razvrstili ob ce«ti v mesto in s kamenjem obmetavali avtoihobile belcev. Britanske oblasti v Bulavaju so prepovedale vsa javna zborovanja razen športnih in verskih. Prepoved velja za mesec dni. Podobno prepoved so že prej objavili v glavnem mestu Salisburyju, tako da Nacionalna demokratska stranka ni mogla prirejati množičnih zborovanj. Minulo sredo se je v Moskvi začela sodna obravnava proti ameriškemu pilotu Powersu, ki so ga 1. maja sestrelili nad Sverdlov-skonu Pri Powersu, ki se je rešil s padalom, so našli številne predmete, značilne za špiionsko poslanstvo. Obtožili so ga zaradi špijo-naže. Sovjetske oblasti so izdale vstopne vize Powersovim staršem ip njegovi ženi, ki bodo prisostvovali sodni obravnavi. Na fotogra-ftf*: Powersova žena na letališču v Bruslju, na poti v Moskvo, med novinarji Ob kriti • * Če pogledamo nazaj rt“. oi' dogodkov, ki so se zvrstiti ^ nosih med Kongom in Bew.' $ eni in v širših mednarodni nosih na drugi strani v °D j/i odkar so se začele priPra n0sA (razglasitev kongoške neodvi si , pa do trenutka intervencij’.(u ':nam odgovor in razlaga ;e sama po sebi. Množično n ^«1» siW, LEOPOLDVILLE — Čeprav so belgijske čete dalj časa ostale v Kongu, kot bi menda smele ostati, je naposled le napočil trenutek, ko so vojaki belgijskega korpusa poslednjič zakoračili po kongoških tleh. To pa je bila pot do letal, ki DRŽAVNI UDAR V LAOSU Revolucionarni komite, sestavljen iz vojaških osebnosti, je v Laosu prevzel oblast, potem ko je napravil državni udar in vrgel dotedanjo vlado. V proglasu, naslovljenem na ljudstvo, je komite razložil temeljna načela svojega programa, katerega bistvene točke so: umik tujih čet 2 laoškega ozemlja, boj proti tujemu vmešavanju v notranje zadeve dežele, načelo nevtralnosti in boj proti korupciji v državni upravi. Predsednik revolucionarnega komiteja kapitan Song Le, komandant padalskih enot v Vijentijanu, je izjavil med drugim, da bo Laos vzdrževal prijateljske stike z vsemi deželami, ki bodo to želele, in sprejel pomoč katere koli države, če je ne bodo spremljali politični pogoji. Po poročilih iz glavnega mesta sosednjega Siama je zbežalo v to deželo nekaj članov dosedanje vlade, da bi se izognili aretaciji. PREDLOG SOVJETSKEGA PREMIERA HRUŠČEVA V intervjuju moskovski »Pravdi« je sporočil predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev, da bo vodil sovjetsko delegacijo na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. Predlagal je, naj vodijo predsedniki vlad ali šefi držav vse delegacije, ki se bodo udeležile bližnjega zasedanja. Po njegovem mnenju je zdaj razorožitev najvažnejše mednarodno vprašanje, zato je logično, da predsedujejo šefi vlad delegacijam, ki bodo obravnavale problem, pomemben za prihodnje rodove. Na tiskovni konferenci je izjavil predsednik Eisenhower, da sicer še ni razmišljal o tem, vendar bi morda povabil sovjetskega premiera v \Vasliingtoii, če bi Hruščevu to ustre-uah« SOLIDARNOST RUDARJEV IN KOVINARJEV Okoli 35.000 rudarskih in kovinarskih delavcev v srednjem delu Peruja se je odločilo za časovno neomejeno stavko v znamenje podpore delavcem, zaposlenim pri severnoameriški rudniški družbi, ki noče priznati kolektivne pogodbe, sklenjene lansko leto. Po tej pogodbi bi se plače in mezde prilagajale življenjskim stroškom, ki so se po uradnih podatkih zvišali na tem področju za 60%. NACIONALIZACIJA NA KUBI V navzočnosti nad 100.000 Kubancev na stadionu v Havani je predsednik kubanske vlade Fidel Castro napovedal zakone o nacionalizaciji posesti naj večjih ameriških družb na Kubi. Nacionalizirali so vse ameriške sladkorne tovarne, ameriško elektriško družbo, ki je kontrolirala 00% proizvodnje električne energije, telefonsko družbo, ki je bila lastnica skoraj vseh telefonskih naprav, in vse rafinerije nafte. Premoženje teh družb je postalo last kubanske države. ;fl0‘ e, jut %je . neodvisnost je doseglo rt .vrhunec leta 1959, v letn jt~ \ Davida, v dobi priprav na renco štirih, v vzdušju, k° j , težko m nerodno ostati 0lu' p . zahteve prebujenega ljudst ^ i je zagrozilo s splošnim nap. ^ na šibke belgijske položaje- v vzdušju, ko je svet zavil na koeksistence in pogajanj, nl ^ giji preostajalo nič druge9a^-da je popustila, zato so se s( njo pomlad začela pogajanja ^ se končno sporazumeli o sitvi Konga za neodvisno a t 30. junija letos. Vrsto sporama sta sklenili Belgija in vlado, j( napovedala, da bo deželi z®f4p mumba-Kasavubu, vlada, vila napredno notranjo pie°.0, bo in neodvisno zunanjo P® * je« deželi, ki bo nova, močna afroazijske skupine in meda ne skupnosti. ^ V časovnem presledka ^ jj sporazumom o neodvisnosti^ njeno proglasitvijo pa je dot j( neuspeh pariška konferenca x a nastopila določena kriza v med Vzhodom in Zahodom- sy I : Zadnje tedne je Varnostni svet že nekajkrat izredno zasedal. Vzrok je Kongo. Svet ni posebej obsodil Belgijo za nastali položaj, zahteval pa je takojšnji umik njenih čet iz Konga in sklenil nemudoma poslati tjakaj sile OZN. »Modre čelade« so prispele v Kongo, pred durmi province Katange so pa oklevale. Ta počasnot pri uresničevanju resolucije Varnostnega sveta je sprožila nov problem: namesto, da bi problem rešili, so ga napravili še bolj zapletenega. Varnostni svet se je znova sestal. Tedaj je znova zahteval kar najhitrejši umik belgijskih čet in naročil generalnemu sekretarju Hammarskjoeldu, naj zagotovi Kongu neodvisnost, suverenost in teritorialno integriteto. Predsedniku Lumnmbi pa nekatere poteze generalnega sekretarja niso bile všeč. Rahel prepir med njima bo bržkone poravnal čas, ali pa tudi ne. Na fotografiji: zasedanje Varnostnega sveta. MAROŠKI GOSPODARSKI LIST 0 GOSPODARSKEM PLANIRANJU Maroški list »Avant-garde«, centralno glasilo Zveze dela Maroka — izhaja v francoščini — je objavil 6. avgusta članek, v katerem je opisano stališče sindikatov v zvezi s pripravami na sprejem petletnega plana za gospodarski razvoj. Novembra 1959 je Zveza dela Maroka, ki zastopa maroške delavce v Višjem svetu za plan, jasno začrtala smernice, ki bi jih moral plan vsebovati, da bi ga množice enodušno sprejele. Kako je bilo potem? Predlog plana, ki zdaj razpravlja o njem Višji svet za plan, pomeni vsebinsko vračanje na staro. Ta predlog kaže, da sedanji rrosvetni plan ne more zadovo-jiti potreb, vendar ne vsebuje nobene alternativne rešitve. Napovedujejo zmanjšano zemljiško reformo, omejeno le na zemljo »uradne« kolonizacije in na občinsko zemljo, spričo česar se bo nekoliko zvišalo število privilegirancev na vasi. In kar je poglavitno: plan opušča misel, naj bi država zgradila, bazično industrijo. Ce bodo tujci prevzeli to graditev, bodo le še stopnjevali svojo moč v Maroku in še povečali delež, ki ga imajo zdaj v nacionalni proizvodnji. Plan je torej daleč od tega, da bi pomenil napredek — piše list — temveč bo utrdil privilegije in spravil Ua kocko ekonomsko osvoboditev Maroka. Zato je zahtevala Zveza dela Maroka temeljite spremembe v planu, da bi spet vseboval nacionalne smernice. List piše, da bi moral plan vsebovati: — Zvišanje kreditov, namenjenih izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju, kar je mogoče doseči z zmanjšanjem kreditov za vojsko, mornarico, letalstvo in enote javne varnosti. — Razdelitev zemlje, ki jo je mogoče odvzeti: zemlje uradnih in zasebnih kolonistov (mišljeni so francoski naseljenci — op. ur.), dalje kolektivne zemlje, posesti verskih skupnosti ter na stotine hektarov, ki so se jih' polastili fevdalci in buržuji. Delavci poznajo za zemljiško reformo eno samo geslo: »Zemljo tistim, ki jo obdelujejo.« — Država naj bi gradila temeljno industrijo, ki bi bila last ljudstva, in nacionalizirala vsa poglavitna gospodarska področja: transport, rudnike, energetske vire, zunanjo trgovino in trgovino s kmetijskimi pridelki ter banke in zavarovalnice. Le pod temi pogoji bodo delavci sprejeli plan. Ne smemo pozabiti — nadaljuje list — da bodo mogli vsi tehniki sveta, vsi demagoški politiki in vsi diktatorski vajenci planirati le na papirju. Pravi česar je nastala nevarnost, ^ bo obnovila hladna vojna, j/ V okviru takšnega razvoj11 ^ Belgifa izkoristila priložnos našla izgovor za odstop od nje politike v Kongu ter se " šala zlepa ali zgrda vrniti deželo in jo še dalje upravljati-^ Nagli preobrat, ki so ga Ijale akcije neposredne in PoSLjt ne intervencije, je spravil ® v položaj, v kakršnem sta se V,-štirimi leti znašli Velika Brila ^ in Francija ob podobni pust°l ( ščhni v Suezu. Intervencija plan je delo in navdušenj® lavcev in kmetov. Brez ga soglasja in aktivnega sode f vanja, brez njihove kontrol® vsakem trenutku ne bo no® plan nikoli dosegel ničesar. . Preden pa bodo dali del8^ in kmetje svoj pristanek, mof9^ biti prepričani, da delajo zasejjj da razpolagajo s sredstvi ler, J lahko sleherni trenutek na® „ rujejo razvoj bitke... nacionai* Delovna procedura, ki .1° sprejela vlada, ni takšna, da mogla pregnati našo bojaz piše list. Ministrstvo za narofl obrambo se očitno boji v kar bi bilo količkaj podobno pravi, zato vsebuje vse d®!0 -t Višjem svetu za plan le Cd vsakega posameznega poglaVr^, osnutku uradnega petletnega Ff na. O dejanskih smernicah ga dela tega plana hkrati °d vlada. Višji svet za plan pa mogel razpi avl jati o tem. ^ Posledica te smeri bo po^® ^ no nadzorstvo tujega kap1’9 nad našim gospodarstvom i® j, pravljanje naših skromnih sr štev z graditvijo neprodukti''1’ tovarn orožja. Jasno je: če si hoče maro» ljudstvo zagotoviti dejansko ^ eionalno neodvisnost in si izboljšati življenjsko raven, ^ ra samo vzeti v roke svojo 11 do, zaključuje »Avant-garde*' Vaje so zelo naporne, vendar uspešne. Sredi noči kandidata zbudijo, ga posadijo na stol, in mu svetijo v obraz; obkrožajo ga trije »čudni« ljudje. — Kdo si, vpije nanj eden med njimi, in mu grozi z nožem. — Od kod si! Vpije drugi in ga suje pod rebra. Zaslišanec mora ostati hladen Zgodovino svojega življenja se je učil sto in sto krat. Zna jo na pamet Pripravljen mora biti logično odgovarjati na postavljena vprašanja. O rojstnem kraju mora vedeti vse potankosti, čeprav ga ni nikoli videl. Kadar CIA pošlje agenta v tujo deželo, potem le-tega poišče med emigranti omenjene dežele. Takšen agent ne sme biti oblečen v obleko, sešito v Ameriki. Tudi ne iz evropskega blaga, ker se n. pr. gumbi v Ameriki na drug način piišivajo, kot v Evropi; s vzporednim in ne s križastimi vbodi. Takšna malenkost bi izdala agenta, ki bi lahko plačal z glavo. Namen vežb je, da dajo agentu podobo nedolžnega državljana, ki je vse življenje živel v omenjeni deželi. Pri tem ničesar ne pozabijo: kako je treba kupiti vozovnico, kako je treba prilepiti poštno znamko na pismo, naročiti pijačo, odgovarjati na različna vprašanja in podobno. Mimo teh psiholoških vaj se kandidati učijo topografijo, spoznavati različ»e vojaške objekte po skromnih neznatnih detajlih, morajo Pa obvladati tudi judo šport. Po zaključku vežb prejmejo tajni agenti komplet lažnih dokumentov, ki so jih izdelali v DDT delavnici. Prejmejo tudi nekaj družinskih slik, s katerimi lahko potrdijo resničnost zgodbe o svojem KAKO DELA TOP življenju. Razen tega so opremljeni tudi z miniaturnim fotografskim aparatom, radijskim oddajnikom velikosti cigaretne škatlice, zavojčkom žvečilnega gumija, ki pa je pravzaprav zelo močan eksploziv. Kljub vsej tej. opremi pa včasih akcija konča prav nasprotno, kot bi bilo pričakovati. V časnikih lahko po tem preberemo takole novico: Moskva, 14. januarja 1955 (AP)-Sovjetska vlada je sporočila, da 50 graničarji ujeli »ameriškega špijo-na«, drugega pa ubili, ko sta se lani s padali spustila v Estonijo. Državni komite za varnost je ugotovil, da gre za Kaljo Kuka in Ivana Tonu ja. Ujeti špijon se bo zagovarjal pred sodiščem. Po sporočilu sovjetskega komiteja za varnost, sta bila oba v drugi svetovni vojni v nemških enotah, potlej pa sta zbežala na Švedsko. Od tam sta odpotovala v ZDA, kjer sta se šolala za špijone. itd Trdijo, da vsako osebo, v katerikoli deželi, za katero se zanima javnost, CIA nadzoruje. Brž, ko se o osebi začne govoriti v javnosti, ne oziraje se, ali je takšen človek potencialni prijatelj ali sovražnik, dobi v upravi CIA svoj predal. Tod beležijo vse, kar bi lahko nekega dne koristilo, da hi se temu onemogočilo, da zasede kak pomemben položaj. Vse kar dela, dobre in slabe strani njegovega značaja, njego- vo gmotno stanje, odnos do drugih ljudi, njegovo seksualno življenje, navade (pijančevanje, uživanje drog), vse to beležijo v fascikle v tem predalu. Kako CIA dela, da privabi neko osebnost, ki je na visokem položaju iz nasprotnega tabora? Uporablja raz-ične metode, odvisno od tega, ali gre za diplomata, ki je v tujini — kar je relativno enostavno, ali gre za človeka, ki je na visokem položaju v sovražni deželi — kar pa je zelo težavna in nevarna naloga. Nobenih posebnih težav ni približati se človeku, ki je diplomatski predstavnik sovražne dežele. V vseh večjih svetovnih mestih imajo diplomati zelo živahne družbene stike. Agentu ne bo težko prepričati diplomata z Vzhoda in mu obljubljati raj na zemlji, če bi zbežal na Zahod. Pred nekaj leti, avgusta 1957, je ameriški Kongres sprejel dopolnilo zakona o naselitvi, po katerem lahko vlada odobri vsako leto bivanje v ZDA 50 diplomatom, ki pridejo z Vzhoda na Zahod. Precej težavnejše pa je, kadar je treba pridobiti visokega uradnika v njegovi lastni deželi. Prav ti ljudje pa so vredni zlata, če so v nevarni vlogi »detektorja na pravem kraju«, oziroma »ubežni- ka, ki se je odločil ostati na Zahodu.« Kako v takih primerih ukre- pajo bomo pokazali v splošnih črtah na primeru dežele N. PRVI AKT: v vladi dežele N. je prišlo do spremembe. Po skrbnem pretresu novih članov vlade je uradnik CIA v IVashingtonu opazil, da je nekemu polkovniku X., ki je že dalj časa upal na. mesto v vladi, tokrat spodletelo. Predpostavljati je treba, da je X. zdaj maleb razočaran. Uradnik je zahteval, naj mu prinesejo podatke o polkovniku X. Med njimi je našel precej zanimivosti. Na primer: X. že od prvega dne ni bil na strani nove oblasti, ampak se je priključil, ko je bila novemu gibanju zmaga že zagotovljena. Uradnik je nadalje ugotovil, da polkovnik letno več zapravi, kot pa mu to dovoljuje plača in da preprodaja stvari, ki jih kupuje v tujini. In še eno presenečenje: iz že porumenelega izrezka iz predvojnih časnikov je moč ugotoviti, da so po-kovnika X. pred časom osumili, da je zapeljal neko mladoletnico. Uradnik je o vsem tem napisal natančno poročilo. Le-to je prejel strokovnjak v oddelku za deželo N. v odseku za špfjonažo. Na podlagi tega poročila so takoj napravili »načrt«. DRUGI AKT: na postavljeno vprašanje je ameriško veleposlaništvo v glavnem mestu dežele N. odgovorilo, da nima neposrednega »stika« z X.. vendar pa ima »stik« v ministrstvu za javno varnos^vj katerem X. dela. »Stik« je nižji uradnik, sekretar v odde* ^ v katerem ne dela po.kovniK ' Ta »zveza« prejme diskretno .. vodilo, naj se na vse mogoče ‘.j čine trudi, da ga bodo prem?5 to v oddelek polkovnika X. Ker Je „« že precej nevaren korak CIA r.i?^a temu človrku s tem, da v posreduje neko »zanimivo 'd' macijo«. Ker je ta pisaruC^i bonec »uspel« ujeti to so ga povišali in premestili v delek polkovnika X ^ TRETJI AKT: Tri mesece F zneje je »Stik« medtem že vzpb®*^ vil neposredno zvezo z X., ka^L mu vsak dan poroča. Zaradi prizadevnosti pri delu in uspešnega dela (CIA je rne^a-posredovala še »nekatere iuf^n11. cije«) si je pridobil polkovni^®) naklonjenost Postal je šefov spremjevalec in užival pje7?tej neomejeno zau™*«*" ___________ ____ipanje. »Stik« od* ( vsak dan pošilja agenturi CIA ^ ^ a vnem mestu dežele N. pof^ ju privatnem življenju, glavnem mestu dežele N. po! o privatnem življenju, fioai--.-^ problemih in privatnem življa™ polkovnika X. hi| ČETRTI AKT: »Stik« je poV^. svojega dobrega prijatelja „ nika X domov na večerjo. se gostje navečerjali. se je P"j. kovnik X. spoznal z nekim grantom dežele N., ki je pred J1 j, kaj desetletji odpotoval v Am<’ril< in je zdaj tretji sekretar v n111 v Kongu ^ odpor v Kongu, ogorčeno vsei Afriki in vznemirje-k v vsem svetu, tako da zdaj tno konec te avanture ne Ur rf6 • obnovitve stanja j0 . intervencijo, temveč temelji-'n trajnejše poslabšanje odno-Vprf Tne^ Kongom in Belgijo, se-i-ZahV tem smis^u> da bo Belgija daha v K°n9u vse položaje in sv t }rVel njen ugled po vsem lin’’ *e pose^e^ Pa na afriški ce-dpl' Belgiji preostane le še priza-m vanje, da bi se umaknila čim-/anj osramočena in da bi rešila, se sploh še kaj rešiti da. Kakor je bilo pričakovati, sta etJa seja Varnostnega sveta in njej sprejeti sklep še bolj ne-“Sodna za Belgijo kot prejšnji dve Tedanji. OZN je odločila, da bo-o mednarodne enote takoj preme položaje v Katangi, da bi s ^m preprečili Belgiji še zadnji je3°A0r za zavladevanje evakuaci-• Ke da bi se vmešavala v no-Jnnje zadeve Konga in brez misli a reorganizacijo države mora OZN neposredno in po svojih od- dih podpreti zakonito vlado, da 0 v miru in brez vmešavanja od v naj začela reorganizirati oboro-j?71® sile, upostavljati administra-nni aparat in gospodarsko gra-iti deželo ter ji sploh zagotoviti ormalne pogoje za življenje, po-“03e, ki so ji še posebej potrebni, a3 je skoraj sto let životarila pod tu>° upravo. Se posebnega pomena pa je, da 0 v primeru srečnega, skorajš-konca te krize zrasel ugled zlasti v očeh novih,, mladih urodov Afrike, Azije in podob 2 Področij, saj sta OZN in sve-°7,n° javno mnenje v sedanjih dnosih njihovi najbolj zanesljivi oporišči. Na račun posameznih predstavnikov OZN je bilo slišati med °sedanjo akcijo v Kongu nekaj Pripomb in kritike, ker se je vča-nJ}. zdelo, da bi bilo treba nasto-P 71 771 ravnati jasneje, odločneje o°lj dosledno. Spodbudno pa je OySJ.v°’ da se v končni fazi akcije tak' V Kon°u naP°veduje prav ;,S7l° delovanje njenih predstav-V °U in mednarodnih odnosov. fc Tl0Stn* svet je nakazal pot nji-s Q,e®a Poslanstva: v sodelovanju „ vereho, zakonito vlado Konga ♦, /fes7ii in zaključiti evakuacijo tujih vir en°t’ zakoniti vladi zagoto-l, da se bo mirno in varno po-etila konsolidaciji neodvisne de-me, hi ima vse pogoje, da se ‘malu postavi na lastne noge in zavzame pomembno mesto v kropu afriških dežel in v svetovni skupnosti kot njena enakopravna clanica. JURE PUTNIK Deset let delavskega upravljanja na straneh »Indian Workerja« Glasilo Nacionalnega kongre- posrednik proizvajalcev pri in zvezi) že uveljavili kot sistem sa indijskih sindikatov »Indian upravljanju podjetij in o prvih neposrednega sodelovanja delav-Worker« je objavilo 11. julija izkušnjah iz obdobja 1950—54. skega razreda pri upravljanju članek o desetletnici delavskega Posebno poglavje je list po- družbenega, ekonomskega in po-samoupravljanja v Jugoslaviji, svetil vlogi sindikatov pri uresni- litičnega življenja. Temi je posvetil več kot celo čevanju delavskega samouprav- Poseben pomen pripisuje list stran Natančno je prikazal raz- Ijanja pri nas. prvemu kongresu delavskih sve- voj delavskega samoupravljanja V zvezi z dosedanjimi izkuš- tov JUgOSlavije> ki je bil v dneh pn nas vse od leta 1950 pa do njami delavskega m družbenega oc| 25 do 27 junija 1957 in so na naših dni. Razvoj delavskega sa- samoupravljanja v naši deželi njem'obravnavali sedemletne iz-moupravljanja v Jugoslaviji je ugotavlja »Indian Worker«, da so kušn|e ter jih strnili v napotke list razdelil na troje obdobij ter se delavski sveti m zbori proiz-naŠtel številke o sodelovanju ne- vajalcev (v komunali, republikah POGOVOR RA ZAČETKU POTI kušnje ter jih strnili v napotke za nadaljnje delo in razvoj delavskega in družbenega samoupravljanja. Kot značilnost tega kongresa poudarja »Indian Wor-ker« sklep, da je treba delavskim svetom zagotoviti več pravic pri razpolaganju s čistim dohodkom. Na koncu je rečeno v članku, da se delavsko, in družbeno samoupravljanje v Jugoslaviji nenehno razvijata in da so pridobljene izkušnje koristne za na-nadaljnje izpopolnjevanje tega sistema. Kandidat Republikanske stranke su. Bliskovito napredovanje ga je pripeljalo ^ Senat, potlej pa na podpredsedniško mesto. Mož je lepe žene iz podobne družine. Osebno živi skromno: v družini in med štirimi mačkami. Nixonova trdnjava je Republikanska stranka. Nobena naloga ni zanj pretežavna, še nikdar ni vrgel puško v koruzo. Zelo dobro pozna svoje sodelavce in uživa fanatično vdanost aktivistov stranke. Za republikance je Nixon to, kar je bil Trnman v nasprotni stranki. Nixo-nove metode, ki demokratom niso všeč, so prav tiste, ki so jih pozdravljali pri Trumanu. To so metode profesionalnega politika, ki je začel spodaj, se dvignil z močjo pesti, se spoznal z vsemi skrivnostmi svoje obrti, je trdoglav, ne upošteva argumente, je politik, ki zna ceniti zvestobo in spoštuje zakon prijateljstva. Na Nixonovo nesrečo pa ni biti dovolj samo ljubljenec stranke, da bi bil položaj predsednika zagotovljen. Ena in druga stranka nimata kdo ve koliko članov; Republikanska jih ima celo manj kot Demokratska. Richa°d^P&xQflVieUsfučiii Njeno- upoštevamo samo vpisane ilane, Rojen je kot siromak, v kleti ^ajšnje težnje: 50 med 100 Ameri-očetove bencinske črpalke. Postal je ,k,anc' simpatizira za republikance, advokat; ne preveč znan, ne preveč ^ z0 .^eI^okraAe.', 24 pa- JIJ1.1® ”e' zaposlen. V politično areno je vsto- vtralmh Republikanec je lahko iz-pif zahvaljujoč se malemu oglasu, s volJen le, če navduši tudi množico katerim so iskali mladega republikan- neodvisnih, ali pa, ce tako uspesno skega kandidata za skupno nastopa- vpliva^ na demokratski blok. nje na manifestacijah v Los Angele- ^ 1 Tako pišejo in pripovedujejo. ANGLEŠKI MORNARJI ZAHTEVAJO VEČJE PLAČE V Veliki Britaniji se nadalju- To trditev mornarjev posred-je stavka mornarjev trgovske no podpira tudi londonski list mornarice, ki se je začela sredi »Reynolds News«, ki je v poseb-prejšnjega tedna in je prizadela nem sestavku analiziral delavske predvsem pristanišča Liverpool, mezde in dobičke družb v Veliki Souihampton in Glasgovv. Stav- Britaniji v minulih nekaj letih, kajoči vztrajajo, čeprav si na- Po podatkih, objavljenih v tem sprotniki prizadevajo na vse na- članku, so se delnice zvišale lani čine. da bi zlomili njihovo stav- za 13 delavski zaslužki pa le ko. Sindikat pomorščakov se je za 3'5 /o- Ta težnja se je še iz-izrekel proti stavki, prav tako pa ramteje nadaljevala letos, ko so so postala zelo aktivna tudi so- bili povprečni delavski zaslužki dišča, ki po prijavah lastnikov H ob' ladij pošiljajo organizatorje stav- ^ Pg ^ ^ da ^ ke v zapor v smislu zakona, sta- gtevJilke poja8niuiejo vzroke za rega 66 let. _ _ sedanji val nezadovoljstva med Vodstvo sindikata je sklenilo delavci mnogih industrijskih pa-z lastniki ladij sporazum, ki je. nog v Veliki Britaniji, obetal mornarjem za dva funta y yeiiki Britaniji menijo, da in pol višje mesečne plače. Mor- izid stavke odvisen od stališča 71 ar ji pa so sporazum zavrnili, pristaniških delavcev, od katerih Kljub prizadevanju sindikalnih so stavkajoči mornarji zahtevali funkcionarjev, ki so jih skušali podporo, ter od mornarjev, zapo-odvmiti od tega, so mornarji na- slenih na velikih čezoceanskih povedali stavko. Sindikalno vod- ladjah, med njimi tudi ladje stvo so obtožili, da zapostavlja »Queen Elizabeth«, ki je prav njihove interese v korist lastni- zdaj v southamptonskem prista-kov ladij. Mornarji pravijo, da nišču. Ce se bodo pridružili siav-je povsem upravičena njihova kajočim tudi ti delavci, bo utr-objavilo pred dnevi na ducate časnikov po vsem svetu, ko so bila zahteva po zvišanju mesečnih pelo britansko gospodarstvo ve- Zakaj se zdaj pravzaprav še pritožuješ? (Tole karikaturo je vrata v provinco Katango še nevarno zapahnjena) plač za štiri funte. ko škodo. Sestava nove libanonske vlade Predsednikom Saebom Sala-r\orn> enim najbolj znanih vodi- zemlja. l^J-jev odpora proti prejšnjemu doživljala mala arabska republi- rali že dlje časa ka na vzhodnih obalah Sredo- čedalje globlji in H SIL V LIBANONU in so postajali poraz pa so doživele v zvezi z nadaljnje, postopno oblikovanje vedno bolj za- novim premierom in s sestavo nacionalne enotnosti in proti mo- Šamu nunovemu režimu, ni le navadna zamenjava vlad, kakor se le to že pogosto dogajalo v no-Velši libanonski zgodovini. Gre ?a dogodek, ki ima globlji pomen ln. & v bistvu potrjuje stabiliza-ClJo in utrditev vseh tistih spre-htemb, ki so se v minulih letih zvrstile v Libanonu. Nova vlada jn novi libanonski parlament na-‘^zujejo jasno preureditev notranjih sil, do katere je prišlo po resni krizi, ki jo je zadnja leta Kriza, ki je zajela Libanon že prikrivala ugodna trgovinska in leta 1958, je dokazovala, da se izvozna bilanca. v tej mali deželi ne more še nadalje obdržati dotedanja proza-hodna orientacija. Vendar to ni bila samo kriza politične, zuna- pleteni, čeprav jih je na zunaj nove libanonske vlade. rebitnim novim akcijam proza- Nova vlada je tudi to pot za- hodno usmerjenih elementov, snovana na široki koaliciji poli- vsekakor pa tudi za jasneje začr-tičnih skupin, vendar se ta koali- tano, čeprav že sprejeto splošno Ko pa se je razvnel boj za arabsko neodvisnost ter je po okrepitvi neodvisnosti Sirije in Egipta ter po ustanovitvi ZAR njepolitične koncepcije, temveč nastala tudi neodvisna republika predvsem kriza gospodarske poli- Irak, so se začele naglo krčiti tike in tudi temeljev, na katerih možnosti Libanona, da bi nada-je bil zasnovan režim predsedni- ijeval to svojo pot. Hkrati so na-ka Samuna. V tem smislu je ne- stajala v deželi notranja vrenja, dvomno deloval tudi naraščajoči med katerimi so se krepile pozi-pritisk socialnih in ekonomskih tivne težnje po neodvisnosti. problemov dežele, ki so se nabi- šivoil111 ve!ePoslaništvu. Brž sta v «yaniiem razgovoru, med katerim mister v (bivši državljan dežele .ze’° lepo kramlja o stari do-n x j1’ hkrati pa še lepše govori čudovitem življenju v Ameriki „razgovoru je povedal, da ima liien hjegovih najboljših prijate-jev vilo v Floridi, dva luksuzna vtomobila, hlev, poln dirkalnih in tri ljubice. Polkovnik X„ * je že več let v tajni službi, ne i„Jlenia kdo ve kako svojih mo-še n lastnik vile v Floridi je bil J;, Pred dvema letoma visoki urad-7" vlade v deželi, ki meji z nje-f,,° ■ Polkovnik ostro gleda mi-tra Y-, maje z glavo in odide. PETiAKT, PRVI PRIZOR: Dva tV*na Pozneje. Na pisalni mizi pol-Kovnika X. leži pismo brez naslo-a cdpošiljatelja V rokah, ki mu “atahko drhtijo,' drži X. fotokopijo tisltega orumenelega izdezka z predvojnega bulevarskega čas-™Ka, ki ga je uradnik v Washing-w>nu Tirad približno petimi meseci “kopal iz arhiva. PRUGI prizor: Teden dni po-“eje. Spet je polkovnik X. prejel k- anonimnem pismu izrezek. To-arat jz nekega večjega newyor-ur H3: *asnjka, v katerem znani “rednik senzacionalne rubrike objavlja: »V neki deželi vzhodnega “loka, v kateri je pred petimi me-“Cci prišlo do spremembe v vladi, Pred odkritjem velikega škan-5~a. Neki bivši uradnik tajne po-— polkovnik, star 52 let, je osumljen, da se na debelo ukvarja z nedovoljeno trgovino. Iz zaneslji-vui virov poročajo, da bodo polkovnika v kratkem zaprli, ves dokazni material pa bodo posla'! državnemu tožilcu. Ker ima ta fhhPotičnt stari gospod še marši-na grbi, lahko računamo, da ga bodo po zelo kratkem postopku obsodili. Skoda . ..« TRETJI PRIZOR: Dan pozneje. Po napetem nočnem potovanju prek »zelene« meje se je polkovnik X. znašel na Dunaju. Takoj je krenil v majhno trgovino na Walzgas-se, nad katero visi napis »Fotografski atelje«. V zadnji sobi za trgovino je olajšan sedel, ln porinil predse debelo torbo s spisi. KONEC IGRE: naslednje jutro Je FBI preiskal stanovanje nekega umetnika v New Torku. Dve uri pozneje je policija aretirala na Dunaju uradnico ameriškega veleposlaništva. Istega dne proti večeru je neki sekretar poslaništva v Ankari izvšii samomor. Verižna reakcija preizkušenega recepta.. OCE CIA — GENERAL BADEL SMITH Septembra 1918. leta se je mladi poročnik po imenu Badel Smith vrnil s francoske fronte v ZDA. Bil je ranjen v bitki in onesposobljen za službo na fronti. Ker ni imel posebne volje, da bi sc ukvarjal z delom v civilstvu, so ga uvrstili v obveščevalno službo armade G-2. Ko se je vojna končala, tudi v G-2 ni bilo več dela Kar je vojaški obveščevalni službi ostalo, so naprtili določenim atašejem v diplomatskih predstavništvih v tujini. Smith, ki mu je obveščevalna služba ležala na srcu kot včasih služba na fronti, Je zaprosil State Departament, naj ga premestijo k nekemu vojaškemu atašeju v tujino. Uradnik, ki je reševal njegovo prošnjo, je posmehljivo pogledal mladega poročnika: — Povejte ml, mladi človek, kolikšni so vaši privatni dohodki? Šamun je moral iti, vendar je bilo v tej široki, precej raznoliki koaliciji sil, ki so nastopile proti njegovi politiki, tik pod površjem še mnogo nasprotij in razlik glede stališč in interesov ter nezglajenih trenj med posameznimi skupinami in grupacijami. Ta fronta ni imela dovolj moči, da bi se v določenem trenutku postavila na čelo in potegnila vse druge za seboj. Prozahodni in konservativni elementi so bili sicer premagani in potisnjeni vstran, vendar pa niso bili dokončno likvidirani. Zato je obveljala začasna, srednja rešitev. Predsednik republike je postal kompromisni general Sehab, sestavili so začasno vlado štirih in ohranili stari parlament s Šamu-novim vplivom. Dežela je prišla -- obdobje notranjega urejanja, Republika Ciper Opolnoči 15. avgusta se je vrsti neodvisnih držav pridrnžila še ena, in sicer: Republika Ciper. S površino 9250 kv. kilometrov in z več kot pol milijona prebivalci (približno 400.000 Grkov in 100.000 Turkov) je Ciper po velikosti tretji otok v Sredozemskem morju. V glavnem mestu Nikoziji živi nekaj manj kot petina Ciprčanov, v ostalih petih mestih pa je nastanjena tretjina skupnega števila prebivalcev z otoka. Ciper oi posebno bogat otok. Največ pridela fig, pšenice in rži, limon, pomaranč ter grozdja. Predelovalna industrija ni razvita, nekaj več dohodkov jim prinaša turizem, izvažajo pa azbest, baker, železo in krom. Ciper pa ima zelo važen geografski položaj, kar še posebej poudarja njegovo strateško pomembnost. Praznik je bil na otoku, ko so proglasili neodvisnost. Senco na to pa mečeta angleški vojni bazi, v katerih ima Velika Britanija vse pravice. pomirjevanja vzburkanih strasti in postopne kristalizacije razmerja med silami. To obdobje se je končalo z nedavnimi parlamentarnimi volitvami, katerih rezul-tafi nazorno pričajo o nastalih spremembah in njihovem zna-----------------------------------------------------------------------— čaju. Po teh volitvah, ki so prinesle cija razlikuje od dosedanjih. V usmerjenost k politiki neodvisno-s svojimi rezultati nedvomno luči nastalih sprememb v deželi sti in medarabskega sodelovanja, okrepitev naprednih sil, so utr- je postavljena, na nove temelje, k politiki, ki odpira Libanonu pele konservativne politične gru- iz nje so — sicer ne povsem, ven- široke perspektive ter mu omo-pacije kljub številnim mahinaci- dar najizraziteje — izključene goča, da bo v nadaljnjem, samo-jam in kljub podpori od zunaj prozahodne in konservativne sile stojnem, progresivnem razvoju še dva huda poraza. Na volitvah Očitno se bo morala nova liha- našel samega sebe in si priboril novega predsednika skupščine je nonska vlada še lep čas boriti za ustrezno mesto med arabskimi propadel njihov kanditat, drugi utrditev svojega položaja ter za deželami. S. T. Švedska USPEH PILOTOV Po stavki, ki je trajala 37 dni, so se piloti švedska letalske družbe /Linief ieg« prejšnjo soboto vrnili na delo. Stavkati so začeli 16. junija. potem ko je družba zavrnila zahtevo pilotov po izenačenju s plačami pilotov, zaposlenih v Skandinavski letalski družbi. Z novim sporazumom so stavkajočim pilotom zvišali plače za 10 •/«. RUDARJI ZAHTEVAJO VIŠJE MEZDE Sindikat zahodnonemških rudarjev je poslal združenju delodajalcev v porurskih premogovnikih pismo, v katerem zahteva pogajanja o višjih mezdah, čeprav bo sedanji sporazum o mezdah potekel šele 1. maja prihodnje leto. To zahtevo so postavili na sedmi redni skupščini v začetku julija, ko so poudarili, da se je de« lovnj učinek rudarjev znatno povečal in da je torej treha spremeniti tudi mezde. Sindikat poudarja, da je dosegla sedanja produktivnost našega rudarja rekordno številko 2100 kg premoga v delovni izmeni. V svoji zahtevi piše sindikat. da rudarji niso več najbolje plačani delavci, temveč so se v minulem obdobju mezde v nekaterih gospodarskih panogah, zlasti v jeklarski industriji, občutneje povečale, kar po mnenju sindikata absolutno upravičuje zahtevo rudarjev. Pričakujejo, da so bo vodstvo sindikata kmalu pogajalo z zastopniki delodajalcev. VENEZUELA PROTIAMERIŠKE DEMON-STRACI.TE V Caracasu so se začele pred dnevi protiameriške demonstracije, ko je venezuelski parlament sprejel resolucijo, v kateri je podprl vlado Fidela Castra in boj kubanskega ljudstva proti tujemu vmešavanju v notranje zadeve Kube. Demonstranti so sežgali ameriško zastavo med vzkliki »Kuba da, yankee nee« ter izobesili kubansko zastavo. Potem ko so zažgali ameriško zastavo, je več govornikov na zborovanju obsodilo politiko ZDA do Kube. LATINSKA AMERIKA MANIFESTACIJA PREDSTAVNIKOV KMETIJSKIH DELAVCEV Komisija, ki pripravlja prvo konferenco kmetijskih delavcev Latinske Amerike se je zbrala v Havani na sestanku, ki so se ga udeležile delegacije sindika nih organizacij kmetijskih delavcev iz desetih dežel. Pripravljalna komisija je izdala manifest, ki ga je nas ovila na »delovne ljudi in vse narode na ce.ini«, V manifestu je opisan položaj kmetijskih delavcev v latinskoameriških deželah. Pravi, da narodi živijo v »veliki bedi«, in poudarja, da je »boj delovnih ljudi dosegel določeno širino intenzivnost in zre.ost« Nada je je rečeno v manifestu. da je treba izmenjati izkušnje in vskladiti boj, ki naj bo usmerjen k skupnim ciljem. Z namenom. da bi se to uresničilo,' so voditelji sindikalnih organizacij kmetijskih delavcev in kmetov Brazilije, Venezuele Ekvadorja, Kostarike. Kube, Bolivije, Paragvaja, Čila Hondurasa in Mehike predagaii sklicanje konference. Med cilji, ki jih je treba doseči, so postopno zviševanje mezd, uzakonitev socialnega zavarovanja, uvedba osemurnega delavnika, pravica do stavke, nacionalizacija plantaž, ki so v rokah monopolov, itd. Agrarna politika je preizkusni kamen za demokratično usmerjenost vlade v določeni deželi, pravi manifest. Ciani pripravljalne komisije so sindikalni predstavniki kmetijskih delavcev Venezuele, Brazilije Jn Kube konferenca Pa je napovedana 1. marec 1961 v Havani. KOLUMBIJA ZAHTEVE PETROLEJSKIH DELAVCEV Delavci, zaposleni pri ameriških petrolejskih družbah v Kolumbiji, so se od’očili za stavko po neuspelih pogajanjih, ki so trajala s prekinitvami skoraj sedem mesecev. Zahtevajo ustanovitev komisije za poravnavo in arbitražo, hkrati pa tudi višje mezde od dneva, ko so predložili svojo zahtevo. Razen tega so delavci zahtevali razveljavitev pogodbe z družbo »Forest Oll«, ki je v minulih štirih letih oškodovala Kolumbijo — po navedbah strokovnjakov — za pet milijonov dolarjev Federacija petrolejskih delavcev je poslala vsem i»vojim članom navodila, naj pokažejo solidarnost s stavkajočimi. ll!llllt!llUIIIIUlllillilll!!lllilllllllll!llil!!!l!l!!!llllllllllllll!ll!!llliJlltilllilllll!UlJlUllllil!iUllllilllilllUIUI!lll Akvareli Franca Smoleta Z blokom papirja na kolenih in z akvarelnimi barvami poleg sebe sedi Franjo Smole, uslužbenec Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani v svojem prostem času pred motivom nekje v dolini zgornje Trente ali pa pred morjem, ki se odpira pred njim, in slika. Njegovi priljubljeni motivi so gore in morje: dve skrajnosti v prirodi, ki pa se dopolnjujeta na razstavi njegovih 46 akvarelov, ki so vsi nastali v zadnjih dveh letih, med dopustom na gorah ali pa na taborjenju v Vrsarju, kjer je taboril s »Partizanom* in kjer je nastala cela serija obmorskih motivov s cipresami, zalivi in primorskimi hišami in arhitekturo. Smole je amater tako rekoč brez slikarske izobrazbe in zanimalo me je, zakaj slika? Povedali so mi, da ga lahko najdem na razstavi v poslopju Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, kjer običajno sedaj preživi popoldneve. Zakaj slika? »Mislim,* pravi živahni, kljub belim lasem mladostni slikar »da v življenju nisem dosegel vsega, kar bi zmogel in moral. .. mogoče bom kot slikar uspel izraziti samega sebe, popolno in razumljivo tudi za druge, kot si to želim.* Odgovor je tu in obiskoimlci, ki se živahno zanimajo za posamezne akvarele in njihove cene, dokazujejo, da je Smole že našel pot do njih. Slikal je še kot dijak, toda na akademijo ni prišel zaradi družinskih razmer. Ostala pa je neizpolnjena želja, ki je našla tudi v italijanski internaciji pot do slikanja. Italijanski oficir, sam slikar, je skupini ujetnikov, med katerimi je bil tudi pokojni slikar Vito Globočnik, preskrbel barve, papir in platno. Slikarske sestanke so izrabili tudi za politično delo in za povezavo med ujetniki. V nemškem ujetništvu je bil skupaj — tako mi je pripovedoval — s slikarjem Pregljem in Daretom Klemenčičem in tudi tam so slikali. Njihove stvari so hoteli Nemci celo razstaviti v Berlinu, toda ujetniki tega niso dovolili, ker bi Nemci to izrabili za propagando. Tako je to že njegova tretja razstava — seveda so bile dve od njih samo internega značaja, za znance, s sedanjo pa je stopil kar pogumno pred javnost. Za amaterje veljajo drugačna merila kot za profesionalce... tega se moramo zavedati ko bomo šli pogledat to simpatično delo človeka, ki svoj prosti čas porabi na tako plemenit način, v stiku s prirodo in umetnostjo. FZ Samuel Butler: »Pot vsega živega« Anglijo radi uvrščamo med r-v-ioa rv-v* m~D FTf} dežetle nazadnjaških navad, čeprav j tj j// f mnogokrat niti ne slutimo, v čem j H/c'oA\w se pravzaprav spriva ta, tako ime-vana angleška konservativna tradicija!? Vrzel v odgovoru nam v dobršni meri izpopolni literarno delo angleškega pisatelja Samuela Butlerja, roman »Pot vsega živega*, ki ga uvršča slovstvena zgodovina med vrhove evropskega romana devetnajstega stoletja. Bralec s pozornostjo sledi avtorjevemu opisovanju bojr, med pojme svobodomiselnim sinom in suženj privzgojenih konservativnih pogledov na svet, družbo in vero. Boj med njima sicer ni boj med dvema generacija- M ma, vsekakor pa je drzen primer osvobajanja mladega člo- g neka od pomanjkljive, enostranske vzgoje, ki jo trdoživo = varuje kler anglikanske cerkve kot nepremakljiv pristaš g konsevativizma. Vrednost posameznim prizorom iz življenja g angleške družbe v minulem stoletju daje malce ironičen || način popisovanja, v katerem seznanja pisatelj bralca z g nedopustnimi družbenimi odnosi, ki gospodujejo nad člove- M škimi hotenji in dejanji. Mnogi samogovori, ki pripovedno fi dejanje namerno zavlačujejo, prav nič ne izbirajo med soci- g alnimi, ljubezenskimi, družinskimi, pa versko-filozofskimi = razmišljanji in modrovanji, ki razgaljajo »negovan* cvet av- g gleške družbe. Življenje sina in očeta v krogu družine, pri- g jateljev in znancev je le izhodišče k temu modrovanju, ki je g očitna dragocenost vsebine. |§ Prizadeven prevod Herberta Griina, ki z lepim in bogatim g jezikom posreduje knjigo našemu bralcu, razporeja delo Sa- g muela Butlerja med razveseljive novitete Cankarjeve založbe, g ki je knjigo izdala v svoji redni zbirki »Svetovni roman*, g kid § Ti si mo ja pesem | Na prvi pogled bi človek pre- J sodil, da so nemški filmski produ- g centi v hudih zadregah za pamet- g rte scenarije, ko so morali za ta g film (barve, cinemascope) izumiti g celo novo kraljevino, kralja, mini- g strsko predsednico, celo vlado in g še vod vojske povrhu. Ampak ni g tako. »Ti si moja pesem* bi lah- g ko postavili tudi v drug okvir = (poglavitna je pač revija, zgodba j o kralju in njegovih nezgodah je = zgolj malo pomemben okvir revij- g skim točkam), pa tega namenoma niso storili; številne izjave g nemških filmskih delavcev pričajo, da nemška filmska pu- g blika še vedno ljubi uniforme, plemenite plavokrvneže. kraljevske (ali cesarske, saj je vseeno) dvorce z velikimi dvoranami, z lestenci in z zrcali od stropa db tal, v katerih se tako g imenitno pleše k. und k. valček... To niso naše ocene o nem- = škem filmskem občinstvu, temveč ocene nemških filmskih gj strokovnjakov. Morebiti se v teh ocenah motijo — vendar j izdelujejo filme točno v tem smislu. »Ti si moja pesem* je = zelo lep primerek te zvrsti: do skrajnosti neumna zgodba, ki g užali vsak normalen človeški okus, vsebujoča vse tisto, kar g smo našteli, potem pa glasbena revija z mnogo petja in plesa: g to zadnje povečini opravi Caterina Valente ob spremljavi or- g kestra Kurt Edelhagen — dvoje imen, dobro znanih ljubi- §| teljem zabavne glasbe. Treba je reči, da pevka (in plesalka) g in orkester opravijo svoja nalogo dobro, vendar z zadržkom: g nemška zabavna glasba med ljubitelji pravega jazza še nikoli g ni bila priljubljena in zaradi tega filma ne bo nič bolj. Torej: dovolj prijetne glasbe (razen za glasbene izbirčne- g 2 že), tri dobre in tri sto slabih šal, vse skupaj v cinemascopsko s H moderniziranem cesarsko-krciljevnm okviru. -šn g iilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!lin!llllll!llllllll!lll!llllllllll!l!ll|||l!l!llllllllll!||l!lllllllllll||||||||||||ff naprednim, za angleške očetom-pastorjem, ki je © Ali je M odziv te 'S. tečaji glavna oblika vzgoje * štvenih delavcev? Mi bi želeli, da bi postali ^ mo najbolj kvalitetni, kajti, najboljšem primeru lahko no v Kopru na leto blizu šti sto tečajnikov. Potrebe pa ^ mnogo večje. Prav zato bom da se še utrdi sodelovanje z delavskimi univef' zami in drugimi izobraževalnimi institucija^1' ker le tako bo možno pravilno in čimbolj koristno izkoristiti vse možnosti,, ki jih imata radio in televizija pri izobraževanju. -ms * Saroyan je med najbolj ■ *nanimi ameriškimi še živečimi pripo-Vedniki, Kot sin priseljenca Armenca je izživel zelo težko mladost. Že s tri-^istim letom je zapustil šolo in se za-Preživljati. Ostala pa je v njem že-;a Po znanju in večino prostega časa ?e Preživel ob knjigah. S triindvajsetimi 1 ie objavil prvo delo in od takrat ^e9ovo literarno ustvarjanje ni prenese- Saropan je pisatelj, ki največkrat ^Pisuje vsakodnevne doživljaje in živ-jenje malega človeka, delavcev, brez-rricev in potepuhov, skratka pisatelj *P°nižanih ih razžaljenih-«. Vsa njegova pa preveva toplota in zaupanje človeka, v čemer se močno razliku-e °d ameriških avtorjev iz obdobja po Prvi svetovni vojni. Ta dolina,. je premišljeval, ves ta Wedel med planinami je moj rojstni j aj> kraj, o katerem sem sanjal in vse tako, kot je bilo: brizgalne se še e.ano vrtijo in škropijo travnike, po-r da se mu je približal. _ Dober večer, ga tiho pozdravi, " Jahko dobim malo vode? Starec se je počasi obrnil. Njegova enka senca je počivala na hiši. Pogle-aai je mladeniča, začuden in zado-v°ljen. — Zakaj ne, seveda, pravi in položi Cev mladeniču v roke. — Izredno dob-ra voda, nadaljuje starec. — Iz doline petega Joahima je, mislim, da je naj-“oljša. Voda v San Franciscu mi je ^°Prna. Nobenega okusa nima. Spodaj Los Angelesu pa ima voda okus po pcinovem olju. Sploh ne vem, kako anko toliko ljudi živi leta in leta. Medtem po je pil, je poslušal sta-msal vodo, kako teče iz cevi na zemljo debelem curku in se hitro izgublja zemlji. — Rekli ste, — se obme k jarcu, — rekli ste, da je vaša voda “a]boljša na svetu... j Vtaknil je glavo pod vodni curek n Pričel piti. Sladek, piten okus vode “a je začudil in medtem ko je pil, je v^Pislil: Moj bog, kako je to čudovito, util je, kako se mu hladna voda raz-,lva po telesu, kako ga osvežuje in Jadi. Ko mu je zmanjkalo sape, je J^gnil glavo in dejal starcu: — Res JPo srečni, mi ljudje iz doline, in še Rako srečni. Ponovno je sklonil glavo in pil briz-|a3očo vodo. Videti je bilo, da se ni-akor ne more dovolj napiti. Več je bolj se mu je ždela voda okusnejša. Starec je bil presenečen. — Saj ste Popili približno liter vode, mu pravi. Medtem ko je pil, je poslušal star-a> kako govori, nato pa dvignil glavo n dejal: — Da, mislim, da jo je bilo es toliko. Odličen okus ima. Potem si J® z robcem obrisal usta, vendar cevi ai izpustil, ker si je želel še piti. Vsa “jina je v tej vodi, vse kar je jasno, Prirodno, vsa dobrota, preprostost in npsničnost. " Človek božji, pravi starec, — pa . bili zares zelo žejni. Kako dolgo pa niste pid? — Dve leti, mu je odgovoril. — Da, ave leti je od tega, odkar sem zadnjikrat pil to vodo. Ni me bilo tu, potoval sem po svetu in danes se vračam. ■L* sem rojen, zgoraj v G ulici. V ru-skern naselju, veste. Preko proge za uzni Pacifik. Dve leti me ni bilo in Jiaj sem spet tu. Verjemite .mi, čudo-jio je, če se vrneš' domov. Rad imam ta kraj, poiskal si bom kako delo in nstal tukaj. , Spet je nagnil glavo, popil še nekoliko požirkov, potem pa cev vrnil starcu. ~ Zares ste bili zelo žejni, je dejal starec. — Nikoli še nisem videl, da bi jahko kdo naenkrat popil toliko vode. Res» pravi užitek je bil, ko sem vas opazoval, kako ste pili. Napotil se je naprej po Ahvinovi nbci, veselo brundajoč, tako da je sta-n®0 začudeno gledal za njim. Lepo je to, če se človek vrne domov, je pomislil mladenič. Največja napaka, ki sem jo kdajkoli storil pa je, da se vračam po tej poti. Vse, kar je počel doslej, je bilo napačno. Toda to je bila samo ena izmed drobnih napak. Prišel je iz nekega kraja južno od San Francisca, ne da bi sploh pomislil na vrnitev domov. Nameraval je daleč na jug, ostati tam nekaj časa in se potem vrniti nazaj. Ko pa je zagledal domači kraj, je bila skušnjava prevelika. Kakšno zadovoljstvo, stati na cesti v civilni obleki in ustavljati mimovozeče avtomobile! Mestece za mestecem je ostajalo za njim in zdaj, glej, je res stopal po ulicah rojstnega mesta, ob sedmih zvečer. Čudovito je bilo vse to, in voda... Ni bil več daleč od mesta, od središča, in lahko je videl eno ali dve visoki zgradbi. Zgradbo Pacific Gas in zgradbo Društva za električno energijo, osvetljene od živobarvnih svetlobnih reklam. In še to večjo zgradbo, ki je prej ni bilo. Ta je nova, je pomislil, zgradili so jo med mojo odsotnostjo. Zavil je v Fultonovo ulico in se sprehodil skozi mesto. S kraja, od koder ga je opazoval, je bilo videti čudovito, lepo in majhno, pravo majhno, tiho mesto, kraj, v katerem se človeku porodi želja, da bi v njem ostal za vedno, se oženil, imel svoj dom, otroke, delo in vse ostalo. In to je bilo vse, kar si je želel. Zrak v dolini, vodo in resničnost vsega kraja, preprosto življenje v dolini. V mestu se ni prav nič spremenilo: imena trgovin, ljudje, ki so hodili po ulicah, tiho drseči avtomobili, mladeniči v avtomobilih, ki so iskali poznanstva z dekleti — vse je bilo tako kot nekdaj. Gledal je obraze, ki jih je po- jih ni opazil prija- so bile oči starca; začutil se je tujca, ki ga nobena vez ne veže na to hišo, a vendar je bil to njegov rojstni dom, kraj, o katerem je tolikokrat sanjal. Kraj, ki ga je preganjal, kjerkoli je bil. Bal se je, da bi kdo prišel iz hiše in ga opazil, ker je vedel, da bi potem zbežal. Vendar pa jih je želel videti vse, hotel jih je imeti pred očmi, občutiti njihovo prisotnost, občutiti celo njihov vonj, tisti stari, predirni ruski vonj. Toda to je bilo preveč. Povrnilo se mu je sovraštvo do vseh in vsakogar X tem mestu in odšel je do vogala. Stal je tam po ulično svetilko, vznemirjen in razočaran. Želel si je videti svojega brata Pavla, hotel govoriti z dečkom, da bi vedel, kaj se dogaja v njegovi duši, da bi videl, kako prenaša tako življenje in kakšno življenje sploh živi. Vedel je, kako je bilo z njim, ko je bil v njegovih letih in želel si je, da bi svojemu bratu lahko kaj svetoval. Kako naj se z branjem obvaruje pred tem občutkom dolgega časa in gnusobe. Pozabil je, da od zajtrka ni imel še ničesar v ustih in da je sanjal mesece in mesece, kako bo jedel eno izmed jedi, ki jih je kuhala njegova mati, kako bo sedel za staro mizo v kuhinji in jo opazoval, kako se velika, z zardelim in jeznim obrazom jezi nanj, a je kljub temu polna ljubezni do njega. Zdaj pa si nenadoma ni želel več jesti. Počakal bo za vogalom. Morda bo njegov brat le stopil iz hiše in tako bi videl dečka, se pogovarjal z njim. Pavle, bi mu dejal in ga ogovoril v ruščini. Tišina v dolini je pritiskala nanj, izgubljala je svoj čar in postajala je samo ena izmed oblik monotonije v tej dolini. Hiše pa ni mogel zapustiti. Lahko jo je opazoval z vogala in vedel je, da bi še vedno rad stopil vanjo, videl svojce, sodeloval v njihovem življenju. Vedel je, da si je to> želel mesece in' mesece. Te želje pa so zbledele zaradi tiste grde resničnosti v tem življenju, tistega, na kar je med svojo odsotnostjo pozabil. In vse se je v trenutku spremenilo. Spremenil se je videz in značaj hiše, mesta in okolice, vse je postalo grdo in neresnično in prebudilo v njem željo, da bi odšel in se nikoli več ne vrnil. Ne, nikoli več se ne bi mogel vrniti. Nikoli več ne bi mogel ponovno vstopiti v to hišo in nadaljevati svoje življenje tam, kjer ga je prekinil. Nenadoma se je znašel na stezi, splezal čez ograjo in stopil na dvorišče. Kuhinja je bila razsvetljena, pri- bližal se ji je, misleč, da bo videl koga od domačih, da bi ga ti opazili. Pogledal je skozi kuhinjsko okno in videl svojo najmlajšo sestro Marto kako pomiva posodo. Opazil je staro mizo, staro peč in vse je bilo videti tako žalostno in pretresljivo, da so se mu oči napolnile s solzami. Moral si je prižgati cigareto. Vse je bilo videti zelo tiho, zelo svetlo in strahovito žalostno. Upal je, da bo prišla v kuhinjo mati. Rad bi vedel, ali se je zelo spremenila, odkar je odšel. Ali ima še vedno tisti stari, srditi izraz? Jezen je bil sam nase, ker ni bil dober sin in želel si je osrečiti mater, vendar pa je vedel, da je bilo to nemogoče. Potem je opazil svojega brata Pavla, hotel ga je poklicati. Vse, kar je bilo v njem dobrega, vsa njegova ljubezen, je bila usmerjena k dečku, vendar se je obvladal, globoko je vdihaval dim in trdno stiskal ustnice. Deček je bil videti v kuhinji izgubljen kot v temnici. Ko ga je opazoval, so mu solze drsele po licih. Nič več si ni želel, da bi videl mater. Lahko bi se tako razjezil, da bi napravil kakšno neumnost. Počasi je šel po dvorišču, preskočil plot in stopil na ulico. Oddaljeval se je od hiše in bolečina v njem je rasla. Močno jih je ljubil, a obenem • sovražil grdobo in enostranskost njihovega življenja. Čutil je, da vedno hitreje beži od svojega doma, od svojih domačih, da grenko joče v temini svetle noči, zato, ker ni mogel ničesar storiti, nič, niti najmanjše malenkosti. * v znal še kot deček, pa ljudi, ki poznal po imenu. In tedaj je Tonyja Rocka, starega, dobrega telja, kako je korakal po ulici. Ustavil se je in čakal, da se mu Tony približa. To srečanje, je bilo podobno srečanju v sanjah, čudno, skoraj neverjetno. Sanjal je o sebi in njemu, kako bežita iz šole, da bi se šla kopat ali na sejem, kako sta skrivaj odšla v kino. In zdaj je bil ponovno tukaj, ta veliki mladenič z lenobno, nemarno hojo in z vedrim, tipično italijanskim smehljajem.. Zadovoljen je bil, da je napravil napako in se vrnil v rojstno mesto. Ustavil se je in čakal, da se mu Tony približa. Smehljal se je in ni mogel spregovoriti niti besede. Mladeniča sta si podala roke in se pričela prijateljsko suvati in psovati. — A, ti stari izrodek, pravi Tony, — kje, za vraga, pa si se potepal? Udaril je prijatelja v želodec in se pri tem na ves glas smejal. — Stari moj Tony, stari dobri pijanec; moj bog, kako sem vesel, da te vidim. Mislil sem, da si morda že umrl. Kaj, za vraga, si pa počel? Pso-Val ga je v italijanščini in uporabljal besede, ki se jih je naučil od Tonyja pred tolikimi leti, Tony pa mu je odgovarjal v ruščini. — Domov moram, se nato spomni. — Moji ne vedo, da sem tukaj. Umiram od želje, da bi videl svojega brata Pavla. Stopal je dalje po ulici in se smehljal zaradi srečanja s Tonyjem. Spet se bosta skupaj zabavala, lahko bi se šla spet kopat kot takrat, ko sta bila še dečka. Ko je stopal mimo trgovin, se je spomnil, da bi lahko materi kupil majhno darilce, ki bi staro gospo prijetno presenetilo. Imel pa je le malo denarja in vse je bilo tako drago. Kupil ji bom nekaj kasneje, je pomislil. Prekoračil je progo za Južni Pacifik ter prišel do ulice G. V nekaj trenutkih bo doma, pred vrati svoje stare hiše, in vse bo tako kot nekoč: starec in starka, njegove tri sestre in brat, še deček. Vsi bodo v hiši. Opazil je domačo hišo, ko ga je od nje ločil še velik stanovanjski blok in srce mu je pričelo hitreje udarjati. Nenadoma pa je začutil, da ga prevzemata strah in slabost, spomnil se je pozabljenih spominov o tem mestu, o tukajšnjem načinu življenja, ki ga je vedno sovražil, življenja, v katerem je bilo nekaj grdega in mrzlega. Kljub temu pa je korakal dalje in bolj se je bližal hiši, hitrejši so bili njegovi koraki. Videl je, da se je ograja podrla, hiša se mu je nenadoma zazdela grda in začudil se je, zakaj, za vraga, zakaj se njegov stari ni preselil v kakšno boljšo hišo, med prijetnejše sosede. Ob pogledu na hišo je začutil vso tisto staro stvarnost. Vrnilo se mu je njegovo staro sovraštvo in ponovno se ga je polastila želja, da bi odšel nekam daleč, nekam, kjer je ne bi več videl. Kot takrat, ko je bil še otrok, je spet začutil globoko, nepopisljivo sovraštvo do vsega mesta, njegovih laži,' majhnosti, neumnih ljudi, ki žive v njem, praznina njihovega duha in zazdelo se mu je, da se nikoli več ne bi mogel vrniti v tako mesto. Voda, da, voda je bila dobra, bila je izvrstna; toda bile so še druge stvari. S počasnimi koraki se je sprehajal pred hišo. Njegove oči Humoreska tedna HONORARNI ZASLUŽEK Tisto popoldne, ko je ves dan lilo, kot da so se porušile pregrade vseh nebeških hidrocentral, je Koz-ma Kuzmič sedel mrk v svojem kotu ob štedilniku in prebiral Dnevnik. Otroci so bili v šoli, žena Valburga pa je pomivala posodo. Molk, ki ga je motilo le ropotanje posode, je oznanjal hudo uro. Nenadoma je Valburga zabrisala pomivalko na mrzel štedilnik in spregovorila: »Vrag naj vzame tebe in tako življenje. Sediš tu kot kup nesreče, drugi pa služijo...« Kozma je‘ pobesil časnik in preko očal zastrmel v sršenasto Valburgo. »Rojeni so za to.. .* je spregovoril vdano. »Rojeni, rojeni, seveda so rojeni,« je vzkipela ona. »Temu, nad nami so na primer že rojenice položile v zibelko čopič in barvice, da na lesene krožnike riše narodne ornamente. Zdaj bodo kupili hladilnik. Inženirju Pezdirju je sveti duh že v materinem telesu navdihnil misel, da naj dopoldne V službi honorarno projektira, popoldne pa dela za svoje podjetje nadure, ker dopoldne ne opravi svojega dela ... Sedaj čakajo, da bodo dobili fičko-ta... Desni sosed šiva modrčke in pasove in bodo šli letos vsi na dopust v Dubrovnik... Kogar koli pogledam, vsak si zna poiskati kak honorarni zaslužek in potem shajajo. Samo ti sediš tu in se ne zna-neš...« »Valburga, prosim te!« »Kaj bi prosil?! Nekaj ukreni! Ali ne vidiš, da tako ne bomo prišli na zeleno vejo?« »Ti tega ne razumeš. Meni se to upira. Ali veš, od kod prihaja beseda honorarni?« »Me ne zanima od kod pride, zame je važno, kaj prinese ...« »Honor, honoris pomeni po latinsko čast, častno službo. Doctor honoris causa pomeni...« »Me nič ne briga. Jaz vem, da se pravi honorirati — plačati. To je zame važno, ne pa čast. Kdo pa živi od časti, to te vprašam? Pojdi ti k Slovenija-avtu in reci: Jaz sem Kozma Kuzmič, imam neomadeževano čast in bi rad avto, pa boš videl, na katero mesto te bodo vpisali za fičkota...! Ha, ha... Studenec bodo poklicali, rešilni avto, da te bo v norišnico zapeljal. -.« Kozma ni odgovoril. Spet se je poglobil v branje, ko je potrkalo na vrata predsobe. »Naprej,« je neprijazno iz kuhinje bevsknila žena. Vrata s stopnišča so se le na pol odprla in skozi špranjo je pogledala v premočeno kmečko ruto zavita glava. »Kaj jajčk, gospa? Po dvajset jih dam, ker sem pozna in dežuje in moram na vlak.« »Ce so lepa? No, vstopite! Pokažite jih« je neprijazno povabila Valburga kmetico v kuhinjo. Kmetica je odgrnila košaro in Jo postavila na mizo. »In so sveža?« »Vsa od tega tedna,« je zagotovila jajčarica. »Po osemnajst jih plačam.« »Ne morem, gospa, po petindvajset jih dajejo.« »Kakor sem rekla: po osemnajst. In vse vzamem.« ponujati jajca. Morda pa se bo dobro izteklo, je premišljeval. Saj jajca vsi potrebujejo. Sedaj jih ni dovolj na trgu... »In pazi, da ti ne bo kdo katerega odnesel, ne da bi ga plačal,« mu je naročila ob odhodu žena. »Da te ne bodo ob prvem zaslužku ogoljufali...« Ob treh se je Kozma vrnil iz službe. Valburga ga je pričakovala na oknu. Kovčka ni imel na kolesu. Pa se jd ni zbal in zaradi, svoje ča- »No, če vse vzamete, naj bodo po devetnajst.« »Po osemnajst!« »Oh, kakšni ste! Naj vam bo, za božji Ion ...« Kozma je vprašujoče pogledal ženo. Ni mu šlo v glavo, čemu naenkrat 200 Jajc. To je skoraj četrtina plače. Rekel pa ni nobene. Kmetica in žena sta stopili v spalnico in zložili jajca kar na posteljo. Bilo jih je nekaj več kot je rekla kmetica in Valburga ji je odštela 3700 dinarjev. Ko je kmetica odšla, je Kozma dvignil glavo in ponižno vprašal: »Jih boš vložila? Za celo leto morajo biti...« »Vložila pa vložila! Teh ne, da veš! So prepoceni. Te boš nesel ti jutri v službo in jih boš prodal po štiriindvajset. Vsak jih bo rad vzel. Si razumel? Ce ti nisi rojen za honorarne zaslužke, sem pa jaz... Tisoč dve sto boš zaslužil...« Kozma je globoko zavzdihnil in ni zinil ne bele ne črne... Valburga je vzela z omare star kovček, zavila vsako jajce posebej v časopisni papir in jih varno zložila vanj. Drugo jutro je Kozma navezal kovček na prtljažnik kolesa. Ni si mogel predstavljati, kako ga bodo v službi pogledali, ko jim bo pričel sti jajca spravil v pisarni, namesto da bi jih prodal? je pomislila Valburga. »No, kako je šlo,« ga je sprejela v predsobi. »Je tvoja čast kaj trpela?« Kozma jo je pogledal vdano in ponižno. »Ni, Valburga, moja čast ni trpela, pa tudi tvoja ne ...« »Torej se je vse dobro izteklo? Vidiš, saj sem vedela« »Dobro se je izteklo ...« »Zakaj pa si potem tako klavrn?« »Saj sem lahko. Tudi ti boš. Počakaj, da ti povem. Hm... Ko sem stopil s kolesa, sem odvezal kovček in ga hotel postaviti na tla. Tedaj se je odtrgal ‘ ročaj, kovček je štr-bunknil, se mimogrede odprl in jajca so se vsula na asfalt... Niti eno ni ostalo celo.« »O, sveta mati nebeška in vsi svetniki! 3700 dinarjev! Da sem le mogla zaupati ta posel tebi! Namesto 1200 dinarjev profita, 3700 dinarjev izgube! Ti, ti, častni doktor vseh rev in šlev .. Da si se mi sploh še upal prikazati pred oči.:.« »Upal, upal. Veš, Valburga moja, za take posle mora biti človek rojen ... Jaz pa nisem. Pa tudi ti ne... Jajca, ki si jih kupila, so bila vsa do zadnjega — klopotci...« / Na vprašanje, za koliko se zviša morska gladina, za milimeter ali za centimeter na leto, bodo odgovorili oceanografi šele po natanč-nili meritvah — Znanstvene raziskave treh jadranskih inštitutov so našemu gospodarstvu v veliko pomoč — Zakaj »suha« in »debela« leta v rabolovti? — JVM pomaga znanstvenikom Naša obala tone V Dornbirnu na Avstrijskem so pred nedavnim postavili razmeroma veliko dvorano, ki pa so jo za razliko od klasičnih principov gradbeništva — kar napihnili. Dvorana je namreč izdelana iz nylona, ki mu je primešan kavčuk. V 90 minutah — toliko časa zadostuje, da se stene napihnejo — so vsa gradbena dela opravljena. Strokovnjaki priporočajo to novost predvsem zaradi tega, ker jo je lahko prenašati iz kraja v kraj. V našem primeru je dvorana dolga 31 metrov, široka 13 in visoka 6,40 metra. V zemljepisnih učnih knjigah je zapisano, da znaša največja globina Jadranskega morja 1330 m. To ne drži. najnovejše meritve popravljajo ta podatek. V južnem delu Jadrana, nedaleč od Boke Kotorske, so izmerili globino 1400 m. Morda bo tudi ta podatek v kratkem zastarel, ker oceanografi od leta 1958 (od začetka mednarodnega geofizikalnega leta) načrtno raziskujejo Jadransko morje, ki je še vedno velika skrivnost ne le zanje, temveč tudi za biologe, geofizike, hidrologe, meteorologe in ribiške strokovnjake. Peščica podatkov iz njihovih beležnic razkriva tisti neznani Jadran ter pomaga gospodarstvenikom, pomorščakom in organizatorjem turizma, da bi zagotovili napredek temu najlepšemu in do nedavnega pasivnemu delu naše dežele. Te njihove raziskave so zanimive tudi za turiste, ki preživljajo počitnice na obali od Kopra do Ulcinja. Po naj novejših podatkih meri zračna črta naše jadranske obale 628 km, v resnici pa je obala zaradi členovitosti mnogo daljša, in sicer 2092 kmr z obalami 1230 otokov, otočkov, grebenov in čeri pa 6116 km. Površina vseh naših jadranskih otokov, med katerimi jih ima le 66 stalne prebivalce, znaša 3160 kvadratnih kilometrov, kar je osemdeseti del naše dežele. Ze dolgo je znano, da so bili jadranski otoki nekoč sestavni deli kopnega. Ta trditev je dokazana prav tako kot tiste, da se jugoslovanska jadranska obala niža. Dokazov je dovolj, naštejmo le nekatere: Soča se izliva v Jadransko morje nedaleč od Tržiča. Nekoč je bilo njeno ustje 70 km zahodno od otoka Mali Lošinj. Morje je prav tako zalilo doline ob Krki, Zrmanji, Cetini in Neretvi, katerih struga se nadaljuje več deset kilometrov v morje. Notranji del puljskega pristanišča je pravzaprav potopljena vrtača, globoka 23 m Dno Skadrskega jezera je pod gladino Jadranskega morja. Na obali Češke Vale na otoku Pagu se vidijo v morju zidovi potopljenega rimskega mesta Gise. Delno potopljeni so tudi zidovi rimskega naselja Argi-runtuma pri Starigradu pod Velebitom. Med arheološkimi izkopavanji na Hvaru, Solti in drugih otokih so naleteli na ostanke okamenelih kosti konj, volov, jelenov in medvedov. Znanstveniki domnevajo, da sta se začeli jadranska in panonska kotlina nižati že pred zemeljsko ledeno dobo in da se še nižata. Nekateri zatrjujejo, da se jadranska obala zniža vsako leto ■ za milimeter, drugi zemljepisni pa sodijo po svojih računih, da je ta proces desetkrat hitrejši in da se obala zniža za centimeter ha leto. Šele skrbne in vsestranske raziskave bodo posredovale pravo sliko o nižanju jadranskih obal, kar ni nepomembno za prebivalstvo in za gospodarstvo v tem delu naše dežele. Jadransko morje vsestransko ^ iskujejo po najnovejših metodah- . tančne instrumente imajo znanstvenikov z inštituta za ocea ^ grafijo in ribištvo v Splitu, inštitu a biologijo morja v Rovinju in biol° . ’ "V ga inštituta v Dubrovniku. Nen® ^ križarijo po Jadranu, dan za noči0' s0 mirnem in viharnem morju. Vs, Lji pri svojih instrumentih, na tisoče ^ ugotovijo in hkrati opravijo mno ^ meritev, ki jim bodo pomagale . vozlati na tisoče skrivnosti, pre^V5 takih za gospodarstvo. T ^ Ribiči se pritožujejo, da je v . ranu čedalje manj rib in da ribe ne^he. »bežijo«. Zaradi teh »suhih« in *de lih« ribjih letin so začeli biologi P ^ učevati sardele kot najpogostnejše 1®-ranske ribe, ki se drstijo v ziih^ mesecih, na pomlad pa se shup3« selijo v plitvine na jadranski kjer iščejo hrano (drobna planktons bitja). Oktobra in novembra se zre\L potem pa se nagonsko vračajo v stišča. Pozimi odlagajo ikre, drobne in P zorne, ki se ne potopijo, temveč P , vajo po morju. Biologi se vprašuj65 Ali in v kolikšnem obsegu vpliva t naraščaj sardel nafta in drugo. ^ spuščajo ladje v morje? Za zdaj P tako še niso razvozlali skrivnosti n° e nega ribjega lova. Kaj privlači h med lovom ponoči — svetloba sam3 ^ pa vidnost kot njena posledica "V iskanjem hrane? Ribiči imajo naS*,„]j tujoča si mnenja, ki jih bodo znanstveniki razložiti, podpreti &U vrniti. Jugoslovanska vojna mornarica ^ rialno pomaga znanstvenim s nam. Na razpolago jim je dala m m računa v terialno pomaga znanstvenim »Spasilac« in »Miner«, ki sta v zl>a®{ stvene namene prevozila že na de ^ tisoče kilometrov. Ta potovanja znanstvene raziskave so neprecenll1 ga pomena. Znano je na primer, da je v Jadr^ skem morju največ soli na črti BucN Bari, in sicer 38,4 kg v toni vode, pa to, da se gibljejo tokovi s povPr' hitrostjo 6,85 km, tako da voda na mor' V prvih dneh avgusta je z zemunskega letališča krenila po beograjskih ulicah dolga vrsta tovornjakov. Prevažali so tovor posebne vrste, kakršnega doslej v Jugoslaviji še nismo poznali. Ustavili so se pred poslopjem Zveznega zavoda za statistiko in komplicirani deli velikega stroja so se preselili med zidove. Tako je Zavod za statistiko dobil prvi jugoslovanski »elektronski sistem 705«, ki bo povzročil pravo tiho revolucijo v delu te poznane ustanove. O elektronskih strojih smo že precej slišali, vendar nas njihova skoraj neverjetna zmogljivost vedno znova preseneča. Elektronski stroji so zlasti važen pripomoček v sodobni administraciji. Kaj vse zmore tak stroj? Obstaja poseben elektronski stroj, ki v enem tednu izračuna vse potrebne operacije pri obračunu plač za preko 2000 ljudi! Isti stroj v enem tednu izračuna vso potrošnjo materiala v neki tovarni ter »popiše« v pol ure vso zalogo blaga, ki se je nabrala v enem dnevu. Ti elektronski stroji med drugim tudi avtomatsko natisnejo plačilne liste, podatke o plačah, delovnem času, nadurah itd Te plačilne liste dobi vsak posameznik, tako da se zdi, kot da bi bil pod stalnim nadzorstvom tega čudnega stroja. Elektronski stroji računajo, beležijo in delajo namesto sto pa tudi nekoliko tisoč uslužbencev. Obstaja tudi cel kombinat avtomatskih central, ki opravljajo vse uslužbenske posle za približno 50 velikih podjetij, od katerih ima vsako nad 500 zaposlenih. Tako so tudi v Zavodu za statistiko dobili z novim strojem pomočnika, ki bo skrajšal in poenostavil doslej izredno naporno delo dolge vrste uslužbencev. Podobnih strojev je v vsej Evropi samo 10, poslužujejo, pa se jih v glavnem banke, zavarovalni zavodi in velike tovarne. Elektronski stroj, ki so ga dobili v Zavodu za statistiko, pa bo prvi v Evropi, ki ga bodo uporabili na področju statistike. V Zavodu imajo zdaj velike priprave. Stroj preizkušajo, pregledujejo, sestavljajo, tako da bi lahko čimprej pričel z »delom«. Seveda pa so se na ta »veliki dogodek« že prej pripravljali. Lansko jesen so priredili poseben tečaj za 60 ljudi, ki so se s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov usposobili za ravnanje s strojem, ki ni tako enostavno. Od teh se jih je dvajset usposobilo za tako imenovane »sestavljavce programov«. Ti bodo morali izdelovati podrobne programe za delo, ki ga bo izvrševal elektronski stroj. Čeprav imajo ti stroji izreden »spomin« in pravi »človeški razum« ter z veliko sigunostjo opravljajo najraz-novrstnejše računske operacije, je ven- dar človek tisti, ki predhodno pripravi, zapoveduje in vodi celoten proces dela, a stroj samo izvršuje te »ukaze«. Elektronski stroji brez ljudi so mrtvi. Vse delo teh ogromnih elektronskih možgan vidimo lahko na posebni komandni mizi. Vsako najmanjšo napako na posameznem delu aparature pokaže svetlobni signal, tako da lahko takoj najdejo mesto, kjer je napaka nastala. Elektronski sistem 705 lahko uvrstimo med najsodobnejše aparate te vrste na svetu. Imajo naravnost fantastično moč. V eni sekundi lahko seštejejo ali odštejejo kolono z 8000 petštevilčnimi številkami. A to še ni vse. Vzemimo za primer množenje: 89.753 X 37.654. Stroj lahko v eni sami minuti zmnoži 1250 podobnih številk! Najboljši mojstri računanja bi porabili za vsako posamezno operacijo po nekaj minut. Sistem 705 se bo kmalu lotil prvega večjega dela pri popisu v kmetijstvu To bo trajalo nekaj mesecev. Prihodnje leto pa bo stroj pomagal pri popisovanju prebivalstva. Vsi potrebni rezultati bodo go toro v enem letu, kar je vsekakor kratek čas, saj nekateri re- zultati zadnjega popisa prebivalstva iz leta 1953 še danes niso znani. Razumljivo je, da je vse to samo začetek pri uvajanju avtomatizacije v našo administracijo Nekatera podjetja že imajo manjše elektronske stroje. Seveda pa ne pomeni, da bodo sedaj vsi, ki se dan in noč ukvarjajo z večnim računanjem, ostali brez zaposlitve. Nasprotno, z uvajanjem elektronskih strojev se jim bo delo samo olajšalo in oni se bodo v prihodnje lahko bolj posvetili kontroli in urejevanju rezultatov na svojem ožjem področju dela. ski gladini prepotuje v treh mes® vso našo obalo. Vendar potrebuj65 naše soline še točnejše podatke, tako tudi kmetovalci, ladjedelnice, rižem, gradbena podjetja, ki grs^l luke, elektrogospodarstvo, skratka J ki delajo za napredek tega podre J kjer živi 300.000 ljudi. Zato so od?6" vori in ugotovitve znanstvenikov ve kega pomena tako za sedanje us^v ,,, jalce kakor za tiste, ki bodo v pri*1 nosti nadaljevali njihovo delo. D. Gaj* NAŠ FOTO TEČAJ llllllllllllllllllllllllllllllllllllilll>lllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll!llllllllll1lllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllll!llllllllllllll>ll!llllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIINIIIIIIII^I »... Pri svojem delu se boš kot fotoamater srečal z različnimi svetlobami! Letni čas, čas dneva, sončno ali oblačno vreme, svetloba električne luči; med vsemi temi pa se skriva še brez števila svetlobnih odtenkov in bo glede na njih vsaka slika zase rezultat svojstvenega svetlobnega vzdušja, v katerem je bil predmet, ki si ga slikal. No, med naštetimi svetlobnimi odtenki pa si moramo zapomniti dve osnovni svetlobi, s katerima se bomo vedno srečavali. To sta: direktna in indirektna svetloba!« »Kakšni sta ti dve svetlobi?« »Direktna svetloba je tista, ki osvetljuje naš predmet izza našega fotoaparata. TaT svetloba osvetljuje predmet s tiste strani, s katere bi ga radi slikali. Druga svetloba pa je Kupil sem si - fotoaparat tej nasprotna in jo imenujemo indirektna, prihaja pa izza predmeta in nam sili tako rekoč naravnost v lečo našega fotoaparata.« »Takšna svetloba je za fotoamater j e-začetnike dokaj trd oreh!« »Fotoamaterju-začetniku bi priporočal, da se bolj poslužuje direktnih svetlob ali pa vsaj svetlobe, ki prihaja z leve ali desne strani! Kadar pa je neogibno srečanje s soncem, ki osvetljuje predmet v smeri proti aparatu, si pomagamo tako, da enkrat ali celo dvakrat podaljšamo čas osvetlitve. Zapomniti si moramo: čim močnejša je protisvet- loba (indirektna), tem daljši čas osvetlitve moramo odmeriti. Le v tem primeru smo lahko kos indirektni svetlobi! Razumljivo pa je, da moraš tudi zasenčiti objektiv s sončno zaslonko, če pa je nimaš, si pomagaš s knjigo, roko ali s čim podobnim, da si tako zavaruješ objektiv pred vpadom direktnih svetlobnih žarkov.« »Prav bi bilo, da na koncu rečeva še nekaj besed o merjenju svetlobe! Svetlobo merimo s svetlo-merom. Vsak predmet pa sestoji iz vrste različnih svetlobnih površin. Meriti moramo vedno najtemnejšo površino in njej prilagoditi čas osvetlitve in vrednost zaslonke. Tisti, ki pa nimajo svetlomera, morajo sami presoditi vrednost najtemnejše svetlobne površine. To spretnost pa je moč kaj hitro pridobiti.' »In o čem se bova pogovarjala prihodnjič?« »Predvsem bova na kratko ponovila načela, o katerih sva govorila do danes, potem pa bova obrnila pomenek na tehniko slike, njen® kompozicije, ravnotežja, vsebine, pogovarjala se bova torej o vseh tistih vrednotah fotografije, ki človeka navdušujejo.« Peto načelo Direktna in indirektna sv etloba PREDMET, KI JE OSVETLJEN IZZA NAS, IMA POLEG JASNEGA OZADJA TUDI DOKAJ JASNE OBRISE, KI NAM GA PREDSTAVLJAJO V VSEH NJEGOVIH PODROBNOSTIH. (OSVETLITVENI CAS 1/250 SEKUNDE, ZASLONKA 8. SVETLOBA DIREKTNA.) PROTISVETLOBA MEGLI OZADJE IN TUDI NE DAJE PREDMETU TISTE JASNO-NOSTT, KI SMO JO DOSEGLI Z UPORABO DIREKTNE SVETLOBE. (OSVETLITVENI CAS 1/50 SEKUNDE; ZASLONKA 8. SVETLOBA INDIREKTNA ) illlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHinilllllllfllinilllllfflftlllllMIHMIIIIIIIIIM^ ^^^llllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIlIlllllllllllllllllIllllllllllllllllllilllllllllilllllllllllljJjJ BRANIKA NI VEG, | ■ KAJ PA...? | | Prijatelj, ki sem ga srečal kršne zdaj imamo! Sistem kv>a- = j ,!a cesti, me je poln pričaka- lijikacijskih tekmovanj, peha- | | Vanja zadržal: nje za vstop v ligo izbrancev | I “Si zvedel še kaj novega?« in s tem Povezano mešetarje- | I «r, , .____nje, podkupovanje, preplačeva- = I le . T Ug ' ^ ^ P nje rivalstvo - združeno pod I | ^ nestrpno zamahnil z roko: ^ piahto in z enim edinirn | ^ “Saj veš, Branik! Zanima ciljem: povzpeti se na nogo- | | n>e, če je preiskava odkrila metni Olimp, od koder so po- 1 | kaj novega? Pravijo, da vodijo tem vsa vrata na vse strani od- I | prta! I | . Ne vem, kam merijo niti pr e- Težko je ob vsem tem zami- = | iskave; za to bodo poskrbeli }ati tudi pred našimi lastnimi. | |? Pi ciskovalnl organi, ki bodo novinarskimi »zaslugami«. Pre | § Poskrbeli tudi za to, da dobe listajmo športne strani naših 1 | krivci zasluženo plačilo. Pre- časopisov za nekaj let nazaj. I | Pnčan pa sem, naj bi že vodite jz dneva v dan na najvidnejših l | fe niti kamorkoli, k velikemu mestih rezultati, iz dneva v | | a« k majhnemu grešniku, bi- dan iestvice, točke, zmage; kot l ^ stva žalostnih dogodkov s tem da nj v vsem našem šport- | ^ bodo spremenili niti za las! vem življenju ničesar bolj po- | | Madež je tu. Velik in uma- membnega in bolj važnega kot ] | zan! Obračajmo ga tako ali ta- to, kateri nogometni klub bo f | ko, naprtimo ga temu ali one- posekal in zmazal svojega na- \ | Ptu, ostal bo — in prav je, da sprotnika in s kolikšno razliko \ § ostane — zato da bi nam bil v golih bo opravil to junaško { | Pred očmi, da bi se iz njega dejanje. j česa naučili... Potem smo pa na lepem vsi l | Vprašanje je le, če se bomo iz sebe, če se strast navijačev, j § naučili dovolj! ki smo jo tako ves čas nehote \ | Odmev v javnosti je bil ve- podpihovali, izmuzne postav- j ^ 'jk. Obsodba enodušna. Ogor- Ijenim mejam in se povampiri. | čenje prav tako. Se več, »afera Pretepi po nogometnih igri- \ | &ranik« je prestopila meje ščih niso v svetu nič novega, \ g ’9olj športnega področja in na- neobjektivni navijači, ki po- j j Ha odmev celo v gospodarskih zabija mejo dovoljenega in ne- \ 1 odnosih, pri sklepanju in odpo- dovoljenega, prav tako ne, ku- \ | dedovanju trgovskih pogodb povanje in prodajanje nogo- ; § 2 nekaterim mariborskimi pod- metnih herojev, ki jih množice S ietji, v skoraj že šovinističnih slave bolj kot najzaslužnejše § izpadih nekaterih posamezni- nacionalne junake, tudi ne — § kov, Ud. Pravzaprav ni manj- vse to je postalo sestavni del | kalo dosti, pa bi se iz ene afe- sodobnega življenja in zabave % 's izcimila druga, prav nič milijonov ljudi tam zunaj. To-§ lepša in nič manj škodljiva. da — ali moramo zato tudi pri % Človeku se ob vsem tem vsi- nas propagirati prav takšne J ljuje vprašanje, ali smo res oblike športnega »razvedrila?« j storili dovolj, da bi takim in Kakšno korist ima skupnost od % Podobnim nešportnim dogod- nekaj deset tisočev razburjenih j kom spodrezali korenine? gledalcev, ki žugajo z dežniki? 5 Dobro, Branik je razpuščen Kakšno korist imajo od tega J In krivci doživljenjsko diskva- oni sami? j Uficirani. Se pravi: v državi en Na atletskih tekmovanjih se J klub in nekaj klubskih funk- ljudje ne pretepajo, pri smu-j Sonarjev manj! Dodajmo k čarskih skokih gledalci ne ob-j temu še moralno obsodbo jav- metavajo slabih skakalcev z jaj-| nosti, ki bo za nekaj časa pre- ci in kamenjem, na partizan-j napete strasti morda le zajezi- skem pohodu ni nikomur pri-J !a — vse ostalo, vsi vzroki in šlo na kraj pameti, da bi svo-j Pogoji, ki so ustvarili v našem jega nasprotnika onesposobil z % nogometnem športu nezdrave odvajalnimi tabletami; še in še J pojave, pa so ostali. bi lahko naštevali primere le- ^ Menda ni nikogar med nami, pe, požrtvovalne športne bor-| ki ne bi bil prepričan, da mr- be in navdušenega priznanja j goli po naši ljubi domovini gledalcev, ki niso gledali samo J v neštetih nogometnih klubih rezultatov, ampak tudi lepoto j če nešteto takšnih Vobičev, športne borbe. j prav nič boljših in v svoji slepi Pomagajmo toraj usmerjati J zaverovanosti prav tako pri- ljudi v ljubitelje športnih j Vravljenih, storiti za ljubljeno borb, ne pa v klubske privr-j enajstorico vse, da bi ji poma- žence, pa se nam potem ne bo j oali za nekaj točk kvišku. To, treba zgražati in protestirati! j kar se je pripetilo v Mariboru, Morda bo nekdo rekel: Ljud-J bi se prav tako lahko pripetilo je hočejo nogometnih tekem. J kjer koli drugje. In se tudi je, Prav, naj jih gledajo, toda za-J sicer v drugačni obliki in z to ni treba, da okrog teh tekem % drugačnimi sredstvi. Ze nekaj vzdigujemo toliko hrupa, da § let smo priča takemu dogaja- potem v javnosti komentira-§ n ju, saj ne mine kolo kvalifi- mo, analiziramo ter še tedne J kacijskih tekem, da ne bi vsaj dolgo vzdihujemo za zapravlje-t| enkrat ali dvakrat na veliko nimi možnostmi! 5 Prali umazanega perila. Pred 2000 leti so Rimljani j Nespametno bi bilo vso kriv- zahtevali kruha im iger. Dali j do zavračati na »Vobiče«. na so jim iger, razburljivih iger. J nekaj »nezdravih elementov«, krvavih iger — da jim ni bilo J ki so okužili klubska vodstva, treba dati kruha. Danes ne nu-j Če bi bilo tako, bi bila zadeva dimo ljudem športa zato, da bi kaj preprosta. Toda »Vobiči« ob njem pozabili na tegobe in J se ne rodijo kot prenapeti na- na kruh, ampak zato — in g vijači, mapak to šele postane- predvsem zato — da bi v njem J io spričo razmer, ki vladajo v poleg zdravega razvedrila našli J nogometnem športu. Le deni- tudi korist! J mo roko na srce in priznajmo, Za take, bolj kulturne in bolj 5 da pravzaprav že vsa leta iz koristne oblike športnega udej-J dneva v dan pomagamo ustvar- stvovanja pa danes pri nas ( jati vzdušje, ki je moralo nuj- menda res ne manjka možno-3 no prineliati do rezultatov ka- stil MILAN MAVPR OHO, neverjetno. V tujini utegnejo misliti, da je o mariborsko nogometno afero Branik : Karlooac vmešan tudi Odred. Zgodilo se je namreč, da je pisec izčrpnega poročila 0 tem dogodku v ziiriškem 'Sporhu enostavno zamešal Odred z Branikom. In to zno-Da kaže, da je v nogometu o nevarnosti tudi tisti, ki iz 13?-kilometrske oddaljenosti zasleduje dogodke... AHA, ali zares repriza? Jako se sprašujejo ljubitelji športa ob vesti, da je nastop odličnega plavalca Rogušiča v Rimu negotov, ker olimpijski komite ni priglasil Jugoslavije za njegove discipline 400 in 1300 m prosto ter 200 m metuljček. če bi bilo to res, tedaj bi olimpijski komite še presegel spodrsljaj Atletske zveze Ju- goslavije, ki je leta 1958 »pozabila* prijaviti za balkanske igre v Sofiji več odličnih tekmovalcev, kar je Bolgarom seveda prineslo prvo mesto ... OHO, sedaj je končano, Obdobje Miladinovičeve nediscipline namreč. Ta vrli nogometni reprezentant je bil vse preveč zaverovan sam vase in si je zavoljo svojih nogometnih odlik privoščil nekaj vendarle prehudih izgredov. Ko je nazadnje udaril še nekega natakarja iz Makarske, kjer se je naša enajstorica pripravljala za Rim, je bilo potrpežljivosti vodstva konec. Miladinoviča so izključili iz reprezentance in tako si bo mladenič lahko ogledal ta športni dogodek le — na televiziji. Še vsa sreča, da ho ta prenašala tudi nogoi metne tekme, kajne? Devete športne igre papirne industrije LRS Jutri bo utihnil živžav na športnih tekmovališčih v Vidmu-Krškem, kjer so od minulega četrtka dalje tradicionalne — IX. športne igre papirne industrije Slovenije. Prireditelj letošnjega tekmovanja, na katerem sodelujejo delovni kolektivi iz Količevega, Vevč, Medvod, Kadeč in kombinirana ekipa Ceršaka in Sladkega vrha (»Sever«) ter štirikratni zmagovalci tega množičnega delavskega športnega zbora — domačini s skupno več ko 300 tekmovalci in tekmovalkami, je prizadevna sindikalna podružnica tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«. V posameznih tekmovalnih konkurencah nastopajo ekipe takole: nogomet 6, odbojka 8 (moški 6, ženske 2), Streljanje IX (moški 6, ženske 5), namizni tenis 9 (moški 6, ženske 3), šah 6, kegljanje 5, atletika 12 (moški 6, ženske 6) in plavanje 12 (moški 6, ženske 6). Ekipe tekmujejo kar v neposredni okolici imenitnega plavalnega bazena (odbojka, skoki), ostala igrišča in priprave pa so na voljo na stadionu Matije Gubca (nogomet, atletika) in v Brežicah (kegljanje). Spored je sestavljen tako, da so tekmujoči prvi dan opravili vse atletske naloge, v naslednjih dveh dneh so se pomerili še v odbojki, nogometu, namiznem tenisu in šahu. To veliko delavsko športno slavje papirne industrije pa bo zaključeno jutri s s plavalnimi tekmami. Že v četrtek zjutraj je bila slovesna otvoritev iger. Vsa moštva so za tovarniško godbo prišla v povorki na ploščad pred tovarno. Ondi je igre odprl predsednik sindikalne podružnice Zoran Dular, vse zbrane pa so pozdravili še predsednik prireditvenega odbora, direktor tovarne Lado Trampuž, predsednik ObLO Stane Nunčič in predsednik republiškega sindikata delavcev tiska in papirja Zlatko Močnik. Takoj po otvoritvi se je pisana množica razkropila po tekmovališčih. Drugi del sindikata delavcev tiska in papirja — grafiki, se bodo zbrali na podobnih igrah prihodnji teden v Kranju, nakar se bosta obe reprezentanci pomerili — letos prvič — še med seboj, 11. in 12. septembra v Ljubljani. Lepa proslava desetletnice delavskega samoupravljanja Tovarna emajlirane posode v Celju se pripravlja na proslavo desete obletnice delavskega samoupravljanja. Da bi kolektiv to obletnico dostojno proslavil, je delavski svet sklenil, da bo 11. septembra 1960 svečana proslava združena s športnim sporedom, ki naj bi združil vse športne sile, razkropljene v raznih društvih, tako zunaj kolektiva kakor znotraj njega. Pripravljalni odbor se trudi, da bi za to obletnico pritegnil slehernega člana kolektiva k sodelovanju. Razpisana so sledeča tekmovanja. 1. Ljudska tehnika (avto-moto krožek) bo priredila ocenjevalno vožnjo na relaciji Celje-Velenje—Vitanje—Celje, v kateri bodo tekmovali vsi člani kolektiva, ki imajo motorna vozila. 2. Sahisti bodo Izvedli brzoturnir za prvenstvo posameznikov v tovarni. 3. Vsen sedem sindikalnih odborov v tovarni se bo pomerilo v odbojki. 4. V rokometu bodo nastopile štiri ekipe in sicer: Tovarna emajlirane posode. »Partizan-« Polule, SD Celje. Gimnazija Celje. 5. Nogomet. Nastopilo bo šest moštev: TEP Celje, Kovinotehna. Zlatama, Elektro-Celje, Zišna, Klima, Železarna Štore. Vseh šest moštev se bo pomerilo najprej v polfinalu, finalna tekma pa bo na dan proslave. 6. Streljanja se bo udeležilo 15 celjskih ekip iz raznih podjetij. Poleg tega bodo tekmovali še strelci iz TAM Maribor in Strojne tovarne. Trbovl**. 7. V kegljanju se bodo pomerili posamezniki \z kolektiva Tovarne emajlirane posode v Celju. 8. Tovarniško gasilsko društvo bo izvedlo tekmovanja treh desetin v hitrostnem polaganju cevi. Vsa navedena tekmovanja se bodo vršila od 3. do 11. septembra 1960. Najboljše skupine, kakor tudi najboljši posamezniki bodo prejeli lepa praktična darila. P. M. Planinci TAM na Mangartu Planinska skupina TAM je organizirala tridnevni izlet v Julijske alpe. katerega se je udeležilo okoli 50 planincev kolektiva. Izlet je izredno dobro usipel saj so nekateri bili prvič v Julijcih in prvič v planinah nad 1000 m. Najzanimi-vejši je bil vzpon na Mangart (2746 m), ki je pomeni; za večino resničen užitek. Prelek razgled na orjake pokrite s snegom bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Poleg Mangarta so se TAM-ovcl povzpeli tudi na Stenar. Obisk doline Trente poznane po izrednih lepotah je vzbudi! v članih kolektiva takšno navdušenje, da so potem še par dni pripovedovali ostalim sodelavcem v kolektivu in tako pri marsikateremu vzbudili obžalovanje, da se ni udeležil izleta. Tudi obisk Mlinarice in Bovškega gamzovca je bil izredno zanimiv za vse. Po končanem izletu je bila enodušna ugotovitev, da takšnega izleta v svojem življenju še niso imeli, za kar gre največ zasluge predsedniku skupine tov. Francu Smajsu, ki je idejni vodja in glavni pobudnik planinstva v TAM Ljubelj 1960. Poslednji trenutki nervoze pred startom. Vsake pol minute zamahne starter z rdečo zastavico in pošlje na nevarne vzpetine in zavoje ljubeljskih strmin novega tekmovalca. Prva mesta so tokrat — razen v kategoriji avtomobilov do 2000 ccm — pripadla tujcem. Med motorji do 125 ccm, ki jih vidite na sliki, je še najbolj presenetil moped tovarne Tomos, ki je uspešno zdržal konkurenco z mnogo močnejšimi stroji in se uvrstil na častno peto mesto, v sbboto na treningu pa celo na četrto mesto Letos na srečo ni bilo mnogo padcev, čeprav so ljubeljske gorske dirke znane po tem, da zahtevajo od vozačev kar največjo mero znanja in poguma. Lažji padec, ki ga je ujel fotoreporter v objektiv svoje kamere, se je pripetil slovenskemu tekmovalcu Antonu Mladenu na sobotnem treningu Pred XIII. letnimi športnimi igrami grafičarjev Slovenski grafičarji bodo imeli letos že trinajste letne športne igre - tokrat od 25. do 28. avgusta v Kranju. Prireditelj bo CZP Gorenjski tisk. Letošnja že tradicionalna športna manifestacija grafičarjev bo po pričakovanju prirediteljev po mno žičnosti in konkurenci za prva mesta v posameznih športih in atletskih disciplinah presegla vse dosedanie tovrstne prireditve Svojo udeležbo je najavilo štirinajst grafičnih kolektivov iz vse Slovenije. Tekmovalne ekipe bodo štele nad 450 članov. Prireditveni program je letos pestrejši; poleg športov in disciplin, ki so bile že na programih grafičnih iger, se bodo udeleženci pomerili še v plavanju, šahu in v večjem številu lahkoatletskih disciplin S K S TELEVIZIJO NA OLIMPIADO Jugoslovanska televizija bo letos v celoti prenašala olimpijski program Evrovizije z letnih olimpijskih iger v Rimu. Poleg tega rednega programa (60 ur), za katerega objavljamo tudi točen spored, pa bodo gledalci pri televizijskih sprejemnikih lahko enkrat ali dvakrat na dan 'gledali še dodaten spored italijanske televizije, opremljen s slovenskim oziroma hrvaškim komentarjem. Zagotovljen nam je torej ogled vseh važnejših olimpijskih nastopov v vseh disciplinah. Za dober prenos pa so poskrbeli tehniki Ijubljan-RTV, ki so z novim oddajnikom na Nanosu našim gledalcem omogočili nemoten sprejem. Prav bi bilo, če bi se v kolektivih, kjer delavski klubi in sindikalne podružnice še nimajo televizijskih sprejemnikov, skušali še pred pričetkom olim-piade preskrbeti televizijski sprejemnik, tako da bi vsem člariom svojega kolektiva, ki bi želeli prisostvovati olimpijskim borbam, omogočili ogled olimpijskih prireditev. Četrtek, 25. avgusta 16.30— 18.30 Slovesna otvoritev olimpijskih iger PETEK. 26. avgusta 21.00— 21.21 Plavanje 21.21—21.30 Filmski pregled 23.00— 24.00 Plavanje, kolesarstvo (posnetki) SOBOTA, 27. avgusta 14.56—15.00 Filmski pregled 15.00— 16.45 Plavanje In skoki v vodo 21.10—21.50 Plavanje 21.50—22.00 Filmski pregled PONEDELJEK, 29. avgusta 28.05—22.45 Nogomet (Anglija : Jugoslavija) 22.45—22.54 Filmski pregled 22.54— 24.00 Kolesarstvo in plavanje (posnetki) TOREK, 30 avgusta 18.30— 19.10 Vaterpolo (polfinale) 21.40—22.15 Plavanje 22.15— 22.24 Filmski pregled 22.24—23.30 Boks (predtekmovanja) SREDA, 31. avgusta 14.55— 15.00 Filmski pregled 15.00— 18.30 Atletika 22.15— 23.00 Plavanje 23.00— 23.09 Filmski pregled 23.09— 24.00 Boks (predtekmovanja) 24.00— 00.45 Vaterpolo (polfinale) ČETRTEK, 1. septembra 14.55—15.00 Filmski pregled 15.00— 18.30 Atletika 21.05— 22.05 Plavanje (posnetki) 22.05— 22.14 Filmski pregled 23.15— 24.00 Boks ali košarka (polfinale) PETEK, 2. septembra 14.55— 15.00 Filmski pregled 15.00— 18.15 Atletika 20.30— 20.40 Filmski pregled 20.45— 21.30 Plavanje SOBOTA, 3. septembra 14.56— 15.00 Filmski pregled 15.60—18.30 Veslanje in atletika (v altemaciji) 22.00— 22.10 Filmski pregled 22.10— 23.15 Boks (polfinale) 23.15— 23.30 Plavanje (posnetki 23.30— 24.00 Vaterpolo (finale) PONEDELJEK, 5. septembra 14.55—15.00 Filmski pregled 15.00— 18.00 Atletika 18.00— 18.30 Sabljanje 21.05— 21.15 Filmski pregied 21.15— 22.00 Boks 22.00— 22.45 Nogomet (polfinale, drugi polčas) 22.45— 24.00 Boks (finale) TOREK, 6 septembra 14.55—15.00 Filmski pregled 15.00— 18.30 Atletika 22.00— 22.45 Nogomet (polfinale. drugi polčas) 22.45— 22.54 Filmski pregled 22.54— 24.00 Rokoborba, prosti slog SREDA, 7. septembra 14.55— 15.00 Filmski pregled 15.00— 17.30 Atletika 17.30— 18.30 Konjski šport 18.30— 19.00 Dviganje uteži 19.00— 19.15 Atletika (posnetki) ČETRTEK, 8. septembra 14.55—15.00 Filmski pregled 15.00— 16.45 Atletika 16.45— 17.15 Telovadba 17.15— 18.30 Atletika PETEK, 9. septembra 17.00— 19.00 Telovadba 21.06—21.45 Nogomet (finale za tretje in četrto mesto) 21.45— 21.54 Filmski pregled 21.54— 22.45 Nogomet (drugi polčas) SOBOTA. 10 septembra 18.30—19.00 Telovadba 19.00— 19.15 Sabljanje 19.15— 20.00 Atletika (maraton) 21.05—21.45 Nogomet (fina,e za prvo in drugo mesto) 21.45— 221.64 Filmski pregled 21.54— 22.46 Nogomet (finale, drugi polčas) NEDELJA 11. septembra 18.45— 19.45 Zak iučna slovesnost Molče je prikimala, on pa Je nadaljeval: »Prav gotovo poznate sleherni kotiček, celo tiste prostorčke, kamor se pride le po skrivnih hodnikih.« »Res je, kapetan.« »Zelo hvaležen bi vam bil, če bi mi pokazali vse to. Saj razumete, težko se je boriti s človekom, ki se izvrstno spozna tod okoli, sam pa sem popoln novinec, ki do včeraj še vedel ni za ta grad. Kar naprej moram biti pripravljen na neprijetno presenečenje.« »Ali menite, da bi takoj šla?« »Najbolje bi bilo.« »Zaradi pogreba imam tolik* dela ...« Skušala se je braniti. »Ali bi ne mogla tega najinega obhoda preložiti na jutri?« »Saj bo trajalo največ eno uro,« ji je prigovarjal. »Dobro, kapetan... Počakajte,« mu je odgovorila kakor proti svoji volji. »Takoj pridem!« Deset minut kasneje sta se odpravila po hodnikih proti grajskim kletem. Izpod stropa jima je svetila električna luč. Kapetan se je zaman trudil. Nikjer ni našel ničesar sumljivega, nobenega znamenja, po katerem bi sodil, da pelje iz tega ali onega prostorčka skrivna pot v tajno sobo ali klet. Ko sta spet lezla po stopnicah proti pritličju, je kapetan spoznal, da na takem površnem obhodu ne bo odkril ničesar, prav tako pa je bil prepričan, da mu Magda Lindemann ne bo povedala niti drobca tistega, o čemer je poučena kot dobra poznavalka gradu in skrivnosti v njem. Vendar se mu .je zdelo, da se je iznebil nedoločljive skrbi, ko si je vsaj ihimogrede »gledal hladne, vlažne prostore pod ožjim, trajšim krilom grajskega poslopja. Mnogo bolj nestrpno je • čakal, da se bosta sprehodila po pritličju in nadstropjih ;er bo zlezel na obzidje in pogledal v stolpe, zlasti še v srednjega, ki se je dvigal visoko nad druga dva. »Ali vam to zadostuje? Ali bova nadaljevala?« ga je Magdino vprašanje zbudilo iz razmišljanja. »Kar nadaljujva, prosim,« ji je odgovoril naglo, kakor da se boji, da se bo premislila. »Prav rad verjamem, da je to za vas dolgočasno, vendar ne pozabite, da boste s tem storili tako meni kakor vaši grofični veliko uslugo.« »Ali menite, da se morilec še vedno skriva kje v tem poslopju?« »Morda se, prav gotovo i>a se je skrival.« ji je odgovoril. »Tudi sledovi njegovega bivanja v gradu bi mi pomagali.« Vrstile so se sobe in v njih podobe starih mojstrov, veliki in dragoceni gobelini, stekleni izdelki in kitajski porcelan, skratka neizmerno bogastvo, ki se je med grajskimi stenami nabiralo desetletja, morda celo več sto let. Kapetan Archie Bunch je navdušeno ogledoval umetnine in izdelke umetne obrti. Za nekaj trenutkov je povsem pozabil, s kakšnim namenom je prosil Magdo za ta pa kdaj se Je skrivaj ozrl po njej. Ob strani je stala, včasih mu je kaj pojasnila, zraven pa se je očitno dolgočasila. Ce je le mogla, je pohitela dalje. Kapetan je moral naglo za njo. Čutil je, da mu hoče na ta način pokazati, da bi imela mnogo nujnejših opravil, kot pa je bil ta sprehod po grajskih sobah. Se posebej se Je kapetan Bunch zanimal za grajsko orožarno, ki je hranila strelno orožje od lokov in puščic do najmodernejših izdelkov orožarske tehnike. Zlahka je vajeno oko odkrilo prostorček, kjer je bila spravljena puška, ki jo je morilec uporabil za svoj zločin. V tem prostoru mu je Magda Lindemann prvič odkrila tajni vhod. Kaj in kje je pritisnila, kapetan ni mogel videti, ker je prišlo iznenada. Kar na lepem se je začela pred njim razmikati lesena stena. Stopila sta v prostorček, kjer je bilo shranjeno posebno dragoceno orožje: sablje z zlatimi okraski in posute z dragulji, bodala z zlatimi držaji, samokresi s slonokoščenimi kopiti in pozlačenimi deli. Spet se je kapetan Archie Bunch ozrl k Magdi Lindemann. Bleda je bila v obraz. obhod. Kdaj globoke poteze utrujenosti so se ji zarezale v lica, koža se je lesketala rumenkasto kot po prestani bolezni. Zamišljeno je zrla v konce prstov na drgetajočih, lahno sklenjenih rokah. »Z vami je nekaj narobe, gospa Lindemann,« jo je kapetan Bunch z blagim glasom zbudil iz zamišljenosti. »Morda družinske težave ... Ali pa je vse to leglo na vas kot mora, ki vas tlači noč in dan...« »Nikogar nimam, torej ni družinskih težav,« mu je odgovonia počasi, ne da hi umaknila pogled z bledih blazinic na prstih. »Toda po vsem tem, kar se je včeraj zgodilo ... Mar nimam dovolj razloga za potrtost?« »Navsezadnje ne boste ostali sami. Grofična Pavla.,.« »Da, grofična...« Dvignila je pogled h kapetanu, roke so ji mrtvo padle ob telesu, členki prstov na desnici so potrkali po stari omari, delu stilnega pohištva. Potem se Je zganila. »Ali greva dalje, kapetan? Tu zraven je zelo zanimiv prostor, zadnji v tem nadstropju. V tem prostoru so nekdanji grajski gospodarji mučili puntarske tlačane in neposlušne hlapce.« ge preden je utegnil kaj reči, je stopila iz sobice. »Glejte, kapetan Archibald Bunch,« Je rekla in pritisnila na komaj zaznavno okroglo liso, ki je bila pravzaprav skrivni gumb v rjavi leseni steni. Neslišno so se vrata spet zaprla, niti najbolj izurjeno oko preiskovalca bi ne moglo zaslediti v steni večje reže. kot so bile sicer med deskami. »Mehanizem je preprost,« je nadaljevala. »Ce pritisnete na ta gumb.« je pokazala drugo rjavo Hso na leseni strani, »se sprožijo vzmeti na tej strani vrat. Zgoraj in spodaj so, vidite, in vrata premikajo. Na desni od teh dveh vzmeti sta še dve močnejši, ki se močno stisneta, kadar so vrata odprta. Ce pritisnem na ta gumb, se sprožijo vzmeti, poglejte, in vrata se spet zapro. Po dve in dve vzmeti sta stalno ali napeti ali razteg-nieni. Vse skupaj izvrstno deluje, čeprav ni niti najmanj zapleteno. Delo starih mojstrov« je še dodala. »Ze vidim, da poznate vse grajske skrivnosti.« se je zasmejal kapetan in stopil za Magdo v temačni prostor, ki ga je osvptije-vai le medli odsev inči izpod stropa. »Zanima me. aii poznate tudi skrivnosti grajskih prebivalcev... v mislih imam njihove osebne skrivnosti.« Počasi je izgovoril te besede in vprašujoče pogledal bledo Magdo Lindemann. »Ljudje po navadi nimajo skrivnost!,« mu je odgovorila in prižgala luč. »Vsaj dosedanji gospodarji jih niso imeli. Ce pa kdo vendarle pove kakšno zgodbo. Jo no navadi izoblikuje iz napačno usmerjene domišljije. Tudi osebna zloba Ima pri vsem skupaj precejšen delež.« »Popolnoma se pa le ne strinjam z vami, gosna Lindemann. Najbrž bi me s težavo prepričali, če bi mi dopovedovali, da mi zdajle prav ničesar ne prikrivate. Najbrž kar naprej mislite na kako skrivnost pokojnega grofa Avgusta Hofenberga.« Presenečeno ga je pogledala, vendar se Je obdržal ta izraz v njenih očeh le za tre-nntek. potem pa ji je pogled zdrsnit na mučilne naprave, razpostavljene po sobi in obešene na stene. Zazrla se je v debelo gred, potem pa Je strmela v star zaprašen stol ob zadnji steni. Zaradi visokega, izrezljanega naslanjala Je bil še najbolj podoben lesenemu prestolu. »Vidite, pa sem vas ujel,« se Ji Je glasno zasmejal. »Ne, ne ... Gospod grof ni imel skrivno, stl.« mu je nekam odsotno odgovorila. »Ali naj vas spomnim na skrivnost, kt ste m prav vi skrbno varovali?« Živci, ki so bili vajeni naglih pretresov, to not niso vzdržali nenadnega pritiska. Magda le široko razprla oči. ki so strmele v kanetana Buncha napeto, osunlo in oiabo. »Ne razumem vas. gospod.« Je zajecljala. Stopil .le Čisto blizu k njej in se M ^azrl naravnost v oči. Nič več se ni smehljal. »Gosna Lindemann, ali ste poznali Rose-marie Taliheimer In njenega sina Friedricha?« Iz grla se Ji je iztrgal čuden zvok, naglo si je z dlanjo zakrila usta, njene oči pa so kot iz uma strmele v kapetanov obraz. »Kako ... Od kod veste?« je čez čas zašepetala komaj slišno. »Mirno mi lahko vse poveste, nobene skrivnosti ne boste izdali, vsaj v glavnem ne. Povedali mi boste podrobnosti, skrivnost pa mi je zaupal nekdo drug.« »Advokat Beer?«' »Da, advokat Siegfried Beer, gospa Magda. Mislim pa, da bi kmalu prijel zločinca. če hi mi vi povedali vsaj polovico vsega, kar veste.« »Dovolite, sedla hi rada, gospod kapetan,« je rekla. »Ah, ali veste ...« »Ali vem, da je Friedrich Taliheimer ne. zakonski sin pokojnega grofa?« ji je naglo segel v besedo. »Seveda vem!« Molče je Magda Lindemann stopila okoli stare mize in omahnila na stol. Oblak prahu se je dvignil iz tkanine pod pritiskom njenega telesa. »Zakaj vas je to tako prizadelo?« jo je previdno vprašal kapetan Bunch. »Mislila sem, da ho grof odnesel vJ?rie to svojo skrivnost,« je vzdihnila. »R°scni“ ^ Taliheimer je umrla, njen sin Friedricu več živ, tudi jaz ne bom več dolgo.« »[fl »AU ste prepričani, da Friedrich ne več?« igo- »Prepričana sem,« mu je odločno vorila. »Kdaj ste ga zadnjič videli?« , j Zamislila se je, spet je opazil nts' njenih očeh. oj- »Pozimi 1941,« je počasi odgovorila. njen je bil, na okrevanje je prišel. grofu sem povedala, pa me ni hotel poslušati, ker sina ni maral, odkar s® pridružil nacistom.« »Ali se še spominjate, kakšen je bil?*,] »Spominjam se ga. kakor da bi ga vc® zadnjič videla.« ,.jjl Kapetan je stopil k mizi in pog‘® Magdi naravnost v oči. . »Potem mi boste zlahka odgovorili , vprašanje. Ali je imel Friedrich Tallheiin brazgotino po sredini čela nad levim ® som?« je Na smrt bleda, kakor hipnotizirana ^ Magda Lindemann strmela v kapetanove" Tresoče roke so tipale za naslonjalom. ® žavo je vstala. En sam korak je naprav Tisti trenutek je začutil kapetan Ar®), Bunch, da mu zmanjkuje tal pod noga1 Zgrmel je v temo. ita' grajsko kapelico j® i je Magda LindeiU^ Stolpna ura nad zala pol enajsto, ko je Magda Linden*”'^ prilezla na grajski zid in se namenila P' j, stolpu. Po ozkih, zavitih, škripajočih sV”jja cah je šla v čumnato, kjer je stala 1® med dvema stoloma in Je bilo oh st®1 razporejenih nekaj nepomembnih reči- ,, Skozi tri široka okna je bil prelep ‘ gled po grajski okolici, skozi prozorno » , glico so vsepovsod migotali sončni žarki ® široko, rodovitno mecklenburško ravn' j Na vzhodu se je lesketala jezerska gia%en.jski prostor. Domi- 5 mili jarde 600 milijonov bruto L 111 arhitekt ji je zdaj zlomil dohodka, letos pa že ka,r 4 mili-LjlUg0 v kolenu in tako prido- jarde 200 milijonov! Dobršen sk‘0varni »KONUS« v Slo ven- del tega uspeha gre gotovo na K: . Konjicah veliko površino, račun delovne storilnosti, ki se . jo bodo skoro oživili grad- je v pičlem letu dvignila za . ni stroji. Gradnja novega 13 »/o, levji delež pa gre na ra-pravnega poslopja bo posled- gun novih strojev in izboljša-,, napor konjiških usnjarjev nega proizvodnega postopka. 7. vrsti rekonstrukcijskih del, £t.so jih opravili v preteklih Vsekakor pa jim je osnpvna rednost rekonstrukcije v organizaciji sodobnejše proizvod- SUROVO USNJE RAZLIČNIH VREDNOSTI, STROIENO PA — ENAKA KVALITETA! Tržišče je v mnogih primerih nereden skrbnik tovarne. ponudile kože nekoliko slabše kvalitete. Skrbn«jši proizvodni postopek in način strojenja pa vendarle daje slabši indijski koži enako vrednost kot boljši, argentinski. V »Konusu« so to dosegli usnjarji z novim strojem, ki je nekakšna sušilna naprava posebne sorte. Kožo, ki je že prestala razne faze od luščenja pa do luženja, nalepi usnjar na veliko stekleno ploščo. Ta potuje skozi mehanizem stroja, ki jo suši in vlaži, pa spet suši in vlaži — postopek traja polnih osem ur — ter na ta način približuje njeno trpežnost kateri- koli koži boljšega imena. Kvaliteto tako strojene surove kože slabše vrste naša čevljarska industrija vrednoti enako s kožami dingih vrst, a obutev iz te kože najde hvaležne odjemalce na vseh svetovnih tržiščih, pa tudi v Sovjetski zvezi. Ob tej osnovni proizvodnji je »Konus« že davno prebredel začetne težave pri proizvodnji umetnega usnja. Težave niso bile samo v osvajanju dobrega proizvodnega postopka, pač pa tudi z domačimi odjemalci, ki jih je noviteta usnjarske industrije le počasi navdušila. Umetno usnje nastaja iz mletih kožnih odpadkov (te dobavlja usnjarjem čevljarska industrija!) in guminega mleka. Obe surovini stroj temeljito premeša v veliki količini vode. Vodna brozga enakomerno razporedi dobljeno mešanico na ploskev pod stiskalnico. Močan pritisk jeklenega bata izcedi vodo in — umetno usnje je tako rekoč na dlani. Njegova vrednost se ne razlikuje dosti od vrednosti pravega usnja, le njegova uporabnost je omejena. Predvsem ga koristi čevljarska industrija! Že tovarna »Konusi izdeluje iz umetnega usnja opetnike — za izdelavo le-teh ima poseben, s stroji opremljen odelek — ki jih dobavlja malone vsem jugoslovanskim čevljarjem. Cas je uvrstil umetno usnje med nepogrešljivo vrsto uporabnih surovin. Zaradi tega gradi »Konus« novo poslopje, ki bo namenjeno samo proizvodnji umetnega usnja. Elaborat predvideva proizvodnjo 1800 ton podplatnega umetnega usnja in 600 ton galanterijskega usnja letno. S to količino bo »Konus«, kot edina tovarna za izdelavo umetnega usnja v Jugoslaviji, lahko zadovoljil vsaj osnovne potrebe domačih koristnikov. Čeprav je proizvodnja usnja temeljna naloga tovarne, pa izdeluje »Konus« tudi pomožne dele za stroje v tekstilni indu- stri|i. Ta njegova dejavnost pa se je uveljavila zaradi potreb tekstilcev, pa tudi zaradi dane možnosti, da se v oddelku za proizvodnjo teh predmetov zaposli predvsem ženska delovna sila. Tovarna je sestavni del občine. Občina ima kopico problemov v zvezi z zaposlitvijo žena. »Konus« ji pri tem pomaga po svoje! Tako je odstopil svoji občini staro zgradbo, v kateri so bile svojčas čevljarske delavnice, za galanterijsko konfekcijo. Podjetje, ki se je osnovalo, je delavski svet »Konusa« oskrbel s potrebnimi šivalnimi stroji, in mu s tem omogočil začetno delo. Surovino — strojene kože iz cepljenca — dobavlja podjetju tovarna. Takšno sodelovanje pri reševanju skupnih občinskih brig in obenem tovariška zaskrbljenost ob rasti novega podjetja je vse pozornosti vredno! V tovarni usnja »Konus« v Slovenskih Konjicah je zaposleno danes nad 700 delavcev. Delovni kolektiv slavi ta mesec deseto obletnico ustanovitve prvega delavskega sveta. Desetletno delavsko samoupravljanje je v prepričljivem obračunu gospodarnosti, ki je v tem času zgradila iz male predvojne tovarne — pomembno industrijo. Odveč je vsaka beseda hvale, saj so navedena dejstva dovolj zgovorna. - Dravinja le ni spremenila svojo strugo kar tako! J 1 r 3 4 5 6 7 ru 8 9 10 « 12 13 ■ 14 ■15 .m 16“ i ■ 18 At 19 20 121 j 72 23 m 24 m ;25 fžn M 28 m žT 30 m 31 | 32 ■ B- 34 ŠT 3& m B 38 m 39 mT M j m 42 43 41. 1*5 1» 46 m m M KRIŽANKA ŠTEV. 31 Vodoravno: 1. pevec z visokim glasom, 8. pesnik Iliade in Odiseje, 13. lahka in dobra služba, 14. reka v Južni Ameriki, 15. ploskovna mera, 16. glavno mesto sosedne države, 17. blag, nežen, 19. tam, 20. mejna vrednost v višji matematiki, 22. velikan, 24. hoditi. 25. posteljno pokrivalo, 27. Odisejev otok, 29. tišina, 31. surovina za izdelavo cementa, 33. poslovni prostor, 35. strateška prvina, 37. enota v elektrotehniki, 38. osvežilna pijača, 39. kemični simbol za prvino molibden, 40. zgodnje sadje, tudi vrsta vina, 42. strokovnjak, ki razlaga izvor besed. 45. letopis, 46. snemalec filma. Navpično: 1. železniške tračnice, 2. števnik, 3. neurejenost, 4. kiselkast, 5. opojna pijača, 6. kemični simbol za platini podobno kovino, 7. vladar, ki je prvi združil vse južne Slovane v veliki državi, 8. medmet, 9. makedonski narodni ples, 10. duševni bolnik, 11. majhna vrsta medveda, ki živi v Severni Ameriki, 12. strokovnjak za rentgenske preiskave bolnikov, 13. razsol, 14. ograja, 18. pripadnik nekdanjega plemena na naših tleh, 21. boginja smrti pri starih Slovanih, 22. pokrivalo, 23. mesni izdelek, 26. otok v Sundskem otočju, 28. severnoameriški prerijski volk, 30. država Srednjega vzhoda, 32. snop slame ali sena, 34. bog ljubezni pri starih Rimljanih, 36. reka v Afriki, 38. kožna tvorba, 41. kemični simbol za nikelj, 43. kazalni zaimek, 44. prislov poziva. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kolonija, 8. tipka, 13. silikoza, 14. plural, 15. il, 16. tor, 17. til, 19. seri, 20. nagel, 22. zavit, 24. DOZ, e, 25. arije, 27. enota, a, 29. kot, 31. šolar, 33. telur, 35. umit, 37. pik, 38. jer, 39. Ni, 40. retina, 42. efe-meren, 45. Atika, 46. traminec. Kombinirajmo Beli na potezi dobi. Beli: Kc3, Dh4, Le2, Sa5, Pb4, c5, d4, e3, f4, g3, h2 (11). Črni: Kb8, De8, Lc8, Sc7, Pb5, c6, d5, e4, f5, g6, h5 (11). Blokirana pozicija, v kateri so se kmetje obeh strani zarili drug v drugega. Črni kmet na c6 je sicer nekoliko šibak, vendar ni videti, kako bi mu beli mogel blizu ali kako drugače izsilil prodor. Torej remi? Ne! Beli udari kot strela z jasnega in s silno uvodno potezo kaj hitro postavi nasprotnika v matno pozicijo, s tem pa tudi pred neizbežno izgubo ključnega kmeta na c6. Nadaljevanje je potem samo še stvar tehnične izvedbe •(mu -goži aoogom oaA tu as tJjaut^ !qn§zi ut) £aa 'g 'eza^od euzout eutpa) s'es ‘(uteSnap urej[ ipnt ed o^ipei) gpH 'Z '(etatuegau -azorgo ttezrp aooq aa ‘ouafnszt Oaa ‘(bap efufiepeu os tqE[so ja; mauni-o euiotods iCoaso ep ‘otu -ep eCnuod) igpd T mapsan DELAVSKA ENOTNOST — št 33 — 20. avgusta 1960