Pokopališka romantika
Ciklus pesmi iz leta 1973
SREČANJE     Skoz zid prodira črna govorica, železne rože jim pojejo iz lica, gredo in gibajo se, ne da bi kam prišli, otroke bude, a ne vedo, da jih ni.
Skoz zid gredo ob jekleni pozni uri, zdaj jih zagledaš tu, zdaj tam v nočni burji, gredo, in vendar jih ni nikjer, zid je navaden, star in nem.
909
Skoz zid gredo v divjem ostrem skoku, nad tabo plamene v smrtnem loku, stojiš in jih zarotniško motriš, a vendar jih ne vidiš in ne dohitiš.
PODOKNICA    Premakni kamen, pes naj zalaja, posekaj cipreso, ko sonce zahaja.
Ne bodi več sam. Ne stoj tu na stezi. Udari po lobanji, udari po brezi.
Mrtvi prihajajo, zvezde propadajo, križi se bliskajo, grobovi napadajo.
Ne bodi več sam, naj mrtvi ne spijo, premakni kamen, da se zbudijo.
NOČNI OBISK     Vstal je kamniti privid, slišiš, zapusti hišo, čudno zveni pod nogami, daleč je zlatolasi svit, nihče nas v temi ne usliši, mesec skovika nad nami.
Kamen nas je trikrat preklel, kip je postavil zasedo, pazi, porcelan je usodno zapel, skala se bije z železno ujedo.
V vetru šumi zid, steklo se je vnovič razbilo, v temi živi orjaški privid, nad tabo lebdi kamnito krilo.
HADES     Vrata pekla so odprta na stežaj, mrhovina žvižga čez obzorje, svet pada, kralji bliskajo v blaznih sanjah, usoda se peni kot slap prek tvoje blazine, tanki vozijo skozi blodnjake,
910
Lev Detela
911
Pokopališka romantika
valjarji podirajo srečne spomine,
na tribuni zagledam sovražne vojake,
zastave padajo v svinčeno morje,
vse gori, čas beži, na mojih rokah je kri,
vrata so odprta na stežaj,
nikoli nas ne bo nazaj!
SPANJE PRAVIČNEGA
Pod kamnom pod zemljo pod križem pod krono pod črvom pod lobanjo praznina in ničnost
Spodaj pod žitom spodaj pod kriki prazna zaveza slepi obrazi
Križi in kamni črv in lobanja lopata ropoče jeklo pozvanja.
TSUNAMI    Asfaltno šumijo gozdovi iz plastike,
linolej cvete v tišini, žvižganje elastike,
nikjer ni več zelenega drevesa, polivinilsko je vroče,
VAL PRIHAJA, T-S-U-N-A-M-I, zadnji val morski,
po tebi je, ZLATOUSTI, drevesa strup stresa,
plin brenči v asfaltno naravo,
še več BENCINA in KONVERZACIJE,
še več DENARNE AKUMULACIJE,
.                pod betonom sedim, pod betonom visim,
MOZ POSTAVE ME JEKLENO MOTRI, poslednji val morski petrolejsko usmrti.
Opomba: Tsunami, zadnji val, morski; japonska beseda za nadnormalno velik morski val, ki ga povzročajo naravne katastrofe (potresi, tajfuni, orjaški orkani). Če ga sam zagledaš in doživiš na morski obali, ga nikoli ne preživiš. (Iz leksikona).
912
Lev Detela
VIZIJA    Nihče več soli ne pomaga,
turobno teče morje v potoke, opolnoči zadnji val omaga, morje umira, voda gre v razpoke.
Sol brizga čez osamljene planjave, megla škropi pozabljene ciprese, žveplo živi povsod, smrt raste čez dobrave, kri se pretaka čez prebodene zavese.
ŽELEZNA    Železna mati, ostri avtomat,
MATI    iz bronastih prsi dojiš mehaniko, tvoj zlati zob je vročekrvni tat, podira porcelan, ljubkuje fiziko.
Ponoči spiš s kovinskim računalnikom,
svinčena strast predira sistematiko,
včasih ležiš s kuhalnico, drugič z likalnikom,
v temo moliš sidraste uhane, uhajaš v avtomatiko.
Program te žene v enodimenzionalnost, computer ti tiktaka v maternici, iz srca ti brenči kemična banalnost, energetična norost ti žari v preračunani zenici.
KRESNICE
Živi bliski nad praprotjo in vresjem, srepi lesk ogabne kače v travi, vodnjaki, polni vetra, na planjavi, slapovje ognja v kamnu in goščavi.
Ugrizi smrti med zlatim mladolesjem, potresi na pohodu do srca, zatoni zvezd v umiranju neba, samotni kresi globoko v dnu morja.
913
Pokopališka romantika
AVTOPORTRET    Riši, dolbi, piši besede; iz zraka izgneti obraz. Pograbi čarobne krede, združi ogenj, smrt in mraz.
Upihni svečo, stoj v temi, prisluhni kriku sove, vdolbi srce, vrezi kri, zatuli s polnočnimi volkovi.
Poženi kolo v ogenj in temo, zagrabi meč in šestilo, nastavi glavo pod padajoče nebo, vrzi se pod kruto rezilo.