Med sekcijskimi referati o sodobnih problem ih razvoja SFRJ izstopa študija V. Rogiča o zgodovinskih kolebanjih dom inantne razvitosti savsko- -podonavske in objadranske osi. Avtor, ki očitno nadaljuje historično kulturno- -politično sm er ugotavljanja razvojnih tendenc na širšem prostoru meni, da stopajo zdaj v ospredje prečne savsko-jadranske smeri. Referati iz tega po­ glavja se ukvarjajo z gorskim in planinskim km etijstvom (Markovič, Ristič, Dubljevič), turizm om (Novosel, Martinovič, Kasalica, Stojmilov), oskrbo pre­ bivalstva v Sloveniji (Pak), deagrarizacijo v Spodnji Savinjski dolini (Natek), ekonomsko prebivalstvenim razvojem Istre (Ridjanovič). Šestnajst študij obsega poglavje »Življenjsko okolje in geografija«. Po slabokrvnih uvodnih referatih ugodneje preseneča referat R. Lazareviča »Gibanje suspendiranega nanosa v naših rekah«. Glede na to, da reke odne­ sejo letno dokazano 16 milijonov m 3, verjetno pa med 20 in 30 milijoni m :i suspenzije, zahteva avtor energične ukrepe proti eroziji prsti. Tem eljit je tudi prikaz vodnih razm er na Nikšičkem polju po izgradnji akum ulacijskega jezera (Radojičič). Omeniti je treba še študijo o vodnih razm erah v porečju Zahodne Srbije (Ocokoljič) in slovenske referate »Preobrazba na slovenski obali« — Plut, »Prsti v vrtačah« — Lovrenčak, »O bioklimi v Jugoslaviji« — Gams. Prostor mi ne dovoljuje omembe vseh prispevkov, ki napravljajo ta zbornik tem atsko izredno pester. Pri m arsikaterem je vprašljiva uvrstitev v oddelke. J. Dimič, če navedemo en prim er, je avtor referata z naslovom »Registracija in valorizacija naravnih pogojev in virov Jugoslavije kot pred­ pogoja njenega gospodarskega razvoja«. Uvrščen je v oddelek o današnjih geografskih problem ih razvitka SFRJ, obravnava pa teoretično-metodološko vprašanje in bi po tem atiki tudi sodil v to sekcijo. Pod naslovom »Geografski aspekt gospodarskega in družbenega razvoja SFRJ v povojni dobi« bi priča­ kovali preglede čez vso državo. Dejansko pa najdem o tukaj tudi študijo o arhitektonsko-urbanistični preobrazbi vasi v ožji Srbiji, o fitogeografskem k ar­ tiran ju v BiH, o družbenogospodarskih sprem em bah v Črni gori, socialno- geografskem razvoju v BiH. Na drugi stran i najdem o v oddelku za republike in pokrajine študijo o vsej državi (promet-Jelen). Taka razvrstitev je bila m orebiti na m estu na kongresu, v zborniku pa bi bralec dobil boljši pregled, če bi bili članki razvrščeni teritorialno. Med prispevki je mnogo takih, ki dajejo vtis improvizacije. Ta je po mojem m nenju vedno bolj vidna na nekaterih jugoslovanskih in republiških zborovanjih. M. Sušič zahteva v svojem prispevku več znanstvene kritike. Morebiti bi z njo zm anjšali število referatov, ki ne poročajo o raziskavah, temveč posredujejo ugotovitve drugih strok, zabeljene s splošno znanimi frazam i in modnimi lepotili. Nekoč smo šibali slabe referente zaradi lokalno- -geografske deskriptivnosti. Zdaj so taki prešli v sektorske ali specialistične analize, ki im ajo geografijo samo še v naslovu. Opremljeni so sicer s števil­ kami, ki pa so večidel prepisane iz statističnih publikacij. K art pa je v zbor­ niku na splošno malo. I. Gams Arso Škorič: Tipovi naših tala. Zagreb 1977, str. 134, 38 barvnih fotografij 1 barvna karta. O klasifikaciji p rsti v Jugoslaviji je Geografski vestnik že poročaj (letnik XLVII — 1975, XLVIII — 1976). Učbenik znanega pedologa A. Škoriča, ki jasno in nazorno podaja pregled glavnih tipov naših prsti, pa zopet vabi k tej tem atiki zlasti zato, ker v slovenščini še nimamo podobnega učbenika in bomo tudi geografi m orali verjetno še nekaj časa posegati po tovrstnih delih v srbohrvaščini. Avtor želi s to knjigo dati študentom raznih strok učbenik o klasifikaciji p rsti pri nas. Novi učbenik naj bi nadom estil knjigo »Zemljišta Jugoslavije« (manj prim erne kot učbenik), ki so jo dosedaj uporabljali študentje pri štu­ diju te tem atike. Tako ostaja glavna naloga knjige, da pregledno in ne pre­ obširno naniza posamezne sistem atske enote p rsti in njihove značilnosti. Obe­ nem pa naj bi podala na enem m estu različne podatke, ki so raztreseni v šte­ vilnih publikacijah in k jer se često pojavljajo parcialni in raznovrstni pogle­ di na taksonom ijo prsti. Poleg osrednjega poglavja knjige, ki navaja tipe prsti, im a učbenik še štiri k rajša poglavja. V uvodnih dveh poglavjih avtor na kratko opiše splošno problem atiko vsake klasifikacije in nato še spregovori o klasifikaciji prsti. Temu poglavju sledi prikaz definicij in oznak posameznih horizontov in pod- horizontov v profilu prsti. V najobsežnejšem srednjem poglavju knjige so podrobneje opredeljeni posamezni poglavitni tipi p rsti pri nas. Temu pregledu služi za osnovo že pred nekaj leti sprejeta klasifikacija prsti (A. Škorič, G. Filipovski, M. Čirič: Klasi­ fikacija tala Jugoslovije, Zagreb 1973), ki deli vse naše p rsti na oddelke, razrede in tipe. Posamezne enote p rsti so predstavljene z definicijo, nato pa s krajšim opisom njihove morfologije te r kemičnih in fizikalnih lastnosti. Opis zajema zlasti tiste, ki so vidne in merljive. Pri nekaterih tipih avtor navaja tudi razprostranjenost in delež po posameznih republikah. Koristno bi bilo, da bi bili navedeni podatki tudi za Slovenijo, vsaj za nekatere glavne prsti (npr. rjave prsti). Prikaz posameznih tipov p rsti zaključuje navedba o rastn ih raz­ m erah in možnosti uspevanja kulturnih ali naravnih rastlin na določenem tipu prsti. Predstavitev posameznih tipov prsti zelo dobro dopolnjujejo barvne fo­ tografije njihovih profilov. Te fotografije dokaj povečajo nazornost besedila, saj v naši literaturi skoraj ni barvnih posnetkov naših tipov prsti. Med veči­ nom a odličnimi posnetki je tudi nekaj nejasnih fotografij, p ri katerih težko določimo posamezne horizonte (npr. distrično rjava p rst ali eolski peski). Knjigo zaključuje poglavje o razprostranjenosti naših prsti in o glavnih tipih p rsti p ri intenzivni rastlinski proizvodnji. Na koncu knjige so navedene razlage glavnih pojmov uporabljenih v tekstu in kazalo imen. Posebno vrednost knjige predstavlja karta (1:2 000 000), ki prikazuje raz­ širjenost p rsti v Jugoslaviji. Izdelana je na osnovi karte FAO v m erilu 1:1 000 000, ki jo ta m ednarodna organizacija pripravlja za vso Zemljo. Tako nam ta karta, vezana na m ednarodno legendo, nazorno predstavi p rsti pri nas. K arta je zelo dober učni pripom oček pri pouku regionalne geografije Jugo­ slavije. Ob tem bi želeli, da bi km alu dobili podobno karto tudi za Slovenijo. Lovrenčak F. Geografija, Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana, 1977, str. 272 Leksikon Cankarjeve založbe z naslovom Geografija je prirejen po »Her­ der Lexikon Geographie«, ki ga je izdala založba H erder leta 1972. Zajema množico pojmov različnih znanstvenih disciplin. Zbrana in obdelana so gesla s področja geografije, geologije, meteorologije, ekologije, prom eta, urbanizm a, politične ekonomije in sorodnih strok. Posamezna gesla so obdelana v nekaj besedah ali stavkih, nekatera pa so dopolnjena z ilustracijam i in preglednimi tabelami. Gesla si sledijo po abecednem redu ne glede na stroko, iz katere izhajajo. Kljub strokovnosti, so posamezni pojm i obdelani razumljivo. Geo­ grafska gesla, ki sta jih pripravila dr. Jakob Medved in dr. Franc Lovrenčak, dopolnjujejo številne skice. Razumljivost teksta pri posameznih geslih ter ilustracije omogočajo, da se lahko leksikona poslužuje širok krog bralcev, ki jih zanim a geografija in se želijo z njo podrobneje seznaniti. N am enjen pa je tudi pedagogom ter študentom geografije in sorodnih strok, ki želijo u trd iti ali razširiti svoje znanje. Plut Dušan Transformation of Rural Areas. Proceedings of the 1-st Polish — Yugoslav Geographical Seminar, Ohrid, 24—29 May, 1975. Institu te of Geography and Spatial Organization PAN. Warszawa 1978. Dolgoletno sodelovanje jugoslovanskih in poljskih geografov pri prouče­ vanju agrarnogeografskih problemov na Poljskem in v Jugoslaviji, je leta 1975 dobilo še novo obliko v poljsko-jugoslovanskem sem inarju. Dvajset referatov 14 — GEOGRAFSKI VESTNIK 209