-----23    ------
Mnogovrstne novice,
*  Sir-AU, vladar Afganistancev, ki so nedavno začeli vojsko z Angleži, pa se kmalu umaknili, ima do 30 milijonov rupij premoženja (ena rupija je to, kar je nas goldinar). Pridobil si je pa toliko imetka po srečnih igrah na indijskih borsah. Pri njemu se je jelo in pilo samo iz zlate ali sreberne posode.
*  O turški človeški kugi , zaneseni v Rusijo, se je nagloma vzdignil tak hrup , da se je ve3 svet uže bal pošasti „morgen!aadische Pest" imenovane. Zdaj je gotovo, da bolezin v astrahaaski okolici je sicer kužna bolezin, al da je le navadoi iegar  (tifus).
*  Sekta kroopivcev je ena tistih čudnih sekt, ki jih je na Ruskem sila veliko. Novorojeni otroci , katerih starisi hočejo , da stopijo v sekto ,,krvopivcev" , se namesti z vodo krstijo s krvjo žensko, in za pijačo namesti mleka dobijo človeško kri. Po tem zverinskem običaji poginilo je uže več žensk v guvernementu v Voiogdi.
*   Tudi odrtniki so našli svojega zagovornika! V graški „Tagespošti" se je oglasil dr. Kozjek, ki zlasti za kmeta, kakor ves svet priznava , pogubno oderustvo zagovarja. Ni nam treba o tej kozji izjavi več besedi zgubljati, vsaj se sama sodi.
v
*  Na- Štajerskem ni nobenega Slovenca! Tako je v nekem deželnem zboru se izustil dr. Rechbauer, o katerem je glas poči!, da utegne minister postati v novem ministerstvu. Nova e&scelenca, ki ni besede ustavila, ko je giasoviti Scboaerer veleizdajstvo prokiamo-val unidan v dunajski državni zbornici, bila bi res vsa za to ,,augethan", da v nesrečni Avstriji ne pridemo nikoli do mini! — Dr. Rfchbmer je dal preklicati ovo govorico.
*  Živinska kuga pri goveji živali prikazala se je jako hudo na Pruskem. Vsled tega so Holandci, Bel-gijanci, Francozi in Angleži meje zaprli vsem govedom, ki bi se tje imele vvaž*ti iz Nemčije. To je Bismarka tako razgojevilo, da hoče tudi on meje zapreti, ne samo
proti Rusiji, od koder je kužna bolezen prišla, ampak tudi proti Avstriji. Pravi, da se v Avstrijo vvaža brez zdatne varnosti ruska in rumunska goveja živina. To je sicer nekoliko res, ker Dunajčaui zavolj mesa preveč branijo oster zapor ruske in rumunske meje. Vendar zapor nemške meje bi našim živinskim kupcem veliko škodil, cena bi pri govedah znatno pala. Zato bodo ministri naposled vendar prisiljeni mejo proti Rumuniji in Rusiji popolnem zapreti.
* Koliko vojsk je Avstrija v 375 letih imela. Vojni arhiv na Dunaji je izdal jako zanimivo mapo, iz katere razvidamo, kolikokrat se je Avstrija v poslednjih 375 letih z druzimi državami tepla. V teh letih je Avstrija svoje sinove vodila 6839krat v boj. V Evropi ni razen Švedske, Norveške in enega dela Rusije nobene zemlje, a v Nemški ne ene kvadratne milje , kjer se ne bi bil avstrijski vojak bojeval. Od 196 vojnih let bojevala se je Avstrija 122krat na svojih tleh ali proti vnanjim ali proti notranjim sovražnikom. Izmed vnanjih sovražnikov so bili Turki, s katerimi je Avstrija največ bojev imela; v 69 vojnih letih je bilo 542 bitk, med temi 22 velikih ; v 16 velikih bitkah zmagali so Avstrijci. S Francozi je Avstrija v 85 vojnih letih imela 3454 manjših ali večih bitk, med temi 92 velikih. Z Italijo tolkla se je Avstrija v 26 vojnih letih 22krat v veeib, a 741krat v manjših bitkah. S Prusi imela je Avstrija v 150 letih 17 bojev, 15 bitk, 37 obsedanj in 610 manjših bitk. Bojevala se je pa Avstrija tudi še s Španjsko, Dansko, Rusko, Švedsko in Bavarsko. Izgube avstrijske v teh letih, kolikor se dado dokazati, znašajo: 261 generalov, 17.096 častnikov in 1 milijon in 68.574 vojakov.
___   24   ___