114
ŠTUDIJSKI VEČERI
Barbara Žabota
KO MRTVI SPREGOVORIJO
Protestantska mrliška knjiga v luči novih raziskav
Protestantsko gibanje je v časovnem razponu nekaj več kot sto let moč-
no zaznamovalo življenje ljudi v Ljubljani in njeni okolici. Zato ne pre-
seneča dejstvo, da imamo za poglobljeno raziskavo in pripravo temeljne 
študije o protestantizmu v Ljubljani od njegovih začetkov v dvajsetih letih 
16. stoletja pa vse do njegovega zatona ob koncu dvajsetih let 17. stoletja 
v domačih in tujih arhivih na voljo kar nekaj ohranjenih arhivskih virov.
Sama intenzivnost gibanja in dolžina trajanja sta zelo verjetno bo-
trovali tudi dejstvu, da lahko sledove delovanja protestantov najdemo 
v nekaterih sočasnih arhivskih virih, ki so, če imamo srečo, ohranjeni v 
celoti ali v manj srečnih okoliščinah samo delno, pa tudi v marsikaterem 
mlajšem arhivskem viru. Pogosto se moramo zahvaliti prav slednjim, če 
so ti seveda zanesljivi, da lahko z njihovo pomočjo ustrezno dopolnimo 
oziroma v manjši ali večji meri rekonstruiramo primarne arhivske vire, za 
katere vemo, da so nedavno še obstajali, danes pa so izgubljeni ali uničeni.
Med pomembnejše sočasne primarne arhivske vire zagotovo sodita 
danes t. i. Seznam obhajancev 1580–1593 in Mrliška knjiga prve prote-
stantske občine v Ljubljani 1578–1587,1 ki predstavljata le skromen del 
nekdaj obsežne protestantske matične knjige.2 Kljub delni ohranjenosti 
1 AS 2, t.e. 91, snopič 6.
2 Primarna strukturiranost same knjige, ki predstavlja rdečo nit prispevka, me je napeljala 
k razmišljanju, da bi bilo smiselno v nadaljevanju uporabljati izraz ljubljanska prote-
stantska matična knjiga oziroma ljubljanska protestantska matrika, sploh zato, ker je 
namen prispevka predstaviti matriko kot celoto in ne le njen ohranjeni del. Oba izraza 
tudi nista novost, saj ju večkrat zasledimo v literaturi poleg izrazov luteranska matrika 
(die Luterische Matrik) ali mrtvaški zapisek ljubljanskih luteranov (der Todtenmatrik der 
Laibacher Lutheraner). Glej npr. Obravnave 1889, 150–151; Obravnave 1903, 200–201.
115
matrike ta velja za najstarejšo matično knjigo v celinskem delu današnje 
Slovenije.3
Prvotni obseg in kaj se je ohranilo do danes
Protestantska matična knjiga, sestavljena iz več različno številnih per-
gamentnih pol in vezana v rjavo usnje, je v času svojega nastanka obsegala 
najmanj 324 folijev,4 ki so bili razdeljeni v štiri poglavja oziroma sklope: 
krstna matična knjiga (Getauften 1578–1596), poročna matična knjiga 
(Getrauten 1578–1596), seznam obhajancev (Communicanten 1578–1593) 
in kot zadnja mrliška matična knjiga (Beerdigten 1578–1589).5
Do današnjih dni6 se je ohranilo le 57 folijev ali dobra šestina celotne 
knjige. Ohranjeni del zajema zadnji dve poglavji, ki pa žal tudi nista 
ohranjeni v celoti, temveč so se ohranili le v nadaljevanju omenjeni 
foliji: 243–259 (seznam obhajancev 1580–1593), 280–287 (vpisi smrti od 
začetka januarja 1578 do konca septembra 1579), 290–296 (vpisi smrti 
od januarja 1580 do 3. novembra 1580), 298–321 (vpisi smrti od janu-
arja 1581 do 10. avgusta 1587) in 324 (zapis o darovalcu protestantske 
matrike).
Na začetku knjige je bilo v preteklosti iztrganih 28 folijev oziroma tri 
velike pole – prva in druga sta obsegali osem, tretja pa dvanajst malih 
pol. Ostanki le-teh so vidni še danes, saj se je tistemu, ki je pole namerno 
iztrgal, pergament ob vezicah, ki so povezovale pole v blok, zatrgal. Do 
prve ohranjene strani je nato sledilo še 214 folijev, ki so prav tako iztrgani, 
3 V 16. stoletje seže še nekaj matičnih knjig, ki so se ohranile v celinskem delu današnje 
Slovenije: rojstna matična knjiga župnije Mengeš (od leta 1584 dalje), rojstna matična 
knjiga in indeks župnije sv. Nikolaja v Ljubljani (od leta 1588 dalje) in rojstna matična 
knjiga župnije Stari trg pri Slovenj Gradcu (od leta 1597 dalje). Povsem drugače je 
na Primorskem, kjer se je tradicija vodenja matičnih knjig začela že vsaj v prvih letih 
16. stoletja: Izola (R 1506), Milje (R 1514, P 1577), Piran (R 1533, M 1505), Koper (R 
1554, P 1588), Prvačina (R 1578), Gorica (R 1596, P 1596) in Črniče (R 1597). Glej: 
Vodnik 1972; Vodnik 1974; Vodnik 1999.
4 Metelko je v svoji knjigi zapisal, da je matrika obsegala 327 oštevilčenih listov (Metelko 
1825, XX).
5 Glej: Hitzinger 1863, 84; Dimitz 1875, 318.
6 Zadnji ogled ljubljanske protestantske matrike v Arhivu Republike Slovenije je bil 
opravljen 22. aprila 2015.
BARBARA ŽABOTA
116
ŠTUDIJSKI VEČERI
izgubljeni ali uničeni, za njimi pa se sledi v knjigi niso ohranile. Med Se-
znamom obhajancev in prvimi vpisi smrti manjkajo foliji 260–279 (dvajset 
folijev oziroma ena velika pola), potem pa še folija 288 in 289, ki sta bila 
izrezana, folij 297, ki je bil iztrgan, in čisto na koncu vsaj folija 322 in 323.
Z izmero ohranjenega dela knjige lahko ugotovimo, da meri posa-
mezen list 30,5 cm v dolžino in 21,5 cm v širino. Pergamentni blok, ki 
je zavarovan z usnjeno platnico oziroma usnjenim ovojem, se zapira 
najprej v desno in nato v levo ter meri v dolžino 30,5 cm, v širino pa 
69 cm. Sama usnjena platnica je danes v zelo slabem stanju. Sprednja 
stran, ki je odrezana diagonalno v smeri zgoraj desno – spodaj levo, je 
imela nekdaj dva usnjena pasova, ki sta tekla po celotni širini, danes 
pa sta prav tako odrezana. Usnje je sicer zelo izsušeno in razpokano, 
na desni strani ovoja ima luknjo, ki so jo najverjetneje povzročili molji 
oziroma miši. Usnjeni ovoj je temno rjave barve z odtisnjenim vzorcem. 
Nekdanji hrbet te obsežne knjige (obsegal je 7 cm) je sedaj poležan in 
spremenjen v platnico.7
Preostanek ljubljanske protestantske matrike danes hrani Arhiv Re-
publike Slovenije. Zaradi vseh poškodb, ki so nastale na knjigi v preteklih 
stoletjih, in boljšega zagotavljanja nadaljnjega materialnega varstva je bila 
knjiga leta 2000 izločena iz preostalega spisovnega arhivskega gradiva 
Deželnih stanov za Kranjsko. Danes se tako hrani ločeno v posebni zašči-
tni škatli, ki je bila izdelana po meri, na koncu I. registrature za škatlo 940.
Začetek vpisovanj v protestantsko matriko
Tridentinski koncil (1545–1563) je prvi predpisal vodenje krstnih in 
poročnih cerkvenih matičnih knjig, šele pol stoletja kasneje (leta 1614) 
je nato papež Pavel V. z rimskim obrednikom dopolnil predpisano še z 
zahtevo po vpisovanju umrlih v mrliške matične knjige. Že pred triden-
tinskim koncilom (v 15. stoletju) lahko na Slovenskem zasledimo prve 
matične knjige, in sicer v primorskih mestih (Piran, Izola), v notranjosti 
pa šele na vrhuncu reformacije v zadnji četrtini 16. stoletja (Ljubljana, 
Mengeš). Da so prvo matično knjigo vpeljali ravno ljubljanski prote-
7 Ugotovitve so bile zabeležene ob ogledu 6. marca 2014.
117
stantje, ne preseneča, saj je bilo prav reformacijsko gibanje tisto, ki je 
poudarjalo pomen vodenja matičnih knjig. Z njimi so namreč lahko 
nadzorovali sprejemanje zakramentov. (Vodnik 1972, XVII–XVIII)
Nastanek ljubljanske matične knjige oziroma začetek vpisov vanjo 
lahko, zahvaljujoč ohranjenemu zapisu na sprednji strani zadnjega fo-
lija, zelo natančno določimo. Iz ohranjenega zapisa tako razberemo, da 
je knjigo leta 1578, na novega leta dan, (protestantski) cerkvi podaril 
Marko Stettner (mlajši), mestni svétnik v Ljubljani.8
Ljubljanska protestantska matrika je začela služiti svojemu namenu 
že prve dni januarja 1578. V mrliškem delu knjige se je ohranil naslovni 
zapis, ki pravi, da so v četrtem poglavju zapisane osebe, ki so umrle od 
leta 1578 dalje.9 Že 7. januarja so naslovu dodali prva vpisa pokojnikov 
– dveh otrok. Prvi je bil Jurij, sina Rogerja Lotharja in njegove žene 
Felicite, ki so ga pokopali v cerkvi sv. Petra.10 Iz drugega zapisa beremo 
o Evi, hčerki Janeza Jekšiča in njegove žene Ane, ki je bila pokopana na 
pokopališču ob cerkvi sv. Petra.11 Prva vpisa ne navajata vzrokov smrti 
otrok, prav tako ne imena predikanta, ki je opravil mrliški govor in po-
kojnika pospremil k njunemu zadnjemu počitku.
Prvima vpisoma nato sledijo v kronološkem zaporedju vpisi ostalih 
pokojnih za vsa naslednja leta, z izjemo tistih, zapisanih na folijih, ki 
se niso ohranili do danes. Nekaj teh pogrešanih vpisov je bilo mogoče 
rekonstruirati s pomočjo zanesljivih sekundarnih virov. Za leto 1587 tako 
lahko dopolnimo manjkajoči vpis o smrti Felicite pl. Gallenberg, rojene 
baronice Harrach, ki je bila 24. marca pokopana v špitalski cerkvi sv. 
Elizabete.12 V letu 1588 (24. junija) je bil prav v tej cerkvi pokopan tudi 
  8 »Diß buech hatt her Marx Stettner, rhats burger zu Laybach, zum newen jar zur kürchen 
verehrt anno 1578.« Glej: AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 324r.
  9 »Das IIII. capitel, von personen, so vom [15]78 jar an gestorben.« Glej: AS 2, t.e. 91, 
snopič 6, fol. 280r.
10 »Den 7. tag january a[nno] [15]78 ist Georgius, m[agistry] Rogery Lothary vnnd Feli-
citae, seiner ehlihen haußfraw, sohn zw S[annt] Peter in der khirhen begraben.« Glej: 
AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 280r.
11 »Den selben tag ist auff S[annt] Petters freythoff begraben Eua, Hannsen Jeckhschitsch vnnd 
Anna, seiner ehlihen hausfrawen, ehlihe tohter.« Glej: AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 280r.
12 »Den 24. marty 1587 ist in vnser spitalkirchen begraben worden frau Felicitas von Gal-
lenberg, ein geborner freyin von Harrach, wittib etc., deren ich Spindler die leihbredig 
gethan, ex Ezeih: 37 visis de resurectione.« Glej: AS 1073, a.e. 272 (I-43r), fol. 72v.
BARBARA ŽABOTA
118
ŠTUDIJSKI VEČERI
Janez, sin Krištofa barona Auersperga.13 Pri sv. Petru so 23. septembra 
tega leta pokopali triletnega sina gospoda Peera,14 17. novembra pa je v 
Ljubljani umrl organist in meščan Janez Diener.15 Leta 1589 je postala 
špitalska cerkev zadnje počivališče Adama barona Egkha (11. febru-
arja),16 Barbare pl. Prankh, rojene pl. Scheyer (18. aprila),17 Doroteje 
baronice Auersperg, rojene baronice Meseritsch-Lomnitz (23. maja),18 
in Marije Kristine baronice Auersperg, rojene baronice Spaur-Vallör 
(5. junija).19 Tega leta je umrla tudi Magdalena (Ursini) grofica Blagaj, 
rojena pl. Lamberg (9. marca), ki so jo pokopali v Kočevju,20 Ljubljana pa 
13 »Den 24. juny 1588, am s[annt] Joannis Baptista tag, ist in vnsern burgerspitall begraben 
junkher Johann, herrn Christoffen freyherrn zu Auersperg, landtsverwesers in Crain 
etc., sohnlein.« Glej: AS 1073, a.e. 272 (I-43r), fol. 40r.
14 »Den 23. september 1588 ist des herrn Peern söhnlein bey 3 jahren zur erden gehen 
S[annt] Peter bestattet, dem ich M[agister] Pyroter die leichbredig gethan aus 49 exk. 
ob die betern einen nuz auch hieuon haben, wan ihnen gott kinder gibt vnd aber balt 
wider durch den todt nimeth.« Glej: AS 1073, a.e. 273 (I-44r), fol. 46v.
15 »Den 17. november 1588 ist Johann Diener, ein organist vnd fürnemmer burger, verschi-
den, vnd den 18. zur erden bestatt. Dem ich die leichbredig gethan ex 11. ecclesia: wie der 
baum felt, also bleibt er ligen, daraus dits gehandelt ob der sentenz der am lezten endt 
vber ein gesprochen möge geendert werden; ob einem menschen nach sein absterben möge 
geholffen werden mit vigilien begengnusen etc.« Glej: AS 1073, a.e. 274 (I-45r), fol. 93r.
16 »Den 11. febr[uary] 1589 ist in vnser burgerspitalkirchen begraben herr Adam freyherr 
zu Egkh vnd Hungerspach etc. dem ich Spindler die leichbredig gethan. Apocol 7.« Glej: 
AS 1073, a.e. 273 (I-44r), fol. 35r.
17 »Den 18. aprilis 1589 ist in vnser burger spitallkirchen begraben die edle vnd tugendtsame 
frau Barbara von Prankh, ein geborner von Scheyer, deren ich Spindler die leihbredig 
gethan. 2 Cor 5 de extremo judicio, in praesentiae lotig nobilitatis Carnioliae.« Glej: 
AS 1073, a.e. 272 (I-43r), fol. 72v.
18 »Den 23. may 1589, am pfingst Montag, ist frau Dorothea freyin zu Auersperg, gebor-
ner freyin von der Meseritsch vnd Lemnitz wittib sallige, gestorben, vnd den mitwoch 
hernach den 25. may, in vnser burgerspital, unter dem stuel, da sie in der bredig zu 
sizen gepflegt, auff ihr selbs begehren begraben worden, deren ich Spindler die leihbredig 
gethan, Math: 17 de clarificatione Christi.« Glej: AS 1073, a.e. 272 (I-43r), fol. 40v.
19 »Den 5. juny 1589 ist ganz salligkhlich eingeschlaffen frau frau Maria Christina, freyin 
zu Auersperg, geborner freyin von Spaur vnd Vallor etc., wittib, sällige gedechtnus, vnd 
den 8. juny neben die frau frau Weikhartin sällige, in der kirchen begraben worden, 
deren ich Spindler die leihbredig gethan, Luce: 10 vnum … Maria optimam partem 
elegit etc.« Glej: AS 1073, a.e. 272 (I-43r), fol. 40v.
20 »Den 9. marty 1589 ist frau Magdalena, graffin von Blagay, n[ata] Lamberg, zu der 
passion bredig getragen worden, hernach auf Gotschee weggefüehrt, vnd dorth begraben.« 
Glej: AS 1073, a.e. 272 (I-43r), fol. 47r.
119
je izgubila dva ugledna meščana – mestnega svetnika Andreja Dienerja 
(4. marca)21 in Janeza Pfannerja, ljubljanskega župana in špitalskega 
mojstra (11. junija).22 Zadnjega avgusta 1589 je okoli poldneva preminil 
Jurij Dalmatin, predikant v Ljubljani in Škocjanu pri Turjaku, ki so ga 1. 
septembra pokopali pri Sv. Petru. Pred pogrebom je predikant Benedikt 
Pyroter opravil pridigo v špitalski cerkvi.23
Rekonstrukcija izgubljenih protestantskih krstov in porok
Kdaj natančno je bil prvi krst otroka in kdaj se je poročil prvi par, 
najverjetneje ne bomo nikoli ugotovili. S pomočjo zanesljivega sekun-
darnega vira, o katerem nekaj več besed v nadaljevanju, pa se je dalo 
rekonstruirati drobec povsem izgubljenega dela protestantske matrike 
– tako krstnega kot tudi poročnega dela.
Z natančnim pregledom omenjenega sekundarnega vira je bilo mož-
no rekonstruirati le nekaj odstotkov vpisanih krstov in desetino vpisanih 
porok. Podatki trenutno kažejo na to, da se je prvi doslej znani krst24 
21 »Den 4. marty 1589 ist Andree Diener, rathsburger, begraben, dem ich Spindler die 
leichbredig gethan. Luc. 11. beati, qui audiunt uerbum domini et custodiunt illus.« Glej: 
AS 1073, a.e. 274 (I-45r), fol. 93r.
22 »Den 11. juny 1589, dominica 2. trinitatis, ist begraben herr Hanns Pfanner, rathsburger, 
burgermaister vnd spitalmaister etc., dem ich Spindler die leihbredig gethan.« Glej: AS 
1073, a.e. 273 (I-44r), fol. 205r.
23 »Den letzten augusti (im j[ahr] 1589) ist vmb mittag selig in gott verschieden der 
ehrwürdige vnd wolgelerte herr M[agister] Georgius Dalmatinus, e[iner] e[rsamen] 
landschafft hir christlicher predicant vnd zu Auersperg bey S[annt] Canzian pfarrer, 
welcher den 1. septemb[er] bey S[annt] Peter ehrlich ist zur erden bestattet worden, 
dem ich Bened[ict] Pyroter zuvor in der spitalkirchen die leichpredig gethan, aus Esaia 
56 (57) capit[el] wo der prophet klagt, wie der gerechte vmbkome, vnd die leuth nemen 
solches nicht zuherz, vnd daraus fürnemlich diß gehandelt, wie es doch gott meine vnd 
was er für vrsach habe, daß er seine junge, getreve vnd solche menner, die gott vnd 
seiner kirchen hetten noch lang dienen mögen, vnd alters halber noch lenger vnd viel 
jar leben, er sie durch den tod aus diesem leben, so bald wegraffe vnd sterben lasse.« 
Glej: Metelko 1825, XX–XXI.
24 V letu 1578 je bil krst deklice Ane v resnici osmi po vrsti, kar nakazuje številka 
osem pred zapisanim besedilom. Posamezne vpise krstov in pokopov so predikanti 
pri posameznem letu oštevilčili, vendar je bila to prej izjema kot pravilo. V našem 
primeru smo imeli srečo, da so krsti oštevilčeni, zato vemo, da je naš prvi znani krst 
v resnici osmi po vrsti in prvih sedem še ne poznamo.
BARBARA ŽABOTA
120
ŠTUDIJSKI VEČERI
zgodil 18. januarja 1578 v hiši grofa Ahaca Thurna v Kamniku. Deklico 
Ano, hčerko Jožefa Stokhzandta in Margarete, je krstil predikant Krištof 
Spindler. Pri krstu so bili navzoči boter Ludvik Isenhausen in botri Ce-
cilija Warl in Ana Harrer.25 Kot zadnji zabeleženi krst za zdaj velja tisti, 
ki se je zgodil 14. septembra 1596, ko je Nikolaj Vurič krstil Veroniko, 
hčerko pokojnega ljubljanskega meščana Absoloma Wernerja (ubili so 
ga Turki) in Margarete Engelshaus. Kot boter je naveden Andrej Naglič, 
botri pa sta bili gospa Krazenpacher in Agnes Meyderlin.26
Prva do zdaj ugotovljena poroka se je zgodila v Ljubljani 6. januarja 
1578, na dan sv. Treh kraljev, in sicer v hiši, ki je bila tedaj v lasti stiške 
opatije. Pri obredu je bil navzoč predikant Krištof Spindler, žal pa ne iz-
vemo imen ženina in neveste.27 Tako velja za prvo rekonstruirano poroko 
tista, ki je bila vpisana konec januarja 1578. Predikant Jurij Dalmatin je 
27. januarja tega leta poročil Jakoba Ungerja z Vrhnike in Margareto, 
vdovo Jakoba Doleharja.28 Zadnjo poroko beležimo konec decembra 
1596. V hiši Nikolaja pl. Bonoma, deželnega upravnika na Kranjskem, 
sta se 29. decembra 1596 poročila Adam pl. Bonomo in Felicita pl. Lam-
berg, rojena pl. Auersperg s Šumberka. Poročil ju je predikant Gašper 
Kumperger.29
25 »(8) Den 18. jenner 1578 hab ich Spindler zu Stain in des herrn Achatzen freyherrn von 
Thurn hauß getaufft ein k[ind] Anna, v[ater] Joseph Stokhzandt, m[utter] Margaretha, 
p[aten] Ludwich Isenhausen, Caecilia, Hansen Wärls hausfrau, Anna, Michäel Harrers, 
aufschlagers zu Crainburg, hausfrau.« Glej: AS 1073, a.e. 272 (I-43r), fol. 143v; a.e. 
273 (I-44r), fol. 168v.
26 »Den 14. september 1596 taufft ich Wuritsch in haus k[ind] Veronica, v[ater] Absolon 
Werner, burger zu Laybach selliger, wellicher vor Kliß von Türkhen ist erschossen wor-
den, m[utter] Margaretha, eine Engelshauserin, p[aten] Andreas Naglitsch etc., frau 
Krazenbacherin vnd Agnes Meyderlin.« Glej: AS 1073, a.e. 273 (I-44r), fol. 42v.
27 »Den 6. jenner, an der h[eiligen] 3 könig tag, 1578 hab ich Spindler in des abts zu Sittich 
haus alhie zu Laybach zusamen geben …« Glej: AS 1073, a.e. 273 (I-44r), fol. 168r.
28 »Den 27. jenner 1578 hab ich M[agistrus] Georgius Dalmatinus in primo ehevolkh im 
haus zusamben geben mit namben Jacob Vnger von Ober Laybach vnd Margaretha, 
Jacoben Dolechers selligen nachgelassene wittib.« Glej: AS 1073, a.e. 273 (I-44r), fol. 
168r.
29 »Den 29. decembris 1596 hab ich Kumprecht, in des herrn landtsverwalters behausung 
vermehlet den edlen vnd gestrengen herrn Adamen Wonhom etc. mit der wollgebornen 
frauen Felicitas von Lamberg, gebornen frauen von Auersperg vnd Schönberg.« Glej: 
AS 1073, a.e. 272 (I-43r), fol. 40r, 90v.
121
Kot kažejo rekonstruirani zapisi, se je ljubljanska protestantska ma-
trika v vsakdanjem življenju aktivno uporabljala do konca leta 1589 (za 
pokope) oziroma do konca leta 1596 (za krste in poroke). Zakaj takšna 
vrzel med pokopi na eni strani ter krsti in porokami na drugi, je težko 
ugotoviti. Glede na to, da na koncu ohranjenega dela manjka le nekaj 
folijev, kamor so vpisovali pokope od 10. avgusta 1587 dalje, lahko skle-
pamo, da je po letu 1589 zmanjkalo prostora v knjigi za vse naslednje 
vpise pokopov oziroma so te vpisovali v novo knjigo, ki je še nismo 
odkrili oziroma se ni ohranila do današnjih dni.
Na tem mestu lahko tudi povsem izključimo možnost, da bi pokope 
vpisovali v izgubljeni del matrike ob koncu krstnega ali poročnega dela. 
To nam potrjujejo tudi raziskave Petra Hitzingerja, ki je sredi 19. sto-
letja še lahko videl ljubljansko protestantsko matriko v svojem polnem 
obsegu. Ob natančnem pregledu je tako lahko preštel vse vpise v krstni, 
poročni in mrliški del matrike, jih statistično obdelal in svoje izsledke 
objavil (Hitzinger 1863, 84). (Glej tabelo na naslednji strani.)
Iz njegove tabelarične objave je razvidno, da so predikanti v matriko 
vpisovali krste in poroke med letoma 1578 in 1596. V tem času je bilo 
krščenih 2051 otrok in poročenih 658 parov. Prav tako so predikanti 
v knjigo vpisovali pokope, vendar le med letoma 1578 in 1589. Teh je 
bilo v vseh letih natanko 570. Podobno lahko ugotovimo pri seznamu 
obhajancev. Njihovo število so beležili med letoma 1578 in 1593. Pod 
oznako windisch je naštel 8583 obhajancev, pod oznako deutsch pa le 
4311. Hitzingerjevo statistično objavo je čez dvanajst let povzel Dimitz, 
ko je pisal zgodovino Kranjske v treh delih (Dimitz 1875, 318).
Kaj se je dogajalo z ljubljansko protestantsko matriko od konca 16. 
stoletja dalje, bomo skušali pojasniti v nadaljevanju. Prav tako, kje vse 
se je knjiga hranila in kako je preživela burno obdobje protireformacije 
in katoliške obnove.
BARBARA ŽABOTA
122
ŠTUDIJSKI VEČERI
Statistični prikaz podatkov vpisanih v protestantsko matično knjigo (po Petru Hitzingerju)
LETO KRSTI POROKE UMRLI OBHAJANCI
slovensko nemško
1578 133 64 58 585 386
1579 111 40 44 643 283
1580 126 44 88 420 264
1581 133 38 85 552 274
1582 100 42 55 495 258
1583 145 45 25 550 326
1584 114 32 65 524 276
1585 113 38 29 542 286
1586 121 22 53 580 242
1587 97 29 25 545 287
1588 104 7 14 530 289
1589 106 23 29 586 223
1590 93 35 – 556 273
1591 82 40 – 561 232
1592 78 35 – 474 220
1593 106 42 – 440 192
1594 93 19 – – –
1595 102 25 – – –
1596 94 38 – – –
SKUPAJ 2051 658 570 8583 4311
Zanesljivi sekundarni vir
Po letu 1596, ko se zaključijo vpisi v protestantsko matriko, njeno 
omembo ponovno zasledimo šele okoli leta 1699. Janez Gotard Lukan-
čič,30 ki je med letoma 1699 in 1710 dokončal genealogijo kranjskih knež-
30 Janez Gotard Lukančič pl. Hertenfels, sin Gabrijela Lukančiča, se je rodil 17. aprila 
1665 v Ljubljani. Bil je član družbe sv. Dizma z vzdevkom Plamenec (der Angeflamte), 
zanimal pa se je tudi za genealogijo in heraldiko. Njegova genealoška zbirka v treh 
delih, ki jo je dokončal med letoma 1699 in 1710, še danes predstavlja enega od te-
meljev za raziskovanje kranjskega plemstva. Poročen je bil z Marijo Cecilijo Fürnpfeil 
pl. Pfeilheimb iz Škofje Loke. V zakonu se jima je rodilo dvanajst otrok, večina od 
teh je umrla v otroških ali mladostniških letih. Umrl je 12. oktobra 1711 v Ljubljani. 
Glej: Preinfalk 2014, 105–106.
123
jih, grofovskih, baronskih in viteških rodbin v treh delih, je iz takrat še 
v celoti ohranjene ljubljanske protestantske matrike črpal podatke o 
posameznih članih plemiških družin – podatke o krstih, porokah in 
pokopih. Pri vsaki obravnavani plemiški družini je pri prvem izpisu iz 
knjige vestno zapisal »Extract auß dem original vermahlungs, tauff vnd 
sterbbuech zu Laybach« ali »Extract aus dem laybachischen original copu-
lationbuch/tauffbuch/sterbbuech«, pri vseh naslednjih pa le »tauffbuech«, 
»copulationbuch« ali »sterbbuech«, ob tem je navedel tudi zaporedno 
številko vpisa v posameznem letu, če je bila ta navedena v viru samem. 
Tako natančnim izpisom lahko sledimo skozi vse tri dele v celoti ohra-
njene genealogije, ki jo danes hrani Arhiv Republike Slovenije.31
Lukančičeva genealogija v treh delih je v resnici sestavljena iz štirih 
delov. Prvi del, ki je posvečen kranjskim knežjim in grofovskim rodbi-
nam, nosi letnico 1699; drugi del je razdeljen v dva dela – od katerih 
prvi datira v leto 1700 in zajema kranjske baronske rodbine od črke A 
do R, drugi pa v leto 1710 z baronskimi rodbinami od R do Z; tretji del 
vsebuje podatke za kranjske viteške rodbine, datira v leto 1705, prinaša 
pa podatke le za rodbine od črke A do H. Genealogija je istovetna z zgo-
raj omenjenim zanesljivim sekundarnim arhivskim virom, s pomočjo 
katerega je bilo mogoče vsaj delno rekonstruirati manjkajoči oziroma 
neohranjeni del ljubljanske protestantske matrike. Lukančič ni vestno 
citiral le uporabljenih virov, temveč je z enako natančnostjo izpisoval 
tudi vsebino posameznega vpisa iz originala. Ker je izpisoval vse – krste, 
poroke in pokope – lahko vsaj njegove izpise pokopov primerjamo s še 
ohranjenimi originalnimi zapisi v knjigi. Primerjava teh v celoti potrjuje 
dejstvo, da se njegovi izpisi zvesto držijo originalnih zapisov, ki so jih v 
16. stoletju v protestantsko matriko zapisovali predikanti. Prav zaradi 
te primerjave lahko mirno trdimo, da Lukančičeva genealogija v treh 
delih velja za zelo zanesljiv sekundarni vir (vsaj kar zadeva prepise iz 
protestantske matrike). Zaradi Lukančičeve natančnosti je uspela vsaj 
delna rekonstrukcija ljubljanske protestantske matrike, zato lahko zdaj 
vsaj v grobih obrisih vidimo strukturo same matične knjige, način vpi-
sovanja v posameznem poglavju oziroma sklopu in količino zapisanega 
31 AS 1073, a.e. 272 (I-43r), 273 (I-44r), 274 (I-45r).
BARBARA ŽABOTA
124
ŠTUDIJSKI VEČERI
pri posamezni osebi (številčnost podatkov je bila ne samo ampak tudi 
odvisna od posameznikovega družbenega statusa – npr. položaja po-
sameznika v mestni upravi ali zgolj dejstva, da je posameznik pripadal 
plemiškemu stanu).
Primerjava s sočasnimi protestantskimi matičnimi knjigami  
v Gradcu in Celovcu
Ljubljanska protestantska matrika je tudi sicer nekoliko specifična, ko 
jo primerjamo še z dvema arhivskima viroma enakega tipa – tj. z graško 
ali s celovško protestantsko matriko. Dunaj protestantske matrike ni 
imel oziroma se ni ohranila. Primerjava kranjske, štajerske in koroške 
protestantske matrike je na tem mestu mogoča prav zavoljo zanesljivega 
sekundarnega vira – Lukančičeve genealogije.
V štajerskem deželnem arhivu v Gradcu hranijo več protestantskih 
matičnih knjig. V prvi, ki časovno zajema obdobje med letoma 1567 in 
1574, so vpisi porok in krstov, del pa je namenjen tudi seznamu obhajan-
cev.32 Ovitek knjige je usnjen, od prvotne platnice pa sta ostali sprednja 
in zadnja stran, ki sta močno poškodovani. Na naslovnici knjige sta še 
opazni v usnje vgravirani podobi evangelistov Janeza in Mateja, na zadnji 
strani pa sta zelo slabo vidni podobi evangelistov Luke in Marka. Knjiga 
je bila restavrirana in ponovno zvezana v letu 1991. Vsebina same knjige 
je razdeljena v več poglavij, ki si sledijo brez pravega reda. Tako imamo 
najprej nekaj strani vpisov porok,33 sledijo krsti,34 seznam obhajancev,35 
potem pa zopet krsti36 in na koncu poroke.37
Vpisi porok so zelo skromni in pogosto nedokončani, saj ponekod 
manjka celo ime ženina ali neveste, lahko pa je zapisano le osebno ime 
brez navedbe priimka. Vedno je zabeležen datum poroke, v redkih prime-
32 StLA, Hs 1268.
33 StLA, Hs 1268, fol. 1r–8v.
34 StLA, Hs 1268, fol. 9v–26r.
35 StLA, Hs 1268, fol. 27r–30r.
36 StLA, Hs 1268, fol. 32r–118v.
37 StLA, Hs 1268, fol. 119r–141v.
125
rih pa je zapisan tudi kraj poroke. Podobno je pri vpisih krstov – izvemo 
datum krsta, ime krščenca in njegovega očeta (v izjemnih primerih ime 
matere), ime enega samega botra ali botre, ne izvemo pa imena predi-
kanta, ki je opravil obred. Krajev, kjer so otroke krstili, vpisi praviloma ne 
navajajo, razen v nekaj primerih. V seznamu obhajancev jasno ni delitve 
na windisch ali deutsch, kot to poznamo iz ljubljanske matične knjige. 
Zasledimo lahko vpise dnevov z imeni svetnikov, npr. in festo Thomae, 
in die Mathiae, den tag Bartholomei, in die Mariae Magdalenae, … in 
pa npr. am heilligen Ostertag, am lezten Ostertag, den 1 Suntag nach Os-
tern, … Ponekod so zapisani tudi kraji obhajanja – od aprila 1569 dalje 
(npr. den 1 Aprillis Freytag herrn Jacob von Windischgraz, den 5 Aprillis 
beim herrn Landsverweser zu Neundorff, den tag Barptholomei bey herrn 
Helffenreich von Khainach, in die Nativitatis Mariae bey herrn von Rakh-
niz, …).38 Nedelje so praviloma označene z datumi in ne z imeni nedelj 
(npr. dominica invocavit, dominica reminiscere, in festo trinitatis …), 
kot je to značilno za ljubljansko protestantsko matriko.
Druga knjiga je sestavljena iz petih ločenih delov, ki so bili zvezani 
leta 1991, vendar niso bili restavrirani in so zato bistveno slabše ohra-
njeni.39 Prvi, drugi in tretji del predstavljajo krstne knjige, ki si sledijo 
kronološko (1575, 1577–1578, 1580–1593),40 v četrtem delu je poročna41 
in v zadnjem mrliška42 knjiga. Čisto na koncu je nato dodana še poročna 
knjiga43 za obdobje med letoma 1567 in 1574, ki pa ni vezana k predhod-
nim petim delom in bi praviloma sodila k prvi matični knjigi. Način 
vpisovanja je v vseh delih podoben tistemu v prvi knjigi.
Za signaturo tretje protestantske matrike se skriva prepis protestant-
skih krstnih in poročnih matrik ter mrliške matrike (Hs 1268 in Hs 
1285/1–5), ki je vezan v knjigo. Na hrbtu le-te najdemo napis z zlatimi 
črkami Evangel. Matriken 1567–1598. V prepisu najdemo tudi nekaj 
podatkov o usodi posamezne, še ohranjene, protestantske matrike.44
38 StLA, Hs 1268, fol. 29r–29v.
39 StLA, Hs 1285.
40 StLA, Hs 1285/1, fol. 1r–22r; Hs 1285/2, fol. 23r–67v; Hs 1285/3, fol. 68r–138v.
41 StLA, Hs 1285/4, fol. 1r–60r.
42 StLA, Hs 1285/5, fol. 1r–39v.
43 StLA, zu Hs 1285, fol. 1r–12r.
44 StLA, Hs 1663.
BARBARA ŽABOTA
126
ŠTUDIJSKI VEČERI
Na Koroškem protestantsko matriko v originalu še vedno hrani žup-
nija sv. Egidija v Celovcu, fotokopije matrike pa Deželni arhiv v Celovcu. 
Za protestantsko dobo sta se ohranili krstna (1571–1599, dejansko do 
leta 1600) in mrliška knjiga (1571–1594, dejansko do leta 1600).45
Krstna matična knjiga je razdeljena na tri dele – krstno knjigo za 
dečke zakonskega rojstva,46 krstno knjigo za deklice zakonskega rojstva47 
in krstno knjigo nezakonskih otrok (dečkov in deklic).48
Krsti vseh otrok so zapisani v tabeli. Na vsaki strani v knjigi je raz-
predelnica, kamor so običajno vpisali dvanajst krstov otrok. Podatki za 
posamezno leto so se vpisovali po naslednjem vrstnem redu: najprej 
mesec in dan, potem ime očeta in matere, nato ime krščenega otroka, 
sledilo je ime botra in kraj krsta.
Mrliška matična knjiga je razdeljena na dva dela – mrliško knjigo 
za moške49 in mrliško knjigo za ženske.50 Vpisi smrti so najprej pisani v 
enem stolpcu (pri moških med letoma 1571 in 1576, pri ženskah med 
45 KLA, Stadtpfarre Klagenfurt St. Egid, Matriken, Sch. 1.
46 Ni paginirana, obsega 114 strani A3 formata.
47 Ni paginirana, obsega 115 strani A3 formata.
48 Ni paginirana, obsega le 16 strani A3 formata.
49 Ni paginirana, obsega 25 strani A3 formata.
50 Ni paginirana, obsega 12 strani A3 formata.
Preglednica protestantskih matičnih knjig, ki jih hrani Štajerski deželni arhiv  
v Gradcu
KRSTNE KNJIGE POROČNE KNJIGE OBHAJANCI MRLIŠKA KNJIGA
4. 3. 1569– 
31. 12. 1569 
(Hs 1268, fol. 9v–26r)
14. 12. 1567– 
18. 12. 1569 
(Hs 1268, fol. 1r–8v)
30. 11. 1567– 
12. 1568 
(Hs 1268, fol. 27r–30r)
2. 7. 159 5– 
23. 9. 1598 
(Hs 1285/5, fol. 1r–39v)
1. 1. 1570–20. 9. 1574 
(Hs 1268, fol. 32r–118v)
8. 1. 1570–28. 11. 1574 
(Hs 1268, fol. 119r–141v)
– –
1. 1. 1575–31. 12. 1575 
(Hs 1285/1, fol. 1r–22r)
31. 10. 1593–20. 9. 1598 
(Hs 1285/4, fol. 1r–60r)
– –
2. 1. 1577–31. 12. 1578 
(Hs 1285/2, fol. 23r–67v)
14. 12. 1567–28. 11. 1574 
(zu Hs 1285, fol. 1r–12r)
– –
127
letoma 1571 in 1578), nato pa do konca knjige sledijo vpisi v dveh stolp-
cih na stran (pri moških od leta 1577, pri ženskah od leta 1579 dalje). Iz 
posameznih vpisov o pokojniku praviloma izvemo zelo malo podatkov 
(ime in priimek ter datum smrti). Izredno redki so primeri, ko je naveden 
poklic, kraj pokopa, starost osebe, vzrok smrti …
Že krajša predstavitev graške in celovške protestantske matrike kaže 
na to, da je tudi istovrstno arhivsko gradivo pogosto zelo težko primerjati.
Ljubljanska protestantska matrika je pisana narativno, posamezni 
vpisi pogosto zelo veliko povedo o osebi/osebah (pokojniku, krščencu 
ali poročnem paru), zato je veliko bolj izpovedna od preostalih dveh ter 
izrednega pomena za vsa nadaljnja raziskovanja. Krste, poroke in pokope 
so v knjigo vpisovali različni predikanti, ki so delovali v Ljubljani pa tudi 
širši okolici, in so pri posameznem vpisu tudi navedeni. Zapisi si sledijo 
kronološko in po nekem vnaprej določenem redu.
Graška protestantska matrika ima časovno sicer res večji razpon – 
krsti (1569, 1570–1574, 1575, 1577–1578, 1580–1593), poroke (1567–
1569, 1570–1574, 1593–1598) in pokopi (1595–1598), vsebinsko pa je 
zelo skromna in dejansko predstavlja zgolj register oseb z datumi rojstev, 
porok in smrti. Podobno je s celovško matriko, kjer sta se ohranila le 
krstni in mrliški del (1571–1600). Tu prvič zasledimo tudi tabelarični 
zapis krstov, ki je poleg tega razdeljen še na tri dele – posebej za dečke 
oziroma deklice zakonskega rojstva, v tretjem delu nato sledijo še neza-
konski otroci obeh spolov. Podobno je tudi pri mrliški knjigi, ki se deli 
na moški in ženski del knjige. Graška in celovška protestantska matrika 
zaradi vsega povedanega delujeta zelo uniformirano oziroma uradniško 
in prav nič domače oziroma osebno, piscev vpisov, ki so bili najverjetneje 
tudi predikanti, in so delovali v obeh mestih, ne poznamo, nič tudi ne 
izvemo o življenju vpisanih, npr. kraja pokopa ali sorodstvenih povezav.
Kdo vse je v preteklosti preučeval protestantsko matriko
Matično knjigo ljubljanskih protestantov so aktivno uporabljali med 
letoma 1578 in 1596. Kje so protestanti po koncu vpisovanja hranili 
matriko, še vedno ostaja uganka. Prvi, ki bi lahko prišel v stik s knjigo, 
BARBARA ŽABOTA
128
ŠTUDIJSKI VEČERI
je zagotovo Janez Ludvik Schönleben (1618–1681), ko je sestavljal ge-
nealogije kranjskih plemiških rodbin (npr. Auersperg, Gallenberg …). 
Iz njegovih izpisov lahko sklepamo, da protestantske matrike ni poznal.
Schönlebnov prijatelj Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) je sedmo 
poglavje Slave vojvodine Kranjske namenil verskim zadevam na Kranj-
skem, kjer je med drugim obravnaval tudi reformacijo. V samem be-
sedilu ni nikjer izrecno omenil ljubljanske matrike, je pa zapisal, da so 
ljubljanski protestanti različne protestantske knjige odnesli na lontovž, 
knjige izgnanih pridigarjev pa so večinoma odkupili in jih dali v regi-
straturo deželnih stanov. V nadaljevanju je zapisal, da je nadvojvoda 
Ferdinand II. leta 1601 večkrat ukazal, naj se omenjene knjige izročijo 
reformacijskim komisarjem, ukaz pa takrat ni bil izpolnjen. Šele leta 
1616, ko je sam osebno obiskal Ljubljano, je z ukazom uspel in so bile 
knjige z lontovža prenesene v jezuitski kolegij (Valvasor 1689, 468–469). 
Glede na Valvasorjeve podatke lahko pogojno domnevamo, da je bila 
protestantska matrika med knjigami, ki so se okoli leta 1600 hranile na 
lontovžu, nato pa bile prenešene v jezuitski kolegij.
Njima je sledil že prej omenjeni Janez Gotard Lukančič (1665–1711), 
ki je med letoma 1699 in 1710 sestavil genealogijo kranjskih knežjih, 
grofov skih, baronskih in viteških rodbin v treh delih. Ljubljansko prote-
stantsko matično knjigo je zelo dobro poznal, žal pa ni zapisal, kako je 
prišel do nje oziroma kje se je hranila v njegovem času.
Tudi jezikoslovec in pisatelj Franc Serafin Metelko (1789–1860) je 
poznal matriko, saj jo je v uvodu svojega dela Lehrgebäude der sloweni-
schen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen 
iz leta 1825 na kratko omenil (Metelko 1825, XVIII–XXII). Zapisal je, da 
so leto poprej knjigo našli v arhivu stolnega kapitlja v Ljubljani. Predstavil 
je štiri poglavja matrike, pri čemer od doslej znanega odstopajo navedbe, 
da je poročni del knjige zajemal obdobje med letoma 1578 in 1597 (!), 
da je knjiga tedaj obsegala 327 oštevilčenih folijev in podatek, da na 
začetku manjkajo foliji 2, 3, 4 in 5. V nadaljevanju je Metelko iz matrike 
izpisal podatke o članih družine Dalmatin. Po njegovih navedbah je bila 
smrt Jurija Dalmatina v knjigi zabeležena na foliju 327 (Metelko 1825, 
XX–XXI), v poročnem delu pa se na foliju 224 omenja vdova Barbara 
Dalmatin, saj je leta 1591 v njeni hiši predikant Marko Kumprecht poro-
129
čil Matevža Valnita z Rakovnika in Marušo, služkinjo pri Dalmatinovih.51 
Na koncu sledita še navedbi smrti Dalmatinovih sinov Janeza in Marka 
ter omemba, da se v knjigi med krsti in pokopi omenjajo tudi nekatere 
Dalmatinove hčerke (Metelko 1825, XXI).
Daleč največ zanimanja pa je matrika zbudila v prvi polovici 19. sto-
letja, ko jo je začel preučevati Peter Hitzinger (1812–1867), ki je zapisal, 
da knjiga obsega 323 folijev, končno letnico vpisov porok pa je popravil 
na leto 1596. Za razliko od Lukančiča se ni lotil načrtnega izpisovanja 
celotnih vpisov iz matične knjige, temveč je občasno v svojih prispevkih 
objavil posamezne zanimivosti (Hitzinger 1864, 7–8, 52–54).
Poleg tega je poskušal statistično obdelati takrat (še v celoti) ohranjeni 
vir – kolikokrat je posamezna (večinoma plemiška) družina omenjena 
v matriki, koliko teh vpisov je za ženske, otroke, moške. Prav njegovim 
statističnim objavam se lahko zahvalimo, saj iz njih izvemo, da so otroke 
najpogosteje krščevali v špitalski cerkvi, občasno pa tudi v zasebnih hi-
šah, če je šlo za imenitnejšo družino ali krst v sili. Krst je potekal v nem-
škem ali slovenskem jeziku (odvisno od družine), prisotni pa so bili dva 
botra in dve botri. Tudi poroka se je običajno po treh razglasih zgodila v 
cerkvi ali v zasebni hiši. Izven Ljubljane so se poročali v Kamniku v hiši 
grofa Ahaca Thurna, na Vrhniki v hiši pokojnega Perka ali v hiši družine 
Flach, v Kranju pri Janezu baronu Khislu na gradu Khislstein, v Postojni 
v hiši družine Mauritsch, v Novem mestu v hiši družine Lederer ter na 
gradovih v Smledniku, Žužemberku, Logatcu in Puštalu v Škofji Loki. 
Hitzinger pa je med natančnim pregledovanjem zaznal še eno posebnost. 
Zasledil je namreč večje število porok med moškimi iz nemških dežel 
in ljubljanskimi vdovami ali samskimi ženskami. Iz knjige obhajancev 
je razbral, da se je protestantsko bogoslužje redno opravljalo v špitalski 
cerkvi sv. Elizabete, in sicer vsako nedeljo ter ob pomembnejših prazni-
kih (božič, novo leto, velika noč …). Glavni del obreda je predstavljala 
pridiga, obhajanci so bili številčnejši ob praznikih (100–300 oseb), ob 
navadnih nedeljah je bilo teh bistveno manj (10–40 oseb). Bolniki so 
bili lahko obhajani tudi v zasebni hiši. Ljubljanski protestanti so imeli 
51 »Dom[inica] quinquagesima 1591 hab ich Kumprecht im haus fraven Barbara Dalma-
tinin wittib zusamen geben Matteush Valnit is Rakovnika vnd Marush erwelten fraven 
dienerin.« Glej: Metelko 1825, XXI.
BARBARA ŽABOTA
130
ŠTUDIJSKI VEČERI
lastno pokopališče le pri špitalski cerkvi sv. Elizabete, sicer so pokojnike 
pokopavali v grobove in grobnice na katoliških pokopališčih. Najpogo-
steje se kot kraj pokopa omenjata cerkev sv. Petra in pokopališče pri sv. 
Petru. Redkeje se omenjajo cerkev sv. Nikolaja, frančiškanski samostan 
in pokopališče pri frančiškanih ter pokopališče pri cesarskem špitalu ob 
cerkvi sv. Jakoba. Le izbrani pa so našli zadnji počitek v prej omenjeni 
cerkvi sv. Elizabete. Izven Ljubljane so protestante pokopavali v samo-
stanu v Kamniku, v cerkvi v Trebnjem, v župni cerkvi v Višnji Gori in v 
cerkvi v Dobu pri Domažalah (Hitzinger 1864, 52–54).
Peter Hitzinger še vedno velja za edinega preučevalca vira, ki je v 
tabelaričnem zapisu predstavil vsa štiri poglavja protestantske matrike 
v številkah. Njemu se namreč lahko zahvalimo, da poznamo končno 
številko vseh vpisov v matriko za posamezno leto, za vsa leta skupaj in 
za vsak del matrike posebej (Hitzinger 1863, 84). Objavljeni podatki so 
bili v veliko pomoč pri rekonstrukciji manjkajočega dela matrike, saj 
smo lahko z njihovo pomočjo ugotovili delež ponovno najdenih vpisov, 
in hkrati v opomin, da je kljub številnim poskusom in vloženemu trudu 
še vedno ogromno podatkov, ki jih najverjetneje nikoli ne bomo uspeli 
najti. Hitzingerjevi izpiski, primerjave in tabelarni prikazi so se na srečo 
ohranili do današnjih dni tudi v njegovem rokopisu.52
V drugi polovici 19. stoletja sta protestantsko matično knjigo pre-
učevala vsaj dva – Theodor Elze (1823–1900), prvi pastor novo ustano-
vljene protestantske cerkvene občine v Ljubljani (1852), in Peter Radics 
(1836–1912). Prvi je iz vira črpal podatke za številne razprave o prote-
stantizmu na Kranjskem v 16. stoletju,53 drugi je za potrebe novo nastale 
protestantske cerkvene občine napravil prepis protestantske matrike, ki 
nosi letnico 1899. Tega leta je bila matrika zagotovo že okrnjena, saj je 
Radics prepisal le podatke, ki jih še danes najdemo v ohranjenem viru 
(brez vpisov krstov in porok). Ob tem je potrebno pripomniti, da je Ra-
dics pri prepisovanju napravil kar nekaj napak, predvsem pri zapisovanju 
priimkov in poklicev. Po do zdaj znanih podatkih so se ohranili trije 
izvodi Radicsevega prepisa. Prvi izvod hrani Arhiv Republike Slovenije 
52 AS 881, t.e. 2.
53 Glej: Elze 1880, 21–27; Elze 1882, 1–52; Elze 1891, 171–179; Elze 1894, 135–151; Elze 
1899, 117–153; Elze 1900, 159–201; Elze 1901, 53–69.
131
v osebnem fondu Petra Radicsa,54 drugi (vezan) izvod naj bi domnevno 
hranil Zgodovinski arhiv Ljubljana v fondu Protestantska cerkvena ob-
čina v Ljubljani, ki vsebuje gradivo od leta 1852 dalje, vendar v fondu 
Radicsevega prepisa ni.55 Zadnji do zdaj znani (vezani) izvod pa hrani 
današnja protestantska cerkvena občina v Ljubljani.
Uničenje dela protestantske matične knjige
Kdaj je prišlo do uničenja oziroma izgube dela ljubljanske protestantske 
matrike, še ni bilo mogoče natančno ugotoviti. Glede na znana dejstva 
lahko zapišemo, da se je matrika aktivno uporabljala med januarjem 1578 
in decembrom 1596, preživela je protireformacijo in katoliško obnovo ter 
se v celoti ohranila do leta 1699, ko jo je pregledoval Lukančič. V enakem 
obsegu je bila tudi še v prvi polovici 19. stoletja, ko jo je statistično obdelal 
Peter Hitzinger. Sledi leto 1899, ko je Peter Radics zaključil svoj prepis 
celotnega besedila. Pri pregledu prepisa se je izkazalo, da matrika naenkrat 
ni več v obsegu, v kakršnem je bila ob svojem nastanku.
Kaj bi se lahko zgodilo v drugi polovici 19. stoletja? Delno nam pri raz-
jasnitvi tega vprašanja lahko pomaga zaznamek v Wallnerjevi kartoteki.56 
Ob popisovanju gradiva je arhivar Julius Wallner (1852–1914) v drugi 
polovici 19. stoletja zapisal, da v fasciklu 54g, kjer so zbrani dokumenti 
o protestantizmu, manjka št. 13, tj. protestantska matrika, ki naj bi si jo 
prisvojil zgodovinar in duhovnik Anton Koblar (1854–1928) in jo odnesel 
s seboj v Kranj. Pripisano je tudi, da je bila matrika leta 1864 v lasti stolnega 
arhiva in še ohranjena v celotnem obsegu. Po posredovanju duhovnika 
Janeza Kulavica (1838–1906) je Koblar leta 1889 le vrnil matriko stolnemu 
kapiteljskemu arhivu57 (žal ob vrnitvi nihče ni zapisal, v kakšnem stanju 
54 AS 984, t.e. 9.
55 ZAL LJU 295, t.e. 33, 34.
56 Starejši kartotečni popis dela arhivskega fonda AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko.
57 Tu navedbe ne držijo povsem. V Obravnavah deželnega zbora kranjskega v Ljubljani 
za leto 1889 lahko v poročilu pri Deželnem muzeju med pridobitvami preberemo: 
»Anton Koblar, kaplan v Šenčurji, denarje cesarja Nerona in Antonija Pija in pa 
mrtvaški zapisek ljubljanskih luteranov.« Glej: Obravnave 1889, 150–151. Iz zapisanega 
bi lahko sklepali, da Anton Koblar leta 1889 protestantske matrike ni vrnil stolnemu 
kapiteljskemu arhivu, temveč muzeju. Stolni kapitelj je kasneje vseeno nekako prišel 
BARBARA ŽABOTA
132
ŠTUDIJSKI VEČERI
je vrnjena matrika), arhiv pa jo je nato leta 1903 podaril muzeju (Rudol-
finumu).58 Še pred podaritvijo je nekdo na prvo stran v spodnji levi kot 
protestantske matrike zapisal naslednje besedilo: »Am 13.7.1901 wurden 
nurmehr 56 Blätter dieses Bueches erhalten vorgefunden. Dr. I.K.«.59
Dosedanji izsledki so čas, v katerem bi lahko prišlo do uničenja, skrčili 
na obdobje z mejnima letnicama 1864 (ko je Hitzinger objavil svojo sta-
tistično analizo matrike in je ta še v polnem obsegu) in 1899 (ko Radics 
zaključi prepisovanje matrike in je ta že okrnjena). Nejasnosti nam še ne-
koliko osvetlijo naslednja dejstva: konec 19. stoletja je za matično knjigo 
izvedel klasični filolog in literarni zgodovinar Fran Wiesthaler (1849–1927), 
ki je leta 1883 zapisal, da mu je knjigo omenil Anton Koblar, ter dodal, da 
je knjiga, ki so jo ponovno odkrili leta 1824, pred kratkim izginila iz arhi-
va stolne cerkve (Wiesthaler 1883, 96.). Dvajset let kasneje je zgodovinar 
Ivan Vrhovec (1853–1902) v delu Zgodovina šentpeterske fare v Ljubljani 
namignil, da se matrika hrani v škofijski knjižnici (Vrhovec 1903, 28). Še 
najbolj pa je zgovorna notica Antona Koblarja župniku Ivanu Vrhovniku 
(1854–1935). Koblar je v pismu zapisal, da je imel v rokah še celotno prote-
stantsko matriko, ki mu jo je posodil stolni vikar Jožef Erker (1851–1924). 
Ko se je čez čas ponovno oglasil pri Erkerju, ker je hotel knjigo ponovno 
pregledati, le-tega ni bilo doma. Ko je strežnici povedal, po kaj je prišel, 
mu je ta dejala, da je z matriko podkurila, nekaj pa je je le še ostalo pred 
do matrike, saj pri nadaljnjem pregledovanju obravnav deželnega zbora pri letu 1903 
naletimo na zapis, da je tega leta stolni kapitelj v Ljubljani Deželnemu muzeju poda-
ril luteransko matriko. Glej: Obravnave 1903, 200–201. Zadnji podatek o podaritvi 
potrjuje tudi akcesijska knjiga v Arhivu Republike Slovenije, kjer je pod št. 663 jasno 
zapisano – datum prevzema in vpisa: 1903, predmet: luteranska matrika, izročitelj: 
Stolni kapitelj v Ljubljani, opomba: Objave kranjskega deželnega zbora, zvezek 44, 
1903 (poročilo, str. 200). Glej: AS, Akcesijska knjiga 1821–1945, št. 663.
58 Na kartotečnem lističu v Wallnerjevi kartoteki najdemo naslednji zapis: »No. 13 fehlt 
jetzt. Wurde vom Koblar als sein Eigentum proklamiert und beim Abgange nach Kra-
inburg mitgenommen (Müllner, m.p.). Laut Erwerbungsprotokoll de 1889 am 16. Mai 
sub No. 54 von Koblar dem Archive geschenkt, und die Schenkung im Landtagsberichte 
pro 1889 gedruckt ohne von Koblar beanständet zu sein. Laut Hitzinger (Mitth. 1864, 
p. 7) Eigentum des Domarchives gewesen, cf.l.c. damals noch vollständig von 323 Blatt. 
Ist vom Koblar dem Domkapitel retourniert worden, da ihm Kulavic schrieb, res ad 
dominum clamat, das Domkapitel schenkt sie wieder dem Museo 1902 (Müllner, m.p.).« 
Glej: AS 2, Wallnerjeva kartoteka (fasc. 54g, Evangelische Religion).
59 AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 243r.
133
pečjo. Koblar je preostanek matrike odnesel v muzej Rudolfinum.60 Če gre 
verjeti zadnjim navedbam, potem je jasno, kje je končala glavnina ljubljan-
ske protestantske matične knjige – v peči stolnega vikarja Jožefa Erkerja.
Ko mrtvi spregovorijo …
Ohranjeni del protestantske matične knjige kljub svoji okrnjenosti 
še vedno ponuja celo vrsto podatkov o osebah, ki so v drugi polovici 16. 
stoletja živele in delovale predvsem v Ljubljani pa tudi bližnji okolici. 
Zaradi natančnih zapisov vemo, da so od leta 1578 dalje v matično knjigo 
vpisovali štirje predikanti – Gašper Kumperger, Janez Schweiger, Jurij 
Dalmatin in Krištof Spindler. Tem se je marca 1581 pridružil Felicijan 
Trubar, aprila istega leta Janez Tulščak, avgusta 1586 pa še Benedikt Pyro-
ter. Omenjeni predikanti se pri vpisovanju pokojnih niso omejevali zgolj 
na suhoparne podatke, temveč so večkrat zabeležili posebnosti oziroma 
zanimive vzroke smrti, težave pri pokopih umrlih, smrti predikantov, 
kraje pokopov in še nekatere druge zanimivosti.
Predikantu Spindlerju se je zdelo pomembno, da pri vpisu smrti Mi-
haela, sina Janeza Pfannerja, zapiše, da je utrpel nenevarno strelno rano 
na desni roki, zaradi katere je kasneje vseeno umrl.61 Jurij Dalmatin je pri 
vpisu smrti starega vojaka Jakoba Goldarfferja zapisal, da je ta zjutraj s 
konjem jezdil v smeri Fužin in naj bi se okoli četrte ure popoldne vrnil v 
Ljubljano. V času njegovega vračanja se je razbesnela grozna nevihta, voja-
ka pa so nato našli mrtvega na cesti.62 Tudi Janez Schweiger se je ob vpisu 
60 Glej: Kidrič 1929, VIII–IX, opomba 23.
61 »Den 21. april [15]78 herrn Hansen Pfanners sohn Michel zu S[annt] Peter begraben, 
welcher von ainem vngefehrlichen schuß vnd kugel am rechten arm verletzt, vnd davon 
gestorben ist. Dem ich Spindler die leichpredig gethan.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 282v.
62 »Den 26 isten may ist Jacob Goldarffer, ein alter betagter kriegsman, von danen auß 
am morgens vmb 9 vhr außgangen, vnder Kaltenprun zu einem roß so daselbst am gras 
gangen, hat vermeint desselben tags gwiß wider vor vieren nach mittag heim zu komen, 
als er aber am heim gehn gewest, ist ein greülich vngwitter entstanden, welches wie man 
vermeint in getödt hat, dan er noch desselben abents an der strassen totder gefunden, 
vnnd das andern tags, nemblich den 27 isten may, zu S[annt] Peter begraben werden, 
dem hab ich Dalmatinus die leichpredig gethan. Ex epistola Jacob, 4. cap[itel], ecce nunc 
dicitibus hodie aut in crastino ibimus etc.« (AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 283r.)
BARBARA ŽABOTA
134
ŠTUDIJSKI VEČERI
smrti konjskega hlapca Janeza čutil dolžnega zapisati, da je nesrečnika 
pred Stettnerjevo hišo do smrti zabodel krojaški vajenec, prav tako Janez 
po imenu. Zabodeni vajenec, ki je bil doma iz Radovljice, se je nameraval 
na Dunaju poročiti, v Ljubljani pa se je mudil zaradi pridobitve rojstne-
ga lista in vajeniškega spričevala.63 Zanimivosti pa s tem še ni konec. V 
ohranjenih zapisih lahko beremo o nesrečnem Janezu Auerspergu, ki je 
umrl na poroki svoje hčerke Felicite,64 o stari in pobožni Suzani Stettner, 
ki je umrla za kapjo,65 o Margareti Giesser, ki naj bi umrla stara 100 let66 pa 
tudi o Vajkardu baronu Auerspergu, ki je po opravljenem pregledu vojske 
v Karlovcu nenadoma zbolel in umrl v eni uri,67 ali Sebastjanu Andrečiču, 
ki je utonil na Beneškem.68
63 »Den 9. nouembris ist ein schneidergsell nomine Hannß, vor des heren Stettners hauß 
durh einen reitkhneht, heren Wolffen freyhern von Thurn etc., auh seines namens Hannß, 
erstochen vnd folgenden 10. nouembris pei S[annt] Petter begraben worden. Dem ich 
Schweyger die leychpredig gethan hab. Solher schneider ist von Ratmanß dorff bürtig, 
hatt zw Wien geheyratt vnd ist vmb seine geburts vnd lehrbrieff herein khomen. Vnd 
also vnuersehens vmbkhomen.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 284r.
64 »Den 9. octob[er] [15]80 ist herr Hanß von Auersperg etc. am morgen vmb 2 vhr ge-
storben, als denselben tag seiner tochter jungfrawen Felicita hochzeit mit herrn grafen 
Georgen Vrsin zu Plagey etc. gehalten worden. Vnd den andern tag hernach, den 10. 
octob[er], ist er im closter begraben worden, allda ich Spindler in der closterkürchen 
die leichpredig gethan.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 295v.
65 »Anno [15]78, den 29. iuny hatt der schlag die fromme alte fraw Susanna Stettnerin 
getroffen, welche den 2. iuly hernach säliglich im herren entschlaffen vnd den 3. iuly 
bey S[annt] Peter begraben worden, deren ich Spindler die leichpredig gethan.« AS 2, 
t.e. 91, snopič 6, fol. 283r.
66 »Den 31. [ianuary] hab ich Spindler bey S[annt] Peter ain leichpredig gethan der alten 
zeugwardtin Margaretha, Lienhardt Giessers, zeugwarts, säligen muetter, welche bey 
hundert jaren alt worden.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 285r.
67 »Den 7. augusti dises [15]81 isten jars ist herr Weikhardt freyherr zu Auersperg, erb-
cammerer in Crain vnd der W[indischen] Marck, röm[ischer] key[serlicher] majestät 
vnd fürstlicher durchlaucht erzherzogen Carls zu Ossterreich etc. rhat, landtshaubtman 
in Crain, vnd obrister auff der crabatischen vnd meergränzen, nach gehaltner muster 
erkrankt, sich gelegt, der brechen auff in geschlagen vnd in ainer stund tod bliben. Dessen 
leichnamb den zehenden augusti hernach, das ist an s[annt] Lorenzen tag, zur vesper 
von Carllstatt hieher gehen Laybach gepracht, christlich vnd ehrlich zu der erden bestät 
worden. Dem ich Spindler auß Esaie 3 (Sihe, ich nemme weg allerley vorrhet etc.) die 
leichpredig gethan.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 302r.
68 »Den 1. juny ist des Casparn, Bastian Andretschitschs sohns, der drin auf dem venedigi-
schen ertrunken, leich hieher gepracht vnnd zu S[annt] Peter pegraben worden, dem ich 
Dalmatinus die leichpredig gethan ex Jacobus 4. cap[itel].« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 315r.
135
Predikanti so pogosto popisali tudi zaplete pri pogrebih. Januarja 
1580 se je zapletlo pri pokopu Elizabete Raschauer, ki je sicer umrla v Go-
rici, pokopana pa je želela biti v družinski grobnici v cerkvi sv. Nikolaja 
v Ljubljani.69 Junija istega leta je prišlo do nevšečnosti tudi pri pogrebu 
Barbare Zetschker v frančiškanskem samostanu.70 V obeh primerih je ka-
toliška duhovščina sprevodu onemogočila vstop v cerkev in prepovedala 
petje pogrebnih pesmi. Pogosto pa so bila prav ljubljanska pokopališča 
tista, ki so omogočila zadnji počitek prenekateremu protestantu, ki ga 
svojci niso smeli pokopati v domačem kraju. Wentz Kumper, ki je bil 
še za časa življenja zaradi protestantizma izgnan iz Gorice, je zatočišče 
našel v Ljubljani, kjer je kasneje umrl in bil pokopan pri sv. Petru.71 Ma-
gdalena pl. Neuhaus, rojena pl. Paradeiser, je umrla na svojem gradu, ker 
pa je niso smeli pokopati ne v lokalni cerkvi ne na pokopališču, je bila 
prepeljana v Ljubljano in pokopana v špitalski cerkvi sv. Elizabete.72 Leta 
69 »Den 3. january hatt man hieher pracht fraw Elisabeth Raschauerin von Görtz, ein 
geborne von Rain, zuuor Geörgen Warls, gewesten buechhalters einer landtschafft in 
Crain, hausfraw etc., welhe zuuor den 30. decembris [1579] zw Görtz verschiden. Aber 
da man ir das grab in S[annt] Niclaß khirhen hatt machen wöllen, da haben sich die 
verzweyfelten pfaffen vnnutz gemaht, die khirhen gespert vnd das grab nit machen 
laßen, biß daß ein ersamer magistratt, burgermeister, rihter vnnd rath dahin in die 
khirhen gangen, vnd da sich die pfaffen die khirhen zw öffnen verwidert, haben sy dieselb 
durh den schloßer aufflassen thuen, vnd das grab mahen laßen, darüber die pfaffen 
erzürnt vnd baum außreissen wöllen, was darauß wirt, gibt die zeit der teuffel wüettet 
in pfaffen, des sy sich nah gottes niht fürchten. M[agistrus] Georgius Dalmatinus hatt 
in der spitalkhirhen die leychpredig gethan.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 290r.
70 »Den 2. juny, an der papisten gotts löster tag, ist fraw Barbara, ain geborne von Berneck, 
herrn Michaëls Tschetschkers haußfraw, im closter begraben worden, deren ich Spindler 
in vnser burger spital kürchen die leuchpredig gethan. Als man die leuch zum kloster 
gebracht, hatt der arme stollbrueder, die schueler vnd christliche predicanten (damit die 
kürchen nit entheiligt würde) nit hinein gehen, auch die grab lieder nit singen wollen 
lassen.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 292r.
71 »Den 27. aprilis ist gestorben vnnd zu S[annt] Peter begraben Wentz Kumper, schlosser 
vnd burger alhie, vervolgt von wegen der religion von Görtz, den hab ich Dalmatinus 
die leychpredig gethan.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 305v.
72 »Den 10. may [15]84, am tag der himmelfart Christi, ist fraw Magdalena, herrn Wolfen 
von Newhaus gemahel, ain geborne Paradeyserin von irem geschloß (da man in kainer 
kürchen noch freythof sie begraben lassen wollen) hieher gen Laybach gebracht worden, 
vnd in vnser burgerspitalkürchen begraben, deren ich Spindler die leichpredig gethan 
ex Ioan[nes] 1 vnd Genes[is] 28 von der laytter Jacob, welche allein Christus Jesus 
hochgelobt in ewigkeit, amen.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 310v.
BARBARA ŽABOTA
136
ŠTUDIJSKI VEČERI
1586 je v Škofji Loki umrl sin deželnega pobiralca davka. Njegov pogreb 
v domačem kraju so preprečili generalni vikar, mestni sodnik in mežnar, 
zato so Jurija Arnola pokopali pri Sv. Petru v Ljubljani.73
V ohranjenem delu protestantske matične knjige niso zabeleženi samo 
predikanti, ki so bili avtorji vpisov, temveč tudi tisti, ki so delovali v okolici 
ali celo pribežali iz Hrvaške, v Ljubljani našli svoje zatočišče in kasneje tu 
tudi umrli. Prav vsi so bili pokopani na pokopališču pri sv. Petru. Tako so v 
Ljubljani umrli Jurij Juričič (zaradi bolezni jeter),74 »stari pobožni« Anton 
Dalmata,75 Gregor Vlahovič76 in Matevž Živčić,77 ki je deloval na Krasu 
in v Istri. Poleg njih so zabeležili tudi smrti Krištofa Faschanga,78 Marka 
73 »Den 1. nouemb[ris], an aller hailigen tag, ist bey S[annt] Peter begraben worden Georg, 
Caspar Arnol, ainer ers[amen] landtschafft tazeinnemmers zu Bischofflack, kind, das 
man zu Lack nit wollen begraben lassen, darwider sich auch der Seb[astian] Samuen, 
vicary generalis gespreusst, vnd die begrebnuß durch den statt richter vnd mesner sperren 
wollen.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 320r.
74 »Den 26. octob[ris] ist her Georg Juritschitsch, feldperdicant, zu S[annt] Peter begraben 
worden, welcher im anfang vnd hernach der crainerischen kürchen, sambt sein mitge-
hilffen vil gedient, in dem er die päbstische meß, abgötterey vnd irthumb gestrafft, vnd 
den rechten weg zur ewigen säligkeit, vnd wären gottes dienst gezeigt. Dem ich Christoff 
Spindler die leichpredig gethan. Er ist gestorben an dern leberfluß, welchen er auß dem 
feld, vnd crabaten heimbracht. Gott geb im ain fröliche aufferstehung, vnd vnß alln ain 
säligs end.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 283v–284r.
75 »Den 13. marty ist der fromme alte herr Anthoni Dalmata vnd Hanß Behem mit 
ainander bey S[annt] Peter begraben worden, denen ich Spindler in vnser burger spital 
kürchen die leichpredig gethan.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 285v.
76 »Den 19. february [15]81 ist herr Gregor Vlachouitsch sälig, ain christlicher eiferiger 
predicant, so am samstag zuvor sitzender ganz säliglichen eingeschlaffen, bey S[annt] 
Peter begraben worden, dem ich Spindler die leichpredig gethan. Ex 2. Tim. 4. bonum 
certamen certavi, cursum consummavi, fidem servavi.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 
299r.
77 »Den 29. decemb[ris] 1585, am sontag intra natiuitatem Christi et circumcisionis domini, 
ist der fromme, alte, bestendige vnd eifrige prediger deß hailigen euangeliums am Karst 
vnd Yssterreich, herr Mattheß Siutschitsch sälig, welcher zu Raunach gestorben, vnd 
ime dort kein stättle zur begrebnuß vergünstigt hatt wellen worden, hieher auff Labach 
gebracht, dem ich Spindler die leichpredig ex 2 Timoth[eus] 4 nunc immolar etc. gethan, 
vnd hernach gen S[annt] Peter getragen, vnd daselbst ehrlich begraben worden.« AS 2, 
t.e. 91, snopič 6, fol. 316r.
78 »Den 11. sept[embris] ist herr Christoph Faschang kranker von Nadlischek hieher 
gebracht vnd des volgenden tags in der nacht vmb 9 vhr sanfft in christo eingeschlaffen, 
dessen leich ist den 15. dits zu S[annt] Peter in kirchhoff begraben vnd herr Christoph 
Spindler die leichpredig gethan.« AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 295r.
137
Žlahtniča79 in Janeza Schweigerja. Prav pri zadnjem je Krištof Spindler 
opozoril na spremembo koledarja, ko je zapisal, da je umrl 21. februarja 
1585 po novem oziroma 11. februarja po starem koledarju.80
Takšnih zanimivosti je v protestantski mrliški knjigi še več. Naj za 
konec omenimo le še dve. Felicijan Trubar je imel leta 1581 na pogrebu 
Katarine, hčerke predikanta Krištofa Spindlerja, svoj prvi mrliški govor.81 
Jurij Dalmatin pa je leta 1585 zabeležil, da je umrl Andrej Gabrijan, do 
zadnjega goreč katolik, ki se je na smrtni postelji spreobrnil v pravo vero, 
bil obhajan in na koncu spokojno umrl.82
79 »Den 10. may ist herr Marx Schlachmitsch, ainer ersamen landtschafft gewesster 
predicant in Ober Crain, so im burgerspital säliglichen in vnser, der predicanten bey 
wesen, gestorben oder vil mer nur entschlaffen, bey S[annt] Peter begraben, neben herrn 
Gregorn [V]lachouitschen säligen vnd herrn Georgen Juritschitschen säligen.« AS 2, t.e. 
91, snopič 6, fol. 301r.
80 »Den 21. february nach dem newen calender, oder den 11. [february] nach dem alten 
cal[ender], ist am morgens, bald nach zehen vhr, sanfft in Christo eingeschlaffen we-
illand der ehrwurdig vnnd christlich herr Hans Schweiger auß der Gottschee bürtig, 
ainer e[rsamen] landtschafft in Crain gewester evangelischer windischer prediger alhie 
zu Laybach, dem herr Christoph Spindler, den tag hernach, die leichpredig gethan auß 
2 reg: 4., vnd die leich zu S[annt] Peter am kirch[h]off bestatigt worden. 8 vhr.« AS 2, 
t.e. 91, snopič 6, fol. 314r.
81 »Den 3. marty ist Catharina, herren Christophen Spindlers, predicanten, dochterlin in 
gott verschiden vnnd zu S[annt] Peter in der kirchen begraben worden. Die leychpredig 
hat m[agister] Felicianus Truber gethan. War alhie sein erste leichpredig.« AS 2, t.e. 91, 
snopič 6, fol. 299v.
82 »Am tafel sambstag dieses [15]85 isten jars ist gestorben vnnd zu S[annt] Peter begraben 
Andre Gabrijan, der biß an sein todtbet in der papstischen abgotterey gesteckt, aber 
zwey tag vor seinem tod im rechten glauben auf sein eigen begen vnder wisen drauf 
communicirt, vnd sanfft eingeschlaffen, dem ich Dalmatinus die leichpredig gethan.« 
AS 2, t.e. 91, snopič 6, fol. 314v.
BARBARA ŽABOTA
138
ŠTUDIJSKI VEČERI
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri 
ARS – Arhiv Republike Slovenije
AS 2. Deželni stanovi za Kranjsko. I. registratura. t.e. 91. Snopič 6.
AS 881. Osebni fond Peter Hitzinger. t.e. 2.
AS 984. Osebni fond Peter Pavel pl. Radics. t.e. 9.
AS 1073. Zbirka rokopisov. Lukančičeva genealogija kranjskih knežjih, grofovskih, ba-
ronskih in viteških rodbin v treh delih, 1700–1705. a.e. 272 (I-43r), 273 (I-44r), 274 
(I-45r).
KLA – Kärntner Landesarchiv. Klagenfurt
Stadtpfarre Klagenfurt St. Egid. Matriken. Sch. 1. Tauf-Buch vnd Todtenbuch vom 1571 
bis 1600.
StLA – Steiermärkisches Landesarchiv. Graz
Handschrift 1268. Tauf- und Trauungs Matriken des Ministri verbi Ordinam Styriae 
Georgii Khuen in anno 1567–1574.
Handschrift 1285.
Handschrift 1663. Evangel. Matriken 1567–1598.
ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana
ZAL LJU 295. Protestantska cerkvena občina. t.e. 33–34 (stari fascikel 17). Mapa 1. 
Najstarejša matrika evangeličanske cerkve 1578–1593.
Literatura
Dimitz, August. 1875. Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 mit 
besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung: Teil 3: Vom Regierungsantritte Erzherzog 
Karls in Innerösterreich bis auf Leopold I. (1564–1657). Laibach.
Elze, Theodor. 1880. »Die Anfänge des Protestantismus in Krain«. Jahrbuch der Gesell-
schaft für die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich 1: 21–27.
———. 1882. »Paul Wiener: Mitreformator in Krain, Gebundener des Evangeliums in 
Wien, erster evangelischer Bischof in Siebenbürgen«. Jahrbuch der Gesellschaft für 
die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich 3: 1–52.
———. 1891. »Zur Geschichte der Reformation in Krain«. Jahrbuch der Gesellschaft für 
die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich 12: 171–179.
139
———. 1894. »Die slovenischen protestantischen Ritual-, Streit-, Lehr- und Be kenntniss-
Schriften des XVI. Jahrhunderts«. Jahrbuch der Gesellschaft für die Ge schichte des 
Protestantismus in Oesterreich 15: 135–151.
———. 1899. »Die Rectoren der Krainischen Landschaftschule in Laibach während des 
XVI. Jahrhunderts«. Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus 
in Oesterreich 20: 117–153.
———. 1900. »Die evangelischen Prediger Krains im XVI. Jahrhundert«. Jahrbuch der 
Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich 21: 159–201.
———. 1901. »Die evangelischen Prediger Krains im XVI. Jahrhundert«. Jahrbuch der 
Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich 22: 53–69.
Hitzinger, Peter. 1863. »Statistisches zur Geschichte der Reformation in Krain«. Mitt-
heilungen des historischen Vereins für Krain 18: 84.
———. 1864. »Beiträge zur Geschichte der Reformation in Krain«. Mittheilungen des 
historischen Vereins für Krain 19: 1–8, 51–55.
Kidrič, France. 1929. Zgodovina slovenskega slovstva : od začetkov do Zoisove smrti : razvoj, 
obseg in cena pismenstva, književnosti in literature. Ljubljana.
Metelko, Franz Seraphin. 1825. Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche 
Illyrien. Laibach.
Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani (Verhandlungen des krainischen Land-
tages zu Laibach) od 10. oktobra do 23. novembra 1889. 30. zvezek. 1889. Ljubljana.
Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani (Verhandlungen des krainischen Land-
tages zu Laibach) od 22. septembra 1903 do 7. novembra 1903. 44. zvezek. 1903. 
Ljubljana.
Preinfalk, Miha. 2014. Plemiške rodbine na Slovenskem: 17. stoletje; 1. del: Od Billichgrätzov 
do Zanettijev. Ljubljana: Viharnik.
Valvasor, Janez Vajkard. 2009–2013. Čast in slava vojvodine Kranjske. Ljubljana.
Valvasor, Johann Weichard. 1689. Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Laybach.
Vodnik po fondih in zbirkah Nadškofijskega arhiva Ljubljana. 1999. Ljubljana.
Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije I–II. 1972. Ljubljana.
Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije III. 1974. Ljubljana.
Vrhovec, Ivan. 1903. »Zgodovina šentpeterske fare v Ljubljani«. Zbornik znanstvenih in 
poučnih spisov 5: 1–88.
Wiesthaler, Fran. 1883. »Prvi pastirski list slovenski«. Letopis Matice Slovenske za leto 
1882 in 1883: 96–122.
BARBARA ŽABOTA